Gozdarstvo v času in prost 
Elmia 2001 -največji gozdarski sejem 
MatJ<lll LIPOGLAVŠEK* 
Od 6. do 9. junija 2001 se je v gozdovih južno od 
Jonkopinga na Švedskem odvil, lahko rečemo v sve-
tovnem merilu, doslej največji gozdarski sejem Elmia 
Wood 200 l. Po krajšem premoru -zadnji tak sejem je 
bill eta 1997- so Švedi zbrali okrog 900 razstavljalcev 
s severne poloble Zemlje. Iz Slovenije je razstavljal 
svoje vitJe le Tajfun s Planine pri Sevnici. Zagotovo pa 
je bil sejem največji po številu obiskovalcev. Obiščejo 
ga vsi Švedi, ki imajo gozd, ki delajo v njem ali pa 
ki ga imajo samo radi. Ko hodiš po sejmu, slišiš vse 
svetovne jezike, pa tudi take, za katere ne veš, od kod 
bi lahko bili. Iz Slovenije je bi lo na sejmu v organizaciji 
GIZ gozdarstva in Kompasa 21 obiskovalcev. 
Na površini 170 ha, deloma tudi močvimega gozda, 
so speljali okrog 7 km poti, ob kateri so proizvajalci 
prikazovali svoje izdelke pri delu. Vel ik del poti je bil 
namenjen izdelkom za majhno gozdno posest, drugi 
pa gospodarjenju na velikih površinah. Poleg tega je 
bilo mnogo stojnic, pavi ljonov, šotorov, kjer so pro-
izvajalci ne samo razstavljali, ampak tudi predstav-
ljali uporabnost svoj ih izdelkov. Prvič so organizatorji 
vključil i tudi žaganje lesa oziroma žagarsko industrijo, 
tako na sejmu kot tudi na vzporednih prireditvah. Raz-
stavljalce so v glavnem razporedili tako, da so bile 
delovne naprave za iste delovne postopke postavljene 
skupaj. Vsak obiskovalec jih je lahko primerjal, vendar 
ni vnaprej nihče pripravil njihovih tehnoloških, eko-
nomskih ali npr. ergonomskih primerjav. Vsakdo izbira 
svoj im razmeram in željam primerne tehnološke reši-
tve, čeprav niso vedno smotme. 
Razstavljene so bile vse naprave, ki so kakorkoli 
povezane z gozdarstvom in žagarsko industrijo, od stro-
jev za pripravo gozdnih tal pred sajenjem do skobel-
nikov desk. Za vsako delo so bila razstavljena orodja 
in naprave, od najmanjših, skoraj bi lahko rekli igračk, 
do največjih, za katere si težko predstavljamo, kje se 
lahko uporabijo, npr. stroj za sečnjo z odprtino klešč za 
kleščenje 72 cm. Prevladujoča prikazana tehnologija 
pridobivanja lesa na vsakršnih, tudi strmih in mokrih 
terenih je bila strojna sečnja s stroji za sečnjo (za podi-
ranje, kleščenje in prežagovanje) na hidravličnih rokah 
(harvesterji z glavami za sečnjo) in spravilo z zgibnimi 
polprikolicami (forwarderji). Ti stroji so bili res prav 
• prof. dr. M. L., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za goz-
darstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, 
SLO 
GozdV 59 (2001) 4 
vseh možnih velikosti in zmogljivosti. Doslej pogostih 
strojev samo za izdelavo sortimentov brez hidravličnib 
rok, nasajenih na pogonske stroje, skoraj ni bilo, razen 
nekaj prav majhnih, kot priključki traktorjev ali na 
prikolicah s samostojnim pogonom. Samo posamezni 
razstavljeni stroji so bili tudi kombinacije za več delov-
nih postopkov. Tako je imel žični žerjav s stolpom na 
kamionu še hidravlično roko za izdelavo sortimentov 
in zgibna polprikolica je s hidravlično roko podirala, 
klestila, prežagovala in nase nalagala sortimente. Pri-
ključek na traktorju za izdelavo sortimentov je imel 
še majhen vitel za privlačenje tanjših dreves do sebe. 
Strojev za vlačenje lesa po tleh na sejmu praktično 
ni bilo, vedno in povsod jih je zamenjala vožnja sor-
timentov. Opaziti je bilo le nekaj vitlov za kmetijske 
traktorje, vendar pa ne za delo v gozdu, in dva traktorja 
s kleščami. Tudi ta dva sta bila opremljena z vitli. Celo 
konji so spravljali les tako, da so vlekli vozičke ali 
prikolice, na katere so sorti men te prej naložili z vrvnim 
ali hidravličnim nakladalnikom ali pa z vitl i, ki jih je 
poganjal akumulator, motoma žaga ali preprosto moč 
"furmanovib" rok. Tudi "motornih konjev", ko delavec 
hodi ob vozilu, je bilo na sejmu precej. Zanimivosti, 
katerih tehnološka upravičenost, zlasti pa gospodar-
nost sta vprašljivi, smo videli na sejmu veliko. Tako je 
motor (Kawasaki) na štirih kolesih ali z gosenicami, 
podoben motornim sanem, vozil na vozičku za sabo 
nekaj prostorninskega lesa. Ali pa je ogromen bager 
sadil drobne kontejnerske sadike. Številne drobne 
tračne in celo verižna žaga so žaga le deske in tramiče. 
Pri nas bi jih kmetje tudi hitro uporabili za žaganje s 
slabim izkoristkom in kakovostjo "pod kozolcem". 
Poleg naprav za sečnjo in spravilo lesa so bile na 
stojnicah ali pri delu v gozdu predstavljene v večjem 
številu še naprave za druge delovne postopke v gozdar-
stvu. Mnogo je bilo naprav za urejanje gozdov, merje-
nje sestojev, drevja in sortimentov, večinoma z raču­
nalniško podporo, ročnega orodja in strojev za sajenje 
sadik, ročnega orodja za sečnjo in domačo uporabo, 
novih goriv, maziv in hidravličnega bioolja, cepilnih 
strojev za izdelavo kratkih polen, sekalnikov vseh veli-
kosti za zelene sekan ce, peč i za ku~enje z nj imi, kami-
onov velikih nosilnosti z nakladalniki, če !jus tnih nakla-
dalnikov in še bi lahko naštevali. Pojavili so tudi težki 
stroj i za izdelavo bal iz sečnih ostankov. Morda je za 
nas posebej zanimivo, da pri sečnji v gozdu nismo 
nikjer srečali ročnih motornih žag, razen kot izhod v 
219 
-:.:darstvo v času in prostoru 
sili, kadar kak stroj odpove. Samo nekaj velikih tovarn 
motork je ponujalo vse svoje izdelke na stojnicah. 
Povsod po sejmu so bili raztreseni tudi prikazi razi-
skovalnih programov in rezultatov ter različnih vrst 
izobraževanja, da o publicistični dejavnosti o gozdu in 
gozdarstvu niti ne govorimo. Kramaijev z izdelki za 
splošno rabo, kot so npr. spominki iz lesa, ki jih je na 
drugih sejmih veliko, je bilo tukaj le nekaj. Pač pa je 
bilo mnogo proizvajalcev osebne varovalne opreme, 
obutve in oblačil za poklicno delo. Povsod na poti skozi 
gozd so bili tudi zanimivi zgodoviski prikazi. Tako so 
arheologi odkopavali temelje kamnite koče v gozdu 
in opozarjali, da je treba pri delu v gozdu paziti na 
kulturno dediščino, ki jo najdemo. Na drugem mestu so 
prikazali zgodovinski razvoj sekire in nekdo je izde-
loval kamnito sekiro. Oglarji so kuhali oglje v majhni 
kopi, ob kateri je bila postavljena z rušo pokrita koča, in 
ponujali kavo, skuhano v kotličku nad ognjem. Videli 
smo še motor za pogon jermenskih prenosov, prve 
motorne žage, prvi adaptiran traktor za spravilo lesa, 
avto z začetkov njegovega razvoja, naložen z vrečami 
oglja. Seveda so ti zgodovinski prikazi pritegnili pozor-
nost številnih obiskovalcev sejma in tudi poskrbeli za 
popularizacijo gozdarstva. Očitno sejem Elmia 200 1 ni 
bil zanimiv samo za proizvajalce opreme in gozdarske 
tehnologe, ampak tudi ~a široko javnost. 
Zdelo se je, da je čas ergonomskih izboljšav že 
minil, vendar ta sejem dokazuje nasprotno. To sicer 
še ne pomeni, da se bodo vse prikazane izboljšave 
tudi uveljavile v praksi, pa vendar se premika. Tako 
je Husqvarna pokazala motorke s tretjim sprožilcem 
zavore verige na vodilnem ročaju. Precej motork ima 
turbo motor z vbrizgavat*m goriva oz zraka. Prodajali 
so nova goriva in maziva- alkilate in bioolja, - vse za 
zmanjšanje škodljivosti izpustov motmjev za človeka 
in okolje. Osebna varovalna sredstva so vedno lažja, 
da bi delavca čim manj ovirala pri delu. Mrežica za 
oči na čeladi je dobila še dodaten ščitek, da se manj 
blešči in umaže. Kabine skoraj vseh delovnih strojev 
so zaprte in zvočno izolirane. Večina komandnih ročic 
je prenešena ob sedež oziroma naslonjala za roke. 
Krmilne palice so zamenjali gumbi in vodila za dva 
prsta. Sedeži so udobni, vzmeteni, dušeni in obešeni 
samostojno, da so vedno v vodoravnem položaju ali 
220 
pa njihov položaj sproti krmili strojnik. Delo strojev je 
računalniško podprto, tako pri ugotavljanju dimenzij 
lesa in pri določanju položaja stroja (GPS) kot tudi 
pri krmiljenju delovnega procesa, npr. med kleščen­
jem. Stmjnikje tako razbremenjen rutinskih duševnih 
zahtev dela in se lahko posveča kreativnemu odloča­
nju o zaporedju dela in o izbiri ·dreves za podiranje. 
Prikazani nakladalniki na kamioni\1 za prevoz lesa so 
bili večinoma opremljeni z manjšimi kabinami, ki so 
bile pritrjene na steber nakladalnika. Vendar so bili 
vmes tudi še posamezni zastareli nakladalniki z roči­
cami na stebru naklada ln ika namesto ob sedežu in taki 
za nakladanje dolgega lesa. Sicer pa dolgega lesa ali 
debel na sejmu ni bilo videti, saj je bila že v izhodiščih 
sejma poudarjena sortimentna metoda pridobivanja 
lesa. 
Sejem je spremljala vrsta zanimivih seminarjev, ki 
pa se jih nismo udeležili: 
- Učinkoviti sistemi za trajnostno gozdarstvo, Švedski 
gozdarski institut 
- Sušenje v sušilnicah- količ ini dodana kakovost, Uni-
verza Vasjo 
- Logistika- orodje konkurenčnosti, Univerza Vasjo 
- Dogovarjanje za izvedbo gozdarskih del - odnosi 
med porabniki in prodajalci, Švedsko gozdarsko 
dmštvo 
- Gozdarska tehnologija za 21. stoletje -pogled v pri-
hodnost, Švedski gozdarski institut 
- Svetovno prvenstvo voznikov zgibnih polprikolic 
Mislim, da smo vsi obiskovalci sejma iz Slovenije 
po ogledu sejma spoznali, da v Sloveniji razvoj tehno-
logije pridobivanja lesa močno zamuja. Pomislek, da ta 
sodobna telmologija ni primerna za naš koncept gospo-
daJjenja z gozdovi,je zgrešen. Tehnologija se namreč z 
velikostjo strojev prilagaja vsakršnim razmeram, samo 
znati je treba z njimi delati. Če se slovensko gozdar-
stvo tehnološko ne bo razvilo, bo moralo pridobivanje 
lesa prepustiti drugim ali pa s to dejavnostjo prenehati. 
Škarje gospodarnosti se namreč vedno znova neusmi-
ljeno zapirajo. Najbrž res ne bodo potrebne spremembe 
koncepta gospodarjenja z gozdovi, zagotovo pa bodo 
nujne njegove prilagoditve hitremu tehnološkemu raz-
voju v vseh gozdarskih dejavnostih. 
GozdV 59 (2001) 4