Ll»« u korl»«l d»l»v-•k*g» l|ud»tva. D»l»v-
ol to oprtvl¿»nt do v»»g» War producir»|o.
This p»p«r 1» devoted to th» ln«»r»»t» of tK» working cl»»». Worker» ar» •milled to »11 what tK ay produce.
Eai.r»d t» ■«ooad-fllaM tnauar, D*«. HI«, a» »as off»«» Ofliei- 40fill i 31 Str CIlICIEO III.
»t chi,«,,, m nud.r ihr aeiorCoacr.«« of Marab »rd. IHTS	IMIIC».	W. «I. »lt.. waitaja, im.
"Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE
na ¿tavllko v okUpafu ki a» nah»|» polaf v»* aetfa naslov». prll»pl|»* o»«» apod»t»li n» ovitku. Ako (389) |» *t»vllk» . . «•da| vam » prlhodn|o ¿«»Vilko naiagft lista po tsčs naročnin». Prosimo t ponovit» |» tako|.
Ste v. (No.) 388.
Chicago, III., 16.1ebruar|a (February) 1915.
Leto (Vol.) X,
Dva tuja svetova
Ko je neka fina, elegantna in dobrosrčna dama slišala, da je nekdo na ulici od lakote pogi-nil, ae je zgrozila in zaklicala: "Kaj ni mogel dobiti dveh krajcarjev, da bi si bil kupil iemljof
Ce boste to anekdoto pripovedovali v delav-aki družbi, boate z njo gotovo imeli uspeh. Delav-ci v takozvanih normalnih razmerah se bodo «majali, da jih bo vse ščegetalo okrog trebuha; brezposelni delavci se bodo tudi smejali, auipak to bo tak ameh, ob katerem ae krčijo peati.
Pred zvezno komisijo za industrijalne zadeve je bila zaališana dolga vrsta ljudi različnega položaja, med njimi tudi nekoliko velekapitalističnih magnatov. V zapisniku komisije bodo "promi-nentna" imena mladega in starega Kockefellerja, M organa, (lUggenheima — poleg imen unijskih uradnikov, navadnih delavcev, ubogih delavskih vdov, katerim so bili možje in otroci postreljeni.
Ako čita človek pašno izjave teh veleduhov-nikov M anionovib, 11111 je včasi prav tako, kakor da posluša anekdoto o zemlji, ki naj bi bila rešila od lakote umirajočega človeka.
Dva krajcarja, da rešita življenje!
izpovedi gospodov, ki imajo kraljevski položaj v kapitalističnem svetu, so s sociološkega in s psihološkega stališča tako zanimive, da bi se o njih lahko napisale cele knjige, in nobeno poglavje ne bi bilo dolgočasno. Mi pa hočemo na tem ineatu upozoriti le na eno dejstvo, ki je važno dovolj, da bi mu delavci posvetili svoje misli.
Med socialističnimi nauki stoji na prvom mestu ta:
Osvoboditev delavskega razreda more biti le delo delavskega razreda samega.
Iz tega nauka izhaja drugi, ki pa je podprt tudi z drugimi argumenti: I)a je med delom in kapitalom neizogiben boj.
Proti tej teoriji postavljajo razni človekoljubi drugo zahtevo: Spravo in slogo med delom in kapitalom.
•Vzpored s preiskavami komisije so se odigra li nekateri dogodki, ki jih je meščansko časopisje debelo podčrtavalo in jim pripisovalo velikansko znamenitost -	-iloekeMler je govoril c
Mother Jones in imel je celo konferenco s tremi J unijskimi uradniki, ('¡tali smo, da je proglasil boj med delom in kapitalom za barbarski in ne-krščanski.
V Ameriki je veliko ljudi, ki smatrajo "velike" časopise za evangelij. Taki so morali pričakovati, da nastane zdaj veliki preobrat, ki napravi vsem socialnim bojem konec, odstrani "socialni nepokoj" in privede mahoma socialno slogo. Niti najmanjši dogodek ni sledil tem prerokova-
njem, po katerem bi bilo mogoče sklepati, da se res pripravlja taka čudovita sprava. Pač pa ae nadaljujejo boji na Vseh koncih in krajih.. Kdor ni ostal slep in gluh, pa je moral dobiti v izpovedih velekapitalistov le potrdilo, da ne more biti drugače.
Bodimo dobrosrčni, pa vzemimo kapitaliste z najboljše strani. Saj so tudi med njimi seveda raznovrstni znaeaji, in nam ne prihaja na misel, da bi jih nategnili vse na eno kopito. Ali če se nič ne oziramo na zlobo, na sovraštvo, na zaničevanje "nižjih"-, katerega je nedvomno dosti med kapitalisti, vendar ne moremo prezreti dejstva, ki ostane tudi v najugodnejšem slučaju: Nerazumevanja delavskega življenja, delavskih potreb, delavskih želja, delavskih stremljenj, delavskih ciljev v kapitalističnih krogih.
Kapitalisti in delavstvo — to sta dva svetova ! Med njima je brezdno, in noben most ju ne spaja.
Na stolu prič so sedeli ljudje, ki vladajo s svojim denarjem v Ameriki in razširjajo svojo moč preko oceana! Eden izmed njih je odkritosrčno povedal, da nimajo kapitalistična pod^tja filantropiČnih namenov, temveč da je kupčija njih naloga Nehote je s svojimi besedami potrdil stare, le nekoliko drugače zveneče besede sacializma.
V sploftnem pa so vsi, ko so jih predsednik in člani komisije vpraševali o delavskih razmerah in podobnih rečeh, debelo gledali, kakor da jih izprašuje profesor o predmetu, katerega niso nikdar študirali, ali kakor da jih kdo vodi v deželo, katere niso še nikdar videli.
<*'e bi bila v svetu kapitalistov dobra srca, vsa polna usmiljenja in krščanske ljubezni, vendar ne bi mogla priti iz njega osvoboditev delavstva. (M slikarja ne morem zahtevati, da mi napravi čevlje, od čevljara ne smem pričakovati, da bo naslikal Venero.
Nekdanji fevdalni grofi, baroni iu vitezi so imeli med sabo znamenite ljudi; mnoga njih imena so zapisana v knjigi zgodovine na odličnih mestih. Uživali »<> najvišjo izobrazbo tedanjega ea-4*.	Jim rtr morejo odrekati zaslu-
ge na tem in onem polju. Ali odirali so svoje kmete tlačane, da so tudi najpotrpežljivejše poganjali v obupne punte.
Interesi in razmere ustvarjajo psihologijo. V razmerah kapitalističnega sveta se ne morejo porajati take misli kakor v razmerah delavskega.
Nasprotni interesi, nasprotno mišljenje — iz tega ne more rezultirati nič družeča kakor boj
Delavstvo se sme in more zanašati le na svojo
moč.
Na seji Chicago Fed. of Labor je mestni sodnik McKinzie Clellan priporočal zakon, ki naj bi se predložil legislaturi v Springfieldu in dovolil, da bi mogli siromašni ljudje, ki so obsojeni na kakšno globo, odplačati svojo pokoro v tridesetih dneh, ne da bi jim bilo treba med tem Časom sedeti. Dejal je, da mora na tisoče delavcev pogo-Htoiiia presedeti tedne in mesece v zaporih in po svoji obsodbi zaradi neznatnih prestopkov še v prisilni delavnici, le zato, ker so siromašni, medtem ko si bogati ljudje lahko marsikaj dovolijo, ker lahko plačajo globo in so potem prosti. Najhujše pa je to, da izgube delavci, ki morajo zaradi globe kakšnih par dolarjev, v zapor, svoj dobri glas, svoje delo, vsled tega pa pogostoma tudi zanemarijo sami sebe in se popolnoma izgube. Ljudje, ki majo takorekoe pečat kazni na čelu, iščejo navadno zaman delo; delodajalci jih odklanjajo, ali pa hočejo izkoristiti nih položaj, pa jim ponujajo za petindvajset odstotkov nižje plače, in če hočejo sploh priti do dela, se morajo pokoravati, pa ne smejo reči ne bev ne mev. To je seveda velika nevarnost za organizirane delavce. Ako pa se tak delavec ne vda na milost in nemilost, mu cesto ne ostane nič druzega, kakor da si z novim pregreškom poišče tisto pristrešje, ki mu ga daje justica.
Omenjeni sodnik je pravil, da so aretacije siromašnih ljudi tako lahkoumne, da jih je vsako leto nekoliko tisoč popolnoma nepotrebnih. Ljud je, ki jih izvršujejo, se nič ne brigajo za škodo, ki jo povzročajo s tem. Na ta način se uničujejo eksistence tisočerih in nešteti ljudje so pogna ni v nove zločine. Zato priporoča sodnik omenjeni zakon.
•V teh besedah ni ničesar, kar nam ne bi bilo že davno znano. Sodnik McKinzie Clellan potrjuje resnico, katero imenujejo ljudje nesr&mnost, a-ko jo izreko socijalisti. A resnica je ta, tla na svetu ni pravice, pred katero bi bili vsi ljudje e-naki. Tudi justica je za reveža okrutnejša kakor za bogatina.
* Krivica pa se pričenja že veliko prej nogo je povedal chicaški sodnik. Pričenja se tam, kjer ne more pomagati noben zakon o odlogu globe; pričanja se pri temeljih družabnih razmer.
Cela vrsta kršitev zakona je taka, da se jim kapitalisti igraje izognejo, medtem ko peha sila proletarce kljub vsemu moralnemu uporu v greh. Kapitalistu ne bi bilo nikdar treba krasti, ker ima sam vsega dovolj, česar pa nima, si lahko nabavi po zakoniti poti. Revščina je pogoj tatvine. Pomanjkanje je sila, katere kapitalist nikdar ne
občuti, proletarec pa živi vedno pod njenim pritiskom.
Cela vrsta je zločinov, katerih nikdar ne doseže roka justice. Miljarde, ki so se nakupičile v posesti posameznika, so zapustile za sabo sledove krvavih srag in potokov solza. Na stotisoče pogine pridnih ljudi po jamah, tovarnah, železnicah, plavžih, ker bi bilo za varnostne naprave treba poseči v blagajno, v kateri je delavski trud nabran v podobi denarja in vrednostnih papirjev. Borzni manevri, ki ustvarjajo iu uničujejo v kratkih minutah cela premoženja, bi se, ako bi se izvrševali med malimi ljudmi, imenovali goljufije; tam, kjer se vrše, se imenujejo kupčijske potezo in noben paragraf jih ne doseže.
Ne! Enakosti pred zakonom ni. To spoznavajo včasi tudi ljudje, ki so poklicani, da služijo pravici, če vidijo, da delajo in povzročujejo krivico, kadar izpolnjujejo zahteve pravice.
Toda le socialist razume, da ne more biti te enakosti pred zakonom, dokler ni enakosti v pravicah sploh. Le socialist razume, da so družabne razmere same največji vir vsakovrstnih prestopkov, pregreškov in zločinov ter da je ves boj proti hudodelstvu v sedanji družbi brezmočen.
Socialist veruje, da je človeštvo sposobno zboljšanja. Ali tega ne pričakuje od boginje pravičnosti, od kazni in zaporov, teniveč od družabnih razmer, ki ustvarijo podlago plemenitejšega življenja.
Ko je človek znal loviti zverjad iil imel za to primerno orožje, medtem ko mu je bilo obdelovanje zemlje popolnoma tuje, zaradi pomanjkanja orodja, iz klimatičnih in drugih razlogov tudi nemogoče, bi bilo smešno zahtevati od njega, da bi se bil hranil vegetariansko.
V razmerah tiče vzroki. Boj proti posledicam je slepomišenje. Dokler bodo vzroki greha, bo greh. Kdor želi poštenja, se mora bojevati za razmere, v katerih bo poštenje imelo trdno podlago.
Dekan kansaškega vseučilišča L. E. Savre je iznašel metodo, s katero ae lahko pridobiva salo is
koruznih strokov. Pravijo, da postane vslcd tega prašičje rej a nepotrebna.
Tega sicer ne verjamemo, ker se rabijo prašiči tudi za kaj druzega kakor za mast. Vendar je izum znamenit, in kaže, da bo imela kemija za živež res še velike naloge.
Toda če bi se kakšnemu učenjaku posrečilo izdelovati kruh iz kamenja, ne bi imelo v kapitalistični družbi od tega dobička ljudstvo, ampak kapitalisti, ki bi se polastili nove industrije.
Socializem je nemogoč
Med nasprotniki socializma je precej takih, ki ga odobravajo in bi bili radi njegovi pristaši.
To se sliši sicer kakor nezmisel in protislovje, pa je vendar resnično. Gre namreč za ljudi, ki verjamejo, da bi bil socialistični družabni red v vsakem oziru boljši od kapitalističnega in priznavajo, da bi bil na socialistični podlagi mogoč napredek vsega človeštva kakor na nobeni drugi ne.
Ali — socializem je po njihovem mnenju teorija, ki se ne da praktično realizirati. Preobrat bi bil prevelik. Zato so mogoče le nekatere reforme, socialistični program v celoti je pa neizvedljiv.
Če bi bil ta ugovor opravičen, bi bilo sicer obžalovati, ker za človeštvo ne bi bilo nič veselega, ako ne bi moglo doseči tiste podlage, ki je za njegov razvoj najboljša. Socializem pa bi imel kljub temu velike zasluge, ker se tudi manjše socialne reforme ne bi izvedle brez njegovih naukov in njegove agitacije.
Toda vzdihovanje zaradi neizvršljivosti socialističnega programa je sploh nepotrebno: dvom o možnosti praktičnega socializma je veli-iiko bolj teoretičen kakor socializem sam.
Že v sedanji družbi imamo primerov dovolj, iz katerih se lahko izvaja, da ni socializem nikakršna utopija.
V Zedinjenih državah je pošta vladna. Po vseh poročilih se obnaša veliko bolje, kakor če bi
bila v privatnih rokah. Občinstvu služi bolje, državni zvezi pa nosi več dobička. S paketno pošto so enake izkušnje.
V	Evropi je telefon in brzojav skoraj povsod državen. V mnogih deželah so železnice državne. Nekatere države imajo monopol za razne konsumne predmete, n. pr. za sol, za tobak; na Ruskem je bil alkohol državni monopol.
Nikomur še ni prišlo na misel reči, da to ni mogoče. Kjer se je kaj podržavilo, so se pač u-pirali prizadeti kapitalisti, in kričali so o ropu prav tako, kakor če bi jih ekspropriiral socializem, ne pa njih lastna kapitalistična država. Toda ker med kapitalističnimi interesi ni popolnega ravnovesja, temveč prihajajo pogostoma eni z drugimi v navskrižje, se je izvršilo vedno to, kar je bilo v prid večjemu delu kapitala in včasi tudi splošnosti.
Za velika podjetja, ki imajo mnogo blagovnega predmeta, nikakor ni vseeno, kdo kontrolira prevozne naprave, železnice, parobrodne zveze i. t. d. V Ameriki smo videli, da so si razni trusti sami napravili taka nrometna sredstva, ker so hoteli postati neodvisni od drugih kapitalističnih skupin.
V	Avstriji, Nemčiji, i. t. d. ni bilo to tako enostavno. Večinoma so bile razmere drugačne Ker pa imajo kapitalisti vpliv na Redanjo državo, katero smatrajo za svojo služabnico, je bilo za velike producente še vedno ugodneje, če je dobila železnice od njih kontrolirana država v ro-
ke, kakor če bi na njih izključno vladali njih kapitalistični konkurenti, ki bi se seveda ozirali samo na svoje interese.
Toda še mogočnejše primere nam daje — sedanja vojna.
Ni dvoma, da je velikanski konflikt, ki pretresa ves svet, vseskozi kapitalističnega značaja. In vendar ne morejo države izhajati s kapitalističnimi metodami, temveč se morajo posluževati takih, ki bi jih po vsej pravici lahko imenovali socialistične.
Države polagajo svoje roke na žito in moko.
Najprej so v raznih deželah določili najvišje cene za konsumne predmete. Res jc, da je bil to večinoma pesek v oči; vlade so hotele potolažiti novoljno ljudstvo, kateremu je grozila lakota, ali užaliti niso hotele kapitalistov. Toda ustanovitev maksimalnih cen je dokaz, da jc stvar praktično mogoča; kakor nezadostne, tako bi se bile lahko predpisale tudi poštene maksimalne cene.
Ali pri tem poizkusu ni ostalo. Vlade so veliko odločneje posegle v privatne pravice, ko so ukazale, kakšna moka se sme izdelavati in kako s»> mora mešati. Svetost privatne lastnine, tolikokrat naglašana v boju proti socializmu, je s temi naredbami očitno kršena; na njeno mesto se postavlja v državi izražena kolektivna pravica.
Nemčija je šla potem še za korak dalje. Po vsej državi je dala vlada popisati vse žito in vso
UTRINKI.
Ko 80 ljudje dosti nakradli, so razglasili svoj plen za sveto lastnino.
Nekdaj je cerkev učila: Moli in delaj! — Sedaj uči: Moli in ubijaj!
Vlade imajo miljone za ubijanje delavcev, ali ničesar za kruh za delavce . . . " *
Nihče »e ne upa tajiti, da se iz pseničnega zrna razvije rastlina s koreninami, steblom, cvetom in plodom. Zakot\ razvoja pa hočejo vendar tajiti.
Meje na bodočem evropskem zemljevidu bodo najbrže naslikane s človeško krvjo.
Kapitalizem in klerikalizem sta tako združena, da zaboli druzega, če zadeneš prvega.
Stari cerkveni očetje so si belili glave, kje da je pekel. Danes vemo: Povsod, kjer je kapitalizem.
Kapital je velikanska sila. Znanost je dragocena reč. Umestnost olepšava življenje. Ali brez dela bi se vsa zemlja izpremenila v puščavo. Brez delavcev ne bi bilo ne kapitala ne znanosti ne umetnosti. Ii tudi vere ne.
Razlika med vero in znanostjo je ta : Vera kliče: Boj se neznanega! Znanost pn pravi: Cllcj da spoznaš, kar ti je še neznano!
V Evropi vlada barbarstvo vojne. Vredno je obsodbe. Ali Amerika s svojim otroškim delom, z neznansko brezposelnostjo, s svojo politično korupcijo ni ravno poklicana za sodnika.
Sovražniki darvinizma pravijo, da bi bilo poniževalno za človeka, če bi se bil razvil iz nižjih živali. Ali bi bilo poviševalno, če bi bil zmeaei) iz ilovice?
moko; privatni lastniki so izgubili pravico, da bi po svoji volji razpolagali s to svojo lastnino. Pravico disponiranja si je prilastila država.
Kje je ostalo načelo svete privatne lastnine?
Država izreka, da so njeni interesi v nevarnosti, če nima absolutne kontrole nad živežem. Svoje interese pa smatra za svetejše od vseh privatnih, in zato ravna po njih brez obzira na vsa podedovana in doslej veljavna načela.
Strmeti pa more ob teh naredbah le tisti, kdor ni hotel že prej gledati z jasnimi očmi in se ni potrudil, da bi prodrl zunanjo skorjo dejan-/ skih razmer.
Pravico privatne lastnine je država že davno poteptala. Oe imaš konja, te v vojnem času ne vprašajo, ali ga potrebuješ ali ne. Ako je sposoben za vojaško službo, ti ga država vzame, pa protestiraj, kolikor hočeš. Ako imaš hišo, ti nastanijo vanjo vojaštva, tudi če ostane tebi komaj kot za posteljo. Država lahko militarizira vsa podjetja, v katerih se morejo izdelavati vojne potrebščine.
Država ti vzame sina in tebe samega. Pravico, da razpolažeš s svojo osebo, izgubiš. In to je ¿e občutnejše kakor pravica posesti.
Ako je vse to mogoče v kapitalistični državi, ki služi le interesom posameznikov, zakaj ne bi bilo mogoče v socialistični družbi, ki bo obsegala splošnost ?
Zakaj bi bil socializem nemogoč?
Cerkev pravi, da je Bog človeku prepovedal sad spoznanja. Ali Bog je dal človeku razum, ki vodi do spoznanja. Tega protislovja ni cerkev še nikjer pojasnila.
Moderne delavske organizacije ne služijo samo sedanjosti. Prišel bo čas, četudi se nazadnjaki upirajo, ko se bo lastninska pravica izpremenila v socialističnem zmislu. Delovna sredstva postanejo last družbe. In družba bo morala urejevati vso tlelo in voditi vso upravo. Sedanje organizacije pa »o šole, v katerih se delavstvo pripravlja za to veliko nalogo.
m	~	_'_ p h ol k
GOSPODIN FRANJO.
• t
ROMAN—SPISAL PODUMBARSKI.
K mizi Je pristopil topničarski poročnik Mik, dolg in tankih nog in suhih rok, raven liki struna. Njegov drobni obraz je cvetel v rjavkosto-rdeči barvi, kakor bi ga bil nekoč nabrizgal z inoko od natrle opeke, obesil dimnik ter posušil. Od njega je vedno po nečem dehtelo: bodisi po konju in hlevu, bodisi po alkoholskih pijačah in cigaretah. Majav je bil njegov korak, znamenje, da je mnogo sedel na konju. Bil je močno ugleden pri ženskah. Pridobil si lih je z izredno smelostjo v družabnem vedenju, z drznim jahanjem, posebno pa s svojo zabavnostjo. Odkar je bil zapazil, da z različnimi prednostmi svojega intelekta imponuje na tuzlanskem otoku, se je dvignil za mcrodajalca pri vseh podjetjih in zabavah, tako da se brez njega nič ni moglo izvršiti. Čudovit je bil njegov glas, zmožen vseh modu-laeij, bil je dober pevec zabavnih kupletov, igral je na citre in tamburo, pri plesih je bil kolovodja. Kot lahak in gibčen človek se je pokazal mojstra na svoji suhi kobili, ki je bežala ž njim kakor ptica pod nebom. Dame se ga niso mogle nagle-dati.
Če se je vedla Katica z Vilarjem zelo prijazno, je ravnala z Mikom kolikor mogoče po domače. Na dolgo je razvijala pred njim svoje misli o izletu na Konj-planino. Neprestano so zvenele v njeni glavi — menda ničesar drugega tam ni, si je hudomušno rekel Vilar. Mik kot dober pozna valeč ženske vihravosti je vedel, da deklici ni za izlet sam na sebi, ampak za moško druščino in da hoče Vilarju pokazati svojo naklonjenost, govoreč mu o torišču njegovega delovanja, o Konj-planinl Satirski se je nasmihal in prigovarjal, češ: pot do Konj planine je predolga, in z damami izleta nikakor ni mogoče izvršiti v enem dnevu.
"Onda ga izvršimo v dveh dnevih. Vi imate časa dovolj: itak spite celo dopoldne, da nimate popoldne nobenega posla več. Gospod inženir bo tako prijazen in nam priredi prenočišče v kolibah ali pa kje v gozdu na listju. Vilar je v znak soglasja naklonil glavo. "Vi pa, gospod poročnik, nam preskrbite večerjo. Same postrvi iz Oskove morajo biti."
"Kaj pa s kosilom... kdo naj skrbi zanje? Ali menite, da lahko obidem obed in sem že srečen, ako moram ves ljubi dan jahati in ribariti? Moj poklon takšnemu izletu!"
"Uuu!" se je našobila gospiea in dregnila poročnika v komolec. "Ne domišljujte si vendar toliko in ne mislite, da naložimo res vse na " vaše rame. Tudi brez vas ne poginemo od strada in glada. Pa nekaj drugega vam še povem: na vaši kobili bom jahala jaz, vi pa si smete vzeti katerega konja hočete pri bateriji."
"Ali smem? Milostiva ste, gospiea Katica." In zopet je dobil sunek v komolec.
Ko je bil Vilar zapazil, da sedita gospa Ljubica in načelnik tako blizu skupaj, da se zadevata s komolci, jc rekel sam v sebi: "Med čudne ljudi sem zašel; štejejo se k inteligenci, pa se sujejo s komolci kakor pijani kmetje."
V tem je bil dal pl. Pester postaviti štiri steklenice Shery-vina na mizo ter naliti kozarec. Mik se je polastil, vstal in povabil omizje, naj pije na zdravje "našega mutašerifa, da bi še dolgo vladal kaurinom, Vlahom, Spanjolom, ciganom, Turčinom" — in polnoustna pijalča je stekla po njegovem grlu. Nalili so mu zopet do vrha, na kar se je pogladil po licu, s kratkim pogledom objel obe dami in napil "našima damama, ki bi ju primerjal junaškim amazonkam, ki so v starih časih ne se kje in no ve se kako zavladale moškemu spolu."
Katica se je po teh napitnicah pogreznila v neke tajne misli; morda je tako učinkovalo močno vino, ki se ga je dvakrat zapored z ustnicama več ko dotaknila. Njene bleščeče oči so se uprle na mizo, kjer so njeni rožnati prsti meli košček kruha. Ko jc bil do skorje zrobkan, je skrivila kazalec desnice, zataknila palec, položila nanj drobtino, sprožila in puf — drobtina je zletela Vilarju v obraz. Dvignila je vanj vprašujoče oči in on se ji jc posmejal. Potem je dvakrat stre-lila v Mika. "Na vas sem jezna," jc izprego-vorila s tihim glasom, razpoloživši resnost v cvetoče črte svojega obraza.
"Kaj sem pa zopet zakrivil?"
Z nagajivim izrazom mu je očitala Kalio-po, rekoč, da mora le srečen slučaj zahvaliti za njegovo družbo; da niso Korkiričevi odšli spat, bi se on nikakor ne mogel ločiti od njih ter se preseliti k njej. "O ta svetlooka, sladkoglasna Kaliopa z grško glavo se vam je zasadila v srcc. No, čakajte!" In strclila je v Vilarja.
Mik je odgovoril pbetično, da občudujemo ubogi zemljani nebroj teles na nebu, nad vsa druga pa solncc in mesec; nemogoče pa je občudovati le eno ali drugo, ampak ustvarjena je naša narava tako, da dvigamo svoj pogled k vsem predmetom, ki vzbujajo v nas čut lepote. Luno prideš gledat, kadar zaide solncc, no luna je izprcmenljiva —"
Vilar več ni poslušal. Svoje zanimanje jc obrnil na orožniškega častnika, ki je, ves razgret in rdeč, kakor bi bil prišel od napornega dela ali pa z dolge seje pijancev, stopil k načelniku. Spoznal je v njem onega Buzdugo, s katerim se je bil vozil po bosenski železnici.
"Nu, kako je, ali si kaj pozvedel?" jc tiho vprašal pl. Pester.
"Gospod načelnik, ves dan sem lazil po hribih gor in dol, vse sem preiskal, kakšnih trideset oseb sem zaslišal, vem pa kolikor poprej. To vem, da moram jutri ves dan pisati raport." Sklonil
se je k načelniku in nekaj časa sta šepetala, Kima je z glavama, srepo zroč drug drugemu v oči.
"Aha!" je rekel naposled načelnik. "Kaj pa Atif Sarajlija ničesar ne ve?"
"Ta zlodej nas morila včasi za nos vodi. Verjemi mi, gospod načelnik, da ni na svetu bolj prekanjenega Človeka. Morilec in požigalec je, čeprav se je zaradi obeh zločinov izmuzal. llvalibogovski mu vse verjame, a jaz le to, kar sam vidim. Vse boste čitali v raportu." Kolikor je dopuščal hripavi in izpiti glas, je govoril z zanosom, da bi vsi vedeli, kako huda in težka je njegova služba in s kakšnimi ljudmi se mora ukvarjati.
Se le zdaj, ko je bila opravljena službena zadeva, je častnik udostojil tudi ostalo omizje svoje pozornosti. Okorno se je priklonil, po domače je pozdravil ter zagledal Vilarja. "O — znanec s poti v Sarajevo. Torej na Konj-planino so vas po«lali? Čestitam vam, gospod inženir! Niste pogodili slabo." Vilar jc vstal in položil svojo desnico v njegovo. "Me veseli. Hvala!"
Buzduga je sedel in povedal, kako je tisti dan obdelaval kneza v Prnjavoru, kjer je bil v neki zadevi, pa ničesar ni opravil. Sel je h knezu in ga izpraševal. Pa knez se je delal, kakor da ga ne ume in ne pozna. Dal ga je prevesti v orožniško pisarno. To je Kneza prestrašilo in zdelo se je, da je že ves skesan. Buzduga je z bikovko v roki stopil predenj, prijel ga za šop la«, ki mu je štrlel iznad ušesa, uhljal ga, robanteč: "Ali me sedaj poznaš, ali me poznaš, lopov-" Pa od kneza vendar ni ničesar zvedel. Dal ga je vkleniti v železje, pa tudi to ni izdalo. Buzdugi je knez toliko, kolikor mu je noht, kar si ga odreže, čeprav ve, da ga bo zatožil, morda celo v Sarajevo.
Vilar je z izgovorom, da je truden, kmalu ostavil družbo. Vsi so mu rekli: "Na svidenje jutri!" Da bi se dobro prezračil, predno gre spat, je šel parkrat gor in dol pred kazinskim vrtom. Premišljeval je o onih, s katerimi je sedel v kazini. Simpatičen mu je bil Bajič. Spomnil se je, kako se je njegovo oko večkrat zbegano uprlo v načelnika, potem obotavljajoč se obranilo soprogo, kakor bi obema govorilo nekaj resnega in ju opominjalo O Katici je sodil, da govori nepremišljeno in se vede vihravo liki raz-neženo dete, ki vse sme in jc prepričano i svoji veljavnosti, ki vse posnema v družbi, čeprav je okrutno Mika je smatral za dobrega veseljaka, ki se da izrabiti za vse. Buzduga in načelnik sta se mu zdela važna faktorja v bosenski upravi, predstavjtelja vsega tega, kar je doslej videl ali slišal neprijetnega in odurhega :lončeni klobuki, vklenjeni jetniki, zaplenjena živina, prnja-vorski knez
Drugega dne je šel dopoldne in popoldne v konak, kjer so ga uvedli v njegovo službo. Okrajni načelnik pl. Pester mu je sam razkazal krajepis Konj-planine, kjer je bilo načrtano vodno omrežje Oskove in njenih pritokov, vse drče, po katerih se. jc spravljal les v dolino. Z rdečo tinto je bilo zarisano, kje bo treba .za splav lesa urediti vodo ali zgraditi nove žlebove. Za zdaj naj se gospod inženir samo pouči o krajevnih razmerah, popravi naj, kar treba pri drčah, a jeseni se začne zanj pravo delo. Tudi je bile na krajepisu zaznamovano, koliko je že posekanega, kje se zdaj seka, kje stoje drvarske kolibe. Vilarja je vse to zanimalo, ker je spadalo v njegov delokrog. Pri slovesu mu je načelnik naročil, naj se odpravi precej jutri na evoje mesto, naj si najme za pot konja; do Samojlovega hana, ki leži ob reki Spreči, ga bo spremila mala ka-zinska družba, in sicer na konjih. Manj ga je zanimala administracija. Mlad uradnik, h kateremu je vstopil popoldne, da si prilasti njene skrivnosti, je lomil nemščino s trdim madžarskim naglasom. Najprej ga jc ta nežni golobradee vprašAl, kje je doma. "Na Kranjskem," jc odgovoril Vilar. Uradnik je nategnil obraz v učene poteze ter stopil k velikemu zemljevidu av-stvo-ogrske monarhije, visečemu na steni.
"Kranjsko,. Kranjsko — aha, to je tu gori na severo-vzhodu- ogrske države," jc rekel ter s prstom pokazal na Bukovino.
" Kranjsko «leži tu doli ob Savi in meji na hrvatsko kraljevino," je pojasnil Vilar, kažoč na zemljevid in smejoč se golobradcu v obraz.
"Onda ste Hrvat," je rekel ta in inženir jc prikimal, ker je vedel, da uradnikova zemljepisna veda ne sega preko Ogrske in njene "po-sestrime" Hrvatske.
Potem mu je mladi Madžar z veliko samozavestjo razkazal račune prejšnjega meseca, ki jih je bil podpisal in predložil gozdar Bicrkopf. Iz teh listin jc bila razvidna vsa manipulacija, koliko plače dobiva gozdar in dva paznika, kolike dnevnine drvarji. Pokazal mu je inventar vsega orodja in pohištva za kolibe in mu povedal, da mu mora itak gozdar izročiti vse listine, ki se tičejo pisarniškega posla, in naj se v dvomljivih slučajih za navodilo zateče vselej k natančnemu in praktičnemu Bierkopfu. Končno mu je naročil pozdrav na gospoda gozdarja, posebno pa še na Sainojla in njegovo soprogo, ki zalagata delavsko naselbino z živili. Vilar jo zvesto zrl v lični, prišpiljeni, ptičji obraz drobnega uradnika, kateremu je v mislih nadel priimek številčni vrabec.
Večerjal je zopet v kazini. Ker jc bila sobota, se je zbrala tam še večja družba. Sedel jc zopet z Bajičevimi pri eni mizi, zopet so priselili tisti gospodje kakor prejšnji večer. Da jc hodil Vilar večno v kazino, zabava bi se bila vršila večno po tisti šabloni. Največ je govorila
t a r e C
Katica, ponašajoč se, da od nje izhaja pobuda za izlet v bati ob Spreči. Udeležniki izleta niso dolgo ostali v dvorani. Sklenili so bili za drugo jutro zgodnji odhod, zato so šli še pred enajsto uro spat. *
III.
•V nedeljo se je naredil dan, kakršen je po izletnikovi volji. Bolnce je bistro gledalo iznad nizke Čaklavice-planine, ko se je zbralo šest iz^
letnikov na konjih pred vojaškim ostrogom. Njim se je pridružil Vilar s Turkom, pri katerem je najel koilja. Prva je Ljubica podala roko načelniku, potem so si vsi «egali v roke, kakor da se niso videli par mesecev. Odhajali so. Vsem se je svetilo radostno pričakovanje na licih, celo resnemu Turku se je zjasnil obraz, ko je gledal po nizkih brdih, kjer je narava po vseh straneh šepetala svoje umerjene poletne besede. Razvrstili so se tako, da je jahal na čelu Buzduga, potem načelnik z gospo Ljubico, Mik z goapico Katico, Bajič z Vilarjem, kot zadnji pa Turek z inženirjevo prtljago. Kjer je bila pot ozka, so morali odstopiti drug od drugega in posamič jahati; kjer se je razširila in spojila s tratino, ►o se združili v tolpo in v divjem diru gnali po mehkih tleh.
Katica je s pobalinskim smehom ter z otroško brbljavostjo in nagajivoatjo zabavala vso družbo. Pojoč se je zdel njen «rebrni glas in vsi so utihnili, ko je izpregovorila. Človek bi vgriz-, uil v ta melodični glas in v opojno vonjavo rosnega jutra. Njeni volji se je vse pokorilo. Izpod nekega grmovja so gledale najlepše spominčice; Katica jih je želela imeti in družba se je morala ustaviti; Mik je skočil s konja ter nabral damama vsaki šopek.
Na drugem kraju je priskakljala veverica po resju; izgledavši jezdece, je bistro skočila v osku-beno, skoraj brezlistno čreanjo kraj poti. Pogled na čilo in pozorno živalco je pobudil družbo, da je postala in se zazrla v drevo. Katica je zaželela, da bi imela takšno ljubo živalco doma v kletki, nakar je Mik nemudoma skočil s konja in splezal na črešnjo. Ko je stal na prvi veji, mu je pl. Pester med krohotom družbe zaklical:
"Lovite jo, primite jo, držite jo!"
"S krikom je ne ujamemo," je zagorel Mik. "Obkolite rajši drevo, in ko skoči na tla, navalite nanjo, pa bo naša!"
.Razen načelnika so vsi razjahali, privezali konje k plotu ter obkolili drevo v velikem krogu, kamor je stopil tudi načelnik.
"Zdaj pazite, da jo ujagmiteT Ako prodere črto, pa vi, gospod načelnik, napravite atako nanjo! Pozor!" je velel Mik in stopil za dve veji više.
Veverica ni čakala plezalca: v silnem skoku je švignila na travo prav pred načelnika, čigar konj se je preplašen vzpel, kar je spravilo jezde-ea iz ravnotežja in na tla. Nastala je zmešnjava. Pl.. Pester je obležal v travi ves bled in v ome-dlevici. K njemu je priskočite "gospa Ljubica vsa prestrašena. Visoko so se ji dvigale grudi, podprte s prsnim steznikom, globoko je dihala, |K>kleknila jc na zemljo tik njegove ¿rlave; in . preden je mogel kdo moških priskočiti, mu je odpela ovratnik, telovnik in srajco. Z robcem mu je brisala pot z obraza. Bajič je zavil vrat, kakor bi bil nekaj pogoltnil, potem se je Odvrnil in stopil po travi, zroč v bližnji gozd.
- "Kako je, gospod načelnik, kje te kaj W>-li?" je vprašal Buzduga, ki se je sklonil na drugi strani k ponesrečenemu.
"Konjaka gospodu!" je velel Mik, skočivši s črešnje.
Vilar jc vzel iz svoje torbe steklenieieo konjaka ter jo podal gospe Ljubici. Ulila je ome-dlenemu nekaj tekočine med ustnici, držeč z roko njegovo gladko ostriženo glavo. Kmalu jc odprl oči in hvaležno se je posmejal svoji strežnici, ki mu je odgovorila z mehkim, blaženim sijajem v očeh in na obrazu. Pogoltnil je nekaj kapelj konjaka. Izkazalo se je; da se ni poškodoval; priletel je na tla po strani in padel na revolver. Vsi moški mimo Turka so bili oboroženi z revolverji.
"Kaj je, gospod načelnik, ali pojdemo naprej ali nazaj?" je vprašal Mik, sklonjen, opirajoč roki ob koleni in s pritajenim nasmeškom zroč na nedeljskega jahača.
"Če se ne počutiš dobro, napravimo izlet lahko drugikrat," je menil Buzduga.
To je spravilo Katico v nevoljo; napela je ustnice, odmignila ter se zavrtela k inženirju.
"Vas spremimo pa sami," mu je tiho rekla.
"Moja nezgoda naj vam ne provzroči slabe volje," je izpregovoril pl. Pester.
S pomočjo Ljubice, ki ga je držala pod pazduho, je vstal Potem se je, popravljaje si obleko, glasno zasmejal, da bi pokazal neustrašljivost in dobro voljo. "Ta prokleti konj, da se preplaši takšne neznatne živalce! No... naj bo! Druge nesreče ni, kakor višnjevo liso mi je vtisnil revolver v bok. Na konje in naprej! Srčnemu pripada svet!"
Zdajci je počil za njegovim hrbtom strel. Vsi so se preplašeni ozrli, načelnik se je od strahu pošibil v kolenih. Bajič je bil strelil za veverico v hrast,-ki je stal za njimi.
"Izborno streljaš, Bajič, kar v skoku si jo podrl," je viknil Mik, stopil po mrtvo živalco ter jo prinesel Katici.
Obveselila se je. "Natrpano bi jo rada imela, da bo stala na mojem oknu."
"Na konje, na konje!" jc viknila Ljubica, posnemajoč načelnika. "A vprašam vas. čemu smo kazili krasni prizor v naravi? Kaj nam jc storila veverica na črešnji, da jc nismo pustili na miru? Kakor mi, se veseli žival, bujna kri ji kroži po telescu, pa tu pride kruti človek in jo umori. Grozno!"
Bajič je Čutil ugrizljivost očitanja.
"Hotel sem se samo prepričati, ali moja roka še zadene," se je opravičil.
•Škodoželjno je pogledal na pl. Pestera, ki se je poizkuša! vzkobaliti na konja. Ker ga čili, srbonogi vranec iz Senisibegove konjušne nf hotel pustiti naae, ga je z lahkoto zasedel Buzduga. "Jahaj ti mojo Heugeigen, na njej se sedi kakor na mizi. Za dve luknji sem ti skrajšal stremeni. In ostroge od veži; saj ti jih ni treba. Ti-le M turški konji so vsi trdi in neokretni v gobcu, razvlečeni, ker Turki rabijo vajeti in premalo meča. Treba ga stisniti med kolena — glej tako! Pa naj se gane!"
Spustili so se v globok jarek. Mik si ni mogel kaj, da ne bi poučil načelnika, kako treba jahati navzdol, da se ne prekopicne čez konjsko glavo. Bajič je pozorno gledal na nerodnega jezdejezdeca iu nasmošljivo je omenil Vilarju:
"Glej ga Žida, kako sedi na konju kakor žaba na kumari! Ako ne ume jahati, naj gre peš ali pa naj ostane doma! Ali mora biti jk>-vsod kuhan in pečen?"
Grizlo ga je, da je pl. Pester spravil njegovo ženo tako zelo v tok svojih misli. Vilarju je postal prijateljev položaj jasen.
Nad jarkom se je začela po planjavi ravna pot po drobnem pesku, in po tej so drvili, dok-jer niso zagledali na pašniku črede mršavih ži-vinčet in poleg krdelo praznično oblečenih pa-stiric, igrajočih kolo. Sredi njih kroga je stal pastir ter piskal na postranico. Še drug "mo-mak" je bil navzoč — kolovodja. Ta prizor je jezdece presenetil, zamikal ter vžgal v nekaterih željo, gledati od blizu igranje preprostega kola. Udarili so preko paánika, v hipu so obstali pred kolašicatni, ki so obstnnele ob nenavadnem pojavu. Post ranica se je razmogla v dolgem in tankem piskljaju in to je bil znak, da je zdaj konec igre. In kolo se je utrgalo.
"Zakaj ne igrate dalje?" je zarohncl v nemškem jeziku pl. Pester ,hotcč zakriti nerodnost, ker ni mogel ustaviti konja pred dekliškim zborom, ampak ga je zajahal vanj.
Bulil je razjarjene oči na prestrašene deklice. ki so stale kakor ukopane. Bilo jih je kakšnih petnajst v starosti 12 do 20 let.'
"Igrajte, igrajte, devojke!" je povzbudila gospa Ljubica v zelo nežni srbščini.
"Dekleta se vas boje," je trezno in resno odgovoril kolovodja. "Boje se vaših konj-vite-zov in vašega orožja."
"Nič zalega vam ne storimo. Igrajte dalje, mi bi radi videli vaše kolo", jc zaprosila Katica, zroč v najstarejšo deklico, h kateri sta se stiskali dve družici, držeč se je ob rameni.
"Danes ne igramo več, ne ljubi se nain," je porogljivo odgovorila deklica in postavila desno nogo smelo naprej. V vsej njeni postavi, na zagorelem obrazu, na kosmu svetlih las, ki se je usul čez oko, je bila izražena neupogljiva smelost in drzna kljubovalnost.
"Kaj pravi, kaj pravi?" je nestrpno vprašal pl. Pester Buzdugo.
"Da se jim danes ne ljubi --igrati. Glejte, takšen je ta ušivi narod! Izlepa se ne onravi J] nič, izgrda nič — takšen je naš položaj sredi® tega v zlobi zakprenelega ljudstva. O, ko bi imel človek svobodne roke, pokazal bi jim!"
Pl. Pester je srdito pogledal na deklice, hri-pavo je zakrokal:
"Sta! — &ta! — Bagage!"
Buzduga pa je z bikovko požugal:
"Čakajte, naučim vas, kako se vesti pred svojim mutaserifom! Zaradi ajduštva smo imeli že opraviti v vaši vasi, in še pridem tja. Razbojniki! Tatinska zalega!"
"Ničesar vam še nismo ukradli, nesreče vi naše!" je odgovorila gorko užaljena deklica, prežimo strmeč v častnika, ki je pljunil pred njo ter okrenil konja.
Izletniki so ozlovoljeni odjahali.
"Glej, na takšno odgovornosti polno mesto so postavili človeka, ki ne ume razen "šta — šta" izpregovoriti nobene srbohrvatske besede," je tiho rekel Bajič.
"Mari jim za slovanske jezike. Protežirance povsod silijo v ospredje", jc zamomljal Vilar.
"To se jim bo še maščevalo. Drugače jc ravnal general Filipovič v Sarajevu. Generala Nemca, ki so mu ga bili poslali z Dunaja za mestnega poveljnika, je stante pede poslal ministru na Dunaj nazaj z obvestilom, da generala, ki ne ume nobenega slovanskega jezika, ne more rabiti za mestnega poveljnika. Filipovič ve, kaj treba Bosni."
"Ljudi ji treba, ki čutijo z njo."
"A tale?"
Ob devetih so prispeli k reki Spreči. Tu je stal nekdaj ubožcu lesen han, ki je ob zasedbi zgorel. Njegov lastnik je ali poginil ali pobegnil, in pogorišče je ostalo brez gospodarja. Ko so se začeli židovski podjetniki zanimati za les Konj-planine, so zasedli pogorišče in postavili na njem precej dolgo pritlično hišo. Vanjo so nastanili sremskega Žida Samojla Blaustifta ter mu poverili nalogo, da z vsem živežem pre-skrbljujc sekače na Konj-planini Pridobili so mu koncesijo za ban in prodajalno. To je bil lian prve vrste, kjer se jc dobilo razen črne kave tudi vino, žganje, pivo, meso, v štacuni pa razno blago za obleko in razna živila. Stal jc približno napol poti od mesta do Konj planine in Samojlo je bil posrednik med obema. Dobival jo blago iz Tuzle ali pa naravnost iz Ogrske in ga dostavljal gozdni upravi. Deloma so šle tudi poštne pošiljatve za drvarje potom njegovih rok. Poleg liana jc dala oblast postaviti orožniško stra-žarno, kjer jo bivalo pet orožnikov, ki so stra-žili pota in Samojlovo zalogo. Precej za hanom onstran Sprečc sta se cepili poti: boljša je drža- ^ la naravnost v Kladanj, slabejša pa na desno pod Konj-planino. Židovski konsorcij jc trebil imenovano planino samo poldrugo leto, potem ga jc vlada zaradi velikih dobičkov primorala, da ji je odstopil vso gozdno upravo s Samoljom vred.	(Nadaljevanje.)
ADVBRTISRMKNT
Avstr. Slovensko
UnuvtljtM 14. iuuvvia mu
Bol. Pod. Društvi
Inkorportrtn« M. Ubruv» • iMtt v drtovi IUiim
Sedet: Frontenac, Hans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBE RŽ AN, Ho* 72, E. Minwal, Kans Podpred«.: JOHN GORSEK.Bo* 179, Radley, Kam. Tajnik: JOHtf ČERNE, Box 4, Breeay Hill, Mulberry, Um» Blagajnik: FRANK STARCiČ,Box 245.. Mulberry Kai.» Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR. L. Box 38 Fronteuac. Kaa.
NADZORNIKI. PONGRAC JURÖE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482. Fronteaac. Kaaa
ANTON KOTZHAN, Prontaaac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SET I NA, Box 23, Danklin, Kans.
Pomoxni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kans. JOHN MIKLAVC. Box 227, Frontenac. Kans. 6prej.»mna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vai dopisi se uaj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajnika.
IZ URADA GL. TAJNIKA A.8.B.P D.
Spremembe pri krajevnih druitvih v mesecu januarju 1915
PrestoplU člani (ce):
()<t dr. «t. 1. k dr. it. 0: Jacob in Terezija Schauer.
Od dr. At. 10. k dr. At. 9: Frank Birk Od dr. At. 16. k dr. i.t.ll: Anton Kaneilija-
Zopet sprejeti člani (ce). Pri dr. At. 2: Joaef Hupam-ic, cert. 1219.
Pri dr. At. 3: Kudolf PotuAek, cert. 1815.
Pri dr. At. 4: John Kovni, c 30«. Pri dr. At. 5: Ant. Jako», c. 1273. Pri dr At. 6: Ignac Počnik. e. i39.i; John Toplir, e. 1829; John Keien, c. 1178; Frank in Mary R*rnot, c. 207— 208; Jacob Pihl*r, c. l.r,39.
Pri dr. At. 7: <teorg«> Ewa, f. 516; Elizabeta Ewa, c. 517.
Pri <lr. At. 9: Hildulf Firensus, cert. 1463.
Pri dr- it. 11: Proap. Pinamenti,. c. 1850; Erne.ita Pinamenti, c. 2(45; Joe. Kocjan, e. 898. Pri dr. At. 13: Jo». Smuk, t. 960. Pri dr. At. 16: Louia Koblar, c. 1177; Tomaž in Terezija »kerbinej^ «vrt. 823—824	•
Suspendirani (člani(ce): -. ^ Pri dr. it. 3: Jo*. Kandl. Drugi me-aec: Ant. WeaoviAek.
"Pri dr. At. 4: Prvi mesec: John in Mary Sluga; Jacob in Karona Hon I; Mihael in Terezija Hedeniek. Drugi meaec: Joa. in .Tera Speiser.
Pri dr. At. 9: Dominik Si mi on, Kari Giordan. Drugi mesec: Mary Andrej-čtf.
Pri dr. At. 11: Jo«, in Tere«ija Bo-aeti, Karl in Antonija Božato. Drugi mesec: Vi<l PodbevAek, c. 1921; Au-guat Kuplcn. c- 797; Ivana Kuplen, c. 798.
Pri dr. At. 13: Rud. Zore, Jo«. Kenig, Ant. Cirar, Frank in Terezija Au-belj. Drugi mesec: John Bolčič in M. SepiČ.
Pri dr. At. 16: Stefan Zemlak, Mohär Žaubi, John in Frančiška Sing»d, .Tos Zalaznik, Ant. in Kli^beta Zemlak.
Pri dr. At. 17: Fr. Markun. Vine. Mrzel, Mary Krhlikar.
Pri dr. At. 19: John Galuf, Luka TiAler. Drugi mesec: Jos. Mest na k.
Pri dr At. 20: Josef Bobi*, John Go-lobič, John Sluga. Drugi mesec: Jacob # Podlipnik, John LuAnak. - . Pri dr. it 23: Frank Mrak.
Izobčeni člani (ce): Od dr. At. 3: Frank Petek, c. 1991. Od dr. At. 4: Jos Klavore. c. 398. Od dr. At. 11: J'>hn Železnik, rert. 867.
Od dr. At. 13: Louis Pauinik, cert. 2024; Joa. Rusac, c. 1255.
Od dr. At. 16: Jos. Plahuta, c. 1387. Od dr. At. 20: Martin Rožič, c. 2046. Od dr. At. 23: Ludvik Adami«", cert. 1939.
Umrli člani:
Pri dr. At. 19, Black Diamond, Wash. Karl Orehek, c. 1714. I'mrl 27. dec.
1914.	Vzrok smrti: ustreljen.
Pri <lr. At- 2, t'hicopce, Kans.: Josef Heidinger, c 188. Umrl 20. jannuarja
1915.	Uzrok smrti: notranja bolezen. Pri dr. At. 4, Mineral, Kans.: Anton |
Vehar, c. 1233. Umrl 23. jan. t.l. Uzrok smrti: jetika.
John Černe.
MISLI BREZPOSELNEGA DE LAVCA.
Kakor zakrijejo hitro temni oblaki solnčno livado, tako nenadoma je prišlo. V vseb prostorih in oddelkih velike tovarne je bilo slikati govorico samo o slabi trgovi-
11 In v očeh in na ustnicah vseh proletarcev je videti izraz sploš-nega vprašanja: Kaj nas čaka?
Nekateri delavci se navidezno pač delajo brezbrižne, meneč/ Če tukaj ne bo več, bo ya kje drugje, ali vsak zase pa le misli s težkim srcem na oni trenotek, ko se mu bo reklo, da ni več dela zanj, na čas, ko si bo moral znova iskati dela.
Cez čas se že posreči kje iztak-niti kako opravilo, ali do tega časa bo trajalo prosjačeuje za delo tedne ali morda cele mesece. Misli vseh so ene in iste, kdo bo prvi izgubil delo, jaz ali oni? Sočutje in malodušnost se polašča oseb, vsak je aebi najbližji. Kaj bo?
Tako je prišla vrsta name, in sedam sem zuniy, prost sem. V lepih poletnih dneh, kadar je sijalo solnce skozi zaprašene okno v neprijazno delavnico, me je i-inelo hrepenenje, ven v prosto naravo; toda bil sem navezan na delo. A sedaj sem prost, prost kakor ptice, ki letajo pod milim nebom, in moj razgled v prvosti naravi j«* izgled na gladovanje. I)a, čudna je prostost delavčeva.
Vseeno, srečo sem le imel, da sem delal celih 10 let redno na e nem prostoru. Da, celih 10 let In sadovi moje desetletne marlji vosti? Seveda nimam nič, reven sem ravno tako kakor prej, ne, še revnejši, kajti izgubil sem deset let svojega življenja, v katerih sem pokopal marsikatero upanje.
Grozna je usoda; mi revni slo* ji ostanemo revni ker delamo; delati moramo, ker smo revni. Naši teologični kričači ne morejo zadosti prehvaliti boga, kako je vse lepo ustvaril in uredil na zemlji; trava je zelena, voda je mokra, nad njo se visoko razpenja nebo. ker drugače bi zrakoplovci ne i-meli zadostnega prostora, da bi se gibali s svojimi letalnimi stroji ; ribe ne morejo živeti na suhem in ptiči ne v vodi, skratka ljubi bog je vse tako ustvaril, kakor mora biti. Ali človeštvu da misliti ta božja naredba, da ni dela za toliko in toliko množino ljudstva, katerega otroci zagledajo luč sveta v revščini, in ker so revni, postanejo delavci, kakor njihovi predniki.
Neki mogočni knez je nekoč izustil besede: Najtežja kazen tistim, ki drutre otvirajo pri njihovem prostovoljnem delu!
Jaz bi rad delal, sploh moram delati ker drugače sem jaz in moja družina izročena gladu.
Od ranega jutra do poznega večera sem na cesti, iščoč si dela, kakršnegakoli; rad bi tolkel kamen, nosil težke vreče, ali pometal ceste. Vsako delo bi rad sprejel, a niti tega mi ne dajo.— Ko bi šlo za uresničenje onih kneže-vih besed, bi moral zapreti vso meščansko družbo.
Vsako jutro, ko grem s koščkom suhega kruha v žepu za delom. mi reče moja soproga v slo vo: Hodi v božjem imenu. Uboga! Ona misli, da najdem prej delo ako me priporoči v varstvo božje! Vseeno je, če se zapišem samemu Lueiferju, glavarju satanov.
Kako nizkotno ic to, prositi za delo! Saj je delo človeškemu življenju ravno tako potrebno, kakor zrak, svetloba in voda, in delo si moramo izprositi.
Dan za dnem tekamo od poslopja, kjer razglašajo delo, do oznanjenih javnih prostorov, ali vse naše upanje na delo in zaslužek se razprši, ko slišimo suhoparno
eno in isto: Že oddano; ue rabimo vas.
Po fantastični domišljavosti sta rih (¡rkov je moral Tantalus na o-nem svetu trju-ti s tem, da so se sklanjale k njemu veje z najkras-uejšimi sadovi, ter se takoj odmaknile, kadar je željno segel po sadovih. Enako temu trpljenju je trpljenje modernega brezposelnega delavca. Razlika je v tem, da mu žarek upanja Še vedno o-stane in to je upanje na gladovanje.	Anton Serjak.
SEM IN TJA
Kmalu |M>tem ko se je pričela sedanja evro|wka vojna, so razni chicaški dnevniki pritrdili na zi dove pred svojimi uredništvi velike zemljevide vojskujočih se cv-rojiskih držav, oziroma Evrope. Na te mape so uredniški * 'strategi" pritrdili lesene ploščice raznih barv, in te ploščice naj bi predstavljale armade sovražnih si držav in njih pozicije. Po hodnikih in na ulici pa so stale gruče ljudi, večinoma brezposelni delavci raznih narodov, gledali na te mape in na lesene armade na njih, ter diskutirali in se pregovarjali, katera država je bolj barbarska, katera pa bolj civilizirana in kulturna. Nemci so trdili, da so oni, in da bo Nemčija zmagala, Angleži, Francozi in drugi so trdili nasprotno, in sejnpatja se je tudi pripetilo, da je tekla kri —
iz nosov sovražnih si delavcev. •
Takrat je bilo še toplo, in delavci so še imeli par dolarjev prihranjenih, in delavec, kadar ima par dolarjev, misli tudi, da ima domovino. — Toda prišla je zima, in prešli so prihranki( tistemu, kateri jih je sploh imel). Brezposelni so pričeli iskati zavetja v raznih mestnih prenočiščih, iskali, da bi dobili kaj jesti v raznih dobrodelnih "zavodih", in nič več ni bilo sovraštva riied francoskimi, nemškimi, angleškimi in drugimi delavci. Prijateljsko dele med seboj košček kruha, in prijateljsko žive in občujejo med seboj v mestnih prenočiščih. Sloga in mednarodno bratstvo vlada m «M njimi. Ti ljudje so sedaj mednarodni, brez domovine, in nobenemu ne pride na misel, da bi se šel borit za domovino, katere nima, pač p'a zahtevajo dela, samo dela, in na tisoče in tisoče jih je,
ki bi se šteli srečne, da ga dobe •
Pred zvezno komisijo za industrial ne zadeve v New Vorku je bil med drugimi tudi zaslišan kralj rudotopilnic po zapadu (American Smelter and Refining Co.) Daniel (luggenheim. Ta mož je govoril jako "naklonjeno" za delavski razred. Dejal je, da bi morala država skrbeti za brezposelne delavce, bil je za zavarovalno postavo starih onemoglih delavcev, rekel je, da stoji na sta lišču, da imajo delavci pravico bi ti organizirani, i. t. <1. Rekel je, da tega ne propagira zato, ker tudi socialisti nekaj takega zahtevajo, ampak zato, ker je treba za delavstvo nekaj .storiti, po domače rečeno Guggenheim ima delavce "rad."
Kaj ne, da je tako, vi delavci v "šmelcah" v Pucbli, Denver ju, Duranji, Salidi, Lcadvillu, Mur-ranju, Elyu in drugih mestih, kjer ima Guggenhennov trust topilnice? Plača v topilnicah tega t rusta je od $1.60 do $2.50, torej dovolj "socijalna," da se delavci pošteno prežive. Ni ga bolj nezdravevega dela, kot je delo v topilnicah po zapadu. Kako hitro jo delavcu izčrpana moč, kjer mora vdihavati strupeno paro in pline žvepla, svinca, cinka, bakra in drugih rud, vedo najbolje topilniški delavci sami. In ko posluša človek kapitalista Guggen-heimove vrste, bi mislil, da je prava sladkost delati za človekoljuba kot je Guggenheim. — Nekoč je delalo po topilnicah mnogo Slovencev, po nekaterih so bili v večini, a sedaj jih je trust nadomestil z grškimi, macedonskimi bosenskimi in drugimi delavci z Balkana. Slovenci so že postajali sumljivi, pričeli so spoznavat'" koristi organizacije, in ker Guggenheim in njegovi 'kompanjoni' niso bili teh misli, so njih pričeli nadomeščati z bolj "lojalnimi delavci. Torej je Guggenheim
igral v New Yorku hinavca. •
Naša ljuba kranjska dežela se je torej posvetila "presvetemu sr eu Jezusovemu." In slavni dežel-
ni odbor je soglasno glasoval za
to. 'Včasi bi deželni odbor ne glasoval takole "soglasno," ali sedaj je vojna, in v vojnem času se dogajajo razne šale in burke, no in deželni odbor krimski si je za ta špas vzel "presveto srce Jezusovo."
•
Srečni SLovenc da imajo tako pobožne in lojalne politike. In "Slovenec" pobožno želi in na-migava, da Slovenci po tihem upajo, da jih bo vlada za njih lojalnost do cesarja in države kako nagradila {>o vojni.
Hm — to se lahko zgodi: Mogoče celo da postane dr. Sušteršič minister. Ali pa bo dr. Krek imenovan za škofa. Dr. Lampe je i-tak že korar. 'Vse se še lahko zgodi.
Srečni Slovenci! —
F Z
talci.
Okrajno glavarstvo v Zadru j«* izdalo ponovno sledeči oglas o talcih:
Vsled zapovedi c. in kr. vojaškega poveljstva v Mostaru je spoznalo okrajno glavarstvo za potrebno, da zopet opozori prebivalstvo na sledeče: Vsak vojaški poveljnik je pooblaščen, da vzame talce, jih doda oddelkom za varstvo in da jih odpelje s seboj na vojaških vlakih. Talci bodo takoj usmrčeni: 1. v slučaju, če poizkušajo uiti in 2. če bi se uprli njihovi uporabi. V slučaju napada na vojaštvo, na vlake vojnih transportov in na vojaške ali era-rične predmete se mora zahtevati posredovanje najbližjega štabnega častnika, ki bo določil način usmrtitve talca, ako se ne bi za-četniki napada mogli takoj najti.
Raba talcev je tako barbarična. nepoštena metoda, da bi moralo biti vsake moderne države sram rabiti taka sredstva. Kajti tu gre skoraj v vsakem slučaju za ubi jaiije nedolžnih ljudi. Vojaščina pograbi, kogar hoče, za talca, in ga drži. Kako lahko se primeri, da vrže kakršen si bodi smrkavec kamen nroti vlaku, s katerim se vozijo vojaki; prvi major pa ima pravico določiti, ali bo talec list reljen ali obešen, ker se je neznanemu pobalinu posrečilo zbe-žati!
V šestih mesecih smo se že na-učili pokopati veliko svojih nazorov o kulturi in civilizaciji. Vojskovanje, o katerem je militarizem deklamiral, da bo v naših časih humano iu kavalirsko, je tu-patam tako divjaško, kakor da se koljejo kanihalci. Menda je sploh smešno pričakovati, da bo kakšno vojskovanje civilizirano.
Ali talci so civilni ljudje, in militarizem in oficiclna država je vedno trdila, da nimajo civilisti nič opraviti z vojskovanjem. Kakšna vnebovpijoča hinavščina je torej to, če se smejo civilisti, ki nimajo z vojskovanjem nič o-praviti, meni nič tebi nič na povelje prvega štabnega častnika u-bijati?
dalje obsojajo.
na Slovenskem veliko opravka.
Ampak zdi se nam, da je ta "pravica" bolj bcstiahia kakor pa pravična. Štirinajst meseeev, o-svnin«jst mesecev, dve leti — vse zaradi besed, to je justica, katero bi morala obliti rdečica, če bi imela še kaj sramu v sebi.
BEGUNCEM SO POMAGALI.
'Vojno sodišče v Gorici je obsodilo učitelja Kizzatto iz Furla-nije radi pospeševanja beguncev čez mejo. Prepeljali so ga z vojaško eskorto v Ljubljani). Iz enakih razlogov so pripeljali v gori ške zapore iz Krmina neko žensko E. T.
Čudno! Avstrijske oblasti nam neprenehoma, pripovedujejo, da so vsi ljudje v črnoruineni državi navdušeni za vojno. Mladeniči in starci komaj čakajo, da jih pokličejo pod puško. Vsi smatrajo vojno za pravično. Vsi žele prelivati kri za vero, dom, cesarja.
Učitelj Kizzatto pa je pomagal beguncem čez mejo. Ženska E. T. je ravno to delala. Razume se, da jima ne bi znali mi ničesar o-čitati. Naš«» prepričanje je že tako čudno, da sta po našem mnenju storila dobro delo.
Ali za to ne gre. Temveč: Od kod so se vzeli begunci, če je v Avstriji sama lojalnost in samo navdušenje?
Torej je stvar vendar nekoliko drugačna, in resnici se menda nekoliko bolj približujejo tista poročila, ki pripovedujejo, da se ljudje tepo, ker se moraj<>, ker so prisiljeni na tako krščansko delo, nikakor pa ne iz notranje potrebe in iz hrepenenja po klanju. In to se nam zdi tudi veliko bolj človeško.
vojni krematoriji.
C. kr. divizijsko Sodišče v Ljubljani je v mesecih oktober, november in začetkom decembra obsodilo sledeče obtožence: 24. okt. je bil obsojen na Smesečno težko ječo Jakob Anibrožič iz Caasegliana, ker je klical: "Zi vjo Srbija!" Pisatelj in bivši ka-•deKlvan Dobovec je bil obsojen drfe 28. okt. zaradi protivojaških in srbofilskih izjav v 31etno težko, poostreno ječo; 30. okt. real-čfln Davorin Katnik iz Trsta radi razžaljenja prestolonaslednika v 4mesečno težko ječo; 31. okt. Ivan Trole, ki mu je že izjemno sodišče prisodilo radi uboja 4 mesece težke ječe. radi hudih psovanj 6 mesečno težko ječo; 10. nov. tesarja Antona Pretnarja radi razžaljenja rajnega prestolonasledni ka na 6meaečno težko ječo, Antona Hudalina radi izrazov proti vojaščini na 21etno težko ječo ; 13. nov. tesarja Aleksandra Tomana radi Srbom prijaznih izrazov na 14 mesecev težke ječe; 16. nov. občinskega uradnika Vladimira Va-lentiča radi hudodelstva razžaljenja veličanstva in motenja javne tra miru in reda na lflmesečno poostreno ječo; 4. dec. tesarja Franca Matza radi motenja javnega miru in reda v 1 leto težke ječe in rezervnega pešca Arsenija Ra-dočaja radi hudodelstva v 4mcseč-ni zapor.
"Pravica" ima, kakor je videti,
•Vojna uprava je zgradila v Silleinu na Ogrskem celo vrsto barak, kjer bodo nastanjeni oni vojaki, o katerih se sumi, da so bolni na koleri. Poleg barak pa zgradi vojna uprava tudi posebni krematorij, kjer bodo sežigali na koleri umrle vojake. Enak krematorij se gradi tudi v Rei-chenbergu na (Vškem. Praga Moravska Ostrava se enako ba-vita z vprašanji vojnih kremato-rijev. Na vsak način so vojni kre-matoriji za na koleri umrle vojake najumestnejši.
("'esa vse vojna ne stori! Doslej so bili vsi krematorij i v jVvstriji prepovedani, ker je katoliška cerkev trdila, da je sežiganje mrli-čev pregrešno. Vse peticije in vsi znanstveni dokazi so bili zaman. Ali na vojni ne more katoličan-stvo, kakor kaže, nič pomagati. Zmagati se ne more s katoličan-stvoni, kolera se ne more odpraviti s katoličanstvom. Nazadnje so krematoriji praktično le več vredni kakor cerkev.
z vsem morajo varče vati.
Avstrijski listi poročajo: Z ozirom na dejstvo, da je deloma ustanovljena notranja produkcija olja in bencina z ozirom na težkoče uvažanja teh iz tujezem-stva, je c. in kr. vojno ministrstvo odredilo, da se z njimi kar mogoče varčuje. Oziralo se bode edinole na take odjemalce, ki motorna olja in bencina rabijo, bodisi direktno za vojaške ali za javni blagor nepogrešljive potrebščine, in sicer le, če teh potrebščin nikakor drugače ni mogoče proizvajati. Isto velja za bencin in motorna olja pri električnih napravah, ki so zaprosile za tozadevna pojasnila pri c. in kr. trgovinskem ministrstvu, odnos-no jiri trgovskih zbornicah. Tudi ta podjetja morajo tedaj bencin ali motorna olja rabiti direktno ali indirektno v svrho proizvajanja vojaških ali za javni blagor nepogrešljivih pot,rebščin. Kar se tiče motorjev na bencin, sc mora ravnati tn z največjo štedljivo-stjo in se vporabljajo z največjo štedlivostjo vsled tega nadomestne snovi. Uspeh teh sp je že pokazal v Nemčiji. Pokazalo se je, da ni velike spremembe pri obratih, ki vporabljajo mesto benci na takozvane beneole in visoko gradiran špirit.
ovadustvo.
profesorja Bazuliča in Gruiča radi
nelojalnih činov, vsled česar sta bila aretirana. Izkazala se je njiju nedolžnost, iu sta bila izpuščena na svobodo, nakar sta bila tožila T uriea radi obrekovanja. Ob-rekovalec je dobil 4 mesece zapora.—V interesu morale med našim narodom, slovenskim in hrvaškim, in posebno z ozirom na veležalost-no pojavo, da so tekom sedanjih dogodkov celo izvestui narodni faktorji, ki bi morali v prvi vrsti skrbeti za vzgajanje značajev, naravnost pozivali ljudstvo k denun cijantstvu, kar mora ljudstvo le korumpirati iu demoralizirati, in je torej zločin proti etičnemu zd ravju naroda, je pozdravljati z zadoščenjem vsako tako obsodbo. Da je ta kuga precej razširjena med Slovenci in Hrvati, o tem je pričala neka druga razprava pred istim, gori označenim sodiščem. Pod obtožbo, da sta se pregrešila proti dolžnosti lojalnosti, sta sedela na zatožni klopi profesor Jurij Zekan in davčni uradnik Bo-načič. Ovadil pa ju je poštni u-pravitelj na, Visu, Alajevie. Na razpravi pa je bila dokazana po-l>oliia nedolžnost obtožencev in ju je sodišče rešilo vsake krivde."— Opombo o "kugi" bi tudi mi podpisali. Ali to so sadovi tiste vzgoje, ki jo je ljudstvo imelo v času miru.
Sola in vojna.
V Pazinu v Istri imajo gimnazijo, za katero se je svojčas vodil, kakor večinoma za šole v Avstriji, dol g in trdovraten boj. Uboga Avstrija, ki ima sedaj za klanje \sak dan nekoliko miljonov, namreč nikdar ni imela denarja za šolstvo. Z vladno militarističnega stališča je bilo to prav pametno. Zakaj za moritev in uboj na povelje so nevedni ljudie vsekakor sposobnejši od izobraženih.
Zdaj prihaja iz Pariza kratka, ali zanimiva v^st. Vse profesorje ondotne gimnazije, izvzemši edinega Slovenca Saše Šantla so potrdili k vojakom.
Ker Avstrija ne potrjuje ljudi k vojakom, le da bi jih imela zapisane, bodo asentirani profesorji gotovo poklicani pod zastave. Saj so odpeljali celo na eno oko slepe ljudi na bojišče. In ker sam Saša Santl ne more poučevati vseh pred metov v vseh razredih, bodo tedaj zaprli gimnazijo.
Tako se bo Avstrija le za korak zopet približala svojim idealom. En del mladine bo na bojiščih pobit, drug del bo pohabljen, tretji potlačen v nevrednost. Potem lahko dobi vsa habsburgarija veliko papežev blagoslov.
cerkev in vojna.
Slovenski listi poročajo: Pred sodiščem v Spi itn se je vr šila te dni razprava proti Matiji Turiču, ki je svoj čas denunciral
Katoliški škofi izdajajo od časa do časa nekakšne tiskane pridige, ki jih imenujejo pastirska pisma. Po prekrasni katoliški filozofiji je namreč ljudstvo čreda. Škofi so ljudje, ki jo pasejo. In včasi povedo ovcam in backom kaj modrega v svojih "pismih".
Tudi nadškof Hartmann v Kel-morajnu je pred kratkim izdal tako pastirsko pismo. To obsega sledeče globoko krščanske misli:
"Bog je z našimi hrabrimi vojaki kakor na zapadu tako na vzhodu, kakor na morju, tako tudi v zraku. Bil je doslej z vsem našim nemškim narodom, ki je prepojen z upanjem v zmago in odločen, da vztraja v boju do kraja.'
Za vse nas je vojna resna in težka izkušnja. Vsak doprinaša možato in brez godrnjanja potrebne žrtve in vsak kaže največje zaupanje v Boga.
Z Bogom gredo naši bojevniki na to nam vsiljeno vojno, da bi se bojevali za trajnost in svobodo naše ljubljene domovine, za svete lastnine krščanstva in za njega oplemenjujoči vpliv. Junaška dela so bila opravljena p«d božjo zaščito in pod slavnim vodstvom našega cesarja in vseh naših zveznih knezov. V luči naše vere so moramo dalje bojevati in zaupati v končno zmago."
Tak je krščanski nauk in krščanski duh našega časa. Tako tolmačijo 'pastirji' besede "ljubi svojega bližnjega", "ljubite svoje sovražnike", "ne ubijaj", "kdor rabi meč, bo umrl od me-ea" in še toliko drugih lepih, ljubezni polnih besed, ki jih evangeliji pripisujejo onemu Jezusu Kristusu, katerega škofi, nadškofi in papeži skapitjflizirane cerkve baje zastopajo.
list za intkiens delavskega
UUOi rVA.
IZHAJA VS 1 KI TOREK.
- LMtBik ta tsdajattlji -
d*|o«la»anika dtlin kt tiskovna dnibi
« .aicifo, Illinois.
Naročnina: 'U Air. riko $2.tO is celo lato. $1.00 sa pol leta. Z« Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 sa pol l«ta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča jt poleg novega natnantit tudi 11 a» t naslov.
GWiU tUtMH«rcMiUacii« Juaoal.
— ncUUIIUI * »»•*• v Afriki. —
Vse pritoib« glade nerednega poiiljanja tiaU in drugih neradnoeti, je poiiljati
predat dniku druibe (V Podi.pcu, 50J9 W. 2ft. PI CUw% ML
proletärTan
Own*J »mI put i.K«d tmy Tu.^d.y ky
Sastk Slam fir INI Pubiibirf Company
C'icigo, Ulinoit.
Subscription ra ea: United States and Canada, $2.00 o year, $1.00 for half
rir. Foreign <<untri«s $2.60 a year 26 for half year. -:- •:- -:
Advertising rates on agreement. NASLOV (ADIVRESS):
"PROLETAREC" 4
W. si. ST*E£T. CHICAGO. ILUNOIS

VPRAŠANJE BREZPOSELNOSTI REŠUJEJO.
V Chicagi imamo velike prijatelje brezposelnih delavcev. Sam župan ilarrisou, ki zopet "beži" sa majorsko mesto, odkar mu je njegova žena dovolila kandidaturo, je med njimi. Da so na ulici Halsted policijske gorjače padale na glave brezposelnih in da se je aprožilo nekoliko detektivskih revolverjev, je bila le mala medi-gra, ki nima nobenega vpliva na
generalno ljubezen do brezposelnih.
Le v praksi se javljajo vsakovrstne težave. Merodajni ljudje imajo dobro srce; ali iz srca se ne - da iztlačiti nič, kar bi pomagalo brezposelnim. Ob takem toplem srcu se ne more noben prezebli ogreti, te ljubezni se ne more noben lačni najesti.
Poleg platonične ljubezni pa i-majo odločujoči gospodje še navado, da delajo obljube in dajejo potrebnim ljudem upanje. Iz mestne hiše chicaške je priletela na lahkih krilih beseda, da bo s pet stotisoč dolarji ustanovljen foiid za brezposelne delavce. Posebna komisija, katero je imenoval župan llarrison, pa naj bi bila izdelala podroben načrt.
Taka reč gotovo lahko zbuja nade. Ali nade imajo slabo lastnost, da rade splavajo po vodi Če so brezposelni delavci od te strani pričakovali kakšno resno pomoč, so se hudo spekli. Iz napovedanega fonda ni nič in ne bo nič.
Harmonova komisija pravi, da stvar ni praktična. Poslala je žu panu poročilo, v katerem pravi:
"Vaša komisija je prepričana, da je naloga prevelika za privatno komisij^ ki nima nobenih pomožnih virov razun predpisanih in dovoljenih. Storili smo vse, da bi bili predočili dejstva tovarnarjem, trgovcem in privatnim o aebam. Odgovori, ki smo jih do bili, so bili uljudni in resni, omilili pa niso položaja in nobenega gotovega upanja na zadostno pomoč ni v tej smeri.
Dasi ni popolne statistike o obsegu brezposelnosti, kažejo vendar poročila tržne komisije, Vaše komisije in izkazi javnih in pri vatnih dobrodelnih zavodov, da vlada zelo razširjena beda. Družine, ki se niso še nikdar prej posluževale javne dobrodelnosti, prosijo v velikem številu za po moč. Šolski zdravniki in nadzor niki poročajo o neštevilnih slu čajih, da se otroci ne morejo učiti, ker so od lakote oslabljeni.
Spoznavamo resnost in nevar nost položaja, priznavamo tudi dolžnost občine. Mislili smo na to, da bi bili naprosili občinstvo, naj.zloži s privatnimi zbirkami ve liko svoto, da bi mogli pomagati in plačevati mezde za dela v parkih in za snaženje ulic. Delo za silo s pomočjo dobrodelnega fon da je v najboljšem slučaju žalo sten pripomoček, in resno vpra Šanje je, če je to modra metoda V splošnem je zapravljiva, pogo-stoma razočarajoča.
Po svojih poizvedovanjih smo se prepričali, da trgovci ne odobravajo tega načrta in ga ne bodo podpirali. To je tudi svet odbora, ki ste ga imenovali, da bi s nami razpravljal.	<
ne
Mestni oblasti priporočamo sledeče :
Javna mestna dela naj se po modrem načrtu razširijo, n. pr. zboljšajo naj se psrki, ceste, pota i. t. d.
Cim bo mogoče, naj se porabi zemlja, ki je mestna, okrajna ali zdravstveno oblastvena last, za nasade z živili.
Župana in mestni svet prosimo, naj z nami skupaj prosijo legisla-turo, da bi prevzela svoj del dol žnosti in čim prei poskrbela za koristna javim dela.
Priporočamo boljšo ureditev dr žavnih delovnih izkazovalnic po načrtu, ki ga je predlagala mest na komisija za brezposelnost.
Da se kolikor mogoče prepreči ponavljanje takih period bede. prosimo mestne, okrajne, državne in zvezne oblasti, naj izdelajo trgovskim svetom načrte in skle-nejo pogodbe za javna dela, ki bi povzročila večje povpraševanje po delavcih ob vseh letnih časih, zlasti v dobah slabih kupčij.
Prosimo tudi za zavarovanje brezposelnih, bodisi da ga uvede država ali pa vlada."
Predsednik komisije, profesor Henderaon, je izjavil, da ne sme padati breme izdatkov na privatne osebe, ampak da morajo za denarna sredstva skrbeti oblasti, ki jih lahko izravnajo z davki...
Bilo je treba torej posebne komisije, posebnega odbora in ob sežnega poizvedovanja pri tovar na r jih, trgovcih in kdove kje še, da so spoznali veliko modrost: Da morejo ničesar storiti. Čudno! Kapitalistična družba je vrhunec vsega razvoja. Nad njo ne more biti ničesar. Tako imenitna je, da je vsakdo hudobnež, če pomisli na kakšno predrugačenje. Pa pride vprašanje, o katerem priznavajo zastopniki te družbe sami, da je resno, pride položaj, o katerem pravijo, da je nevaren. Pa iščejo rešitev vprašanja, pa iščejo izhod iz položaja, in po vsem preiskavanju in nosvetova-nju in razpravljanju in študiranju odpro usta, skoiuisgnejo in pravi jo: Ne vemo! Ne znamo! Vse premore kapitalizem! Vpričo vprašanja brezposelnosti zajeclja kakor otrok.
llarrisonova komisija ni bila poklicana, da rešuje rebuse in daje dobre svete za bodočnost, ampak da najde pomoč v sedanji be di. Splošnega problema brezposelnosti ne bo rešila taka komi sija, to vemo. In kar predlaga, so tudi za bodočnost drobtine.
Brezposelnost "ni neštudirano vprašanje in llarrisonova komisi ja ni bila imenovana, da obogati literaturo o tem socialnem problemu, o katerem so zelo resni ljudje stokrat več povedali, nego je bilo kdaj pričakovati od take 'komisije. Če bi se hoteli chicaški mestni očetje poučiti o vprašanju brezposelnosti sploh, bi jim bilo priporočati, naj vzamejo rajši ne koliko knjig v roke, kakor da na stavljajo komisije.
Če pa je bila vendar imenovana komisija, bi mogla biti njena naloga edino ta, da bi v naglici našla kakšno pomoč, ki bi bila seveda le pomoč, ne pa rešitev. Ali ravno tega gospodje ne morejo in ne znajo.
Kaj torej morejo in znajo? Besede znajo delati, ki so potrebne, ker se bližajo spomladanske volitve in je treba zopet preslepiti nekoliko tisoč lahkovernih ljudi. Medtem bodo par praznih stavbišč v Chicagu nasadili s krompirjem. In dvestotisoč brezposelnih v miljonskem mestu naj čaka, da zraste ta krompir!
Ampak do takrat bodo volitve minile in cilj bo dosežen. Enkrat bodo tudi tovarne zopet začele delati in kdor prej ne umre, še lahko doživi, da bo zopet delal. Kdor bo takrat na krmilu, se bo bahal, da je povzročil prosperiteto, in kogar nikoli ne sreča pamet, ta jim bo verjal.
Nekateri pa se bodo vendar spametovali.
Kakor gobe izza dežja se množe oklici do slovenskega naroda v Ameriki, pozivajoči ga, naj se zapisuje v vsakovrstne lige in naj zbira denar. Nam bi bilo že vse eno, kakšne fantazije pošiljajo ljudje v svet, če se ne bi vse to godilo v imenu slovenskega naroda in če se ne bi s teuii — v najboljšem slučaju nepremišljenimi oklici — izročal naš narod blama-žam.
Spisi, ki hočejo veljati za historične dokumente, se pišejo s pompoznimi frazami, ampak s ta ko površnostjo, s tako malomarnostjo, da je človeka sram. In z vsem tem se ne more doseči nič druzega, kakor da se Slovenci kompromitirajo in izročajo pro-klctstvu smešnosti.
Med temi velikobesednimi 'klici' je tudi sledeči:
SLOVENCEM V AMERIKI!
$	Klic k delu!
ProgT&m Slovenske Lige.
(Pisano koncem januarja.) V Ljubljani je revolucija, krvavi upor
Din 28. januarja je poročala
NOVI OKLICI.
vensko ligo je, da se skliče shod I bo imela T Kdo je doslej zmagal T
vseh onih, ki se zanimajo za stvar. Torej predlagam, da sedanji začasni predsednik g. Frank »Sakser takoj določi kako osrednje mesto iu čas, kjer in kedaj se snidemo na zborovanje.
Onim, katerim ni mogoče priti, naj pošljejo zastopnika iz svoje srede. V ta namen mora imeti prej vsaka naselbina svoj shod. Kjerkoli pa bi rojaki ne mogli priti, niti poslati moža iz svojo naselbine, naj si izvolijo za zastopnika kakega rojaka izven svoje naselbine, o katerem se že v naprej ve, da se zglasi na osrednjem shodu, n. pr. g. K Sakser ja, ali urc<luika "Glasa Naroda", g. 1. Blatnika, g. Graiua, urednika "Clevelandske Amerike," urednika " Ainerikanskcga Slovenca, "Proletarca" ali koga drugega; svoj sklep nato razglasijo potom "Glas Naroda." — Na tem osrednjem vstanovljenem shodu se bode izvolil trajen izvršujoči odbor; napišejo se pravila Lige, nje ob širnejši program; napisali bodeuio spomenico, ki jo je 'Glas Naroda 1 že večkrat predlagal.
. „ . . , • i se	Slovenska Liga formalno.
Associated Press, da so a krvav..	živ,H .^efernovci"
upor zaceli slovenski duhovniki j p	^ , sami, in sicer v ljubljanski stolni
cerkvi. Ljudstvo je v trumah navalilo na palačo cesarskega namestnika in jo upalilo. Upor se je vršil pod geslom: "Doli z vojsko, doli z Nemci!"
Rojaki, rojakinje, na Vas ape-lujemo v ti sveti uri!
Kadar se bunijo za Avstrijo preje tako vneti slovenski duhovniki v starem kraju, kadar oni sami vstajajo, je sila brez dvorna prikipela do vrha.
Tedaj mora tudi nam vsem pri-kipeti do vrhunca sveta jeza, grom mora bruhati iz naših src, strela mora razklati vse, kar pije našo kri.
Smo sicer po večini ubogi slovenski trpini, toda smo sinovi najsvetejših, najboljših mater na svetu, Slovenk, iu to zadostuje, da bodemo vredni dovršiti tudi vclikt^iske čine.
Kadar vodijo krvave upore slovenski duhovniki, je čas, da tudi mi postanemo Gubci, Viljem Teli Špartynci, Makabejci in da bra ' nimO svoje svetinje.
Zaničevani, zatirani, morjeni rod, vzdigni se!
Naš upor je najsvetejši upor na svetu.
Pravico živeti ima vsak narod. Dolžnost preliti tudi kri za samo-brambo priznava vsaka morala.
Slovenskim sužnjem se gre za obstanek!
S Slovensko Ligo ne smemo dalje odlašati.
Samoobrambne lige imajo Cehi, Poljaki, Srbi, celo Židi.
Samoobramba in nič drugega ni naše geslo.
Program naš je: Slovenska Liga je zedinjeni slovenski narod v Ameriki.
Slovenska Liga zahteva ali popolno neodvisnost vseh Slovencev ali pa, če to ne bo izvedljivo, popolno njih versko in narodno svobodo v okviru prijateljske slovanske države in nobene druge.
Slovenske Lige namen je preprečiti pogibelj tudi najmanjšega dela Slovencev. Niti Italije, niti Nemčije ne priznamo.
Slovenska Liga se za prvi čas osnuje na ti-le podlagi:
Pod predsedstvom g. Sakserja se vabijo navdušeni možje v slovenskih naselbinah, da izrazijo svojo voljo kot poverjeniki žrtvovati čas za sveto stvar samoobrambe.
Ti poverjeniki imenujejo v najkrajšem času odbor petero mož, ki določi nadaljne korake. Kot prvi korak Lige pa priporočamo nabiranje denarnih prispevkov in nabiranje mnogoštevilnih podpisov v dokaz interesiraniin činite-ljem, da svobodni Slovenci v Ameriki, govoreči za zatirane Slovence v Avstriji ,nc marajo nič čuti ne o Nemčiji, ne o Italiji pri sklepanju miru, ampak da hočejo o-stati to kar so — Slovenci in Slo vani.
Dalje, naj se z denarnimi pri «pevki podpira slovenski upor v starem kraju, če bo tako sklenila Liga v Arperiki.
Ivan Blastnik, bančni revizor. Rev. Matej Kebe, župnik. Roekefeller se upira plačanjulF. Gram. trgovec in kmetovalec.
Toraj: Z božjo prej — do zmage!
Natisnili smo ta oklic, da morejo naši čitatelji sami spoznati, s kakšno lahkoumuostjo, da, lah
Kdo bo naposled zmagal T Menda se ne zanašajo na prerokovanje pariške vcdeževalkc.
Nas ni strah. Mi vemo, da stojimo na skspouiranem mestu, in da moramo nositi vse posledice, če je treba. Mi nismo nikdar tajili, kaj mislimo o habsburški in o avstro ogrski monarhiji. Kdor čita Proletarca, ve, kam gredo naše želje glede na zedinjenje jugo« slovanskih plemen in glede na republiko.
Ali kar smatramo za svojo dolžnost, tega ne smemo zahtevati od neprizadetih ljudi in kdor jih izroča nevarnosti, dela brezvestno. In čemu prispevki? I)a se bo podpiral slovenski u-por v star-m kraju? Upor, katerega ni? Kdo pa je iz starega kraja prosil za take prispevke v tak namen t
ln oklic hoče diplomatično akcijo. Drug oklic hoče krvavo revolucijo s katoliškimi duhovniki na čelu. Kdor naj tu verjame v zrelo mišljenje in v dobre namene, mora biti že prav hudo udar Vstanovijjen na glavo.
Ne, z vso odločnost jo protestiramo, da bi tu prihajal kdorkoli pa komandirji narodu pa se igraj-čkal z narodovo usodo — magari z božjo pomočjo.
V Ameriki j<> nekoliko faktorjev, ki resnično zastopajo velike skupine slovenskega naroda Združeni bi lahko zastopali tako
pomočjo: Na
ko bi rekji s kakšno brezvestnost- rekoč vse ameriške Slovence. Če jo se pri nas delajo take reči. mu torej lige, ki bo gotovo v naj-Predvsem upozarjamo, na kak- krajšem času postala pristrešje
Cerkev zahteva od človeka vero brez dokazov. Vse moraš verjeti, tudi Če se razum upira.
Kakor vse, tako mora biti tudi razum od Boga.
Pop pravi: To je črno.
Razum pravi: To je belo.
Ali boš več verjel popu, kakor razumu, ki je od Boga?
davkov v Clevelandu in pravi, da se ga zakon ne tiče. Stara reči Zakoni so le sa reveie.
Rev Matej Kebe predlaga še sledeče: fidini način, po katerm moremo formelno ustanoviti Slo-1
štie premise grade ti gospodje svoje revolucionarno poslopje.
" V Ljubljani je revolucija, krvavi upor!"
S temi besedami se začenja manifest.
Človek bi se prijel za glavo. Odkod pa vedo gospodje, da je v Ljubljani res revolucija?
Zanesljivo poročilo je prišlo s Kranjskega, da je Su.šteršičev deželni odbor "posvetil" deželo srcu Jezusovemu. Zanesljivo vemo, da je Sušteršič takoj po .sarajevskem atentatu v dvorani ljubljanskega Uniona hujskal na vojno iu bombastično napovedoval, kako bodo kranjske pesti razbijale srbske buče. Zanesljivo vemo, da je vsa ljubljanska duhovščina ob začetku vojne z vso slovesnostjo, katoliških obredov blagoslavljala vojake in orožje.
Take sorte je vse. kar zanesljivo vemo s Kranjskega.
in nič drugače ni na Stajer: skem, na Koroškem, na Primorskem, na Hrvaškem, v Dalmaciji.
Gospodje pa vedo, da je v Ljubljani punt. Kateri sveti duh jim je to povedal?
Kakor prihaja iz Evrope tisoč neutemeljenih, nedokazanih, neresničnih vesti v Ameriko, tako je prišel iz — Ženeve kratek telegraf za ameriške liste, da je neki duhovnik v Ljubljani pridigal proti vojni in da je potem prišlo do k ra valov.
Od nobene strani ni bila ta vest potrjena. Celo če bi bila resnična, ne bi bilo mogoče od takrat pa doslej dobiti potrdila.
Gospodje pa prisegajo na ljubljansko revolucijo in na podlagi tc nedokazane revolucije snujejo svojo ligo.
Ali je to resno delo resnih mož?
Vse, kar je znano, ves položaj, vse možnosti govore proti resničnosti. Ali kaj je treba tem gospodom, da bi si belili glavo s težko mislijo, kaj je mogoče in kaj ni? Kaj jim je treba, da bi se prepričali?
Oni hočejo biti Gubci, Teli, Spartanci, Makabejci. Zakaj ne še Jakobinci, Sanskiloti, Garibal dinci, Carbonari, Fenijci, Sparta-kusi, Mazziniji? Velikih besed i-ma slovenski jezik veliko; velikih imen ninm zgodovina nič manj. Ali z besedami ae ne delaio revolucije !
So li gospodje le trenotek pomislili, kaj uganjajo, kakšno igro igrajo s slovenskim narodom? A-li nič ne vedo, da ima Avstrija v Ameriki svoje konzule, da je tukaj na kupe prodanih, duš in da je špionstvo razvito kakor v kakšni trdnjavi? Da je med ameriškimi Slovani dosti takih, ki se mislijo Se kdaj vrniti v staro domovino, kjer jih utegne pričakovati kruto maščevanje, ako bo i-mela Avstrija še dovolj sile, da se maščuje?
In kdo jim je porok, da je ne
neštetim špionoin in ovaduhom? ('emu nabiranje doneskov v tem kritičnem Času, ko je na tisoče naših ljudi brez dela in zaslužka?
Poučeni smo, da organizacije Slovencev doslej niso spale, zdaj ne spe, in so pripravljene za vsako potrebno delo ob tistem času, ko se bo moglo sploh kaj storiti in ko se bo vedelo, če iu kaj je sploh mogoče storiti.
Zato protestiramo proti vsem nepotrebnim Ligam, znakom in molzenju naroda in pozivamo so druge, naj nikomur ne sedajo na limanice. Slovensko ljudstvo ni igrače za muhe kogarkoli!
RAZSODIŠČA.
Poročali smo že večkrat, da je bilo od vlade ustanovljeno razsodišče, ki naj bi preiskalo spor med zapadniiui železnicami in njih u-službenci. V poštev prihaja 72. železniških družb ter okrog 100,-000 strojevodij in kurjačev. Za-slišavanje je trajalo deset tednov, in preden pride vsa stvar do zaključka,mine najbrže še deset tednov. Vse razprave razsodišča preišče prihodnji mesec vladna komisija za industrijske razmere.
Kadar bo vsa zadeva končana, dosežejo izdatki najnianje miljon dolarjev za vsako stranko.
Račun pravnika Jamesa Shcca-na znaša 60,000 dolarjev. Bil je pomožni tožitelj v znanem procesu s klavničarji. Zdaj zastopa železarski trusti Razsodišču so bili predloženi celi kupi in ogromni svežnji izpovedi, tabel, diagramov in tehniških poročil. Izvedenec II. II Lanck, katerfga. je najela bratovščina strojevodij in kurjačev je izdal čez 60,000 dolarjev za sestavo tabel o delovnih in mezdnih razmerah uslužbencev. Vsaka stranka je imela armado preiskovalcev, klerkov in stenografov. Kljub protestom železniških uradnikov so se izdelale fotografije iz-plačevalnih listin in časovnih izkazov na vseli železnicah. Dokumenti so se privažali na vozovih.
Pazni zasledovalci pravijo, da je sedaj vse bolj zamotano in zmedeno kakor prej. In dosti je takih, ki mislijo; da je bratovščina strojevodij in kurjačev izdala čez miljon dolarjev — brez uspeha.
Priznati moramo odkritosrčno, da se tudi mi nič kaj ne moremo navdušiti za te "bojne" metode, izhajajoče iz najkratkovidnejšega unijskega konservatizma, ki nima o pravem značaju boja med delom in kapitalom nobenega pojma.
Ravno razmere na železnicah so očitno političnega značaja. Tudi občinstvu ne more biti vseeno, kakšne so naprave, katerim izroča svoje zdrave ude in svoje življenje. Varnost na železnicah je gotovo javna zadeva, in ta varnost je odvisna od kakovosti naprav,
od reda v službi in od razmer, v katerih žive uslužbenci.
Zaradi pomena, ki ga imajo železnice za javnost, ima država nedvomno pravico, da se briga za njih razmere in da jih koutrolira. Zakaj pa se to ne zgodi?
Če imajo v državi največji vpliv kapitalisti, lastniki in solastniki železnic, katerim je na tem ležeče, da imajo čim manje izdatkov, a da jim podjetja čim več nosijo, ne " bo država skrbela za zboljšanje razmer uslužbencev.
Drugače bi bilo, ako bi imelo delavstvo merodajni vpliv v državi.
Ali tega ne dovoli unijski kon-servatizem. Politika mora ostati v rokah meščanskih strank in delavci jih morajo podpirati. Za to podporo pričakujejo razni unijski voditelji Gompersove šole "naklonjenosti."
Pri volitvah se še nikdar ni manjkalo take naklonjenosti. Demokrat, republikanec, progresist, vsak je prijatelj delavstva, kadar potrebuje njegove glasove. Koliko pa je ta naklonjenost praktično vredna, pokazujejo miljoni, ki jih izdajajo delavske organizacijo za reči, ki ne rode nobenega uspeha in ki v resnično moderni državi tudi ne bi smele obremenjevati delavskih organizacij.
Človeku, ki ima nekoliko pojma o demokratični državi, se mora zdeti žalostno-smešuo, da izdajajo organizacije neštete tisočake za dobavo izkazov o plačah, službenem času itd. Kaj res ne bi bilo mogoče doseči, da bi morale železnice same predložiti take izkaze? Država se vmešava še v veliko privatnejše zadeve, pa ne bi mogla prisiliti velikih družb na to, kar jc v najsplošnejšem, najjav-nejšeni interesu?
Država bi morala imeti le voljo za to. In tako voljo bi prineslo delavstvo v zakonodajne in administrativne zastope, če bi se rešilo nazadnjaškega varuštva in postavilo na svobodne noge.
Zelei bi železniškim uslužbencem uspeh. Ali kako* naj ga dosežejo in kako naj ne osmešijo sami sebe, če izdajajo zdaj miljon za proces proti kapitalističnim kompanijam, pri volitvah bodo pa glasovali in celo agitirali za kandidate ravno teh kompanij? Namesto da bi potem imeli poslance, ki bi delali v njih prid in jim s poštenimi zakoni prihranili take procese in take kolosalne izdatke, imajo tedaj nasprotnike svojih interesov v kongresu in legislatu-rah.
Evropske države niso idealno u-rejene. Ali to se pač lahko! frovc, da imajo delavci skoraj* povsod več pravic kakor v Ameriki. Dasi ■še ni nobenega parlamenta, kjer bi socislisti imeli večino, se vendar povsod, kjer je kaj njihovih poslancev, pozna socialistični vpliv.
Da je poleg politične moči potrebna tudi strokovna organizacija, ne taji nihče. Druga mora drugo podpirati. Kar ena pribori, mora druga varovati. Kar je ena zavarovala, na tem mora druga graditi dalje. Ali na strokovnem polju delavska, na političnem pa kapitalistična akcija — to ne more delavstvu prinesti sadov.
TAYLORSTVO NA POŠTL
Ameriška poštna uprava hoče varčiti. Ali s svojo varčnostjo začenja tam, kjer je najslabše. Klerkom in pismonošem hoče zni žati plače za 100 do 200 dolarjev. To jim je že napovedano. Ali to še ni ves načrt. Razdeliti jih hočejo v tri razrede po uspešnosti njehove službe. Le še uro hitrosti naj bi vpeljali, pa bi bil Tay-lorjev sistem gotov.
Ti eksperimenti bi bili vse oo-sodbe vredni, če bi se pošti slabo «rodilo. Ali lani je imela pošta tri miljone dobička kljub temu, da jc dala veletrgovinam popust pri razpošiljanju cenikov, kar pomeni letno štiri miljone izgube.
ITALIJA NAROČA.
Pri neki chicaški tvrdki je italijanska vlada naročila 600.000 odej, ki se morajo dodajati po 30.000 na teden. Tudi material za barake je bil naročen, in prizadete tovarne delajo noč in dan.
Potiorek je v svojem razglasu pravil, kako velik in mogočen je "njegov gospodar." Tako velik jc\ da mu v Schonbrunu niti ne povedo, kaj se res godi na bojiščih.
Ave Maria in njena polemika.
Gospodje pri "Ave Maria" ao ae torej re« spravili "kritično" nad socializem in ga premotruje-
"v luči zdravega razuma."
Resnično, to je nekaj novega in nepričakovanega. Zakaj doslej smo bili vajeni od tega pobožnega mesečnika vsega, le zdravega razuma ne. In če bi bilo sveto glasilo res izvršilo tako reformo, bi jo bili mi pozdravili iz vsega srca. Tedaj bi bili vsaj ne eni poti, jn upanje bi imeli, da se srečamo ¿prej ali slej. Saj smo potrpežljivi ljudje in ne zdivjamo takoj, če so s kom ne razumemo, kar prvi hip. Človek ima možgane in jezila zato, da more misliti, in izražati svoje misli in tie spo razumeti s sočlovekom. Kjer je dobra volja, tam je vse mogoče.
Ali — naše upanje je hitro splavalo po vodi. Gospodje so se v naslovu svojih protisocialističnih člankov, katere — mimogrede bodi omenjeno — presajajo s tujih gredic na svojo njivico, debelo zlagali. Oni ne gledajo socializma v luči zdravega razuma, temveč s stališča jezuitizma. podprtega od pristnega kapitalističnega mišljenja.
Ej, Ave Maria, tako se ne pride do cilia! Na ta način so vihteli meč proti socializmu že ljudje, ki so bili v znanosti bolje podkovani kakor ti, pa niso nič opravili. Tvoje izposojene sulice se bodo še prej polomile; in da je tvoja čaka papirnata, se pozna na tako daljavo, da bi mogel le otrok resno jemati tvoj "boj".
Ave Maria, zate bi bilo bolje, da bi ostala pri Mariji in pri an-geljičkih; tam bi bila lahko naivna kakor dojenček; tudi če bi skladala otroške "svete" pesmice po pet za groš, ne bi bilo velike nesreče. Ali polemika s socializmom utegne škodovati tvojemu zdravju; napenjati bi morala svoje možgane, in ker nisi vajena tega, bi se ti lahko zgodilo prav kaj hudega. Nekoliko otresenja se o-pazuje že v tem. kar si doslej spisala v potu svojega blagoslovljenega obraza.
Ave Maria pozna nemara svoje čitatelje in mora že vedeti, kak-J^^no hrano jim more polagati na •krožnik. Kar se nas tiče, se ne bi upali smatrati svoje čitatelje za tako nevedneže in tepce, kakor dela farska prevzetnost s svojimi.
Crčkarija, s katero se poneum-njevalni list zadira v socializem, meša reči in pojme kakor repo in fižol; razlika je le ta, da sta repa in fižol tudi pomešana vžitna, kar je v teh "člankih" ričeta, pa ni za noben želodec.
Jezuitično začenja kutarski list -svojo "razlago" socializma takole:
"Socializem je gospodarsko-po-tični sistem, program, na podlagi tega programa je ljudstvo država in država je ljudstvo. Država se polasti vsega, vzame vse v svojo last in oskrbo: Zemljo, rudnike, mesta, osebno ali privatno lastnino, zlato, srebro. Podržavijo se vsa prometna in prosvetna sredstva kakor: Železnice, parobrodi, telegraf, telefon, šole, kapital."
Cenjena Ave Marija, ti se smatraš za nekaj svetega. Saj si krš čansko-katoliška, in kar je krščan sko-katolišega, je naravnost iz nebes presajeno na zemljo. Kako se vjema s tem tvoja nepoštena polemika!
"Na podlagi socialističnega pro grama je ljudstvo država in država je ljudstvo."
Tako kakor je to rečeno, Jc to sleparija. Po teh besedah mora Čitatelj misliti, da identificira socializem državo sploh, torej tudi vsako sedanjo državo z ljudstvom. Ta sleparija je tembolj gorostas-* na, ker govori socializem glede na svoje cilje vedno o družbi, pa ne o državi; kajti med organizacijo družbe, ki si jo zamišlja sociali zem in ki jo včasi imenujejo državo bodočnosti, pa med sedanjo državo jc tako velika razlika, da že enakost imena lahko moti ¿ojme.
Ali to ne ženira takega pobožnega glasila, kakršno je Ave Maria. Saj se gospodje ničesar ne ^ boje tako kakor jasnih pojmov, in že davno je njih glavna naloga mešati, delati zmedo in v kalnem ribariti.
Bodoča vseskozi demokratična družba bo lastnica proisvajalnih
sredstev, prometnit\ in izmenjeval nih,,ter izobraževalnih naprav.
Nepoštena polemika pa meni nič tebi nič trdi, da se država polasti tudi mest, oscbuc lastnine in kapitala.
Na podlagi tega lahko konsta-tiramo, da nima Ave Maria nobe-neg pojma o socializmu in je zato impertinentna, če se upa kritizirati, česar ne pozna ali pa se namenoma dela še bolj neumno kakor je.
Njena beseda o podržavljen ju mest je smešna; "mesto" je sicer pojm, ki se lahko suče, ako se ne poda definicija tega, kar se misli Toda ker zahteva socializem demokratično družbo, to se prav) družbo enakopravnega, v celoti avtonomnega ljudstva, je logična posledica, da bo tudi v posameznih delih, ergo tudi v mestih toli ko svobode, avtonomije, kolikor je mogoče, da bi vsled tega netrpela svoboda celote.
Kar se tiče privatne, osebne lastnine, je Marijinemu člankarju neznana bivstvena razlika med komunizmom in kolektivizmom, ali pa se nalašč dela nevednega da ima ugodnejšo priliko za nepošten boj.
Moderni mednarodni socializem jc kolektivističen. V vsakem socialističnem abecedniku bi modri klerikalec to lahko ¿¡tal. Kolektivizem zahteva skupnost vsega, kar je potrebno za obstoj in razvoj družbe: Skupnost vseh sredstev za proizvajanje in razpečava-nje vrednosti. To pa absolutno ne izključuje privatne posesti po-rabnih predmetov, ki si jih je človek prislužil s svojim delom.
Malenkostni sofisti, spadajoči večinoma med tiste ljudi, katerim je posebej obljubljeno nebeško kraljestvo, se smatrajo za neznansko duhovite, če smešijo socializem na ta način, da ne bo nihče imel svojih hlač, svoje srajce, svojega klobuka, ampak da bo vse državno.
To sicer ne bi bilo tako novo, kakor mislijo podobni modrijani. S komisnimi predmeti pri vojakih je že davno tako. Kadar zapusti vojak po končani prijetni službi vojašnico in sme zopet postati navaden civilist, mora oddati vse od puške pa do hlač; kajti vse je "cesarska" ali "carična" lastni-nina.
Nekoliko bi o takih rečeh lahko vedeli tudi gospodje okrog "Ave Maria." Kaj niso katoliški redovi komunistični? Ni li frančiškanom, kapucincem, dominikancem, benediktincem i. t. d. prepovedana vsaka privatna lastnina? Kaj pa je z obljubo uboštva? Menda ne bodo gospodje smešili svojih lastnih ustanov.
Ali to ni socialistični cilj! Ne le hlače in suknjo, tudi uro in mehko zofo in čedne slike na steni in celo hišo bo človek lahko imel v socialistični družbi, seveda, če bo delal, kolikor odpade po pravici dela nanj . In seveda toliko časa, dokler bo na svetu. Kajti v nebesa mu ni treba jemati hiše s sabo, ker imajo tam menda vse drugače urejeno; če bi pa smel kateregakoli lenuha pustiti vanjo po kakšni "podedovalni pravici" bi lahko v kratkem dobili prav nodobne pa ranite v družbo, kakor jih imamo sedaj.
In — kapital bo država podrža-vila in oskrbovala.
Socialistična država? Kaj pa se sanja Ave Mariji o socializmu?
Ne vemo, kako si Ave Maria predstavlja kapital. Vemo pa, da je pojm kapitala neločljiv od pojma obresti. Kapital, glavnica, so nakupičene vrednosti, ki naj "rode mlade." Oblika, v kateri se kapital nabira, jo denar.,
Ave Maria torej misli, da bo tudi socialistična družba kupičila vrednosti in operirala z denarjem, špekulirala, dajala majhne in spre jemala velike obresti, imela državne banke i. t. d. Če sega njeno znanje o socializmu tako daleč, tedaj seveda — good night!
Vrabci na strehah že čivkajo, da je socializem nasprotje kapitalističnega sistema. Ave Maria pa menda misli, da je socializem nekaj takega kakor državen kapitalističen monopol.
Ali — taka nevednost je^skoraj neverjetna. Če ima človek res tako zmedene in luknjaste nazore, tedsj bi morala njegova nesramnost segati do oblakov, ako bi se Še drznil polemizirati o znanstvenih rečeh. In socializem je
znanstvena reč; to naj si zupomni Ave Maria.
Pokazali smo nekoliko obširneje, kako je Ave Maria v svoji polemiki nepoštena že v prvih vrsticah. Ta nepoštenost se vleče skozi vse njene pisarije lr*kor rdeča nit. Tudi to bomo še nekoliko razkrili. Ali že po tej piobi bo našim čitateljem jasno, da ne more biti govora o trajnem resnem razpravljanju z listom, kateremu je znanje in resnica taka bagatela ...
SLOVENSKA LIGA?
Oarrett, Pa
Po raznih slovenskih listih v Ameriki se na dolgo iu široko di-plomatičuo razpravlja stališče Slovencev v Avstriji. Nekateri bičajo Avstrijo kot zatiralko slov. naroda, drugi (A. SI.) pa vidijo le v avstrijski monarhiji našo rešiteljico, ker ona je zaščitnica kat. vere.
Ustanovila se je Slovenska Liga (s častnim odborom). Ijegio-narji pitajo Slovence, ki se ne strinjajo z njihovo teorijo, z omejenimi na duhu; slov. katoliki pa jih pošiljajo v pobožnih željan v norišnico iu na vešala.
Legionarji imajo z narodnega stališča prav, katoličani pa z verskega, ker se boje, da bi v slučaju samovlade Slovencev in Hrvatov odklenkalo privilegijem kat. cerkve in njenim poneumjevalnim maškeradam, pravljicam in hum-bugu. Toda pustimo slov. katoličane, ter obruiiuo kot slovenski delavci pozornost litfi.
Liga je na prvi pogled lepa i-deja, ter vsak Slovenec se razveseli, da bomo mi amer. Slovenci priborili ali vsaj pomagali priboriti svobodo našim bratom v Avstriji. Vprašanje je pa, kako to storiti, ter kaj se razume pod besedo svoboda? Hode li slov. liga osvobodila Slov. narod iz sedanje sulnosti s poslanico v roki pred grabeži — diplomati, ki so pognali milione nedolžnih ljudi v prezgodnjo smrt? Ali naj se izmučen, do mozga izčrpan in pohabljen narod (po končani vojni) razveseli, ko mu povedo, da so si Jugoslovani pridobili avtonomijo?
Zgodovina nas uči, da se doslej še ni vprašalo za svet naroda, za katerega deželo sta se dve državi stepli. Mogoče bo kdo dejal da prejšnji narodi še niso bili dovolj civilizirani, toda sedaj je drugače. A, ni tako! Poglejmo Anglijo: bolj grabežljive vlade, mislimo, da sploh ni; kjerkoli opazi košček bogate zemlje, pa si ga prilasti s silo, ako nc gre diplomatič-nim potom; za dokaz neizmerne kolonije v vseh delih sveta. Ruski car je Slovan, ter največji absolutist. Nekdaj svobodnim narodom Poljakom in Fincem se obeta avtonomija leta in leta, dobe pa krogle, bajonete in prognan-stvo v Sibirijo. Francozi imajo nekak čut do svobode naroda, ampak oni niso povolji katoličanom. Srbi so naši južni bratje, toda spopadi med Srbi in Hrvati po Hrvaškem in v Bosni-Hercegovini postavljajo bratstvo Jugoslovanov v čudno luč. Od Nemcev in Italijanov smo že sedaj zatirani. Sploh pa se ne ve, kam se obrne vojna sreča. Nemci in Avstrijci imajo jako dobre topove, in nemški podmorski čolni delajo sive lase angleški admiraliteti.
Zatorej dvomimo o uresničenju ciljev slov. lige, da bi pri omenjenih narodih kaj pridobila. Poprijeti se moramo druge taktike in porabiti taka sredstva, ki nam morejo prinesti svobodo slov. naroda oziroma vseh narodov širom sveta.
Že po vsem civiliziranem svetu, posebno pa kapitalisti in njih privrženci ali nasprotniki proletari-ata vedo, da eksistira dandanes precej močna politična organizacija in ta je socialistična stranka, ki ima y svojem programu najboljši način, kako odstraniti ves sedanji vladajoči sistem in nadomestiti oziroma reformirati sedanjo družbo v blagor in korist trpečemu narodu, ter mu podeliti boljšo eksistenco.
Zakaj se niso legionarji oglasili, preden je začela vsrkavati ev-ropejska zemlja slovansko kri? Avstrijski Slovani bi bili že zdavnaj lahko postali bolj složni in si izvojevali pravice, da ni bilo kat. duhovništva, katero je priproste-mu ljudstvu vcepilo hlapčevsko
ponižnost in pokornost do cesar-„a. princev, grofov in druge ta ke predpostavljene golazni, ki so sto in stoletja izkoriščali ubogi narod. Kako je moral ubogi kine-iič rediti take izdajice kot je ravno kat. duhovščina, ki so spravili marsikaterega ob vse, s sporazumom avstrijsko-nemške vlade! Poštenim potom si kat. cerkev ni nabavila ogromnih na niiljarde vrednih premoženj v Avstriji.
In sedaj so ti slovenski legionarji ponosni, d aimajo slov. amer. duhovništvo na svoji strani!
Ali naj zopet slov. delavstvo proda svoje prepričanje kat. duhovščini? Ne! Človek, ki jo prespal nazadnjaško dobo, ne zaupa taki ligi, ker nima prave konsti-tucionelne podlage za osvoboditev svojega naroda in hoče biti pod protekeijo nekaterih oseb s polovičarskimi pojmi o svobodi.
Fakt pa je, da dokler se bo slov. narod plazil in prosil oboroženo silo za svobodo, ter dokler bo vladal kapitalistični sistem, pa naj bode ruski, nemški, francoski ali angleški, stalne svobode nc bo.
Kako pa si naj predstavljamo svobodo? Ali je mogoče svoboda, da leta delavec lačen mesece in mesece brezuspešno za delom? A-li je svoboda, ako se delavcu zniža mezda, življenske potrebščine zvišajo v cenah? Je li svoboda, a-ko starega izerpanega delavca vržejo brez vsakih sredstev na cesto in ga nadomestijo z mlajšimi in krepkejšinii močmi? Ali je to mogoče svoboda, da otroci revnih staršev pod 16. letom opravljajo težka dela v tovarnah, rovih in drugih obratih, otroci bogatinov pa imajo na razpolago luk-suriozne raznovrstne igrače, zabavo in izobrazbo? Ali je mogoče svoboda, da gladu onemogli človek vzame košček kruha, za kar je potem vječen do 10 let?
Kako si neki predstavlja svobodo pisec v "Klic za domovino" v št. 28. Gl. \ar.? Menda kakor star voz brez koles!
Svobodo narodov bo takrat, kadar se ljudstvo otrese suženjstva, nevednosti in kapitalizma.
Mi nočemo samo narodnostne svobode, ampak hočemo imeti pravo svobodo v gospodarskem in družabnem življenju. Dokler smo sužnji kapitala, pa če je prav slovenski, ostanemo vseeno sužnji.
Živela mednarodnost!
Jak. Kocjan, Avg. GostiŠa, Stephen Zabric.
Hripavost, oslovski kašelj, davica, vnetje sapnika, prehladi in kailjl se hitro vdajo, kjer se uporabi •
CEVERAS
^ Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča) kot zdravilo in telilo. Prijetno in zadovoljivo učinkuje. Cena 26 in 60c.
ImmI)Iv« adrevlle m^mt kikl).
"Nnu.niam Vam. da m nil je likaia! Severov Baliam ta Pljuia salu saue.ljlvo zdravilo »oper katelj. V tr*h «luAaJili j« pomagalo mojim alnom ko jlb )e napadal k atol). Z veaeljera ga pri poro/ara valut, k) ga potrebujejo." Km. Mate)ov«c.
Bo« 41, Cotuly, Obla
, V alučejlh prehlada In lafleaaaa
je dobro omeniti, da Severa'« Cotd and lirlp Tableta (Severov! Tableti «oper prehlad Iu brlpo) rabljeni v s vezi Severovtm lialaaiuont «a Pljuia tudi Uborno učinkujejo. Cena Tableto v je K oentov.
SEVERA S TAB-LAX? 0
poskusili
Sladkorno odvajalo.
in 26c.
So izborm, za otroka, kakor tudi za odrasla.
Severov« Pripravke imajo naprodaj lekarnarji vsepovsodi. Zahtevajte Severova. Zavrnite nadomestitve.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
GLAVNICA IN
PREBITEK
$500,000.00
James F. Stepfna,
predsednik. Adolph J. Krasa,
blagajnik. Cbrlstian R. Walle ck,
I.	podpreds. Emanuel Beranek,
II.	podpreds.
AMERICAN STATE BANK
. 1825—27 Blue Island Ave., blizo 18-ste ulice.
PREJEMA ULOGE
i
Na hranilne uloge daje 3% obresti. Na čekovni račun daje najpovolnejšo postrežbo.
POŠILJAMO DENAR V DOMOVINO
in jamčimo, da se denar ne izgubi, temveč sc vam povrne, ako bi se ne izplačal.
DAJEMO POSOJILA
- s povoljno nizko ceno na poslopja v Chicagu. Ako imate stavbišča (lote) vam pomagamo zgraditi hišna poslopja in to na fnesečno odplačevanje, mesto da plačujete stanarino, plačujete svoj dom.
SPREJEMAMO TIRJATVE DENARJA V STARI DOMOVINI
Ako imate denar v stari domovini in ga želite dobite sem, tedaj
'	se obrnite do nas.
SLOVENSKO HRVATSKI ODDELEK
dati Vam hoče vsa pojasnila, ki jih potrebujete. Glavni zastopnik je M. V. Squarcy.
PROHIBICIJA.
Državni senat v Iowi jc sprejel z 39 glasovi proti 10 dodatek k -državni ustavi, po katerem ima biti po vsej državi vpeljana pro hibicija. Dodatek gre zdaj v poslansko zbornico.
Tudi v Utah je večina prohibi-cionistična. Po zelo dolgi debati je državni senat sprejel predlog za vpeljavo splošne prohibicije s 14 glasovi proti 3. Za gotovo smatrajo, da dobi predlog tudi v poslanski zbornici večino.
VOJNA DELA KUPČIJO..
Iz Pittsburgh, Pa. poročajo, da je ondotna komisije za zunanjo trgovino pozvala mestne tovarnarje,naj ji naznanijo ceno za mi-Ijon nabojev za angleško artile-rijo. Veliko takega blaga je bi lo naročenega pri nekem kanad» skem tovarnarju, ki pa ni mogel dodati nabojev v tistem času, v katerem si je želela angleška vlada; zato naj bi se del naročila oddal Pittsburgh u. Vrednost kontrakta znaša štiri miljone do larjcv. Cisti dobiček torej tud;: ne bi bil majhen. Pravijo, da so že pred tednom pripeljali veliko jekla za projektile v Pittsburgh.
STRADAJOČI OTOČANI
Iz Washingtonn, D. C., poro eajo:
Smrt od lakote preti 2500 prebivalcem otoka Manua, enega izmed otokov samojskega arhip-la. pripadajočega Zedinjenim dr lavam, če ne dobe živeža v bližnjih treh tednih. Poročnik Chas A. Iloodruff, ameriški pomorski guverner, je naznanil, da so hudi viharji, potresi in ogromni valovi uničili otok. Tajnik mornarice Daniels hoče zahtevati od kongresa 10 000 dolarjev, da se nakupi živež in pošlje z zveznimi ladjami otoku.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2144-50 Bluc Island Avcaue, Chlcago. II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:• "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
NeDretirdnO ROJAKI! Oglasite se v moji gostilni kadar
- greste v mesto ali iz mesta in prepričali se
boste, da točim najboljšo vsakovrstno pijačo. Ako pridete enkrat v mojo gostilno, sem zagotovljen, da boste še prišli.
jos. slabe:
216 So. Gcnesee Street	Tel. 302	Waukegan, Illinois
Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure:
Maksim Oorkl: Mati, mehka vezba................................$1.00
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnlk ln Iv. Kaker): Diungel. Fovect
is chlcašklh klavnic............................................76
Enrlco Ferrl: Socializem ln moderna veda.......................... AO
Država prihodnjosti...............................................20
Proletarlat .......................................................10
Etbin Kristan: Nevarni aaclalizem.................................10
Komunistični manifest ..........................................20
Kdo uničuje proizvajanje v malem...................................10
Socializem .......................................................10
Socialistična knjižnica. 2 zvezka ln "Naia bogatstva"...............10
Kapitalistični razred..............................................10
Strahovi......................................................... .16
Vojna ln socljalna demokracija.....................................16
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristani: Katolliko svetovno nazlranle
ln svobodna znanost............................................26
V dobi klerikallzma...............................................20
O konsumnlh drožtvlh.............................................10
Moderni politični razvoj—Moderni gospodarski razvoj—Cilji socializma .10
Zadružna prodajalna ali konsum....................................06
dtiri črtice. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič).................10
Kako Je lep vojažkl stan. (Poljudne zbirk« "Več luči!" S. snopič.).. .10
Več luči..........................................................10
Katollžka cerkev in socializem......................................10
Spoved papeža Aleksandra.........................................10
Vse t« knjige ln broiure polijemo pofttnlne prosto.
ADVKRTIBEMRNT
SLOV. OELAVSKA
ummvbm dm» l*
PODPORNA ZVEZA
lakarponrana tt »»ril« 180» v d rtov« »'««■
^	Sedet: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predeedaik: FKAN PAVLOVÔlC, box 706, Conemaugh, Pa
P(nIpredsednik: JOSIP ZORKO, K. F. D. 3, bo« 50, West Newton, Pa.
Tajnik: ALOJZU BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa.
Pomožni tajnik : IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE. «108 St. Clair Ava., Cleveland, Okie
3ai blagajnik: JOSIP MARINEÓ, WO» 8t. Clair Ave., Cleveland, O.
ZAUPNIK:
INDKKJ VIDRIH, box 588, Coueiaaugh, Pa
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. aadiornik, Loe k box 57, Coneinaugk, Pa. FRAN TOMAilO, 8. nadxoraik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 75. NIKOLAJ POVftE, 8. «a<ix., I Craib st., Numr.y Hill. N. S. Pitteburg. Pa
POROTNIKI:
IVAN GOHAKK, 1. porotnik, Box 195, H ad lev, Kansas JAKOB KOCJAN, 8. porotnik, 274 Lünen Street, Johnstown. Pa A1JOZIJ KARUNGER, 3. porotnik, Girard, Kanaas, R Y I». 4. t»ox ho
ViiHOVNl ZDRAVNIK.
t. J. Kern, M. D., «802 St. X3lair Ava., Cleveland, Okie
GLAVNI URAD v kili ét. 4« Main Street, Conemaugh, Pa
POMOtNl ODBOR
ftpendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273.
Gaénik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa
Gabreaaja Jakob, box 422, Conemaugh, l'a.
liovc Frank, R. F. D. 5, bot 111, Johnsto*u, Pa.
Suhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa.
Zoler Alojxij, box 514, Conemaugh, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUêTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsedaik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., élan S. D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Chieago, IU., élan S. N. P. J. Martin Konda, 2858 So. Crawford Ave., Chicago, 111., élan 8. a P. Z. Hrast Anton, P. O. New Dulutk, Minn., élan S. N. P. J. étefanéié Martin, box 78, Franklin, Kana., élaa dr. ev. Barbare. Prank J. Ale«, 4008 YV. 31st St., Chicago, 111., član S. I). P. & P. 1) Oorfek Ivan, box 211, West Mineral, Kan»., élan A. S. B. P. D.
sades, Colo. — Seja vsako drugo ne-
deljo.
Slovenska Zastava", M. 33., Jenny Lind, Arkansas. — Predsednik: Mihael Cirar, b. 41; tajnik: l«oUi» Zupančič, b. I "Moon 103; blagajnik: Frank Juvan, b. 45. ¡Run, Pa.-
dal, bi 243; tajnik: Leopold Bregar, b. 40; blagajnik: Josip Bajda, b. 55; vai v Mtt.vuard, O. — Seja vsako drugo uedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak a. "Moouruniki Trpin", itv. 60, Moon Predsednik: Simon Strinljau,
Vsi v Jenny Lind, Arkansas.—Seja pr* | b. tajnik: Fran Močnik, b. 133, oba vo nedeljo ob 2 uri popoldne.
Edinost", ste v. 34.—Jukon, Pa.
v Moou Kun, Pa.; blagajnik: Anton Piu ta r, box 204, Moon Run, Pa.—Seja
Predsednik: Antou Uolobtč, b. 92; taj- ' vsako zadnjo uedeljo v lueseru ob 1.
nik: Frank Kastelic, b. 8j blagajnik: Josip Grunt, b. 217. Vsi v Yukou, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v dvorani.
Planinski Raj", itv. 35. Lorain, Ohio. — Predsednik: Jožef Jere, 1047 E. 31st Street; tajnik: Jakob lllebčar, 1649 E. 31. St.; blagajnik: Ivuu Štrukelj, 1959 E. 29. St., Lorain, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Viranta.
• ZdrutltelJit. 36, South Fork, Pa.
—	Predsednik: John Suhadolnik; tuj. nik: Mihael Bojauič, b. 75; blagajnik: Mirko Grgorieh, b. 495; vsi v 8outh Fork, Pa.—Seja vsako tretjo nedeljo.
"Ljubljana", it. 37., Barbertou, O.
—	Predsednik: Frank Merzltkar, bo* 121; tajnik: Andrej Repar, 1109 4th St.: blagajnik: Ivan Zupee, trtl Hud
uri popoldan v dvorani sv. Barbare.
"Napredni Slovenci", it. 61, Garv,
Ind. — Predsednik: Josip Piikur, 4 W. 13th ave.; tajnik; Fran Tomaži*, b. 73; Tollestou St.; blagajnik; Louis Shmit, 1308 Broadway; vsi v (lary, Ind. — Seja viiako drugo nedeljo v prostorih sobrata Ivan Ivauič.
žensko društvo "Sokol", itev. 62, Cleveland, Ohio. — Predsednica: žofka Birk, 6029 Ola»s Ave.; tajnica Fran čiika Trbežnik, 1177 Norwood Rd.j bla-gajnica: Frančiška Lauie, 6121 St.Clair ave.; vse v Cleveland, O. — Seja vsuki prvi torek v mesecu.
"Adamič In Lunder", itv. 63, Rob-bins, Pa. — Predsednik: Viktor Auster-iW> Yohangheuy Pa.; tajnik: Ivan Tro jar ,b. 76, Vohoghany, Pa.; blagajnik:
son St. Vsi v Barbert..... Ohio,- Seja l^u^C^um, box 25, Robins Station,
vsako drugo nedeljo dopoldne ob i» uri, 1 ~ W	I,rvo »eüeljo.
lis Muli v ur H ou d. "Dobri Bratje", At. 3K., Bridgeport, Ohio. — Predsednik: John Kovač, R. F. I). 2, b. 391*; tajnik: Louis lisjak, A. K. 2, b. 40; blagajnik Ivan Aterk, A. R. 2, b. 4o. Vsi v Bridgeport, Ohio.—Seja vsako prvo nedeljo ob * uri dopoldne, v dvorani druitva sv. Barbare, Bavds-ville. Ohio.
"Sokol", itv. 39, Neffs, Ohio. — Predsednik Franc Rozman; tajnik: Karoi Dernač, b. 26; blagajnik: Leo Plahuta, b. 26; vsi v Neffs, O. — Seja vsako tretjo nedeljo v prostorih sobra ta Karol Deruača.
'Orel", št v. 40, West Newton, Pa.
I
Uradno Glasilo: PROLETABEC, 4008 W. 31st St., Chieago, IU.
Cenjena druživa, oziroma njih uradniki, ao nljudno proieni, poiiljati ve« «opise ia denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Deaar aaj sa požilja glaaom pravil, edino potom Poitnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih aakaanie, nikakor pa ne potom privatnik čekov.
V «lučaju, da opaaijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajaika kake ,*aiaiij|kljivoeti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da »e v prihodnje popravi.	\
IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV S. D. P Z. ZA L1.TO
1915.
Borltežj, itev. 1, Conemaugh, Pa. — Predsednik: John Kolar; tajnik Ivan Zgonc, box 27; blagajnik John Brezove«, box 6; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako nedeljo v m ewer u v dvorani Sv. Alojzija.
"Pomočnik", it. 2., Johnstown, Pa. —Predsednik: Glavač Jožef, box 144a; tanik: Budna Jožef, box 57; oba R. F. D. 3; blagajnik: Polanc jvan, 565 Linden ave.; vsi v Johnstown, Pa.—8eja vsako prvo nedeljo v dvorani dr. Tri* glav.
"Zaveanlk", itev. 3., Franklin-Cone-maugh, Pa. Predsednik: Gabrenja Jakob, b. 422; tajnik: Louis KraAna, box 626; blagajnik: Jurij Oiaben, box 788; vsi v Conemaugh, Pa.—Seja vsako 4. nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", it. 4. — Predsednik: Anton Grbec, box 35^ tajnik: Jurij Jakopin, box 76; blagajnik: Fr. Kotar, box 112; vsi v Lloydell, Pa.— Seja vsako tretjo nedeljo.
"Avxtrija", it. 5., Ralphton, Pa. — Predsednik: Martin Abram, box 2; tajnik Joeip Setiniek, box 124; blagajnik: Martin Korošec, box 205. Vsi v Ralphton, Pa—Seja vsako tretjo nedeljo.
"Zveatl Bratje", it. 6.—Predsednik: Ignacij Cvelbar; tajnik: Avgust Orel, blagajnik: Jakob 8topar, vis R. F. D. box 52, Garrett, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo.
VJedlnost", it. 7,—Claridge, Pa. — Predsednik: I-Srank Jadbec, box 45; tajnik: Matija Regina, box 216; blagajnik: Josip Pivic, box 28. Vsi v Claridge, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo.
"Planinski Raj", itev 8-, Segundo, Celo. — Predsednik: John PavletiČ; cajniV: Fr. Slunotrié, hox 505; blagajnik: Luka Bergant, box 505; vsi v He-gundo, Colo.
"Zavedni Stajerc", itev. 9., Johnstown, Pa. — Predsednik: Martin Kli-nar, 812 Chestnut St.; tajnik: Andrej Dobnikar, R.F.I) 4., b. 145; blagajnik: Jakob Puntar, R. F. D. 4; vsi v Johns town, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa.
"Jaanaja Poljana" št. 10., Brown-field, Pa.—Predsednik: Urban Pucel, tajnik: Edvard Zalokar, box 6, Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, box 72, Brownfield, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Zarja Svobode", it. 11., Dunlo, Pa. —Predsednik : I^ouis Strle, box 12; tajnik: Josip Suhar, box 241; blagajnik: Frank Ocepek, box 146. Vsi v Dunlo, Pa.—Seja vsko prvo nedeljo.
"Danica", itev. 12., Heilwood, Pa. —Predsednik: Jurij Stupič, tajnik: Josip Tomažin, bagajnik: Ignacij Ferlin, vsi v Heilwood, Pa.—Seja vsako prvo ndeljo.
"Večernica", it. 13., Baggaley, Pa. — Predsednik: Frank Aegula, box 18, Hoetotter, Pa.; tajnik: Ivan Arh, box 162, Whitney, Pa.; blagajnik: Anton .Rako, box 53, lloste-tter, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.
"MoJ Dom", itev. 14., Orient, Pa. — Predsednik: Anton Zorič, Edenborn, Pa.; tajnik: Frank Grame, box 206, Republie, Pa.; blagajnik: Anton Črno-logar, box 102, Republic, Pa. — Seja vsako 2. nedeljo v Carndale, Pa.
"Slovan", itev. 15., Sopria, Colo — Predsednik: Ivan I^avrenčina, box 21; tajnik in blagajnik: Silvester Berentin, box 192; vsi v Sopris, Colo, Seja vsako 1. nedeljo v prostorih sobrata Iran Koncilja, v Piedmont, Colo.
"Eora", itev. 17., Akron, Mich. — Predaednik: GaAper Volk; tajnik: An-
ton Novak, box 68; blagajnik: John Volk; v*i v Akron, Mick.— Seja vsako prvo nedeljo.
Zvon", itev. 18., Braddoek, Pa. Predsednik: I^-ajak Josip, 1111 Wood Way; tajnik: Jakob Zalaznik. 50 7 Chery Way; blagajnik: Ivan A. Urin, 507 Chery Way; vsi v Braddoek, Pa — Seja vsako I. nedeljo.
Združeni Slovenec", it. 19., <'»ro na. Kansas.—Predsednik: Anton Bole, tajnik: Blaž Mezori, box 162; blagaj nik: Andrej Vrhunr, Box 47. Vsi v <'a rona, Kansas.»—Seja vsako drugo ne deljo ob 2 uri popoldne.
"Nada", št. 20., Hutington, Arkan »as.—Predsednik: Ivan Renko, box 150; tajnik: Frank Smrekar, box 237; bla gajnik: Ivan Morsi, box 54. Vsi v H un tington, Arkansas. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Sokol'*, itev. 21., West Mineral, Kans. — Predsednik: Andr. Belak, box 381, West Minernl, Kans.; tajnik: Fr. (Jerlovšek, box 458, Stone City, Kans.; blagajnik: Fran Apaiser, box 136, West Mineral, Kans. — Seja vsako četrto nedeljo.
"Od bo)a do xmage", štev. 22., I ji Salle, III — Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Ferd. Arzeniek, 2122 State St.; blagajnik: Frank (Iregorič, lot Main St., La Salle, 111. — Seja vsako prvo nedeljo.
''Slovenski Bratje", itev. 23., Coke ton, W. Va. — Predsednik: Frank For tuna, box 506; tajnik: Frank Koeian box 272, oba v Thomas. W. Va.; blagaj nik: Ivan Ko/.levčar, box 472, Thomas W. Va. — Seja vsako zadnjo nedeljo /.a prihodnji jnesec.
"Ilirija", štev. 24, Iselin. Pa. Predsednik: Ivan Turk, box 241; taj nik: John Telban, box 211; blagajnik Matija Zadravec; vsi v Iselin, Pa- — Seja vsako 1. nedeljo.
"Delavec, štev. 25., Ro,k Springs Wyo.—Predsednik: Josip Porenta, 619 N. Front St.; tajnik: Frank Verhunc 244 M. St.; blagajnik: Valentin Stalik 240 M. St. Vsi v Rock Springs, Wyo. Seja vsako drugo uedeljo v Sloven skem Domu.
"šmarnica", it. 26., Export, Pa. — Predsednik: Anton Martinšek, box 125 tajnik: Frank Trebeč, box 45; blagaj nik: Josip Plevelič, box 128. Vsi v Ex port, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo.
"Miroljub", itev. 27., Diamondville Wyo. — Predsednik: Vineenc Lum pert, box 35; tajnik Fran Homan, box 193, Keminerer, Wyo.; blagajnik: M Brunskole, box 15, Diamondville, Wyo —Seja vsako prvo nedeljo v prostorih Josip Penca v Diamondville, \Vvo.
"Habsburski Sinovi", itev. 28., .8 Brownsville, Pa. — Predsednik: Ivan Bauer, box 52; tajnik: Ivan Erjavec box >2; blagajnik: Ant. Kovačič, box 52, Orient, Pa.; vsi v Orient, Pa Seja vsako 2. nedeljo.
"jutranja Zarja", it. 29., Meadow Lands, Pa.—Predsednik: Martin Baje tajnik: Andrej Posega, blagajnik: An ton Mezeg; vsi Box 275, Meadow Lands Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Trpin", itv. 30., Breezy Hill, Kan — Predsednik: Martin Smolčik, R. F I). 2, box 208; tajnik: Karol Vonira box 22, Breezy Hill Sta.; blagajnik Josip žibert, box 54, Breezy Hill Sta vsi v Mulberry, Kans- — Seja vsako 1. nedeljo.
"Sloga", itv. 31, Delagua, Colo. » Predseduik: Frank Urbančič, b. 7; U nik: Alojxij Ludvik, box 33; blagajnik Josip Žele, b. 126; vsi v Delagua, Colo —Seja vsako drugo nedeljo.
"Želeni Vrt", itv. 32, Paliaadee, Oo lo.—Predaednik: Ivan Zupanéiê, b. 766 tajnik: Jakob Trojar, b. 744; blaga nik: John Werzel, Box 513;vsi v Pali
redsednik: Josip Ogrin, b. 95 a; taj nik: Mihael Jamnik, R. F. D. 3, b. 15-c; blagajnik: Josip Zorko, R. F. D. 3, box Vsi v We »it Newton, Pa. — Seja sako četrto nedeljo dopoldne za pri hod nji mesec.
"Jutranja Zvezda", itv. 41, Cleveland, Ohio.—Predsednik : Avgust Straj-ner, 1420 E. 53. St.; tajnik: Fran Ko kotee, K103 Marble ave.; blagajnik: Anton K rja v er, 8735 E. 77. St. Vsi v Cleveland, O. — Seja vsako drugo ue-leljo v dvorani rojaka Toma) i na.
Mladi Slovenec", itv. 42, Oglesby, HI, — Predsednik: John Malin, b. 414; tajnik: Josip Stok, b. 19; blagajnik: Franc Meglič, b. 478; vsi v Oglesby, 111. — g.ja vsako prvo nedeljo.
Sava", itv. 43, Portage, Pa. — »redsednik: Martin Razpotnik, tajnik: Jurij Rospotnik, R. F. I). 1, box 77; blagajnik: Mihael Bažič; vsi v Portage,
a.,	R. F. I». 1, b. 5.—Seja vsako tretjo nedeljo.
"Triglav", itv. 44, Tercio, Colo. — redsednik: Frank Rebol. ml.; tajnik: Frank Rebol, st.; blagajnik: Frank Rebo|, st.; vsi v Sopris. Colo. — Seja sako drugo nedeljo. "Mirni Dom", it. 45, Johnstown Pa. — Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo-persdale A\e.; tajnik: Gregor Hretčak, 107 Kighth Ave. oba v Johnstown. Pa.; blagajnik: Ignac Pečjak, 524 Broad Ht., Johnstown, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Južni Premogar", štev. 46., Alix, \rkansax. — Predsednik: Math. Starman. b. 197, Alix, Ark.; tajnik: Ivin Jantar, b. 7. Alix. Ark.; blagajnik: Jurij Kokalj, R. F. D. b. 77. Altus. Ark.— Seja vsako drugo nedeljo.
Slovenski Bratje", it. 47, Avella, Pa. Predsednik: Martin Obed, box 167; tajnik: Jurij Vidmar, box 167; blagajnik: Ivan Dolinar, b. 72; vsi v Avella, pa. — js«»ja vsako drugo nedeljo.
Slovenski Mladeniči", itv. 48, Au-rora, III. — Predsednik: John Baškovič, 624 Aurora ave.; tajnik: Ivan K. M ar sic k, R. 5, b. 19.1a; blagajnik: Gai-per Ahacič, R. 5, b. lH3a Vni v Aurora, III—Seja vsakega 16. v mesecu.
Olevelandske 81ovenke". it. 49, Cleveland, O. — Predsednica: Ivana Smrdel, 3552 E. 82. St.; tajniea: Angela Juh. 3533 K. 81. St.; blagajniea: Mn riju Jernejčič, 8663 E. 80. St. Vse v Cleveland, O.—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Proletarec", itv. 50, Franklin,
Kans.—Predsednik: Frank Dobrotnišck
R. R. b. 20*, Girard Kans.; tajnik. Fran Vegel, b. 3H; blagajnik: Alojzij Oblak, b. 90; vsi v Franklin, Kans. Seja vsako tretjo nedeljo.
Delavec", itv. 51, Cleveland. O. — Predsednik : Jernej Rožanec, 1768 E. 43. St.; tajnik: Ed. Branlael, 5809 Pros ser ave.; blagajnik: Zaletel Ivan, 1110 E. 64 St., N. E.; vsi v Cleveland, O. — Seja vsaki prvi četrtek v mesecu ob 6. uri popoldne na 6006 St. Clair Ave.
Ljubljanski Grad", št. 52., DeKalb JÏJ. Predsednik: Pavel Košir, taj nik: Frank Keržič, 1317 Market St.; blagajnik: Frank Založnik. Vsi v De Kalb, III.—Seja vsako drugo nedeljo.
' 'Planinska Vijolica", itv. 53, Pickens, W. Va. Predsednik: Andrej Frane-
tič, box 46, Czar, W. Va.; tajnik: Ivan Lipoid, box 46; blagajnik: Jožef Molan, box 26; vsi v Pickens, W. Va.—Seja vsako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne v prostorih sobrata Iv. Ceprlo.
"Karol Učekar", itv. 54. Rockwood, pa. — Predsednik: Jožef Hočevar, b. 1S4; tajnik: Anton Hočevar, box 1*4; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 184; vsi v Rockwood, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata Ant. Hnèevar.
"Vrh Planin", Ate v. 55, Crabteo, Pa. — Predsednik in tajnik: Ivan Tome, b. 94; blagajnik: Andrej Jereb,
b.	92; vsi v Crab Tree, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani sobrata Ivan Tome.
Seja vsaki prvo nedeljo "Bratoijub", itv. 64, Milwsukee,
Wis. — Predsednik: Vineenc Ritonja, S4S Caucakee ave., Milwaukee, Wis.; tajnik: Joe Kokovnik, 358 Florida St.; blagajnik: Frank Suster, 285 IIa uover St. Vsi v Milwaukee, Wis.—Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Ilirija, 310 1st ave.
"Bratje trdno stojmo", *t. 6. New Alexandria, l'a. - Predsednik: Josip Slak, tajnik: Josip žuraj, blagajnik: Frank Resnik, vsi box 103, New Ale xandria, l'a. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Vsi Slovani", itv. 66, Wasson, III. — Predsednik: Frank Sajeric, b. 541; tajuik: Alojzij Orebenjak, b. (1); bla gajuik: Avgust Aturm, b. 427; vsi v w'aseoii, III. — Seja vsako drugo nedeljo ob 1. uri popi. v prostoru Louis Urebenjaka.
"Narodna Sloga", št. 67, Seminole, pH> _ Predseduik : Frank ¿ampa, tajnik: Nik Zvonarié, blagajnik: Emil Gamotzi. Vsi v Seminole, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
"Združeni Balkan", itv. 68, Clinton, Ind.—Predsednik: Martin Mrau-lak; tajnik: Anton Primožu', R. R. 3, b. 5; blagajnik: Ignac Musar, box 449; vai v Clinton, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo ob 9 dopoldne v dvorani Santa Forte.
"Balkan", št. 69., Pittsburgh, Pa.— Predsednik : Frank (ierlovič, tajnik: Josip Hlad, 5624 Dresden Alley; blagajnik: Frank Kopar, 56:U Carnegie St. Vsi v Pittsburgh, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v K. S. Domu.
Zvesti bratje", it. 70, New Derry,
Pennsylvania.—Predsednik .la.^.<b Sko-
fič, b. 5; tajnik: Jakob Pinoza, b. 75; blagajnik Ivan 1'rah, b. 41; vsi v New Derrv, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo prostorih sobrata Ivan Prah ob 9 uri dopoldne.
Delavec naprej", itv. 71, Besse mer Pa. — Predsednik: Ivan Popetnki, b. 159; tajnik: Josip Jereb, b. 9; bla gajnik: Martin Mazi, b. 171; vsi v Bes semer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Anton Klinčeka.
'Koscxiuako," itv. 72, Bankhead, Alta, Canada.—Predsednik: Pjav Spie wak, box 591 ; tajnik Anton Plonka, b. 18; blagajnik Peter Kubany, box 40; vsi v Bankhead, Alta, Canada. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. .
Pod Triglavom", itv. 73, Smith field, Pa. — Predsednik: .losip Strle, b. 63, R. F. I). 7; tajnik* Ivan Eržen, R. F. D. 7. b. 149; blagajnik Frank Klemene, R. F. D. 7, b. 149; vsi v Smith-field, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo.
"Kranjski prijatelj", itv. 74, Falls Creek. Pa. — Predsednik: Alojxij Slak, box 61; tajuik Ivan Žurga, box 66; blagajnik: Josip Uriič, b. 261; vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Joeip Ur-
"Naprej do Zmage", itev. 75, Fitz Henrv, Pa.—Predsednik: Anton Boltič; tajnik: Frank Indof, b. 113; blagajnik: Matevž Podbeviek, box 2; vsi v Fitz Henry, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo od 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare.
"Slovenska Cvetljica", itev. 76, A-damsburg, Pa. — Predsednik: Josip Je-lovčan, box 153; tajnik: Martin Marinč, b. 98; blagajnik: Ignac Golobič, b. 60. Vsi v Adamsburg, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Severni Premogar", itev 77, Superior, Wvo. — Predsednik: Ivan Spes, box 129; tajnik: Jakob Miviek, b. 63; blagajnik: Andrej Kokal, b. 129; vsi v Superior, Wyo. Seja vsako drugo ne deljo o deseti uri dopoldne.
OPOMBA: Tajnike tistih druitev, ki 7S»»sri.jo kako pmoto. istotako tistih, katerih društveno poročilo je pomanjkljivo, prosim, da mi nemudoma spo-roče, «la se nedostatki v imeniku ko ki izide drugič, popravijo. S sobratskim pozdravom
LOUIS BAVDEK. gl. tajnik S. D. P. Z.
Ker j« pa priobčitev računov vsak mesec priporočljiva, da lahko člani in članice zasledujejo poslovanje med drui-tvi iu Zvezo, se sklene z večino, dati predlog na »ploino glasovanje-
Splošno glasova oje ee naj prične, ka kor hitro so glasovnice tiskane, ter se zaključi % 31. marcem 1915. Vse potoui splošnega glasovanja sprejete točke sto« pijo v veljavo 15 dni |»o zaključku glasovanja.
Razpravljanje glede bolnlike in smrtno podpore.
Predlagano, da bi se Vpeljali razni razredi, kot *e vpeljujejo pri drugih organizacijah. Razvije se daljša debata, ter se prečita jo pisma raznih držav ozir. Insurance Coiiimissionarjev), v katerih je natanččno razvidno in po pisano, «la je iviianje osmrtnine po ua činu kot ga drugje vpeljavajo, absolutno proftlpostavno. Ni dovoljeno, da bi član plačeval *a xviAanje osmrtnine po isti starosti, kot je ¿red več leti v or ganiKacijo pristopil,, seveda dovoljeno pa je, ila si zviša osmrtnino le pod po gojeni, da plačuje po sturosti /m. iviiano (»osmrtnino.
Toraj v sled ravnokar prečitanih pi Nem je dokazano, da so tozadevni skle pi pri nekaterih organizacijah v res niči protipostavni, zato se člani in članice S. D. P. Zveze, svarc in opozarja jo, da ne bodo sedali ua limaniee pri organizacijah, kjer bi jim slučnjno ponujali isto »avarovalnino za nižjo ceno, ali pa da bi plačevali prispevke za zvišano posmrtnimi po starosti, ko so prvič, rnor'la že pred več leti nazaj pristopili v organizacijo-
Glavni in pom. o«H»or S. D. P. Zve*e si šteje y dolžnost, da pojasni vsem člaaom(icam) Zveze, ter jih tako obvaruje tozadevnih «lih piisledic. Na pri mer: Nekdo je član S. D. P. Zveze 5 let, ter plačuje prispevke po starosti, ko je pristopil (star n. pr. 25 let). Pri kaki drugi organizaciji pa je slučajno *e član 8 let ter plačuje istotako od pristopa (namreč 22 let). Naenkrat mu pa omenjena organizacija stavi ponudbo, da lahko zavarovalnino podvoji ozir. zviša zavarovanje, ter da bo plačeval za celokupno in tako zvišano za varovalnim» po starosti, ko je pristopil k organizaciji (namreč starost 22 let).
Ponudim je sicer laskava, ker bi (kot zgoraj opisano) lahko zvišal posmrtni-no v 30. letu starosti a plačeval pa po starosti 22 let. Ker pa bodo taki in enaki protipostavni vkrepi brezdvomno preprečeni, bodo morali omenjeni, ki zvišajo posmrtnino, plačevati prispevke po starosti, ko so zavarovalnino »višali (po gornjem primeru starosti 30 let) Na zgoraj opisani način bi bil pet letni clan S. D. P. Z., kateri bi se «>al sapeljati na omenjeni način, oropan «a 5 let članstva.
Sklene se vpeljati več razredov zavarovalnine po načinu, ki odgovarja državni postavi. %
Zaključek dopoldanske seje ob 12.
III. SEJA. Seja otvorjena po podpredsedniku S. D. P. '/.. ob 1:30 popoldne dne 29. jan 1915.
Navzoči vsi kot pri dopoldanski *eji Zapisnik dopoldanske seje preČitan ter odobren.
Dnevni resi: Razpravljanje novih od dclkov za S. D. P. Zvezo.
Sprejeto, da se da na splošno glasovanje predlog za sprejem več raznih razredov, in sicer za bol podp. $1.00 in $2.00 dnevno, ter posmrtnino $500.00 in $1000.00. Nadalje poseben oddelek, v katerem se bo lahko zavaroval vsak
nik zadnje soje ae prečita iu sprej ine. Zaključi se, da ae odstavki,
tičoči se poročila o aodr. Savsu, kakor tudi o zadevi izključitve Vre vida od kluba at, 6, ne objavijo, pač pa ostanejo v zapisniku.
Dopisa iz K. PitUburgha in Bentleyville se prečitata in vz meta na znanje. — Jstotako ae vzame na znanje dopis sodr. Tra-tenjaka od kluba fit. 60 Chicago, ki želi prestopiti h klubu st. 6.
Prečita se dopis ki. ¿t. 56 iz E. St. Louis, 111., ki žele dovoljenja, da bi smeli apelirati na klube za podporo nekega bolnega člana. K stvari'govore Žikič, Polovina, A-!<•« in Hren. Končno ho zaključi, da eksekutiva s tem ne »oglaša, a tudi ne nasprotuje. Vsi navzoči pa soglašujo z mnenjem, da bi se člani navajuli na to, da vstopijo v podporna društva.
Sodr. Petrich poroča, da je poslal vsem ne več kot 100 milj od Chieaga oddaljenim klubom poziv, naj pošljejo imena kandidatov za izvolitev dveh nadzornikov. Poslali so imena kandidatov klubi iz Kenoshe in Kacine, \Vis. — Dalje poroča, da je bilo v decembru rnzpeeanih 1728 znamk; poleg teh je bilo dano še 158 izjem nib znamk, tako da znuša dobro-stoječe članstvo koncem leta 1886.
Nadzorni odbor poroča, da je pregledal knjige in našel, da je bilo tekom zadnjih treh mesecev s prenosom od septemb. $1,771.39 dogodkov, $1,568.61 pa izdatkov. Preostanek v blagajni $202.78. To se vzame na znanje.
Za odbor, ki je pregledal iniciativni predlog novih pravil, p«»-roea vsak član odbora posamezno, ker s ni imel skupnega sestanka. Sodr. Cvetkov in Polovina pravita, da ne vidita v predlogu nobene stvarne spremembe, ki bi v čem koristila zvezi; k večjemu hi škodila solidarnosti. Sodr. A-leš pa je mnenja, naj se predlog osvoji. — Debate se vdeleže Petrich, Ciodina, Polovina, Bajskič. Končno se predlog z 9 proti 4 glasovom odkloni. S tem je tudi od klonjen 1. iniciativni predlog.
Sodr. Cvetkov poroča o svojem obisku v Detroitu, kjer so naši klubi otvorili svoj dom. Priporoča, da posnemajo sodruge v Detroitu tudi po drugih naselbinah, kjer so naši klubi. To se vzamej| na znanje. Končno omenja sodr^m Cvetkov, da bi se tudi v Chicagu lahko mislilo na gradnjo doma. Sodr. Petrich je mnenja, da je to priporočati, toda stvar spada v področje konferenčnega odbora Lahko pa seveda izvoli eksekutiva kasneje poseben odbor, ki dela sporazumno z odborom za gradnjo doma, ker bi imela zveza v domu svoj delež, morda prostore za tiskarno itd. — V splošnem je pa priporočati, da se naši klubi v vseh krajih, kjer je mogoče, zanimajo za gradnjo domov. Mnogo izkušenj za to potrebo je dala
lo za poljubno bol. podporo ( to bo svoječnsno Kristanova turneja.
"Skala", itv. 56, Allegheny, Pa. — Presednik: Josip Muška, 1120 Spring Garden ave.; tajnik: Frank Budič, 833 Pike St.; oba v N. S. Pittsburgh, Pa.; blagajnik: -«artin Kralj, 13 Ganstar St., Etnn, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v K. 8. D. v Pittsburg, Pa.
"čaven", it^. 57, Carrollton, O. — Predsednik: Martin čermel; tajnik: Ciril Stibil, b. 404; blag.: Kertel Albert, box 161; vsi box 404, v Carrollton, O.— Seja vsako prvo nedeljo v prostorih so brata Martina Cermelj.
"Rudar",' itv. 58, Canmore, Alta, Canada. — Predsednik: Anton Kune, b. 154; tajnik: Joeip Sribar, b. 201; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vsi v Canmore, Afta, Canada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Frank Kral, ob±4 popoldne.
'Slovenski Fantje", it. 59, May nard, Ohio.—^redeednik: Frank Spen-
NADALJEVANJE ZAPISNIKA SEJE OL. IN POMOŽNEGA OD BORA S. D. P ZVEZE
x dne 29. Jan. 1916 v Conemaugh, Pa.
Razpravljanje glede članov in članic otroškega oddelka, katerih je že nekaj polnoletnih za sprejetje v Zvezo za I. ali III. oddelek.
Predlagnno in sprejeto, da se doda nova točka pravilom, in da se da na sploino glasovanje članom v odobritev, in sicer:
1.	("'lani(ice) otroškega oddelka, ki so dopolnili polnoletnost, lahko prestopijo v L ali 111. oddelek brez doplačila pristopnine, par pa se morajo zdravniško preiskati
2.	Posmrtnina za otroški oddelek naj bi bila $100.00 za vse slučaje ne glede na starost. (Točke dosedanjih pravil, katere predpisujejo za otroški oddelek $50.00 in $75.00 posmrtnine, se s sprejetjem gornjih točk razveljavijo).
Razpravljanje glede priobčenja računov v Zvesinem Glasilu, posamezno vsak mesec.
Bi'o je že na septembrski seji gl. in pom. odbora poročano, da bi računala uprava glasila za omenjeno priobčitev $3.00 mesečno, ter se je zadeva na omenjeni seji odložila do skupne letne seje.
$1.00 ali $2.00 dnevno, in $200.00 posmrtnine, ozir. za pogrebne stroške.
V	omenjeni oddelek bi naj plačevali vsi rlani(ice) enako ne glede na starost. Na ta način bi se dala prilika tistim članom(icam), kateri so prizadeti *a visoko plačevanje starostne lestvice.
Poslovanje na omenjeni način se bo tudi v jemal o z državnimi postavami-
Vsi tozadevni predlogi od gl. in pom. <*•!!». hod" natančno i»oiasn.ieni v posebnih okrožnicah (glasovnicah), ki bo-lo v kratkem razposlane posameznim Iruitvom S. D. P. Zveze na splošno glasovanje.
V	okrožnicah bo razvidno natančno, koliko se bo plačalo za en ali drugi oddelek pristopnine, kakšni bodo pogoji za bol. podporo, ter obenem vse, kar se je mogoče boljšega ukrenilo za članstvo S. D. P. Zveze.
Mesečni račun od 31. avg. do 31. dec. 1914 pregledani, ter vse v najlepšem redu najdeno.
Natančno poročilo glede računov bo razvidno v glasilu Zveze.
('isti preostanek v Zverini blagajni dne 31. «ter. 1914 $26.495.47.
Seja zaključena ob 4. popoldne.
J. Zorko, podpredsednik-John Prostor, zapisnikar.
Stran Ka
Sodr. Savs omenja, da je dobil od nekega sodr. iz Koslyna, Wash-, pismo, v katerem pravi dotičnik, da je sodr. Šnšnjar, ko se je mudil v Hoslyn, govoril v nacionalističnem tonu, kar je našemu gibanju precej škodilo.
Nnlaga se tajniku, naj piše po informacije.
Končno se sprejme predlog, da imajo vsi klubi gledo moralnih zadev avtonomijo in da se eksekutiva ne bo ozirala na take reči. Alex Dubravae, zapisnikar.
SEJA EKSEKUTIVE J. S. Z.
Euclid, O.
Tem potom naznanjam vsem članom soc. kluba št. 76 Euclid O. da naj pride vsak sodrug v nedeljo dne 21. februarja v lokal sodr. A. Kosa na Kut Rd. Na dnevnem redu je več važnih reči, ki jih je ukreniti, posebno radi kluba. Vsak sodrug naj obenem pripelje s seboj tudi svoje znance in prijate-
Ije.
Cenjeni sodrugi !Dan za dnevom vidimo in Čutimo bič kapitalizma. Velika množina brezposelnih tava po ulicah in išče dela brez u-speha. Z eno besedo rečeno: Vse-era hudega je kriv le kapitalizem. Da bo tega enkrat konec, nas veže dolžnost, da pristopimo solidarno v socialistično stranko, ker le ta je prava delavska stranka. Zato sodrugi in somišljeniki,
DNE 8. JAN. 1915.
Navzoči so Dubravae, Polovina, Bajskič, Godina, Suša, Savs, Kr-1 no pustite da bi razpadlo, kar nam
pan, Petrich, Hren in Kokotovich. Od nazornega odbora so navzoči Mavrieh, llinich in Trstenjak. Od urednikov sodr. T. Cvetkov od RadniČke Straže.
Predseduje Polovina. — Zapia
mora biti sveto, to je klub, ampak poprimimo zopet z dvojno močjo, in delujmo, da se klub zopet oživi, ter popravimo,kar je zaostalo. Zato je sklenjeno, da se kakor je že gori omenjeno, zopet zberemo in
Povsod Je odvisnost*
Ves «vet ve, da je vojna.
Dosti je ljudi, ki ne vedo {»ovseni natančno, kje se vrfte boji. To ni čudni. Bojišč je res veliko, >• znanje zcmljcpiuja je tupatam precej pomanjkljivo. Na neki ehika&ki višji šoli pred kratkim pri zrelostnem izpitu več kakor polovica dijakov ni vedela, kje je Gibraltar in ga je iskala na skrajnem jugu južne Amerike. Težko je potem zahtevati od ljudi, naj vedo, kje je NVieliczka, duklauski prelaz, I)ixmude, Erzerum, Višegrad, Sabac i t d.
Ali toliko je vendar večinoma znano, da Amerika nima vojne, vsaj Zcdinjene države ne, na katere se» v prvi vrsti misli, kadar se govori o Ameriki; kajti Kanada, ki leži tudi na našem kontinentu, jc angleška posest in ima toraj vojno, Mehikanci, naši drugi sosedje, se pa tepo sami h seboj.
Zcdinjene države pa nimajo vojne in so nevtralne.
Torej imajo mir in vojna se jih nič ne tiče.
Ali je to resničnof
Dobro bi bilo, če bi bilo tako. Toda v praksi se nas ta konflikt skoraj toliko tiče, kakor da smo sami zapleteni v vojno. Kar se godi na oni strani, sega v naše razmere in v naše življenje tako, da moramo neprenehoma zasledovati vse dogodke in paziti, da se ne zgodi kaj takega, kar smatra politična in diplomatična tradicija za easus helli, za neizogiben povod vojne.
Te dni je poslala vlada Zedinjcnih držav dvema evropskima velesilama, ki sta druga z drugo v boju, diplomatične note prav resnega pomena.
Neka angleška ladja, ki je lasi znane Cunard Line, je na poti iz Amerike, preden je priplula v Livcrpool, razobesila ameriško zastavo. Bala se je, da bi jo utegnil kakšen nemški podmorski čoln poslati na dno oceana, če bi jo opazil z zastavo Velike Britanije.
Ameriška vlada je poslala v London noto, ki protestira proti rabi ameriške zastave, ker bi v sled
tega ameriško ladje same lahko prišle v nevarnost, da bi bile potopljene.
Nemčija je «razglasila, da smatra vse morje okrog angleškega otočja in severne Francije za bojni pas in svari vse ladje nevtralnih držav, naj ne plovejo tam, ker se jim lahko zgodi, da jih zadene kakšen nemški torpedo.
Ameriška vlada je poslala protestno noto v Berlin in pravi, da bo smatrala Nemčijo odgovorno za vsako ameriško ladjo, ki bi bila res na ta način potopljena. Ne priznava pa Nemčiji pravice, da bi preprečila pomorsko trgovino Zedinjcnih držav.
Zaradi teh not se vrle zdaj vsakovrstne diplomatične akcije. Brezžični brzojavi hite čez morje sem i litja, poslaniki in državni tajniki so na nogah, veliki časopisi primerjajo, noto, ki je poslana Angliji, z ono, ki jo jc dobila Nemčija, iu ugibajo, kakšne bodo posledice.
Pesimisti že trepečejo, da pride Amerika sama z eno ali z drugo državo v tak konflikt, iz kakršnega ne bo druzega izhoda kakor vojna.
Med te plašljivce se še ni treba zapisati. Ameriške puške ne bodo pokale, če se bo vseskozi pametno ravnalo. Nobena skupina v Evropi si ne želi, da bi se število njenih sovražnikov pomnožilo.
Ali tudi če se ni treba bati skrajne posledice, je stvar vendar dosti resna. Kaže pa — in to je glavno — da se moč državnih mej bolj in bolj gubi; kakor volja posameznega člaveka, tako tudi volja posamezne države nima več absolutne veljave.
Vse razmere se boljinbolj prepletajo in vežejo; eno postaja odvisno od drugega; valovi velikih dogodkov gredo preko vse zemlje.'
Zgodovina, ki je iz posameznih tolp napravila plemena, rase, narode, države, gre dalje svojo pot iu snuje — človeštvo.
zopet delujemo naprej za stranko.
Torej na svidenje 21. februarja. John Uloga, tajnik.
Chicago, 111.
Socialistični klub štev. 1. ima v i petek ob 8. zvečer redno sejo v navadnih prostorih na vogalu 26. ceste in Avcrs A ve. Na tej seji predava sodr. Etbin Kristan o predmetu
Iz preteklosti v bodočnost.
Vstop na predavanje oziroma na sejo jc dovoljen tudi nečlanom. Zato vabimo vse sodruge in rojake, naj se v čini večjem številu udeleže zanimivega pre-'
n
davaja.
J. Godina, tajnik.
Cumberland, Wyo.
Cenjeni sodrug urednik!
Kakor pots.od so tudi pri nas delovne razmere bolj slabe. Doslej delamo res še vsak dan, ali nihče ne ve, kaj bo v bodoče, zakaj vajeni smo pri kapitalistih že na vse mogoče obrate. Dovolijo si itak lahko vse, ker vidijo, da ni sporazuma med delavstvom, kakor bi moralo biti.
Tudi pri nas je v tem oziru precej slabo, zato je pa tudi zaslužek tako nizek, da komaj zadostuje za hrano in stanovanje; na druge potrebščine se skoraj mislite ne more. Vsak dan pa vidim tudi trumo brezposelnih, ki ne morejo dobiti dela. Zato se tudi ne more svetovati rojakom, da bi hodili sem.
Tukaj imamo dvoje slov. podpornih društev; eno pripada S. N. P. J., drugo je društvo sv. Barbare. Tudi slovenski socialistični klub imamo tukaj, toda povedati je treba, da se delavci prav slabo zanimajo za politiko in za organizacijo. Imeli smo klubovo sejo 31. januarja, bila je pa tako slabo obiskana, da je res obžalovanja vredno. Priporočil bi tovarišem, naj vendar odpro oči in spoznajo, da ne pridemo nikamor, če se ne bomo sami zanimali za
svoje razmere.
Anton Sli if rar.
KDO PLAČUJE POLITIČNE KAMPANJE?
Zanimanje ameriškega ljudstva za politične reči je tako površno, da bi človek, če to opazuje, včasi zdvojil nad vsako logiko. ^ Na eni strani je res v Ameriki videti v marsikaterem oziru čudovit napredek. V mnogih rečeh jc ameriška tehnika pokazala naravnost nova pota. Miljonska mesta so zrastla iz tal, kakor da so se godili čudeži. Tndustriia se jc v razmeroma zelo kratkem času razvila, da konkurirajo nekatere njene stroke z vsem starim svetom.
Marsikaj jc resnično velikega v Ameriki, četudi nič, kar bi do-seglo ameriško bahavnst. Ali v političnih rečeh jc malokje toliko
otročjega, zelenega, kakor v tej veliki Ameriki, v kateri imajo velike besede, kadar je Liucolnov rojstni dan, kjer se zbira na ti-i soče ljudi na kolodvoru, kadar se pripelje "glasovit" političar, kjer pa mislijo o političnih vpra sanjih tako kakor o žoganju in o najnovejšem plesu.
V	Chicagi so komunalne volitve pred durmi. Meščanske stranke razvijajo agitacijo z vsemi mogočimi sredstvi. Na enem koncu pokajo revolverji, na drugem se prirejajo kabaretne predstave z baloni brez vstopnine. Na takih zabavah se ljudje tlačijo, da bi se kar pohodili. In očitno so prepričani, da dobivajo velikan-; ska darila, ki jih plačujejo gospodje kandidatje iz svojega žepa. Kakor da se panavlja zgodovina starega rimskega, cesarstva, s klicem ljudstva: "Paneni et cir-censcs!''
"Kruha in iger nam dajte, pa delajte z nami, kar vas je volja!"
Ameriško ljudstva je pravzaprav še skromnejše. Ono ne za-j hteva niti kruha, temveč mirno trpi. da se mu podražuje. Zadovoljno je. da je le kaj iger, pa niti ne opaža, da se igrajo mogotci, katere postavlja na njih mesta, le z njim. In niti v sanjah se ne spomnijo, da plačujejo vse te igre sami — na ta ali na oni način.
Chicaški šerif E. Traeger je odpovedal dvema bailifotna, Ed-wardu Beinu in Henry IIoulu službo, ker nista plačala vsak po 25 dolarjev za kampanjo večnega župana Ilarrisona. Pri Trae-gerju je vpeljana stalna taksa za volilni sklad, ki jo morajo uslužbenci plačevali po svoji stopnji— od 7 dol. 50 centov do 40 dolarjev.
Ali če mislijo tisti, ki niso ne šerifi, ne deputiji, ne bailifi, da se jih to nič ne tiče, se korenito motijo. Samo s temi prispevki se ne napolni volilna blagajna ne te ne one meščanske stranke; ti prispevki so le dokaz, da ne plačujejo kandidatje in njih patroni ko-losalnih volilnih stroškov iz svojega žepa, kar bi vsak razumni tudi brez tega dokaza uganil, ti prispevki so dokaz, da poznajo kapitalistične stranke vsa pota, po katerih se pride do denarja, in da se tudi ne sramujejo nobenih sredstev..
Po vsem svetu bi veljalo za politično korupcijo, če bi bile javne službe odvisne o<l tega, da plačuje uslužbenec predpisane takse za strankarske fonde. Politična stranka ima pravico pričakovati prispevke od svojih pristašev, od svojih članov; ne sme pa, če je na krmilu, zahtevati od uslužbencev, da morajo biti njeni pristaši zato, ker so uslužbenci.
V	Ameriki se to niti ne smatra za korupcijo. To je znamenje, da jc velikanskemu delu ljudstva politika s sedmimi pečati zapečatena knjiga; zato ai kapitalistične
stranke lahko dovoljujejo, kar si hočejo in zato se razvija graft brez konca in kraja.
POLJSKO KRALJESTVO.
Nesamostalni narodi v Evropi imajo sedaj zlate čase. Od vseh strani se jim. obljubuje svoboda in vsi jim io prinašajo. Narodom ni treba nič druzega, kakor da iztegnejo roko in primejo.
Lep primer imamo s Poljaki. Takoj začetkom vojne jim je car Miklavž obljubil avtonomijo. Car batjuška je strokovnjak, kar se tiče svobode. O tem bi lahko pripovedovale armade izgnancev in jetnikov v Sibiriji, še bolj pa, če jim ne bi bila usta za vse čase zaprta, tiste stotine, ki so jih carjevi rabi j i po vseh krajih svete Rusije poobešali.
Tudi božji prijatel» Viljem je obljubil Poljakom osvoboditev s tem,*da pridruži Poljsko Nemčiji. To je moralo zelo razveseliti Poljake, ki so kaj vedeli, kako imenitno se je godilo njihovim rojakom, ki so bili že doslej pod pruskim patronatom.
Franc Jožef ni zaostal. Njegovi generali so skrpali proglas z Poljake, ki jim jc toliko pripovedoval o ruskem zatiranju, da bi bili morali strmeti, če ne bi bili bolje poznali teb reči kakor avstrijski .feldcajgmajstri. V ti stem proglasu je manjkala le ena malenkost, namreč kaj jasnega o tem, česa imajo Poljaki pričakovati od Avstrije.
Menda se je kronanim gospodom in njih velemodrim svetovalcem zazdelo, da s tistimi prvotnimi pisarijami res ni storjeno vse, kar bi se dalo storiti za poljsko svobodo. In začeli so jim ponujati tisto, kar je najvažnejše: Kra-
I je!
Viljem bi najrajši rešil to rečna najenostavnejši način s tem, da bi prilepil Poljsko k Prusiji. Pri tem bi mu baje pomagala mati božja čenstohovska. Za vsak slu-čaj ima tudi. nekoliko sinov, izmed katerih more le eden postat i kajzer, pa bi drugim privoščil kakšne kraljevske naslove in z naslovi spojene civilne liste.
Miklavž ima brata, ki je sedaj vsaj po imenu vrhovni poveljnik ruskih armad. Ta gospod bi bil baje zelo primeren za poljskega kralja.
Ampak tudi habsburška dina stija ima nekoliko princev, čeprav so bolj postranskega pokolenja, in avstrijski princ na poljskem prestolu bi pomenil avstrijski vpliv v poljskem kraljestvu.
In tako je prišel čez London v Ameriko telegram, ki pripovedu jc sledeče:
Nemčija in Avstrija sta se sporazumeli, da razglasita poljsko neodvisnost, ki se uresniči 14. februarja, ko bo izvoljen novi kralj. AVstrijski kandidat za poljski prestol jc nadvojvoda rl Štefan, Člane deželnega*
«bora ima izvoliti ljudstvo v onih poljskih deželah, ki so doslej v avstrijskih iu nemških rokuh. Nemčija hoče Poljski pripojiti tudi prusko Šlczijo.
Nam se zdi očitno, da se v tem telegramu meša malo resnice z veliko fantazije. Da bi, če se usta novi Poljska, Avstrija rada spravila na prestol kakšnega svojega magari toskanskega princa, jc verjetno. Da bi se sedaj volil kakšen parlament, je pa absurdno.
Ali uajahsurdncjši je konec omenjenega telegrama, ki pravi, da bo do konstituiranja nove vlade vodil provizorično vlado . . . socialistični poslanec Ignac Da-szynski.
Saj se g<p!i sedaj v Evropi veliko norega. Ampak da bi Vilček iu Franocelj Pepe imenovala Da siynakcga za ministrskega predsednika ali guvernerja ali kaj takega. in da bi Dasz.vnski sprejel tako imenovanje iz takih rok, za to nam vendar manjka potrebna naivna vera.
Kakor Poljaki pa dobe kajpada tudi Slovenci, Hrvatje in vsi odvisni narodi svobodo. Kralji, cesarji in carji se že kar trgajo, kdo jim jo prvi prinese. Voditelji socialističnih strank pa naj bodo povsod pripravljeni, da dobe s prvo nošto imenovanja za provi-zorične ministrske predsednike.
Izmed vsakih desetih ljudi bi jih po devet glasovalo za socializem, če — bi ga razumeli.
liooo^
LISTU V PODPORO.
.John Yaklich, Armington, Mont. 15c. — Anton Blasich, Sublet, Wyo. $1.00. — Joe Brie, Herminie, Pa. 40c. — T. Felix 25, Jernej Evžen 25c, L. Shi par 25c, A. Shifrar 25c, Soc. Klub št. 8 iz blagajne 25c. Vsi v Cumberland, Wyo. — Neimenovan iz Carrollton, O. 50c. Skupaj $3.30
Zadnjič izkazano $189.58. — Vsegu skupaj $192.£8.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
V urudu Proletarca se je zgla sil brat Louis Skubic, drugi gl. podpreda. S. N. P. .1. in povedal, da je dobil od društ. štv. JU S. D. P. Z., Yukon, Pa. $3.00, kateri so mu bili poslani s prošnjo, da naj jih odpošlje slov. štrajkarjem v Ohio. Omenjeno svoto odpošlje brat Skubic na pristojno mesto!
Naročnike Proletarca prosimo, da naj spremembe naslovov pošiljajo na "Proletarec", 40C8 W 31st St., Chicago, Hl. — ne pa na sod ruga Frank Podlipec, Cicero, 111.
KU
Pridružite se koloniji vaših rojakov.
Naseljevanje na našo zemljo v Arkansasu in Louisiano. se jc pričelo. Naseljevati so se pričeli razni narodi. Malo vplačilo v naprej vam zagotovi lep kos zcnilje, na kateri sc lahko preživite takoj s početka. Zemlja sc prodaja po $12 00 do $15.00 aker. Zemlja od-rodi dvakrat v letu.
Prašiči in kokoši vam prinašajo gotov denar; vrt vam prinaša dovolj jedi za domačo potrebo. Za pojasnila pišite na L. M. Allcn, P. T. M. Ročk Ashland Lines, Room 71M U Salle St., Chicago, 111.
(Advertiseiucnt.)
DRASTIČNA ODVAJALNA SREDSTVA.
Drastična odvajalna sredstva delujejo silovito v črevesju, povzročajo ščipanje in druge bolečine, kar je pa treba vsekakor preprečiti. ('e ste večkrat ali običajno zaprti, rabite Trinerjevo zdravilno ameriško grenko vino. To vam ne povzroča nobenih neprilik. Ojači Črevesje, ter je obenem očisti, vzbudi, tek, ter ne dopusti, da bi ostala katerakoli nesnaga v telesu. V slučajih, kjer je potreba hitre pomoči iu tonike. Rabite to sredstvo, kadar se ne počutite zdravega. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333-1339 S. Ashland Ave., Chi cago, 111.
Revmatizem v mišicah in bolečine, kakor tudi nevralgijo, od-pravitcdiitro s Triner's Liniment.
Vsled i
(Vna 25 cciHoal,.^
rchlada okorele ude je
treba u^rgniti s tem linimentom.
ali 50c, po pošti 35 ali 60 (Advert.)
.... .W.V.V/
10 for
P. LoriiUfd '
o» :
S«w Y»rk Cil» »
awwaI
imenika padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva z ozirom na tretje zborno poveljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod-nje-štajerskega, spodnje-koroške-£a, tržaškega i t. <1. pcšpolka; naših lovskih bataljonov, draftonske-in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno jc do zdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje sc nahajajo v vjetništvu a pri nekaterih padlih naveden je celo grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na :
FELIX M DOLINAR 45 Vesey St., Dep. P. New York.
Kdo želi razprodajati imenike, fiaj piše po pogoje.
f Advertisement).
"Ako si nameravate naročiti ofrafofon, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."
CHAS. J. OCASEK, M. D,
PRIZNANO DOBRI
ZDRAVNIK
NA ZAPADNI STRANI CHICAGE.
Dasirnvno io star zdravnik, vendar se do sc«l:ij fte ni nikdar posluževal oglasov. Kdor je bolan naj se zaupno obrne do njofra. Kadar ste bolani, ne hodite k raznim zdravn Skim mazučem; edinole zdravnik, kateri jc vcii svojega poklica, more ozdraviti bolnika!
ITKADNE URE 8 do 10 dopoldan, in od 1 do .1 popoldan Pridite na naslov:
1500 So. Crawford Ave.
Telefon Lawndale it 133
P1IONE. CANAL S014
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegl|$£en Bivši Martin Potokar plače
Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. — Postrežba točna in izbor na. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1625 S. Kacine Ave., Chicago, III
Pazile na la
Nič v mine ponaredite slavnega 1'sin Expeller-ja dobite često. ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter 26c in 60c pri vseh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Co.
74-80 WiiklRctoiSt.
NEW YORK, N. Y.
ANTON MLADIC moderna gostilna. Toti pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Ialnad Ave.
Chicago, 111.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zistipi «i vsili iidiiiib.
specialist za tožbe v odškodnina* ki h zadevah, ft t. sobe 100»
133 W. WASHINGTON STREH
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
Dr. VV. C. OhlendoTf. M. D.
Zdrami* sa notranje oolotai ln raaocalnik isdrsraiftks preissavs brezplačna—pis Aati j* le tdrarils 1034 Blue Ialaad Avo., Chicago. Ureduje od 1 do S p» pol.; od 7 do • svotor Uvod Ckio*#» iireii bolaiki asj piftojo olovenoko
bell phone 1ji8-j fisk
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Buller SI.
Pittsburgh, Pa
ALOIS VANA
— i;.delovatel j —
sodovice. mineralne vode ln raznih neopojnih pijač. 1837 8o Fisk St. Tel. Canal 1401
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
Ni 460 GRAND ME.,	KENOSHA, VI I
Telefon 1199
A. FISCHER
Buffet
las na raspolafo vsak o vrst do pivo ▼iao, saiodko, i. t. d
levrstai pronor za okropčilo. 3700 W. aeth Bt..	CMca«o,
Toi. Lawndalo 1761
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma", t slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji itrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angleškim napisom. Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15e, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vst kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St.,
Cleveland, Ohio
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 47(J.
1801 So. Ashland avt. Tel. residenee: Lawndale 89M.
V^Važno uprašanje? [
A mi opravi 1
JÊÊ U Mjbilj« n Mjctnije
Konzularne
vojaJke_JJ10T** ",m ^¿Milwaukee, Wis.
t rt(K.fcT A l« t* ^
DELNIČARJEM JUOOSL ZADRUŽNE TISKARNE NA ZNANJE!
Olasom zaključka direktorija Jug osi. zadružne tiskarne (South Slavic Co-operative Printery) dne 19. januarja t L, se vrti v nedeljo dne 21. feb. ob 10. dopoldne, na 1830 So. Racine Ave., Chicago, Hl.
OBČNI ZBOR DELNIČARJEV.
Na dnevnem redu bo razpust
korporacije.
Direktorij J. Z T. (S S C. P.) ŽENSKI MOŽ
Dnevni časopisi so pred kratkim poročali o nenavadnem presenečenju, ki so ga doživele oblasti v Clevelandu, O.
Ko je umrl vsem tovarišem simpatični delavec Ben Roaensteiu za jetiko, se je izka/alo, da je bil Ben — žena. Sedem let je igrala vlogo moža, oženjenega moža, živečega s svojo soprogo — sedem let ni nihče opazil te travoatije — šele brezobzirno indiskretna smrt je spravila tajnost na dan.
Istorija, ki spominja na pravljice, pa je imela zelo prozaično, materialistično ozadje. Romantika našega časa je odložila stare rekvizite; lunin svit, šumljajoči valčki, vzdihi hrepeneče ljubezni — to spada vse v muzej! Materi-alizem kapitalistične dobe je pritisnil svoj pečat na vse življenje; tudi pravljice in bajke sedanjih dni rastejo na gospodarsko materialističnih tleh.
Pred sedmimi leti je prišla Ida NVeinsteinova, takrat stara devetnajst let, s Poljskega v Ameriko. Bila je precej izobražena in je gojila radikalne ideje. Seznanila se je bila s Tolstojevimi in Marxo-vimi spisi in tudi sicer je poznala precej literature.
•V Ameriki je dobila delo v neki tovarni »a smodke. Toda kmalu se je prepričala, da zaslužek ne zadostuje za življenje, ki bi bilo vsaj nekoliko kulturno. Kakor o-na je bila nezadovoljna tudi njena tovarišiea Pavlina Rosenstei-nova, ki je bolehala in bila brez posla.
"Črno obleko si kupim, lase si postrižem, da me bodo imeli za moškega, pa dobim boljše delo in obe bova pošteno živeli," je deja-la.
In tako se je zgodilo. Čez teden dni se je pripeljala v Cleveland goapod in gospa Rosenstein. Ida in Pavlina sta sklenili 'gospodarski zakon,' Ida Weinsteinova
je izpremenila v Ben Roeenstei-
na.
Novopečeni "mož" je dobil dela v neki pohištveni trgovinci, kjer je bil zaposlen z zamotava-njem pohištva. Delal je skupaj z visoko vzrastlim, krepkim možem, ki se je sicer včasi pošalil in nasmejal zaradi glasu svojega "tovariša," nikdar pa ni mislil, da dela z žensko.
Naposled se je "Ben" s svojo "soprogo" preselil v Chicago in nastanil na št. 2146 na Ogden A ve. Toda priroda se je maščevala. Moško delo je bilo pretežko za dekleta, njene moči so se izčrpale in naposled jo je popadla jetika. Židovska dobrodelna družba je sicer obe, "moža" in 4tženo", pod pirala, toda Idino stanje se Je slabšalo boljinbolj, naposled je bilo treba poklicati zdravnika. Ta je na prvi pogled spoznal resnost bolezni in svetoval "Benu," naj gre v bolnišnico.
Tega ni hotela bolnica, ker bi bila morala priti resnica o njenem spolu tam takoj na dan. A njena tajnost je bila tako varovana, da jo je tudi Pavlinina mati resnično smatrala zä soproga svoje hčeri.
Nekoliko mesecev je Ida hudo trpela. 8. februarja jo je smrt rešila zadnjih muk. Skrivnost njenega spola se je razkrila, ko je prišel pogrebnik.
Pred svojo smrtjo je Ida izrekla željo, da bi jo pokopali v tisti črni obleki, katero je bila oblekla prvič kot mož. Njene zadnje besede so bile, da ve, da je vedno ravnala prav.
Pavlina pa pravi, da je izgubila svojega najboljšega prijatelja ...
Zgodba je nenavadna. V sedanjem času se je sicer v Evropi več žensk obleklo v moško obleko, v vojaško uniformo, in Slo izvrševat še manj žensko rokodelstvo kakor je delo v pohištveni trgovini.
Ali eno ni drugo. Slučaj 'Ben* Rosensteina je eden tistih primerov, ki potrjujejo, da živimo na
"najboljšem vseh svetov," ki ga je Bog ustvaril iu kapitalizem u-redil. In da so socialisti tepci, ker ae bojujejo za druge razmere.
ČRNE ZVEZDE
Če gledamo ob jasnem easu nočno nebo, se nam kažejo, zlasti kadar je zrak prozoren, zvezde v takem ogromnem številu, da se človeku zavrti, ako jih poizkusi šteti. Astronomi pa so opravili tudi to delo. Razdelili so nebo v posamezne dele in so šteli zvezde na vsakem takem kosu. Tako so našteli v Rimski cesti okrog 18 niiljonov zvezd.
Vse te zvezde so nepremičnice, to se pravi solnca Vsaka žari v svoji lastni svetlobi, in zato jih vidimo. Mesec in planete našega oaolnčja vidimo le zato, ker so nam dosti blizu, da prihaja k nam tudi tista svetloba, ki jo sprejemajo od solnca in se od njih odraža.
Bilo pa j«' verjetno, «la imajo tudi druga solnca svoje planete iu taki planeti svoje trabante. A li kako naj bi o njih kaj izvedeli, ko nimajo lastne uvetlobe, s katero bi se mogli oglasiti pri nas T
Neustalim naporom astronomi je pa s»» je posrečilo posvetiti nekoliko tudi v to temo. (klkrila je razne "črne zvezde." katerih ni mogoče videti. Dognala pa se j»' njih eksistenca, njih položaj, njih velikost s pomočjo kombinirane metode fotografije in spektralne analize.
Naša zemlja je v primeru s temi novoodkritimi temnimi zvezda mi taka, kakor majhen kamenček napram velikanski skali. Samoumevno je, da so življenski pogoji na teh velikanskih planetih drugih solne .povsem drugačni kakor na naši zemlji.
Celo plaiu:t Jupiter, ki 8|>ada v nase osolnčjc in ki je 1330krat večji od nase zemlje, je neznaten, ako ga primerjamo z velikostjo planetov, ki krožijo krog zvezde Algol, miljonkrat večje od naš • zemlje. Premer te nevidne zve-1 zde, ki obkrožuje solnce Algol, meri H40.000 milj. Kako velikanska je ta zvezda, najlože razumemo, ako pomislimo, da bi v votlem prostoru njene velikosti bilo dovolj prostora za našo zemljo z luno vred in z onim prostorom, katerega rabi luna za svojo pot o-krog naše zemlje.
Površje tega planeta je deset-tisočkrat večje kakor ono naš»' zemlje. Ako računoma na podlagi tega razmerja, bi bile gore na tem planetu 400 do 500 niilj visok»; največje globočine njenih oceanov bi merile od 200 do 600 milj; ljudje bi bili po 600 čevljev visoki in velikanska drevesa, ki rastejo v Californiji, bi bila na oni zvezdi po 8 do 9 milj visoka
Čim večja je kaka zvezda, tem večja je njena privlačna sila in tem gostejši zrak, ki jo obdaja. Na površini naše zemlje proizva ja zračna plast na štirijaški palec prostora 15 funtov pritiska. Po tem razmerju računano, mora zračna plast, ki obdaja planet solnca Algol proizvajati na isti prostor tričetrt tone pritiska.
Predmeti in telesa, kakršna je ustvarila narava na naši zemlji, bi v gostem zraku Algolovega planeta enostavno plavali, kakor plavajo pri nas na vodi, in vsako živo bitje, kakršno se nahaja na naši zemlji, bi tam po zraku ravno tako lahko plavalo, kakor plava pri nas na vodi.
Pri tem na moramo vpoštevati, da materija, iz katere je sestavljen oni velikanski planet, ni tako gosta, kakor ona naš«* zemlje. To moremo sklc|>ati že iz tega, ker tudi naše solnce ni tako gosto, kakor zemlja. Naše solnce, ki je približno tako veliko kakor planet solnca Algola, je le četrtino tako gosto in trdno kakor zemlja. V tem slučaju bi bila gravitacija (privlačnost) onega planeta le 250,000krat večja kakor ona naše zemlje. Po tem računano, mora biti torej teža vsakega predmeta na oni zvezdi 25krat večja kakor teža predmetov iste veličine na naši zemlji. Toda tudi v tem slu čaju mora znašati pritisk zraka na oni zvezdi po 375 funtov na vsak štirijaški palec in je torej mnogo večji in jačji, kakor ga morejo prenašati naši najmočnejši parni kotli.
Iz velikosti in utežnega razmerja, katero vlada na onem planetu, moremo sklepati tudi o drugih razmerah, ki vladajo na oni velikanski zvezdi. Ako je tvarina, iz
katere obstoji oni planet, le za četrtino tako gosta kakor tvarina naše zemlje, potem prebivalci onega planeta ne morejo biti velikani, temveč pritlikovci,. ki so le eden ali dva čevlja visoki. Ako bi bili tako veliki kakor prebivalci naše zemlje, bi morali v sle d svoje lastne teže umreti. Po tem računu znaša teža prebivalca one zvezde le 3750 funtov, ne pa 15,000 funtov, kolikor bi znašala, ako bi bila tvarina zvezde tako gosta, kakor ona, iz katere obstoji naša zemlja.
Tak prebivalec onega planeta bi se pa. ne razvijal v visokost, temveč v širino. Človek bi bil tamkaj le 2.5 iu slon le 4 čevlje visok, kajti vsa bitja se morajo „v tem slučaju razvijati nekako tako, kakor se razvijajo pri nas znane ploščate^jbe, kater«* je «lobiti v vaakent morju.
Govorili smo le o enem nevidnem planetu, kateri spada k Al golovemu osolnčju, toda število teh planetov je neizmerno veliko. Planet osolneja Algol meri v pre-ineru H40.000 milj, «ločim meri premer solnca Algol 1,125.000 milj. Oba s«' v vesoljnem prostoru gibljeta drug «»ki«»g drug<;ga, da si ravno sta oddaljena od skupne-ga središča v vesolju 3,320,000 milj.
Planet, katerega so odkrili v osolnčju solnca! (pastor, je celo mnogo večji kakor njegovo solnce samo. Ako bi v sistemu naših planetov imeli tako velikansko zvezdo, bi morali vsi planeti na seara solnca izpremeniti svojo pot.
Tak«» napreduje naše spoznanje in se jača čut za neizpmernost sve-ta. In tako padajo pravljice, ki so postavljale zemljo in človeka v središče vsega stvarstva
POZOR!
Dotične, kateri 10 naročili
"Družinske koledarje
99
in te ne plačali, uljudno prosimo, da prej ko mogoče pošljejo d?nar, da mi potem uredimo račune in plačamo tiskarno.
NOV DENAR V AVSTRIJI.
Ljubljanski listi pišejo: "Pred kratkim izdani dvekronski bankovci fle niso p«)polnoma odpomo-gli pomanjkanju drobiža. Poleg tega s«» je spoznalo, «la je za izplačevanje dnin vojaštvu potrebno, da se vpeljejo enokronski bankovci. Kakor poročajo, so se pred kratkim že izdelali enokronski bankovci v skupnem znesku 20 milijonov kron. Kdaj bodo ti bankovci izdani, še ni določeno. Namerava se tudi izdati polkron-ske novce iz nikla."
Ti enokronski bankovci, o katerih se je že prej pisalo, se nam zelo sumljivi. Kje je poroštvo, da je za teh dvajset miljonov papirja kje resnična kovinska rezerva? In kje je poroštvo, «la se bo natisnilo tega papirja res za dvajset miljonov, pa ne za petde-set ali za sto?
Da je pomanjkanj«» drobiža v Avstriji, že verjamemo. Ali z«li se nam, da ni pomanjkanje de-bclega denarja nič manjše, in da ne pomenijo niiljoni, ki se izdajajo v novem papirnatem denarju, nič druzega kakor prisilno po-sojito.
Drobne vesti.
Oradnja barak. Za vojaške rc-konvalescente pešpolka štev. 7 so postavili v Celovcu na travniku vza«li za Rudolfovo vojašnico blizu Rinlolfovega kolodvora dve novi leseni baraki. Stavbi je vodil inženir Mortachacher in sta o-premljeni po najnovejših zdrav-stveno-policijskih predpisih. Dne 15. januarja je bila stavba dogo-tovljena. Prostora je za 700 mož. Vodstvo ima major Ktnanuel Bry-da od 17. pešpolka.
Smrt med spanjem. Na starega leta dan popoldne je v Gorici nenadoma umrl stolni kanonik mon-signor Ivan Trevisan, star 68 let. Zjutraj je še bral mašo, po kosilu je Sel počivat in se ni več zbudil.
Umrl je blizu Jakina v Castelu Sorctti v Italiji hrvatski učenjak, izvrsten slavist in matematik Peter Budmaui, star HO let.
Župnik Svatou oproščen. Jožef Svaton, penzionirani župnik, je bil dne 24. oktobra obsojen v Celovcu pred diviaijskim sodiščem po § 65 kaz. zak. na eno leto ječe. Proti tej obsodbi je vložil Svato nov zastopnik dr. Pcgan ničnostno pritožbo na višji domobranski sodni dvor na Dunaju, ki je pritožbi ugodil iu odredil novo razpravo pred c. kr. domobranskim divizijakim sodiščem v Gradcu. Domobransko sodišče je nato odredilo izpustitev in se izjavilo za nepristojno, ker ni dejanskega stanja hudodelstva.
Premogovnik Konjice. Južna železnica j«« skbmila opustiti svoj premogovnik Konjice. Inventar se že prodaja.
Rusinsko mesto na Koroškem je sedaj Volšperk. Ondi prebiva sedaj 6500 rusiuskih beguncev, večinoma iz Przemysla iu okolice.
General Potiorek in Frank zahtevata vojnosodno preiskavo.
"Grazer Tagblatt" poroča z Dunaja: Kakor znano, je bil umiro-vljcni general Krank pred par dnevi pri cesarju v avdijenci. V dvornih krogih se zatrjuje, da je general Frank vladarja prosil, «la naj ga postavi pre«l vojno sodišče. Kuako prošnjo ie izročil ce sarju tu«li fcm. Potiorek.
1051etni starec j«» iirml v Osje ku. Pisal se j«' Mihael Vaclav Vinarek. Bil je v 7 vojnah in se j«1 povsod hrabro boril. Njegov vnuk osj«ški odvetnik «lr. Viljem Kappcl j«- Nedaj- tudi v vojni in s«* nahaja v tr«lnjavi v Przemy-sl u.
. .Sklicanje stajerskega deželnega zbora? "Grazer Volksblatt" piše. da se nahajajo štajerske deželne finance v takem stanju, da je postalo zvišanje rednih deželnih dohodkov neizogibno. Zato ne preostaja nieesar drugega, kakor sklicanje deželnega zbora, da se omogoči ustavna rešitev tega perečega vprašanja. — (Kolikor je znano, stoji vlada na stališču, da v vojnem času t ticl i deželni zbori ne morejo uspešno delovati. To bo veljalo pač tudi za štajerski deželni zbor.)
Atentat na generala. Z Reke se poroča: 7. jan. pop«>ldne sta prišla dva malo pijana vojaka v bazar Rosenthalov na Dantejevem trgu. Eden od njiju je vzel, menda iz šale, papirnato škatljo, v kateri so bile denarnice. Ta moment je š«'l po trgu general K. Maric z nekim nadporočnikom. Trgovski pomočnik je šel naravnost k častnikoma in ju opozoril na onega vojaka, ki je vzel škatljo. Vojaku je bila vzeta škatlja in vrnjena trgovskemu pomočniku. A vojak, namesto da odi«le, je odšel na drugo stran do "Riečke pučke banke," tam si je slekel bluzo in je zopet odšel v trgovino ter pograbil trgovskega pomočnika. Nad-poroenik je posredoval in zapove-dal vojaku, naj se odstrani. Vojak se je obotavljal, nakar se je približal tudi general in dal nad-poročniku zapoved glede vojaka. Nenadoma pristopi k generalu pi jani postrešček Gerrardo Lucich, rodom .Rečan, star 28 let. ter u-streli proti generalu iz samokresa, nato pa takoj nameri orožje sebi na slepoočnico. ustreli in se zgrudi mrtev na tla. General pa je ostal nepoško«lovan. Oče in brat atentatorja sta v norišnici.
Smrtna nesreča na lovu. Na novega leta dan je priredil posestnik Andrej Meglic z Loma, okraj Kranj, na planini Javornik lov, ki je bil končan ob 4. popoldne Ko so se zbrali lovci, «la odidejo domov, se je izprožila puška lovcu, ki je stal za Megličem. Krogla je zadela Meglica v ramo in je pro«lrla ramo, vrat in glavo. Meglic se je zgrudil mrtev na tla.
Utonil je 701etni vpokojeni cestar Luka Srebot v Trnovščici. 29. dec. je Srebot popival; ko je šel domov, je padel v potok.
Aretacije. Na Glincah je bil a-retiran Ifiletni dninar Franc Žir-mond iz Renč pri Gorici, ker je v Ljubljani in okolici veliko pokradel. — V Spodnji ftiški je neki strnžnik prijel nekega sedlarskega pomočnika, ki je popival, ne da bi bil hotel plačati ceho. — V Cirknici so 2. jan. prijeli 541etne-ga piakroveza Vincenca Adamiča. Osumljen je, da je ukradel v Grahovem stvari, vredne 100 K.
Dobava vojaških konj. Vojno ministrstvo je odredilo, da se vo-
jaaki konji, ki so bili ranjeni ali so vsled naporov postali nesposobni za vojaške namene, za nizke cene prepuste avstrijskim kmetovalcem. Taki prebrani konji si' ob dobri^oskrbi kmalu opomorejo in so potem za (>oljska dela še prav porabni. Za vojaške s vrhe pa nikakor ne pridejo več v po-štev, ker so s posebnim žigom za znamovani kot za vojno za vedno nesposobni. Te konje oddaja vojno miiiististvo potoni dež«'lnih kulturnih svetov, kjer teh ni, pa potom glavnih kmetijskih korpo-racij. Vojno ministrstvo ne prevzame gle«|e teh konj nikakršnega jamstva za morebitne nedo-statke in napake ter morajo oni kmetovalci, ki hočejo kupiti takega konja, podpisati v tein smislu poseben reverz. Nazaj se konja pod nobenim pogojem ne vzame. Oddaja teh konj se izvrši dra-
žbenim potom, pri čemer je ceni-tev zelo nizka. Dražbe se smejo udeležiti samo kmetovalci, nikakor pa ne ku|W*evalci, vsled česar mora vsak kmetovalec prinesti a aeboj župansko potrdilo, da je dal svoje konje erarju. Tudi se inorH^j vsak kmetovalec zavezati, da bo te konje uporabljal na lastnem kmetijstvu, in sicer najmanj pol leta. Na ta način se hoče preprečiti, da se s temi konji ne bi sku« šali pod kakršnokoli pretvezo o-koristiti konjski prekupčevalci.
Smrtnonervarna poškodba. Na sveti dan se je spri gališki begunec Lj ude vit Turza v Trnovem na Notranjskem s 451etno Marijo Držo. Zakaj sta se sprla, ni znano. Marija Drža se je tako razljutila, da je z nožem obklala Turzo v prsih in rebrih. Turza je bil smrt-nonevarno ranjen prepeljan v po-stonjsko bolnišnico.
Pošiljamo denar v staro domovino cenejše—kod kedaj poprej!!!
Sedan|l «as pošiljamo denar po aledetlb cenah:
10 kron 20 kron 50 kron 100 kron 200 kron 250 kron
Hititi poslati stdij!
za za
$ 2.05	300 kron za
$ 4.05	350 kron za
za $ 9.95	400 kron za
za $19.65	450 kron za
za $39.25	500 kron za
za $49.20	1000 kron za $196.00
$ $ $ $ $
58.95 68.85 78.50 88.45 98.00
Izrabit« ugodno priliko!
Za denar lamčiao!
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave.v Chicago» Hl.
0M»MM>MM >»♦♦»»»♦»»♦»♦»»»< ♦»♦»♦♦»O» »♦ 0»QC
o J^ADAR potrebujete društvene po-< >	trebščine kot zastave, kape, re-
<' galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F". KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
* r
\; Cenike prejmete zastonj.
Vse delo garantirano. \
5 pristnih pijač, in to »o:
Kranjski Brlnjerec, «lvovlc, Troptnovec, Oren ko Vino is Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira ¿gane pijače naravno* i* Kranjskega. Naročite si poekustni aaboj, koliko stekleait in katere pijače hočete, samo da bo eden taboj, 12 itekleniiTM Moje cene so nitje nego kjerkoli drugje, ker mi ni troba plačevati drasih ageirtov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik.
A. HORVVAT, t
600 N. Chlcago, St.. JoUet, I1L
Edini slovenski pogrebnik jj
MARTIN BARETINČIC
»24 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN. PA.
trincr«
ELIXIR.™
BIT7IR-W1NE
STEDENJE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil bolezen in smrt v svoj-i Mesa Hranite si iivoip zdravje bolj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
/»i®* • HORKE viNO
■J»'-., v J0i|PH TU«"*" I» %	W
■To naravno zdravilo, obstoječe iz čistega rdečega vina in zdravilnih zeliič ima čestokrat zrlo hiter in dober učinek, ako se ga redno uživa pri
okorelih |etrih, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v čevlh, krčih,
želodčnem kataru,
in pri vseh boleznih, kjer je treba hitro izčiftčenje telesa, ne da bi ae ga oslabilo. To sredstvo ojača sestav ter ga uspo.sob'ja, da deluje brez prenehanja. V boleznih želodca, jeter in droba deluje dobro.
V LEKARNAH
JOS. TRINER
lzdelu|otl kemik
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcago, DL
Trinerjev liniment imejte »»dno pri roki. Moge^e, <U ga ne rabite danes, telo dobro vem bo ustreg«! jutri pri olajtenju bolečin v milicah ali sklepih. Cena 25« in BOc, po potti 35c in ttOc.