Za cesto tudi nov most?
O Strahomerčanih je nekoč šel glas, da so kakor nekakšni čudni barjanski samotarji, ki so se vklestili pod samo vznožje visokega Krima. Nekoč je kraj, kot pravijo stari lju-dje, krog in krog obrobljal gozd, zato ni bilo prav nič čudnega, da so Turki na svojem vandalskem pohodu vas preprosto zgrešili. Od tod tudi nenavadno ime Strahomer — pred strahom so imeli mir.
Danes, več stoletij po uničujočih turških vpadih, se je vsaj del strahomerskih gozdov umaknil rodovitnim poljem, kjerzdaj doma-čini namesto turških straž raje donosno goji-jo poljske pridelke.
>>Tu v našem kraju smo biji že od nekdaj tesno povezani z zemljo,« je postregel s šče-pcem o preteklosti kraja eden od domači-nov, ki mu je kmetijstvo sicer le še postran-
sko opravilo. »Zato smo tudi še zdaj tako občutljivi, kadar gre za tovrstna vprašanja.«
Strahomerski kmetje (pristnih je samo še kakih šest) se v pogovoru še najčešče razgre-jejo, kadar beseda nanese na krajevno cesto. Ta je zanje ključnega pomena, saj jih pove-zuje s sosednjim Vrbljenom in Tomišljem, zato bi jo tudi radi po vsej sili asfaltirali. Je namreč še vedno makadamska. Podobne že-lje imajo tudi s cesto, ki pelje proti Iški vasi, le da ta ni tako prometna, saj po njej v glav-nem vozita le šolski in redni avtobus.
»Za cesto Vrbljene-Tomišelj smo že zbrali del potrebnega denarja, preostanek pa bo-mo skušali dobiti še s samoprispevkom,« pravi Stane Pfkovnik, prizadevni strahomir-ski obrtnik in član sveta krajevne skupnosti Tomišelj. »Če bo vse v redu, bomo začeli z deli že ta mesec. Težje pa bo z asfaltira-
njem ceste skozi sam Strahomer, saj tu še vedno potekajo dela na kanalizacijskem omrežju. Prav zato je ta cesta že vse od leta 1984 tako razkopana.«
Še več sivih Ias povzroča krajanom Stra-homerja pot, ki vodi proti gornjemu delu vasi. Tudi ta je v obupnem stanju, most na potoku Iški, prek katerega pelje, pa grozi, da se bo vsak čas sesul. »Če se ta tnost podre, bodo vsi krajani, ki živijo zgoraj, povsem odrezani od sveta,« zaskrbljeno raz-mišlja Marjan Žagar, predsednik sveta KS Tomišelj (pod okrilje te KS tudi sodi Straho-mer). »Prav zato je obnova tega mostu za zdaj najpomembnejša naloga v KS. Predvi-doma naj bi začeli z obnovo, morda pa tudi z novo gradnjo, že julija letos, vendar pa je vse^fcvisno od denarja. Krajevna skupnost ga žal nima veliko.«
Boljša voda
Več sreče imajo StrahomerČani z vodo. Odkar je lansko jesen prevzel krajevno vo-dovodno omrežje mestni vodovod, je te do-volj, pa tudi neoporečna je. Prej so dobivali vodo iz Iške vasi, ki pa je ni bilo dovolj. Škoda je le, ker ni v boljšem stanju tudi sam glavni vod, saj so stare salonitne cevi že dokaj dotrajane in zastarele in jih bo treba
Znatnenita eerkev sv. Jakoba je že od nekdnj v ponos kraju. Toda kdo bo poskrbel za njeno popravilo?
Vse toplejše spomladansko vremeje kot nalašč la zunanja dela
počasi zamenjati. To se je izkazalo še zlasti zdaj, ko je večji pritisk.
Podobno je tudi s krajevno trgovino, ki jo imajo v gasilskem domu pri Vrbljenu. Če-prav ni bogvekako velika, še kar za silo pokriva obe vasi, vsaj z najosnovnejšimi po-trebščinami. Zdaj bi krajani potrebovali še trgovino s tehničnim blagom, da ne bi bilo treba za vsako stvar v Ljubljano. Veseli pa bi bili tudi, če bi bila ta vsaj na Igu.
Paleta želja pa nenazadnje zajema tudi še mnoga druga, nič manj pomembna področ-ja: v vasi bi že zdavnaj radi zakrpali zname-nito, prek 300 let staro cerkev sv. Jakoba, v katero je udarila strela, a je stvar prevzel v roke Zavod za spomeniško varstvo, radi bi omilili stisko pri gradbenih parcelah za mla-de, ki želijo zidati (zidava je omejena pred-vsem zavoljo obdelovalne zemlje), oddahnili pa bi si tudi, če bi. se naposled našel kak prostor za mladino, ki zdaj veselo popiva po gostilnah.'
Koliko od teh želja bo dočakalo uresniči-tev, je odvisno od marsičesa, največ pa seve-da od samih krajanov in njihove volje.
BRANKO VRHOVEC