BI LT€ N_ DRUŠTVO SLOVENACA "SAVA" U BEOGRADU DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA" V BEOGRADU Letnik V, številka 9 Beograd, junij 2007. ETNOLOŠKE RAZISKAVE IDENTITETE SRBI V SLOVENIJI IN SLOVENCI V SRBIJI Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovaju med Zvezno vlado ZRJ in Vlado Republike Slovenije je bil podpisan 31. maja 2002. Na temelju tega bilateralnega sporazuma tudi sedaj poteka sodelovanje med Ministrstvom za znanost Repulike Srbije in Ministrstvom za kulturo Republike Slvenije. Tako je bil leta 2005 razpisan natečaj za sofinanciranje znanstveno-tehnološkega sodelovanja v obdobju od 2006-2007, od 29. do 30. marca 2006 pa je v Ljubljani potekalo tretje zasedanje mešane komisije za mednarodno znanstveno-tehnološko sodelovanje med Srbijo in Črno goro ter Republiko Slovenijo. Mešana komisija je pregledala 47 projketov, ki so bili prijavljeni v skladu s pogoji natečaja in ugotovila, da 38 projketov izpolnjuje poguje natečaja in potrdila njihovo sofinanciranje v letih 2006 in 2007 (31 v Srbiji in 7 v Črni gori.). Nosilci raziskovalnih projketov so inštitucije tehničnih, tehnoloških, naravoslovnih, medicinskih in humanističnih ved. S področja humanističnih ved je s sorodnimi inštitucijami v Sloveniji so projkete podpisali Etnografski inštitut SANU, Balkanološki inštitut SANU in Filozofska fakulteta univerze v Beogradu (katedra za etnologijo in antropologijo). Povod za ta članek je sodelovanje med dvema najpomembnejšima etnološkima ustanovama v Srbiji in Sloveniji - med Etnografskim inštitutom Srbske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju SANU) in Inštitutom za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju ZRC SAZU) in obisk slovenskih raziskovalcev v našem društvu. Namreč, ena izmed tem v okviru predlaganega skupnega projketa so Srbi v Sloveniji in Slovenci v Srbiji - etnološke raziskave identitete. Navedena tema z etnološkega stališča do sedaj še ni bila sistematično proučevana, nanaša pa se na migracijske procese srbske/slovenske etnične skupnosti z vsemi svojimi specifičnostmi, ki jih imajo izven matice. Rezultati tega raziskovalnega projekra naj bi omogočali celovitejši vpogled v aktualni položaj srbske/slovenske etnične skupnosti v Sloveniji/Srbiji, obenem bi poskušali odgovoriti na nekatera vprašanja, kot so: položaj in institucionalna organiziranost Srbov v Sloveniji, njihova kulturna in etična identiteta v njihovem novem okolju kot tudi ohranjanje vezi z matično deželo. Med svojim znanstveno raziskovalnim obiskom so bili do sedaj v Beogradu znanstveniki z Inštituta za slovensko narodopisje: izr. prof. dr. Marija Stanonik, znanstvena svetnica, doc. dr. Jurij Fikfak, višji znanstveni sodelavec, doc. dr. Mojca Ravnik, višja znanstvena sodelavka in nosilka projekta v Sloveniji; doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik, znanstvena sodelavka, in doc. dr. Naško Križnar, višji znanstveni sodelavec. Prav tako so štirje nihovi sodelavci z Etnografskega inštituta SANU v Beogradu obiskali Slovenijo: dr. Mladena Prelič, znanstvena sodelavka in nosilka projekta v Srbiji; mag. Mirjana Pavlovič, raziskovalna sodelavka, mag. Milina Ivanovič-Barišič, raziskovalna sodelavka in mag. Jadranka Dordevič, raziskovalna sodelavka. V začetku maja 2007 je bila gostja našega društva dr. Monika Kropej, višja znanstvena sodelavka in predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje, skupaj s svojimi beograjskimi gostitelji iz Etnografskega inštituta SANU: dr. Mladenom Preličem, mag. Jadranko dordevič in Biljano Milenkovič-Vukovič, etnologinjo in bibliotekarko Inštituta. Med obiskom je Monika Kropej prisostvovala pouku slovenskega jezika, ki ga je vodila dr. Maja dukanovič, in se pogovarjala z udeleženci. V sredo, ko se na Visegrajski 23 zbirajo člani našega društva, je v prisrčnem pogovoru z Vladimirjem Uršičem, predsednikom, in Anico Sabo, podpredsednico, spoznala ustanovitev, delovanje in organizacijo društva, si ogledala knjižnico društva in se seznanila s tekočo problematiko. Jože Ciuba 0924 -), Rdeči telefon, 1968, 100x70 cm Ob tej priložnosti si je predsednik podaril vse biltene društva. Ker je cilj njenega raziskovalnega dela življenje Slovenk v Srbiji oziroma njihove življnjske zgodbe - life story - je vzpostavila stike s članicami društva, ki so z velikim zadovoljstvom pristale, da ji pripovedujejo o svojem življenju v Srbiji in tako prispevajo svoj delež k njenemu delu. Ker namerava ga. Kropej čez pol leta spet obiskati Beograd, je dogovorjeno, da bo organiziran tudi obisk v ostalih društvih Slovencev v Srbiji. Prav tako je dogovorjeno, da se to zelo pomembno sodelovanje nadaljuje in da v prihodnosti vsi znanstveno raziskovalni delavci iz Slovenije obiščejo naše društvo, spoznajo člane, njihovo življenje in način, kako negujejo slovenski duh izven Slovenije. 7, i nadljevanje sodelovanja bo skrbela članica našega društva Biljana Milenkovič Vukovič. Zadnji dan obiska v Beogradu se je Monika Kropej srečala z msgr. Hočevarjem, ki ji je predstavil življenje katoliške verske skupnosti v Srbiji. Biljana Milenkovič Vukovič Prevedla Rut Zlobec ETNOGRAFSKI INŠTITUT SANI' je vodilna nacionalna in centralna ustanova v Srbiji za sistematično proučevanje narodne kulture, življenja in običajev, etnogeneze in etnične identitete srbskega in drugih etnijev kot tudi sodobnih etničnih procesov. Inštitut proučuje etnično identiteto srbskega naroda v državi in izseljensrvu, etnične skupnosti v Srbiji kor rudi tradicionalne obrazce in vrednosti narodne kulture (materialne, socialne in duhovne). Spremlja procese spreminjanja v strukturi prebivalstva, v dinamičnem razvoju in tranziciji, ki jo spremljajo nenehne migracije, prav tako pa se ukvarja s posodabljanjem in izpopolnjevanjem metodološkega in teoretičnega dela pri regionalnih, tematskih in splošnih etnoloških temah in problemih. V začetku novega risočlerja se je začelo delo na proučevanju sodobnih etničnih procesov s proučevanjem narodne kulture, etnične identitete, mederničnih komunikacij, kulturnih adaptacij, principov, na katerih temeljijo družbeni odnosi kot rudi odosi do manjšin v multikulrurni srbski družbi. Na Etnografskem ištitutu SANU je objavljeno in zbrano obsežno etnografsko gradivo. Organizirana so številna znanstvena srečanja. Neguje se mednarodno sodelovanje in založniška dejavnost, s katero so se ukvarjale generacije predanih raziskovalcev in znanstvenikov, ki so delale in delajo na Etnografskem inštitutu SANU. Inštitut hrani bogato toto-dokumentacijsko gradivo in etnografsko-folklorno gradivo. Vir/povzero po: hrtp://www.etno-institut.co.vu INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE ZRC SAZU je ena osrednjih etnoloških ustanov v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1951, začetki pa sodijo v leto 1947, ko je nastala Komisija za slovensko narodopisje pri Akademiji znanosti in umetnosti. Skoz desetletja se je s širjenjem raziskovalnih področij in zaposlovanjem novih sodelavcev razvil v ustanovo, ki namenja svoje temeljne in aplikativne raziskave vsem področjem sodobne etnologije, posebej na slovenskem etničnem ozemlju. Inštitutski raziskovalci v okviru etnološkega preučevanja obravnavajo predvsem naslednje teme: gospodarstvo, kultura stavbarstva, bivanja in prehrane, družinsko in druge oblike življenja v skupnosti, lokalne kulture, medetnične stike in razmerja, šege, navade in ritualnost, ljudsko pripovedništvo, slovstveno folkloro, verovanje in druge fenomene duhovne kulture in nesnovne kulturne dediščine. Ukvarjajo se tudi z vizualno antropologijo, zgodovino in teorijo etnologije in etnološko terminologijo. Inštitut ima obsežne zbirke arhivskega gradiva, zvočne in slikovne dokumentacije, gradiva tekočih raziskav in obsežno etnološko knjižnico. V inštitutu delu|e Avdiovizualni laboratorij z bogato vizualno dokumentacijo in filmskim gradivom. Vir: http://www.zrc-sazu.si PREŠERNOV DAN V NOVEM SADU Veleposlaništvo Republike Slovenije se je lani odločilo, da slovenski kulturni praznik, Ptešernov dan, vsako leto praznuje v različnem Društvu Slovencev v Srbiji. Lani je osrednja proslava Prešernovega dne v Srbiji potekala v Društvu Sava v Beogradu, letos pa v Društvu Kredarica v Novem Sadu. RcpubliPa Slowsoya Urad Vlade CcpciHikc Slctvr^e za Sl\7ccrrc c zarejstva ic po si'eta mimm s p rej roe doc. dr. Maja (Dukanovič profesorica slavenskfßa jezica na delegatov od skupaj 50 i/branih, in da obstaja kvorum za nemoteno delo skupščine in njeno odločanje. Potem ic pozdravil prvega sekretarja Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu g.Jožefa Dajčmana. predstavnik,! Drušrva Slov encev "knl.f iz Vršca in druge navzoče goste. Pred začetkom obravnave zadev po dnevnem redu, je skupščina enoglasno odločila, da se bo o vseli vprašanjih, ki so na dnevnem redu, glasovalo javno, z dviganjem rok. Potem je predsednik skupščine predlagal naslednji dnevni red: 1. Sprejemanje zapisnika s V redne letne skupščine: 2. Poročilo Predsedstva Društva o delu za leto 2006: >. finančno poročilo /a 2n0fi; 4. Poročilo N.idzonteg i odboi 1 •• d< lu I'h'ilseLinrill'O sktii^äur /a 2006; i. Sprejemanje programa dela m načrta dejavnosti za leto 2007; 6. Sprejemanje finančnega načrta za leto 200"; I Vk> stalnih odborov; POROČILO O DELU DRUŠTVA SLOVENCEV "SAVA" V BEOGRADU V LETU 2006 h) WEB projekt - Izdelavo in oblikovanje dvojezične spletne strani Društva SAVA je uspešno izvedel Igor Stepančič, predsednik stalnega odbora za kulturo našega društva. Spletno stran je seveda potrebno večkrat osvežiti z novimi prilogami in obvestili, da bi bila bolj obiskana. Naši člam, kot rudi drugi obiskovalci, imajo možnost vpisa na mailing listo, ter na ta način sprejemati obvestila. c) Skupni projekt IV. Koncert Slovenskih pesmi in poezije v Novem [•"ranceta Prešerna, čigar ustvarjalnost je bistveno označila kulturo Slovenskega naroda, je 8. februarja 2006 praznovati v prelepem okolju Ateljea 212, v organizaciji Veleposlaništva RS v Beogradu. Zaznamovanju kulturnega praznika so se udeležili predstavniki vseli slovenskih društev delujočih v Srbiji, predstavniki slovenskih podjetij v Beogradu, ter številne pomembne osebnosti kulturnega in javnega življenja prestolnice. Kratek program so pripravili člani in prijatelji našega društva, in sicer člani, vokalnega kvarteta "Sava" l.udvig Puceij prvi tenor, Ivan Debeljak Nino drugi tenor, Branko Puceij bariton ter Ivan Debeljak bas, ki so poleg himne je izvedi znano pesem Jakoba Aljaža Triglav, moj dom, ter pesem Pod oknom. Verze Franceta Prešerna je navdihnjeno deklamiral Janko Brezovar. Nevena Glišič flavta, je izvedla Badinerie iz Bachove svite v h-molu ob spremstvu Marije Družijanič konrinuo, Tijane Glišič violina in Sabo Arile viola. Nekoliko pozneje 26.02.2006 je Kulturni dan praznovan tudi v Društvu SAVA s prireditvijo, ki sta jo organizirale Anica Sabo in Maja Dukanovič. Naši mlada, vendar že izkušena iglalca, Aleksandar Vojinovič in Marko Kužnik, sta predstavila kratko uprizoritev iz Prešernovega življenja. Mladi člani so prav tako izvedli skladbo Strunam -Hommage Francetu Prešernu in Davorinu Jenku, ki jo je za solista, komorni zbor in klavirski kvartet priredila prof. Anica Sabo. Izvajalci so bili Ivan Nino Debeljak solo bariton, Marije Družijanič klavir, Nevena Glišič flavta, Tijana Glišič violina, Atila Sabo viola, spremljajoči vokali Monika Stojanovič, Irena Jakoš, Adriana Sabo in Majda Sušnik. Mj/.J Di'k.mori, 8. Verifikacija sprejema v članstvo I Jruštva: 9. Članarina in plačevanje članarine; 10. Ra/lično. predlogi m iniornuciie. Predlogov za dopolnilo dnevnega reda ni bilo, in je le-ta enoglasno sprejet. Potem je enoglasno sprejet zapisnik s V. redm seje. skupščine. Nato je dobil besedo predsediik društva g.Vladimir Uršič. ki je najprej pozdravil vse prisotne, potem p.i predstavil poročilo o delu Društva v letu 2006. ki ga objavljamo \ celoti. Poročilo Predsedstva društvu o delu /a leto 200<> it sprejeto enoglasno. Poročilo o dopolnilnem pouku slovenščine je podala dr. Maja Dukanovič Poudarila |e, da je cilj pouka, da se vvik učenec n.iilči knjižne sovenščuie Učenci Društvo Slovencev "Sava" je ustanovljeno z namenom ohranjanja nacionalne identitete, slovenskega jezika, kulture in običajev, ter spodbujanja prijateljstva med srbskim in slovenskim ljudstvom na prostorih Republike Srbije. V sklatlu s temi cilji, je društvo oblikovalo program za preteklo leto, ki je bil sprejel na skupščini 7. aprila 2006. Program je bil v celoti objavljen v Biltenu 7, Glede na sprejeti program smo uresničili naslednje: 1. Ohranjanje slovenskega jezika - Tekom leta 2006, je zahvaljujoč dr. Maji Djukanovic, dopolnilni pouk slovenskega jezika potekal izredno in vsi . obiskovalci so bistveno izboljšali svoje i znanje jezika. Akcijo učenja jezika za cicibane ter najstnike je podprlo pristojno Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Posebno poročilo delu Šole bo podala dr. Maja Djukanovic; 2. Kulturne dejavnosti ter ohranjanje kulturne dediščine - V sklatili / osnovnimi opredelitvami svojega ustanavljanja ter obstoja, je Društvo, v okviru projektov poslanih Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije uresničilo naslednje: Sadu Drušvo SAVA -o predstavili Iv mi Debeljak. ki je na diatonični harmoniki zaigra! Okroglo polko Lojzeta Slaka, nato so pa mladi člani drušrva izvedli skladbo Strunam - Hommage Francetu Prešernu in Davorinu Jenku, ki jo je za solista, komorni zbor in klavirski kvartet priredila prof. Anica Sabo. Izvajalci SO bili Ivan Nino Debeljak solo bariton, Adrian.) Sabo klavir, Nevena Glišic flavta. Ti ja n.i Glišič violina, Imrc Sabo violina, spremljajoči virkaii Dina Tomič, Vrnite,i Tomič in Irena Jakoš. d) Skupni projekt: Koncert Okteta "Vrh" ni uresničen, ker niso bila odobrena zadostna sredstva (Okter "Vrb" jc pridobil sredstva komaj za prevoz v eno smer). V» programi so v cclosti uresničeni ob zavzemanju omenjenih in drugih članov društva. Nosilci dela glede izdaje biltena so bili Vladimir Uršič, Anica Sabo. Slobodan Jakoš, Majd Dukanovič in Branko Zorko; Bogdan Pisot in Dušanka Pontic sta pa nosilca dcl.i v knjižnici in čitalnici. Ur.ulu za Slovence v zamejstvu in po svetu smo redno posredovali finančna in vsebinska poročila o uresničitvi projektov. 3. Obisk pri sorodnih društvih -Organizirali smo skupni obisk članov in udeležencev na naprej omenjeni skupni koncert v Novem Sadu. Prav tako pa so naši predstavniki in udeleženci v programu bili na dobrodelnem koncertu "Jesenska srečanja" v Zrenjaninu. 4. Gostovanja iz Slovenije - Dne 25. maja 2006 je v Centru za kulturo "Sumicc" nastopil Moški pevski zbor iz Šempetra prr Gorici, ki ie skupaj z delegacijo Občine Sempeter-Vrtojba na čelu s podžupanom Zvonkom Mavričem in drugimi predstavniki uprave, gostuv.il na povabilo mestne občine Voždovac v Beogradu, ki . dolgo vrsto Ici vvdržuic prijateljske odnose z Občino Sempeter-Vrtojba. Koncertu je prisostvovala ga. Tatjana Kovačič ataše za kulturo v Veleposlaništvu RS v Beogradu, politično vodstvo Občine Voždovac s predsednikom občinske skupščine g. Goranorn Lukačevičem in podpredsedni kom g. Ste v ,i n mu Radovičem, ki je naše društvo vključil y koncertni > gostovanje kot soorgsnizatorja Dne 4. julija 200h je na obisku v našem Društvu gostoval Mešani zbor APZ Tone Tomšič, ki je pod vodstvom dirigentki Urši. Lih i/vedel prekrasen koncert v Katedralni cerkvi Blažene Djevkfi Marije. Med poslušalci so bili g. Mirusl.iv S.i|c iz MZZ, Veleposlanik KS v Beogradu g. Miroslav Luci s člani veleposlaništva, ter veleposlaniki iz treh drugih držav, akademik g. Dimitrije Stefanovič. predstavniki slovenskih podjetij in civilne družbe. Posebna zahvala za pomoč v bogatem prigrizku seveda gre Slovenskemu poslovnemu klubu m sicer gospodom Vladimiru Krav čuku in Dm itru Polovmi. Dne 19.11.2006 ob 19 h je V Domu družine Pavlovič, Gospodar Jevremova 39 v organizaciji Veleposlaništva Republike Slovenije, ter glasbenim sodelovanjem Društva SAVA, potekal izjemno zanimiv literarni večer, oziroma srečanje Mojce Kumerdej, Ifigenije Simonov ič in Borisa A, Novaka z beograjskim občinstvom. Gospa I fige ni ja Simonovič je ob tej priložnosti Društvu Sava darovala lastno izdajo zbranih del Vitomila Zupana, za katero je naša knjižnica sedaj bogatejša. 5. Izleti - V organizaciji društva je uresničen enodnevni izlet: Obisk arheološkega naidbišča Viminacijum, rintskega mesta in gradu iz sredine !. stoletja našega štetja. Narodnega muzeja v Požarcvcu, Galerije Milene Pav lovič-Barih in Smederevskega gradu. Več o tem sic lahko prebrali v Biltenu S. Poleg tega je v sodelovanju s člani Planinskega drušrva Železničar organiziran večdnevni pohod na Skrlatico v Julijskih Alpah, potem pohod po dolini Soče in enodnevni izlet na Avalo. 6. Oprema prostorov društva -Oprema prostorov drušrva se vsako leto uresničile deloma v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Tokrat je dobavljeno 10 stolov in končno tudi mizica za računalnik, po ugodnih cenah; 7. Naši predstavnici, dr. Maja Dukanovič in Slavjanka Milatovic, sta se udeležili VI. vseslovenskega srečanja v Liublj.ini. kjer je \t.i|.i Dukanovič imela predavanje na temo Sedanje stanje in možne smeri razvoja pouka slovenščine na področju nekdanje Jugaslat tje. Konference slovenskih glasbenikov v Novi Gorici se je udeležila naša predstavnica Anica Sabo, seminarja za prostovoljno delo v Novem mestu pa Marko Kužnik. S. Omenimo še Marti novanje in Silvestrovanje, ki so jtli organizirale naš« članice Pavla Milovanovič, Ivana Miljkovič, Naša Gerden. Brankica Durič, Milojka Simonovič in vsi drugi naši vdani vedno navzoči člani društva, seveda t glasbenim sodelovanjem Ivana Debeljaka na diatonični harmoniki. 9. Zagotovitev sredstev za angažiranje lehničnega tajnika - Glede na to, da število članov Društva neprenehoma narašča, ter da tudi naraščajo tekoče naloge pomembne za obstoj Društva, si je predsedstvo zelo prizadevalo pridobiti redni priliv sredstev, za eno plačano osebo, ki bi opravljala tekoče administracijske, ter ostale obveznosti v Društvu. Na veliko žalost predsedstva, verjamemo pa tudi ostalih članov Društva, ta akcija, ki utegne biti usodna za obstoj Drušrva. ni uspela. Poleg reh številnih aktivnosti, smo v Društvu uresničili tudi naslednje: 1. Nadaljevali smo aktivnosti z n.imenom dai.uii.i podpore Llektnr|em / i Nacionalni svet. 2. Stiki Društva z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Be«.gradu vi, vt rj.nnemo . obojestranski» zadovoljstvo, zelo dobri. Knjižnica in čitalnica Društva "Sava" Knjižnica je kod darilo članov prejela 82 novih knjig, tako da sedaj ima 532 knjig. Zaradi pomankanja finančnih sredstev ni bilo drugih načrtovanih nakupov za redno delo knjižnice in čitalnice. Avdio in videoteka Drušrva "Sava" Avdio in videoteka Društva "Sava" je v letu 2006. kot darilo sprejela, ter S enote na VHS in 2 na CD/DVD nosilcih. Drugih načrtovanih nakupov za redno delo avdio in videoteke ni bilo zaradi nezadostnih sredstev. CD audio; DivX filmovi: l)iv X koncerti: DVD film: DVD koncert MC kasete: MP3: VHS; Skupaj enot: 18 40 6 2 3 5 3 13 90 Beograd 15.03.2007 Predsedstvo Društva "Sava" FINANČNO POROČILO 0 POSLOVANJU "DRUŠTVA SAVA" V LETI 2006, ZA SKUPŠČINO DRUŠTVA KNJIGOVODSKA AGENCIJA "CENZUS" - S PASI C MILICA 1. UVODNI DI L : i m.iik im poročilo d posti iv ju ju za organizacijo "DRI&TVO SAVA* Beograd. je m;m.uI|cmo /.i obdohje o J 01.01.2006 do >1.12.2006, na • »vnovi obveznih računovodskih poročil (Bilane.i stanja in Bilan... uspeha). ki sta izročeni odgovornim driavtmn orttanom (Narodna banka Srbije Center za boniteti m Ministrstvo .m finance - Davčna upr.ua bnlti venac). Knjiženic nastalih prihodkov in odhodkov DruSrva je narejeno v skladu z. donticilnimi predpisi o računovodstvu in mednarodnimi računovodskimi standardi. Izdatki sn v bilanci uspeha razdeljeni v m skupine: - poslovni izdatki - finančni izdatki ustali izdatki Izdatki so v teku obračunskega razdobja knjiieni v breme ustreznih kontov v razredu 5 v skupnem znesku. II. POROC It O O POSLOVANJU V RAZDOBJU OD 01.01.2005 DO 31.12.2005 A. PRIHODKI: V preteklem letu ji Društvu u*t\ .irilt» prihodke «teti; \ir,.\ 1. iz donacii 2. iz članarin I. liMv.itieni prihodki iz dotucij predstavljaj« nepovratni. prcie', finančna sredstva na račun podpore za delo Društva. V razdobju od 01.01. do Jl.12.2ui»' so nepovratno prejeta finančna sredstva od naslednjih darovalcev: DOMAČI DAROVALCI "PMI' d.o.o. z.istopanie in zavarovanj-, znesek v višini 111.000,00 din "PERU I NINA PTUJ - predstavništvu Ueotu.id znesek 8.650,50 din "KRKA" - Predstavništvo Beograd - znesek 43.175,00 din SKUPAJ: 61.825,00 din aijl DAROVALCI: "MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE* - znesek 660.570,13 din "MINISTRSTVO ZAJLStVO IN ZNANOST• znesek 102.940,90 din 2. Od .'l.m.irin je skup.t| zbrano SKUPNI PRIHODKI: 12.300.(11) din «37.636,03 din B. STROŠKI: V razdobju od 01.01.2006 do 31.12.20U6 je društvo imelo naslednje stroške: - pisarniški material - režijski material - stroški za taxi - pn strnski - stroški za fiksni telefon n:i|emnitia pisarn. prostoro\ - najemnina dvorane za šolo najem dvorane za Prešernov dan - amortizacija - knjigovodske storitve - internet fotokopiranje stroški za tiskanje Biltena - hrana in pijač i - za osvežitev • bančna provizija strošek .-M taksi. - C enter za boniteto - negativne it-čj|iie razlike - donuon /.a Soli. slov- nskega |ezik.i SKUPAJ: 2.404.50 din 7.912,90 din 1.750.00 din 10.303,80 din 6.401.26 din 402.813,00 din 122.045.00 din 13.127.00 din 52.086,35 din '26.534.00 din S, 891,20 din 2.212,50 din 50.976,00 din 30.210,30 din J.205.00 din 1.206,00 din 43.156,22 din 52.381,00 din 837.636.03 din V skladu z Zakonom o računovodstvu in reviziji in Mednarodnimi računovodskimi standardi so na kontu odložene donacije knjižen a so ilst v a d.iiovaki i \ ;iie-4.u 168.137,50 dinar.! din. ki se prenašajo v prihodke bodočih obračunskih razdobij (višek prihodkov nad prikazanimi raihodki). C. DENARNA SREDSTVA: Denarna sicdstv.1 Društva predstavljajo denarna Sredstva na dinarskem tn deviznem računu. stanu.* na dinarskem raiunu pri ' Prot.'redit banki" z dne i 1.12.2006 je 10.652,82 dm. Stanje na devizne-m računu pn 'Procredi: banki" z. dne 31.12.2006 je 20.S85.S2 din (p.. iev.i|u 11.1 Jan M.12.2006. godinc I EUR - 79,00 din). SKUPAJ: 76 3.511,0.3 din V Beogradu. 09.04.2007 ZA "CENZUS" Dipl.ecc. SPASIC MILICA Zel/ko Kljun predsednik skupscmc, dr Rjnku Drrg,rnc 111 Anica S'j/jo (icrJen Nurj prevajalce. Posamezni učenci so se lani udeležili poletnih šol slovenskega jezika v Novem mestu in Portorožu, Seminarja slovenskega jezika na Ljubljanski univerzi. Tabora slovenskih otrok ter seminarja za prostovoljno delo. Dodatne aktivnosti šole so bili nastopi na vseh prireditvah društva. Pouk obiskujejo samo redni člani društva, s ciljem povezovanja dveh kultur in narodov. Objavljamo besedilo poročila v celoti. Finančno poročilo je v okviru 3. točke dnevnega reda predstavil podpredsednik društva Jakoš Slobodan, ki je navedel, da je poročilo sestavila gospodična Milica Spasic iz Knjigovodstvene agencije "Cenzus", ki sicer vodi knjigovodstvo za društvo "Sava". Ona je predstavila podatke o prihodkih društva v letu 2006 od donacij in drugih oblik pomoči ter članarine. Povedal je, da so sredstva od članarine zelo skromna, glede na to, da veliko članov društva ni plačalo članarine za posamezna leta. Predstavil je podatke o stroških za obdobje od 01.01. Jo 31.12.2006. gre pa za stroške najema prostorov, finančne storitve, vzdrževanje prostorov, nabavo pisarniškega materiala, fotokopiranje, tiskanje biltena, poštnine, internets, stroške 7.1 organiziranje srečanj, stroške kulturnega sodelovanja in podobno. Finančno poročilo društva za leto 2006 je sprejeto enoglasno. Poročilo o delu Nadzornega odbora med dvema skupščinama je predstavila gospa Tatjana Geric, ki je poudarila, da se je delo Društva Slovencev "Sava" v letu 2006 uresničevalo v skladu z zakonom in statutom. Odbor je mnenja, da se je delo Predsedstva uresničevalo v skladu s statutom društva, predvsem Vladimir Utsic nt /Ai\ivko Stare predsednik O.S Kuld Vršac NAČRT DELA DRUŠTVA "SAV V ZA LETO 2007 Društvo Slovencev "Sava" je ustanovljeno z namenom "krepitve prijareljstva med srbskim in slovenskim ter vsemi ostalimi ljudstvi na prostorih Republike Srbije" ob ohranjanju nacionalne in kulturne identitete. V sklatiti s ten. Društvo v svoj načrt dejavnosti vgrajuje naslednje naloge: 1. Ohranjanje slovenskega jezika je gotovo najbolj pomembno za obstoj nekega ljudstva zaradi česa bo društvo, tud: naslednje leto. podpiralo vse dejavnosti vezane na učenje jezika 2. Kulturne de'.i\ nosti ter ohranianje kulturne dediščine V skladu z osnovnimi opredelitvami svojega ustanavljanja ter obstoja Društva, smo v skladu s projekti posredovanimi Ministrstvu za zunanje zadeve Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, predvideli naslednje: a) Proslava Kulturnega dne (ki e že za nami); b) Koncert SLOVENSKEGA OKTETA v Atriju Narodnega muzeja v Beogradu (april-maj 2007); c) Končen APZ IONE TOMŠIČ v Atriju Narodnega muzeja v Beogradu (april-maj 2007); d) Raztava slik akad. Slikarja Tomaža Uorjupa v Galeriji Fakultete likovne umetnosti (Fi L") v Beogradu (december 2007); e) Projekt ki je prijavil naš član Dragomir Zupane: SLOVENCI U BEOGRADU - Dokumentarni film o Slovencih ki so se doselili v obdobju dveh stoletij (2007/008); f) Izdaja monografije: Slikar STANISLAV RAPOTEC, projekt prijatelja našega društva univeritetne profesorice dr Zoje Bojic. Medtem smo obveščeni da sta zadnja dva projekta zaradi nepravočasne prijave zavrnjena. Pred tednom smo od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prejeli obvestilo o odobritvi zneska 4.000,00 EUR za omenjena dva koncertna gostovanja, kar je komaj zadostno le za eden koncert. Urad smo nemudoma obvestili o tem problemu, r.iko da so se v odgovoru strinjali z izvedbo le enega koncerta. Pravkar smo v pogovorih s omenjenimi ansambli, tako da \ tem č.tNti še ne vemo ali bo gostoval Slovenski oktet ali APZ Tone Tomšič. Poziv članom Društva naj prijavijo projekte - Ce želi kdo prijaviti projekt, za katerega obstaja interes članov Društva, je treba to storiti pravočasno v pismeni obliki, najpozneje do objave javnega razpisa za tekoče leto. Prijava naj bi vsebovala naziv projekta, vsebino projekta, ime odgovorne osebe, sodelavce v projektu, znesek potrebnih sredstev za udejanjenje projekta razdeljeno po odstavkih, imena ustanov ter posameznikov od katerih bi lahko zaprosili za sredstva in čas potreben za realizacijo projekta. Vse predloge je treba dostaviti predsedstvo društva, ki si jib bo natančno ogledalo. Zelo dobro bi bilo. če bi se člani društva v večjem številu vključili v takšno organizirano obliko dela. 3. Proslava Dneva Društva. 4. lulen izlet je predviden iz sredstev od članarine. 5. Program športnih dejavnosti (Jovan Kelič, Mirko Detiček in Branko Hajdinjak) (■>. Zagotavljanje sredstev za dejavnosti Društva, srečanja ter izvajanje drugih dejavnosti. 7. Zagotavljanje sredstev za opremo prostorov. Beograd IS.04.2007 Predsedstvo Društva "Sava" Jjkoš SltilnjihiH pa to, tla so stroški narejeni racionalno n. ekonomično, brc/, odvečnih izdatkih. Poročilo nadzornega odbora za leto 2006 je sprejeto enoglasno. Predlog načrta dela društva v leto 2007. ki ga objavljamo \ celoti, je predstavil g.Vladimir Uršič. Načrt dela za leto 2007 je enoglasno sprejet. I^i Stcfuirn f. Predlog finančnega načrt,: dela društva 7 a leto 20U~ je predstavil Slobodan Jakoš. Poudaril je, da je treba ohraniti raven sredstev za tekoče poslovanje, nabavo inventarja in opreme za prostore, priskrbeti sredstva za izdajanje "Biltena", kulturne aktivnosti in druge načrtovane namene. Sredstva /a uresničevanje načrtov je treba pričakovan na podlagi sprejetih in odobrenih projektov m javnih razpisov, ter od članarine in donacij. Finančni načrt Društva Slovencev "Sava" za leto 2007 je enoglasno sprejet. Poročilo po ročki 9 dnevnega red.i ie dal podpredsednik, g. Slobodan l.tkoš, ki je poročal, da |e oil prejšnje seje do te vpisano 5S novih članov. Predsedstvo društva je predlagalo, da skupščina verificira sprijeni novih članov drustv i. FINANČNI NAČRT ZA LETO 2007 I Sredstva zaprošena pri Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu po predračunu za izvedbo programa na javnem razpisu za leto 2007: REDNO DELOVANJE Tekoče poslovanje 7.280,00 € Nabava inventarja 800,00 € Redno poslovanje knjižnice in čitalnice 2.000,00 € i/1i.:M Biltena (2 številki) 1.200,00 € Redno delovanje avdio in videoteke 200,00 € Proslava Dneva društva 290,00 € Stroški udeležbe na Vseslovnskem srečanju za 2 osebi 250,00 € SKUPAJ 12.000,00 € II Prejeto od Urada vlade RS: 6.000,00 € lil Fiksni stroški za leto 2007: 1) Najem pisarniškega prostora (12 x 200,00 €) 2.400,00 t' 2) Režijski stroški (elektrika, ogrevanje, voda ... 12 x 149,00 f) 1.790,00 € 3) Dvorana za letno skupščino 75,00 € 4) Telefon (12x12,00 6) 150,00 € 5) Knjigovodstvene storitve (12 x 25,00 € + PDV) 360,00 € 6) Čistilna sredstva za higieno 50,00 € 7) Snažilka 100,00 € 8) Poštnina 250,00 € 9) Internet ure in vzdrževanje WEB sajta 100,00 € 10) Pisarniški material 100,00 € 11) Stroški udeležbe na Vil vseslov. Srečanju za 1 osebo 75,00 t 12) Bil.TEN (ena številka) 550,00 € SKUPAJ: 6.000,00 € Sredstev za najem dvorane za enkrattedensko druženje članov, za nabavo inventarja, za drugo številko biltena, za redno delovanje knjižnice in čitalnice, ter avdio in videoteke, proslavo dneva društva, in ostale načrtovane aktivnosti, ne bodo zadostovala. PREDSEDSTVO DRUŠTVA 'SAVA" Beograd, dne 15.06.2007 Vladimir Uršič, preds. da je to dohodek društva, iz katerega se financirata najem prostorov m redno delovanje društva, mein, da bi bito treba resneje ukrepati v cilju zbiranja članarine. Predsedstvo predlaga, da višina letne članarine za leto 2006 ostane enaka kot \ Luiittiir Uršič Skupščina je verificirala sprejem novih članov društva zaključno z zaporedno štev ilko 950. S'obod.iu Jakoš :e nadaljeval z obvestilom, da okoli 400 članov ni plačalo članarine /a posamezna leta. Glede na to, Muh, Drln'ek 8 junij *t)U DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA" BILTEN POROČILO O DELU DOPOLNILNEGA POLKA SLOVENŠČINE ZA LETO 2006 Udejanjanje pouka: Dopolnilni pouk slovenščine se v šolskem letu 2005/06 in 2006/07 udejanja v prostorih v ul. Višegradska 23, Najem učilnice plačuje Ministrstvo za šolstvo in šport. Pouk obiskuje več kot 40 cicibanov, najstnikov in študentov. Pouk vodi dr. Maja Dukanovič, profesorica slovenščine, pri delu pa ji pomagata Dina Tomič in Jelena Rašič. Organizacija pouka: Dopolnilni pouk slovenščine je organiziran v skupinah: 1. cicibani (5-8 let): delo po gradivu iz Cicidoja, Cicibana in beril za prvi razred osnovne šole; 2. cicibani (8-12 let): delo po učbeniku Jesen in drugih gradivih; 3. najstniki (11-13 let): učbeniki za ustrezen razred osnovne šole v Sloveniji; 4. mladinci - začetniki: učbenik S Slovenščino nimam težav; 5. mladinci - nadaljevalci: učbenik Slovenska beseda v živo 2; 6. prevajalci: Jezikovod. Cilj pouka: Poučevanje in izpopolnjevanje znanja knjižnega slovenskega jezika na vseh ravneh. Spoznavanje in sprejemanje slovenskih posebnosti - praznikov, običajev ipd. Seznanjanje s slovensko terminologijo in področji pouka, s katerimi v domačih šolah učenci nimajo stika. Posebnosti: Cicibani: učenje in usvajanje slovenskega knjižnega jezika; slovenske pesmice in poštevanke; značilni prazniki; razlike in -podobnosti med dvema kulturama. - Najstniki: izpopolnjevanje slovničnih znanj; slovenski pisatelji; slovensko ljudsko izročilo; usposabljanje za samostojno nastopanje. Prevajalci: podrobno poznavanje slovenske slovnice in pravopisa; seznanjanje z jezikovnimi priročniki; prevajanje strokovnih in leposlovnih besedil; podrobno poznavanje slovenske kulture. Štipendije: Na poletni šoli za otroke sta v Radencih julija 2006 bili: 1. Mina Jocič 2. Selena Brezavšček Prejeli sta štipendije MŠS RS. Tabor za slovenske otroke na Debelem rtiču je obiskal: - Marko P.indurov Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture se je udeležila: - Dina Tomič (štipendija Ministrstva za kulturo RS) Seminar za prostovoljno delo: - Marko Kužnik Strahinja Cvijanovič - Aleksandar Vojinovič Mladinska Poletna šola v Ljubljani: - Marko Pandurov - Ivo Dukanovič Prejela sta štipednije Filozofkse fakultete. Poletna šola v Ljubljani: - Marija Družijanič Prejela je štipedijo Filozofske fakultete. Dodatne aktivnosti: - nastopanje na vseh prireditvah Društva - obisk slovenskih gledaliških in filmskih predstav v Beogradu Sodelovanje z Društvom Sava: Izredno dobro! Učenci šole so pomagali, da se mnogi starši in sorodniki aktivno vključijo v delo Drttšrva, Na izjemno dober in učinkovit način uresničujejo temeljni cilj obstoja Društva povezovanje dveh narodo\ ler vzpodbnjaje medsebojne strpnosti. Maja Ilukanovič učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine Beograd, I S.05.200" Branko Ptici !,i lansko leto 400,00 dinarjev. Skupščina je enoglasno določila višino članarine za leto 2007 za redne člane društva v letnem znesku 400,00 dinarjev, v letu 2008 pa v znesku 500,00 dinarjev. Predsednik skupščine je na koncu izrekel polno priznanje delu Predsedstva društva in se zahvalil članom skupščine ter gostom na prisotnosti in sodelovanju v delu VI. redne skupščine Društva Slovencev Sava" v Beogradu, objavil, da je zasedanje skupščine zaključeno, ter povabil prisotne na koktel in druženje. Vladimir Uršič, mlajši NADZORNI ODBOR Društva Slovencev "SAVA" v Beogradu je na svojem rednem sastanku dne 6.juniju 2007. leta v sestavi Tatjana Gerič-predsednik, Majda Pivko član in Vida Popovič član, sprejel naslednje SKLEPE 1. Na podlagi poročila predsedništva Društva "SAVA" in na podlagi finančnega poročila o poslovanju DRUŠTVA "SAVA" \ obdobju od 01.januarja do 3 1.decembra 2006. leta, ki ga je izdelala knjigovodstvena agencija "CENZUS" iz, Novega Beograda, in ki je sastavni del teh sklepov z vsemi ustreznimi knjiženji tekom celega leta 2006 z razčlenjenimi dohodki in razhodki, je nadzorni odbor mišljenja da je knjiženje vsega zrgoraj navedenega vzorno in pedantno vodeno po navedeni agenciji in predlagamo skupščini da sprejme to finančno poročilo. 2. Nadzorni odbor je mišljenja da je zbranega denarja na osnovi plačane članarine v lanskem letu bilo bolj uspešno, toda ne dovolj dobro, ter predlaga skupščini Društva da se apelira na člane da v večjem številu in redno vplačujejo članarino v blagajni Društva SAVA, ker je to na koncu vedno le v dobro samemu Društvu in njegovim članom za Še boljše in temeljitejše delo za vnaprej. 3. Na podlagi vsega zgoraj navedenega NADZORNI ODBOR je mišljenja da je delovanje Društva SAVA v letu 2006 bilo zakonito in v mejah normativnih aktov Društva, ter pradlaga Skupščini na temelju člena 19. Statuta Društva da to poročilo potrdi in sprejme. V Beogradu, 6.jumja 2007 Tatjana Gerič, predsednica Vida Popovič, čian Majda Pivko Stanilovič, član junii K>U/. 9 orgasm tfOTičEie Poletna šola slovenščine v Kopru Letos sem bila v poletni šoli slovenščine v Kopru. lam sem bila štirinajst dni. Bilo mi je zelo lepo. Imela sem mnogo prijateljev. V poletno šolo so prišli otroci Z vsega sveta: iz Argentine, s Hrvaške, iz Nizozemske in drugih dežel. Dopoldne smo imeli pouk slovenščine, popoldne pa smo šli na izlete. Najlepše je bilo, ko smo z ladjo pluli do solin in v Piran. V solinah sem videla, kako delajo morsko so!. V Piranu smo bli na Tartinijevem trgu. Tartmi je bil znan violinist. V nedeljo smo šli na celodnevni izlet. Takrat smo obiskali Škocijanske jame in Lipico. V Skocijanskih jamah smo videli netopirje in šli čez veliki most nad reko Reko. škocijanske jame so dolge 3 km. V Lipici smo obiskali kobilarno, kjer smo videli čudovite bele konje. V Kopru smo se tudi kopali, čeprav je bilo morje zelo umazano. Lepih dnevov v poletni šoli v Kopru ne bom nikoli pozabila. Mina Jocič, 12 let ftkü, ,\f rIV^ v^ t tf*« v tflklmt 1,1 UM* «i t» #*$* 4*1 irfIM, fl V a t D t/ V/MM I L l/M, ,1 Mladinska poletna šola l.eros je Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik organiziral drugo mladinsko poletno šolo v Ljubljani. Prišli smo iz različnih držav: Argentine, Avstrije, Francije, Italije, Kanade, Nemčije. Makedonije, Madžarske, ZDA in Srbije. Iz Društva Slovencev "Sava" sva se šole udeležila Ivo Dukanovič in jaz, Sara Trkmič. Pouk slovenskega jezika je potekal dopoldne, popoldne in zvečer smo pa smo lahko sodelovali v različnih delavnicah: stripovski, plesni, kuharski ... Organizirani so bili ogledi mesta, živalskega v rta, nakupovalnega centra BI C ... V soboto smo imeli športni dan na reki Savi, v nedeljo pa čudovit izlet v Logarsko dolino in Velenje, kjer smo si ogledali tudi premogovnik. Šola nam je poleg novega znanja slovenskega jezika in kulture podarila veliko lepih spominov na druženje z vrstniki z vsega sveta. Sara Trkmič Bled J ez°ro f zna i®, hr ins ns sr&V ofceiv ~jc se f>m s ■« f&tč* p- t^M i 0 Naj kla^i sfcv 2r*i-~lr J« vel-ko itorcij3 (t, jejffu pbvjjO laW> in V sk-SL' läffi' pa st) tyjbiJ^sV kf^^'fl/re m JI/JuU. Al j f'J J JEZIKOVNI KOTIČEK JfziK, jeziki, jeziku, Jfzik, jeziku, z Jezikom... £>va Jeziki, Jreh jezikov, Jvema Jezikoma. Jva Jezika, Jveh jezikih, z Jvema jezikoma Trije Jeziki, treh Jezikov, trem Jezikom, tri Jezika, treh Jezikih s tremi jeziki SKntKa; jezikovni Kotiček Jezikovni kotiček V vsakem Biltenu poročamo o pol. tnih teč ijih slovenskega jezika v Sloveniji. Tokrat vam pa priporočamo, ri.i SI za naslednje zimske počitnice omislite jezikovni pouk v Ljubljani, Na Filozofski fakulteti v Ljubljani že vrsto er obstaja ( enter za slovenščino kot drugi/tuji'jezik, v okviru katerega se organizirajo tečaji na različnih ravneh. Na Centru se skrbno ukvarjajo tudi s pripravo učbenikov slovenščine kot tujega jezika, o čemer se lahko prepričate tudi na njihovjj spiel ni strani. Letos pozimi na Centru za slovenščino organizirajo že 14. zimsko šolo slovenskega jezika, ki bo potekala od 21. januarja do 1. februarja 2008. Toplo ste vabljeni, da se tečaja udeležite; več podrobnosti dobite na spletni strani www.centerslo.net. Zimska šola je namenjena predvsem Slovencem, ki živijo v tujini in njihovim potomcem, poleg samega pouka pa bo potekal tudi bogat spremljevalni program. Univerzitetne štipendije S tem šolskim letom je Univerza v Ljubljani začela s podelitvijo štipendij študentom iz tujine, predvsem iz jugovzodne Kvropc. Možnost pridobitve imajo redni študenti, ki so že končali 1. letnik. Študentom se štipendira en semester na katerikoli fakulteti Univerze v Ljubljani, opravljeni izpiti pa se lahko priznajo na matični fakulteti. Več informacij o tem je dostopno na spletni strani Univerze v Ljubljani. Maja Dukanovič DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA" BILTEN ISSN - MEDNARODNA STANDARDNA ŠTEVILKA ZA SERIJSKE PUBLIKACIJE Clane Društva Sava z veseljem obveščamo, da je naš Bilten od junija 2007 registriran v ISSN svetovni bazi podatkov za serijske publikacije. Kaj je ISSN? ISSN' (International Standard Serial Number) je standardizirana mednarodna oznaka, ki omogoča identifikacijo katerekoli serijske publikacije, ne glede na to, v katerem delu sveta izhaja. ISSN je oznaka - koda, ki enkratno in neponovljivo identificira serijsko publikacijo z individualno kombinacijo številk. Koda sama po sebi nima pomena in ne vsebuje nikakršnega podatka niti o izvoru niti o vsebini publikacije. Prednosti sistema ISSN Osnovni cilj sistema ISSN je registracija čim večjega števila serijskih publikacij, ki izhajajo po svetu, in omogočanje zanesljive informacije vsem, ki jo potrebujejo. Sama ISSN številka je standardizirana s standardom ISO 3297, kar ji omogoča najširšo uporabo po vsem svetu, la koda je lahko osnova za povezovanje s sistemom kode HAN, ki omogoča komercialno uporabo oziroma prevod v črtno kodo, namenjeno za elektronsko razpoznavanje. Sistem ISSN in njegova organizacija Mrežo ISSN sestavljajo nacionalni ISSN centri, katerih dejavnosti koordinira Mednarodni ISSN center v Parizu. Nacionalni ISSN centri se ukvarjajo z registracijo in identifikacijo serijskih publikacij, tako da zanje kreirajo bibliografske zapise za mednarodno podatkovno zbirko ISSN. Poleg tega dodeljujejo ISSN oznake serijskim publikacijam, ki izhajajo na območju njihove države, večinoma na podlagi obveznega izvoda. Naloge ISSN centra so: izdelovanje baze podatkov o nacionalni produkciji serijskih publikacij; - določanje Številk ISSN" in ključnih naslovov serijskim publikacijam; - posredovanje številk ISSN založnikom mednarodnih serijskih publikacij; - pošiljanje zapisov o serijskih publikacijah v mednarodno bazo ISSN; - skrb za redakcijo in potrebne korekcije zapisov v mednarodni bazi ISSN; - posredovanje navodil za izdelavo črtne kode KAN založnikom; - svetovanje založnikom v /vezi z oblikovanjem publikacije, označevanjem, povezovanjem. Kje je natisnjen ISSN na serijski publikaciji? Oznaka ISSN mora biti natisnjena ii.i \idni-m mestu: na naslovni strani in na ovoju publikacije. Pred številkami mora obvezno stati mednarodna kratica ISSN. Biljana Milenkovič Vukovič SLOVENSKI POSLOVNI KLUB Na sestanku Slovenskega poslovnega kluba dne 8. februarja 2007 v Hotelu Intercontinental, dvorana Atlantik/Pacifik, so na dnevnem redu bile predstavitve: 1) Gospod Stojan Stamenkovic, MAT Ekonomski inštitut v Beogradu, na temo: Makroekonomski okvir za tuje naložnike; 2) Preredtavitev gospodarske družbe SRC sistemske integracije, Damir Baralič, direktor SRC sistemske integracije na temo: SftC rešitve za učinkovito poslovanje, ter predstavnik HVB banke na temo: študija primera -SRC rešitve v HVB banci L J,MM £ nj| Izredno zanimive predstavitve so bile na sestanku 12.04.2007: 1) Gospod Božidar Delič, podpredsednik vlade Srbije, na temo: A i I Jfe Aktualna gospodarska situacija, perspektive in dvomi v kontekstu srbsko-slovenskih ekonomskih odnosov -—-jllpB 2) Predstavitev podjetja Špiea Centar, enega od vodilnih sistemov integratorjev in ponudnikov rešitev in opreme za mobilno računalništvo, avtomatsko identifikacijo in avtomatsko zbiranje podatkov. Gospod Tone Stanovnik, generalni direktor ŠPICA Adriatic Group, Uvodna beseda Gospod Darko Korač, direktor podjetja Špica Centar, na temo: Upravljanje z delovnim časom in mobilno računalništvo. Slavjanka Milatovič BILTEN SLOVENSKE NARODNE JEDI Predstavljemo slovenske narodne jedi, ki so po etnoloških virih in podatkih sastavni del materialne kulture slovenskega naroda oz. del naše kulturne dediščine. Po nastanku, pomenu in značilnostih, te jedi razlikujemo od danes, pogojno povedano, splošno bolj znanih sodobnih receptov meščanske in internacionalne kuhinje. Neredko so posamezne narodne jedi nastale v zvezi z različnimi ljudskimi običaji in praznovanji. Jedi bodo predstavljene po slovenskih pokrajinah kjer so nastale, kadar je o tem dovolj gotovih krajevnih virov. Prizadevali si bomo v vsakem primeru slediti avtentičnosti receptov, čeprav posamezni tudi ne bi bili popolnima v skladu s sodobnim zahtevom zdrave prehrane. Matevž ali krompirjev mož Sestavinekg fižola, 1 1/2 kg krompirja, 10 do 15 dkg zaseke ali masti, čebula, sol. Cez noč namočen fižol skuhamo. Posebej skuhamo olupljen, zrez.an krompir. Nazadnje dobro zmešamo fižol z nekaj vode vred z odlitim krompirjem. Zabelimo z na masti ali zaseki prepraženo sesekljano čebulo in po okusu solimo. Jed naj bo gosta kot krompirjev pire. Ponudimo kot samostojno jed aii kot prilogo k suhem kuhanem mesu. Skuše po tržaško Sestavine: 2 kg rib skuš, sol. 10 dkg olivnega ali drugega olja, čebula, 2 stroka česna, peteršilj, I'2 kg paradižnika, rimijun, 5 zrn balega popra, 3 klinčki, limona, 1 dl belega vina. Skuše dobro očistimo, jih operetno, /režemo na > cm široke kose in osolimo. Na ol|u prepražnno sesekljano čebulo, ji dodamo sesekljan peteršilj, strt česen s soljo, očiščene in razpolovijene paradižnike, timijan, klinčke. poper in limonina kolesca; na vse to položimo ribe, jih zahjemo z vinom in pustimo rahlo vreti. liibe ponudimo skupaj z oinako. v Štajerski sircek Sestavine: Skuta, kisla smetana, kumina, sol, paprika Sočno skuto zdrobimo z vilicami ali pretlačimo, da je rahla. Primešamo ji toliko goste kisle smetane, da je sirček mazav, vendar obdrži obliko. Po okusu dodamo še sesekljane kumine, soli in paprike. Dobro premešamo in ponudimo s črnim kruhom. Sirček ponudrmo kot namaz, lahko pa tudi kot začetno jed. Vampi po primorsko Sestavine: l 12 kg kuhanih vampov, 3 žlice olivnega ali drugega olja, 5 dkg slanine, 1 čebula, peteršilj, 3 stroki česna, sol, poper, 3 žlice paradižnikove mezge, 10 dkg parmazana. Vampe /režemo na tanke rezance. Na vroče olje in zrezano slanino damo sesekljano čebulo, strt česen in sesekljan peteršilj. Ko zadiši in se čebula napne, dodamo še vampe. Solimo, popramo in pražimo kake I'4 ure. Dodamo paradižnik in pol naribanega parmezana, Z ostalim parmezanom potresemo jed v skledi. Jadranka Karan Uršič .VI. G.i'fKiii iitrjcvo. 192-4 O BELEŽIT EV DESETE OBLETNICE USTANOVITVE DRUŠTVA SLOVENCEV KREDARICA V NOVEM SADU V lepem, sončnem dnevu je avtobus s člani društva Sav.i krenil proti Novem Sadu, kjer so pripravljali proslavo oh deseti obletnici ustanovitve društva Slovencev Kredarica. Praznovanje jubileja, ki si zasluži vso pozornost, se je začelo 20. apr la 2007 v katedrali Ime Marijino s svečano mašo. ki jo je daroval beograjski nadškof in mcrropolit, monsinjor Stanislav Hočevar. Po maši se je tnnogo Slov encev in njihovih prijateljev /bralo v Srpskem narodnem po/orištu, v dvoran: Pcra Dobrinoviča. Prireditev ob deseti obletnici najstarejšega društva v Srbiji se je začela s pozdravnim govorom predsednika društva gospoda Alberta Kužnerja. Nato je gopod Kužner predstavil nekaj pomembnih dejstev v zvezi z ustanovitvijo in delom društva. Branju pozdravnih telegramov je sledila podelitev priznaj. Zlato plaketo so dobili: beograjski nadškof in ne.ropolit monsinjor Stanislav IL'.* n, ambasador Republike Slovenije V Srbiji njegova ekseleuca Miroslav Luci, prvi sekretar slovenske ambasade v Beogradu Jožef Dajčman, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljubljana, Slovenska izseljenska matica -Janez Rogelj, člani društva Kredarica Ivan in Albin Zavratnik, urednica Biltena Zlata Radisavljevič, Desanka Poslon, učiteljica slovenskega jezika - posmrtno. Dvajset zaslužnih oseb je prejelo srebrne plakete, bilo je podeljenih tudi veliko zahval. Zahvalo za sodelovanje z društvom Kredarica je prejelo tudi društvo Sava iz Beograda. V imenu odbitnikov plaket in medalj se je zahvalil monsinjor Stanislav Hočevar. V umetniškem programu so sodelovali učenci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovneščine, in mladi člani društva Kredarica. Pokazali so, kako v Novem Sadu ohranjajo slovenski jezik. Celoton vtis o dejavnostih društva Kredarica pa sta s slovenskimi pesmimi zaokrožila vokalni kvartet pod vodstvom Mirka Pavliča in mešani pevski zbor z dirigentko Suzano Gros. Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane je s svojim nastopom povzdignila proslavo. Mladostno in srčno so predstavili plese i/, raznih slovenskih krajev. Vsi prisotni so njihov nastop zelo toplo sprejeli in jih nagradili z dolgim aplavzom. Anica Sabo SLOVENSKE LJUDSKE PESMI En hribček bom kupil /a- 1? M m m——P-m— , , F3-- i » n i Co 4— «J =1= =tF —f—— ■ r tj" m t- m 9 i En_ hrib- ček bom_ ku - pil. bom_ tr - te sa - dil, pri - r r r L-M r r m j J- J' r r m jat' - Ije bom_ va - bil. še_ sam ga bom_ pil. Slad-ko 10 p p p p F f r 'r j'r j,|f r r f r I ^J vin-ce pi - ti to me ve-sc-li, do - hre vo- Ije bi - ti svo-je ži - ve dni, s\ o - je 14 4' r t r ü ^ J'r J 'r cJ l p iJ ü ži - ve dni brc/. v(u) - seh skr - bi. to me sr - čno_ ve - se - li. <' 2004 Vladimir UrSič Lin hribček bom kupil, bom trte sadil prijat'lje boni vabil, še sam ga bom pil. Sladko vinee piti to nie veseli, dobre volje biti svoje žive dni, svoje žive dni brez vseh skrbi, to me srčno veseli. 7.e čriček prepeva, ne more več spat', v trgatev veleva, spel pojdemo brat. Sladko vince .... Konjički škrebljajo. ker voz'jo težko, ker vince peljajo. k' je močno sladko, Sladko vince .... Täm gori za hramom en trsek stoji, je z grozdjem obložen, da komaj dr/i. Sladko vince .... Prelepo rumeno kak čisto zlato, le pijmo pošteno to žlahtno blago! Sladko vince .... Nagovarjamo tiste, ki iz kakršnegakoli razloga še niso plačali članarine. Mislimo, da ni potrebno posebej govoriti kaj materialna sredstva pomenijo za obstoj Društva. Predsedništvo si maksimalno prizadeva, da ta sredstva priskrbi z različnih strani. Seveda se ni realno vedno zanašati samo na nekoga drugega. Moramo tudi sami narediti vse, kar je v naši moči, da društvo, ki mu pripadamo, obstane. Zato vas najprijazneje prosimo, da neizogibno in v najkrajšem roku piačare svoje dolgove. Za vso pomoč se prisrčno zahvaljujemo donatorjem: BiD d.o.o., Boris Košuta Merkator, Vladimir Kravčuk Perutnina Ptuj, Milorad Dokič PMP d.o.o, Ingrid Rabič Slovenski poslovni klub, Vladimir Kravčuk in Dmitar Polovina Zoran Ulič jtmif zon: Junija 2007 smo v neznosni vročini zaključili šolsko leto in oh Dnevu društva Sava, podelili spričevala učencem dopolnilnega pouka v Beogradu. Svečanosti se je udeležil Veleposlanik Republike Slovenije, Miroslav Luci s soprogo Ireno in gospa Tatjana Kovačič, ataše za kulturo. Prireditev so so odprli člani kvarteta Cantabile, Ivana Sremac in Imre Sabo - violine, Slobodanka Savkovič - viola in Srdan Stanič - čelo, ki so z melodijami Baha in Mocarta naredili svečano vzdušje v prostorih v Višegradski 23. Po glasbenem programu so se predstavili najmlajši, ki so navzočim z veseljem predstavili delček tistega, česa so se naučili med letom. Dopolnilni pouk slovenščine se je v šolskem letu 2006/07 udejanjal, tako kot prej, v prostorih v ul. Višegradska 23. Najem učilnice je finančno omogočilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Pouka sc je udeležilo več kot 40 cicibanov, najstnikov in študentov, vodila ga je dr. Maja Dukanovič, profesorica slovenščine, pri delu pa ji je pomagala prof. Dina Tomič. Učenje in ohranjanje slovenskega jezika in kulture je med PODELITEV SPRIČEVAL OB DNEVU DRUŠTVA nastopanje. Prevajalska skupina je še naprej pilila svojo slovenščino skozi podrobno poznavanje slovenske slovnice in pravopisa, seznanili so se z jezikovnimi priročniki in so prevajali strokovna ter leposlovna besedila. Dan društva je junija 2007 bil v znaku dopolnilnega pouka slovenščine, oziroma mladih. Upamo, da bodo tudi v prihodnje pridni in aktivni! Maja Dukanovič temeljnimi cilji delovanja in obstoja duštva, zato se pomen jezikovnega pouka vedno znova poudarja. V okviru dopolnilnega pouka se poučuje in izpopolnjuje slovenski knjižni jezik na vseh ravneh. Učenci spoznavajo in sprejemalo slovenske posebnosti, običaje, praznujejo praznike ipd. Seznanjajo se s slovensko terminologijo z različnih področij. Cicibani so se učili osnovnega slovenskega besedišča, slovenskih pesmic in poštevank. Udeležili so se slovenskih praznikov, namenjenih otrokom. Najstniki - začetniki so naredili prve korake v slovenščini nadaljevalci pa so izpopolnili svoja slovnična znanja, se seznanili s slovenskimi pisatelji, slovenskim ljudskim izročilom in se tudi usposabljali za samostojno ZNAMENITI SLOVENCI UMETNIK STANISLAV RAPOTEC Na čelu avantgarde Sydneya 1960-tih. 70-tih in 80-tih 20. stoletja je stal Jugoslovan slovenskega rodu, Stanislav Rapotec. Rojen je bil 1911 v slovenski družini blizu Trsta, otroška leta je preživel v Škofji Lofe, študiral ekonomijo v Zagrebu, služboval v Splitu, vojna leta pa je prebil v jugoslovanski vojski, oziroma zavezniški vojski in sodeloval \ številnih zelo nevarnih akcijah. Prva povojna leta je bil na Bližnjem vzhodu in Egiptu še vedno v zavezniški službi, potem pa je bil 1948 na lastno željo premeščen v Avstralijo. Tu se je najprej nastanil v Adelaidi in se odločil posvetiti slikarstvu. Prvo samostojno razstavo je imel v tem mestu 1952, drugo 1953 (z izrednimi kritikami), 1955 pa se je preselil v Sydney. V Sydneyu je poučeval slikanje in tudi sam slikal, popolnoma se je obrnil k abstraktnemu ekspresionizmu. Koi član umetniške skupine Sydney Nine (in poprej Victoria Street Group) je Rapotec postal vodja umetniške avantagarde Sydneya. Leta 1962 je dobil pomembno nagrado Blake Prize for Religious Painting, kar je izzvalo veliko kontroverzo. Še naprej je razstavljal na samostojnih (pogosto tudi dve ali več samostojnih razstav letno) in skupinskih razstavah v uglednih galerijah Sydneya in drugih mest ( Melbourne, Brisbane, Adelaide) v Avstraliji in tujini, kjer je pogosto bival in delal ( Sao Paolo Biennale, velika razstava avstralske umetnosti v Tate galeriji v Londonu, kasneje v Ottavvi, samostojna razstava v Qantas galeriji v Londonu, v Parizu 1974 in 1983, v New Yorku 1984). Njegova dela se nahajajo v najpomembnejših avstralskih javnih in zasebnih zbirkah. Eno njegovih del (Te Deum Seville) je bilo izbrano za Galerijo religijske umetnosti v Vatikanu (nahaja se natanko eno nadstropje pod Sikstinsko kapelo). Rapotčeva edina samostojna razstava v njegovi domovini je bila 1991 v Ljubljani, v galeriji Equrna. V 1990 - tih je dobil odlikovanje za zasluge za umetnost Avstralije. Stanislav Rapotec je umrl pred natanko desetimi leti, 1997. V kontekstu dogajanj na mednarodni in avstralski likovni sceni je Rapotec zelo pomembna osebnost 20. stoletja. Raporčev opus se, kot tudi sam emigre umetnik iz Evrope, nahaja v precepu: kateri kulturi pripada - tisti, ki jo je obogatil, ali tisti, iz katere izhaja? O umetniku in njegovemu delu obstajajo številne beležke, kritike m intervjuji v avstralskih medijih med njegovo trideset let dolgo in zelo plodno karijero na tem kontinentu. V Sloveniji in v slovenščini je bil o Rapotcu. umetniku objavljen esej iz peresa dr. Irene Mislej (objavljen v zborniku), ki je prav tako objavila poljudne prispevke o tem umetniku v nekaj revijah. Ustvarjalnost tega emigre umetnika slovenskega kulturnega spomina v Avstraliji v drugi polovici 20. stoletja kaže na nujnost razmišljanja o pojmu kulturnega spomina, kakor v disciplini umetnostne zgodovine, tako tudi pri obravnavanju fenomena sodobne umetniške ustvarjalnosti v eri globalizacije. Dr. Zoja Bojič, Fellow, Lecturer, COFA Online College of Fine Arts, University ol New South Wales, Sydney, Australia Prevedla Sonja Colnik št j m si a i Rapotec, Rial/a . trvn $v. Petru, c. 1972 DR. ZOJA BOJIČ Rojena v Beogradu 1963. Končala študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Beogradu 1985, absolvirala svetovno književnost 8 teorijo književnosti na filološki fakulteti v Beogradu 1 986 in klasične vede (klasična biologija, stari grški in latinski jezik z zgodovinsko slovnico m književnostjo) na filozofski fakulteti v Beogradu 1986. Podiplomski študij najprej s področja antične umetnostne zgodovine na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Beogradu potem pa na Australian National University, Canberra, Avstralija (doktorirala 2005, Doctor of Philosophy, the field of study being Art History, Curatorship and Film Studies, ANU). ( Po pred kratkim objavljenih mednarodnih neodvisnih akademskih raziskavah, ki so zajele vse akademske institucije v svetu na vseh govornih območjih, je Australian National University kot znanstvenoraziskovalna institucija rangirana kot 6. v na svetu. Več informacij o tej univerzi: www.anu.edu.au) V obdobju J 989 - 1993 je Zoja delala kot redni lecturer (predavatelj) na University of Delhi, New Delhi, India, kjer je predavala več predmetov, posebej pomembno je, da je predavala zgodovino bizantinske umetnosti, zgodovino renesanse in zgodovino moderne umetnosti na dveh oddelkih te (ogromne) univerze. Od 1994 Zoja živi v Avstraliji v Sydneyu (med pripravo doktorske teze 2003 2005 v Canberri). Delala je kot novinarka in redna kritičarka za številne publikacije (npr. The Canberra Times 2003 - 2005, Sydney City Bulletin 1994 -1998, SBS Radio 2001 -2005 in ostale) ter objavljala v strokovnih revijah v Avstraliji (Art and Australia, Art Asia Pacific, Art Monthly. Australian Art Review) in Beogradu (Likovni život. Politika, Književne novine, NIN in ostalih popularnih medijih). V obdobju 2003 -2005 je bila, kot izjemno nadarjena raziskovalka, dobitnica stalne doktorske štipendije Australian National University (in nekaterih drugih raziskovalnih štipendij iste univerze, kakor tudi štipendij/nagrad Australian Council for the Arts za prirejanje razstav in druge podobne projekte.) V obdobju 1997 - 2000 je delala tudi kot publicistka in urednica likovnih vsebin multikultume umetniške organizacije Carnivale s sedežem v Sydneyu. 2001-2005 |e delala kot novinarka za SBS (Radio) avstralsko državno medijsko hišo. Od 2004 - danes dela kot Fellow in alternativno kot 1 ecrurer za College of Fine Arts, COFA Online, University of New South Wales, Sydney, Avstralija. Tu je zamislila, razvila in predava predmet Experiencing and Contemplating (Understanding) Art za študente in od 2007 za pixliplomske študente te (ogromne) univerze. S svojimi deli je sodelovala na mnogih mednarodnih strokovnih srečanjih, konferencah in kongresih (v 2006 npr. na J mednarodnih srečanjih, seveda z različnimi deli. v Sydneyu, v Britaniji in v Canberri). Avtorica je knjige Sonce južnega neba: pogled na umetnost v Avstraliji danes v izdaji Srbske knjige. Ruma, 2003. Prevedla Sonja Golnik — RAZSTAVA ' Tudi v tem maju se je nadaljevalo predstavila z tradicionalno medobčinsko sodelovanje med občinama Voždovac (Beograd) in Šempeter - Vrtojba (pri Novi Gorici). Da spomnimo tiste, ki so morda pozabili, občina Šempeter - Vrtojba je s 15 kmt po površini ena izmed najmanjših v Sloveniji in obsega samo dva kraja, po katerih je poimenovana; Šempeter pri CENTRU "SUMICE" ikovnega društva Novi Gorici (7 I n.v.) ter Vrtojbo (63 n.v), po številu prebivalcev (oko 6300) pa le-ta sodi med srednje velike občine. Obsega območje na vzodnem delu Goriške ravnine, kjer flišuo območje Vrtohjensko-Biljenskih gričev prehaja v plodno ravnino, ki sta jo s svojimi rečnimi nanosi izoblikovali reki Soča in Vipava. Reki omogočata najboljše pogoje za vinogradništvo in cvetličarstvo, tako da je to območje znano tudi kot VRT GORIŠKE. V Občini je tradicionalno bogato družabno življenje. Številni pevski zbor, kulturno - umetniška, športna ter najrazličnejša druga društva organizirajo prireditve, koncerte in druge dogodke. Poleg tega na območju Vrtobjensko -Biljenskih gričev poteka mednarodna gorska kolesarska tekma Alpe Adria za pokal občine Šempeter - Vrtojba. V nekdanjem stolpu na Vrtojbenskem polju stoji najmanjši muzej v Sloveniji in spomenik lokalnega pomena - Stražarski stolp na meji. Osem metrov visok stolp, s katerega so v povojnih letih vojaki Jugoslovanske vojske strogo nadzirali mejo z [talijo, je ena od številnih nemih prič povojne zgodovine. Letos se je občina Šempeter -Vrtojba V času od 25. do 27. maja 2007 razstavo Šempeter - Vrtojba v Centru za kulturo in šport "Šumice". Razstavljena dela so prikazovala del likovnega ustvarjanja štirih slovenskih umetnikov: BOGDAN ŠOBAN, univ. dipl. strojni inž., rojen 1949, živi in ustvarja v Vrtojbi. Njegove slike nastajajo na osnovi računalniških programov, ki ob svojem zagonu razvijejo nenavadne kreativne sposobnosti tako, da ustvarjajo neskončno vrsto edinstvenih slik, ki niso primerljive z znanimi metodami drugih avtorjev. Koncept temelji na razvoju lastnih programskih algoritmov, ki avtonomno ustvarjajo slike predvsem abstraktnega tipa z občasnimi odmiki v svet podob iz realnega sveta. V svetu je pristop znan pod imenom "generative art". http://www.soban-art.com IZIDOR KOMAC - krajinar, rojen 1959, živi in ustvarja v Šempetru pri Gorici. Sam sebe prišteva h krajinarjem. Njegove slike na platnu v oljni tehniki prikazujejo v glavnem njegovo subtilno videnje določenih realnih vedur, najpogosteje v dolini Soče, ob morju, predvsem ga privlači narava. MATJAŽ ŠIBAV, diplomant šole "Famul Stuart", rojen 1975, živi in ustvarja v Šempetru pri Gorici. Matjaževo umetniško izrazno sredstvo so grafike, monotipije in vse vrste globokega tiska. Tokrat se predstavlja s serijo jedkanic "Gradovi na Goriškem" po podobah obstoječih gradov in nekaj po podobah, ohranjenih v zgodovinskih virih. Za upodobitev v tehniki originalne jedkanice se je odločil zato, ker tako kot gradovi sami tudi jedkanice kljubujejo zobu časa. Poleg tega je želel pričarati vzdušje, ki je vladalo v tistem času. NINA ZULJAN, dipl. slikarka, rojena 1973, živi in ustvarja v Šempetru pri Gorici. Nina nagovarja z močnimi, živimi, temperamentnimi in pomenljivimi barvami, zaveda se namreč, kakšna izrazna moč je skrita v njih, koliko simbolike premorejo. Osredotoča se na spekter barv, razpet od rumene do rdeče, saj prav te vsebujejo izjemen energetski naboj, toplino. Razstavo je organizirala mestna občina Voždovac v Beogradu v sodelovanju z Društvom Slovencev "Sava" v Beogradu. Čeprav je društvo o razstavi svoje člane pravočasno obvestilo (ustno, po elektronski pošti in s pisnim obvestilom na oglasni deski društva), bi število udeležencev lahko izrazili z eno številko. Škoda, saj so se tako gostje kot organizatorji zelo potrudili, pa tudi deževalo ni. Nasprotno. Bojana Vukovič SEMINAR ZA MLADE SLOVENSKE PODJETNIKE V LJUBLJ ANI Urad Vlade republike Slovenije v zamejstvu in po svetu je organiziral seminar za mlade slovenske podjetnike, potomce Slovencev iz evropskih držav. Seminar je trajal od 16. do 2.3. septembra, deloma je potekal v Sloveniji, deloma pa v Italiji. Seminar je bil dobro zasnovan in organiziran ter poln zanimivih vsebin, za kar ima zasluge Tadeja Drolc iz Urada Vlade RS. Z nami jc bila vseh 7 dni. Osnovni namen seminarja je bil seznanitev z različnimi področji poslovanja in gospodarjenja v Sloveniji, z namenom, da bi pridobili in sprožili nove ideje pri udeležencih seminarja. Poleg tega je bil namen seminarja druženje in povezava potomce Slovencev iz različnih krajev, ohranjevanje kulture in jezika. Seminarja se je udeležilo okoli 13 mladih ljudi iz različnih krajev Evrope: Italije, Nemčije, Madžarske. Hr\ iškc, Bosne in Hercegovine, Srbije ter Makedonije. Vrnili smo se polni vtisov zaradi obiska podjetij, kakršna so Krka, Motoman Robotec, Mipot, Robotics, pa tudi zato, ker smo obiskali muzej v Ribnici, Miklovo hišo, samostan -kartuzijo Pleterje, zdravstveni center Terme Laško, kazino Perla v Novi Gorici in pokušali vina v kmetijski zadrugi v Metliki, Prvi dan seminarja smo obiskali 40. mednarodni obrtni sejem v Celju, kjer so se predstavili udeleženci s področja elektronike, elektrotehnike, telekomunikacij, gradbeništva, kmetijskih strojev, tekstila pa tudi poslovne organizacije za podjetništvo. Na sejmu se nam je predstavila Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, v okviru katere smo se pogovarjali o inovativnih podjetniških idejah, virih dobrih idej ter o njihovi izvedbi. Seznanili smo se s primeri izvedbe dobrih idej v praksi in z izredno uspešnimi dosežki in poslovnimi rezultati. V Ljubljani kjer smo bili nastanjeni, smo obiskali Gospodarsko zbornico Slovenije, kjer nas je sprejel minister za gospodarstvo. Slovensko turistično organizacijo, kjer smo se seznanili z razvojem turizma ter pomenom vpeljave evra kot valute, o vstopu v Schengen in s tem, da bo Slovenija predsedovala Evropski uniji od januarja do junija 2008. Nastop turistične organizacije s sloganom 'FEEL SLOVENIA1 gotovo prispeva k boljši promociji Slovenije kot turistične destinacije pa tudi k temu, da je Slovenija edina dežela, ki ima to prednost, da ima v svojem imenu besedo LOVE (ljubezen). Posebno pa bi poudarila obisk KB centra v Gorici, v okviru katerega so prostori društev, knjižnica, Zadružna kraška banka. Tam smo se bolje spoznali s Slovenci, ki živijo in delajo v Italiji, in z njihovim ciljem - ohraniti svoj jezik in poreklo. Eden izmed najlepših obiskov je bil ogled turističnega centra La Subida, ki se nahaja v bližini Gorice, kjer so nam povedali zelo zanimivo zgodbo o uspehih in težkih dnevih v poslovanju. Se posebej nas je očarala prelepa narava, hlevi s konji, zelo ustvarjalna in nenavadna notranja oprema prostorov in zelo prijetni ljudje, ki so nam vse to pokazali. Čeprav smo bili udeleženci različnih poklicev in interesov, je vsak izmed nas v tetri programu našel tisto, kar je v okviru njegovega dela. Ta seminar je vplival tako na pridobitev novih znanj, širitev interesnih področij kot tudi na porajanje novih idej. Natalija Keržlin Prevedel Aleksandar Vojinovič 43. SEMINAR SLOVENSKEGA JEZIKA, LITERATURE IN KULTURE Letos sem prejela štipendijo za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Seminar je potekal od 2. do 13. julija v prostorih Fakultete za elektroteliniko v Ljubljani, organizirala pa ga je, kot vedno, Filozofska fakulteta, oziroma Center za slovenščino kot drugi/tuj jezik. Dopoldne smo imeli izbirne tečaje ali fonetične vaje, potem lektorate, na koncu pa predavanja. Na izbirnih tečajih smo poslušali predavanja o predstavitvah oseb ženskega m moškega pola v slovenskih tiskanih medijih in o slovenščini kot drugem tujem jeziku. Imeli smo tudi redko priložnost, da smo delali s Lidoplus, oziroma s korpusom slovenskega jezika, in se prepričali, kako Slovenci skrbijo za svoj jezik in njegovo pravilno uporabo. Na lektoratih smo se veliko pogovarjali, posebno o tereotipih, glohalizaciji, individualizaciji, nniformnosti, o vsem, kar je bilo povezano s temo letošnjega seminarja Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Tudi jezikovne vaje niso manjkale, kar je vedno koristna stvar za vse, ki se učimo slovenščino. Na predavanjih smo poslušali zanimive predavatelje, ki so nam še bolj pojasnili temo seminarja z različnimi primeri. Popoldne smo imeli zelo raznovrsten program, včasih tudi možnost izbire dejavnosti po lastnem okusu. En dan je bilo organizirano spoznavno popoldne, kjer smo se bolje spoznali z drugimi udeleženci seminarja, na sprehodu po Ljubljani smo izvedeli veliko zanimivosti o glavnem mestu Slovenije, obiskali smo Narodni muzej. Narodno galerijo ter Narodno m univerzitetno knjižnico, gledali film v kinu, slikali panjske končnice in se povzpeli na Šmarno goro. V soboto smo imeli celodnevno ekskurzijo v Maribor, kjer smo se seznanili z znamenitostmi mesta in odkrivali, v kolikšni meri veljajo stereotipi o Štajerski in o Štajercih. Ko smo zjutraj prispeli, so nas zelo lepo sprejeli na Univerzi Maribor. Potem smo si ogledali gledališče in poslušali zanimive in humoristične zgodbe mariborskih literatov. V udobni obutvi in toplih oblačilih smo obiskali Vinagovo vinsko klet in degustirali vina, Maribor je znan po najstarejši vinski trti na svetu, ki raste ob reki Dravi. Ob ogledu mesta smo sc prepričali o lepotah šrajerske prestolnice. Povabili so nas tudi na kosilo na Pohorje. Ko srno se okrepčali, smo imeli še različne športne dejavnosti. Za konec ekskurzije je bil načrtovan obisk festivala Lent, znane evropske prireditve, ampak zaradi dežja nismo mogli poslušati glasbenikov. Čeprav nam je bilo žal, to nikakor ni moglo zmanjšati lepih doživetij v Mariboru. Tudi letošnji seminar se je končal s podelitvijo spričeval o udeležbi in zvečer smo se na koncertu skupine Melanholiki veselo poslovili, polni lepih spominov in z upanjem, da se bomo še kdaj srečali. Jana Kobal DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA ODKRIT SPOMENIK EDVARDU RUSJANU Vljudno prosimo vse člane, ki niso priložili potrebne dokumentacije ali niso plačali članarine za leto 2003, 2004, 2005, 2006 in 2007, da to nujno storijo v najkrajšem roku. BILTEN RECITATORJI V ZRENJ ANINU Ob koncu šolskega leta 2006/07 je prof. Vera Popovič, ki v Društvu Slovencev Planika v Zrenjaninu vodi dopolnilni pouk slovenščine, organizirala Tekmovanje v recitiranju slovenske poezije. Goste so najprej prijazno sprejeli v prostorih Društva, potem smo pa odšli na zanimiv sprehod po mestu. Profesorica Vera Popovič je, tal o kot vedno, zelo lepo predstavila zrenjaninske posebnosti, tuts popeljala skozi mestni park do Mestne hiše, potem smo si ogledali gledališče m se sprehodili po centru do restavracije, kjer je bilo organizirano tekmovanje. Udeležencev je bilo velik«, mladih in starih. Navzoče je pozdravil veleposlanik Republike Sloveni|e, njegova ekselenca Miroslav Luci, ki je pozorno spremljal tekmovanje skupaj z drugimi gosti z Veleposlaništva ter slovenskih društev. Na odru so se menjavali člani društev iz Zrenjanina, Subotice, Niša, Novega Sada in Beograda, po izžrebanem vrstnem redu. Žirija je ocenjevala izgovor, nastop in splošni vtis. Naše Društvo Sava so v kategoriji odraslih zastopale Dušanka Tomič, Ivana ... in Pavla Milovanovič, med mlajšimi pa so se predstavili Peter Trkmič - ki je bil najmlajši sodelujoči sploh - Mirko Družijanič, Luka Pandurov, Matija Dukanovič in Mina jocič. Med odraslimi je žiriji komaj uspelo narediti neko zaporedje - vsi so bili zelo, zelo dobro pripravljeni in videlo se je, tla recitirajo z ljubeznijo. Članica našega društva Dušanka Tomič je zasedla drugo mesto, ampak 80 res vsi nastopajoči bili odlični. Med otroki pa se ni dalo narediti razlike, zato smo se v žiriji odločili, da so zmagali vsi. Vera Popovič, učiteljica dopolnilnega pouka v Zrenjaninu je z večkratnimi takimi pobudami in povabiti za srečanja mladih Slovencev v Srbiji naredila veliko dobrega in pomagala, da se med sabo seznanimo in navežemo stike. Upamo, da bo zbrala moči tudi za nova srečanja in nove prireditve. Maja Dukanovič V Beogradu je 8. julija 2007 na pokopališču Novo groblje odkrit spomenik Edvardu Rusjanu, znamenitemu slovenskemu letalcu, ki je izgubil življenje pri Kalemegdanu. Spomenik je postavljen na pobudo Zveze slovenskih častnikov Brežice, Letalske zveze Srbije, g. Cedomirja Janjiša, upokojenega direktorja Letalskega muzeja Surčin, ob podpori in V organizaciji Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu v sodelovanju s Skupščino mesta Beograd ter Zavoda za varstvo spomenikov kulture mesta Beograd in Marmorjem Hotavlje. Na svečanosti je o Edvardu Rusjanu govoril veleposlanik Republike Slovenije, njegova ekselenca Miroslav Luci, navzoče je nagovoril tudi predstavnik Skupščine mesta Beograd, g. Zoran Alimpiš in predstavnik Zveze slovenskih častnikov Brežice. Ob spomenik Edvardu Rusjanu so postavljeni venci Veleposlaništva Republike Slovenije in Zveze slovenskih častnikov ter mesta Beograd in Letalske zveze Srbije. V čast slovenskemu letalcu Edvardu Rusjanu je letalo Letalske zveze Srbije svečano preletelo prostor, kjer je spomenik. Maja Dukanovič NA PLANINCAH TRIGLAV 2007 Že tradicionalno, tudi letos so se planinci, člani Društva "Sava" ter planinskega društva" "Železničar" odpravili na Triglav. Skupaj nas je bilo sedemnajst, potovali smo pa z vlakom do Ljubljane i naprej do Rudnega Polja na Pokljuki z avtobusom. Startali smo na višini 1340m in se povzpeli do Vodnikovega doma 181.5m kjer smo imeli krajši oddih, ter nadaljevali do doma "Planika" 2408 m. Vzpon je bil težek zaradi precejšnje višinske razlike, posebej pa zaradi utrujenosti po dolgem potovanju iz Beograda (po noči z vlakom). Temnilo se je že, ko smo se zbrali v domu in se razporedili v spalnici. Po večerji smo se že po 21 uri odpravili spati. Nič prezgodaj ni bilo! Zgodaj zjutraj smo že počakali sonce, ki se je pokazalo za bližnjimi navpičnimi skalami. Krasen dan se je naredil, pred nama pa očak Triglav, skoraj z roko bi se ga dalo dotakniti. Na poteh proti vrhu je že veliko planincev. Tudi mi smo po nekaj korakih že bili v skali. To ni več hoja, temveč plezanje, krepko si je treba pomagati z rokami. K sreči, vse poti proti vrhu so dobro zavarovane s klini in jeklenimi vrvmi. Potem, ko smo se povzpeli na Mali Triglav je treba nadaljevati po dokaj izpostavljenem (in zavarovanem) grebenu. Nekaj planincev ostane tukaj, ostali pa nadaljujemo proti vrhu. Na vrhu je že veliko skupin planincev. Poleg Slovenščine slišimo Francoščino, Nemščino, Češki in še druge jezike. Veselo je, vsi so zadovoljni, da so se povzpeli 2864m visoko. Čudovit razgled na vrhove, proti jugovzhodu nekoliko nižje in proti zahodu in severu višje. Med vrhovi ponekod še oblaki, ki so večinoma nižje kot smo mi. Tistim, ki so prvič tukaj gor, potisnejo glavo v Aljažev stolp in so simbolično tepeni po ta zadnji. Spustili smo se po drugi poti do Triglavskega doma na Kredarici, kjer se je trlo ljudi. Nazaj v "Planiko" smo prišli okrog Triglavskega masiva in do večera uživali gledajoč v doline pod nami. Moč je bila jasna, črna in polna zvezd, tako kot se nikjer v doline ne da videti. Zjutraj smo spet na nogah počakali sončni vzhod in se odpravili na dolgo pot v dolino. Mimo Vodnikovega doma v Dolino Voje in Šc naprej do Bohinjskega jezera skoraj 1900m višinske razlike in veliko kilometrov. Zato nam se je kopanje v toplem jezeru zelo prileglo. Zaradi zelo vročega poletja je voda bila topla kot šc nikoli prej in polna kopalcev ki so v njem iskali osvežitev. Branko Zorko IZLET NA RAJAC 2. junij 2007 Kod vedno ob takšnih priložnostih se je gospod Jovan Keiic udeležil pri organizaciji planinskega izleta za člane Društva Sava ter prijatelje na Rajac, toda tokrat je pobudo dala ter se zelo zavzela pri organizaciji, gospa Ivana Miljkovic. Najprej se je tako kot ponavadi prijavilo veliko zainteresiranih, potem ko je bilo treba plačati, nekoliko manj, pred odhodom pri "modri lokomotivi" pa se je spet pojavilo več potnikov, kot jih je bilo prijaviljenih. Vsega skupaj nas je bilo 24. Ker rezervnih sedišč ni bilo smo se nekateri po planinsko usedli kar na tla in tako peljali. Klub pogojem petja ni manjkalo. In nam ni bilo žal, ker takoj ko smo se znašli v lepi naravi kakšnih 700 m n/m smo vse pozabili. Narava je ob tem času res razkošna, drevje je že čisto pokrito z mladim listjem, travniki pa s skoraj zrelo krmo; v trava je bilo nešteto različnih cvetlic. Rajac je znan po bogatih pašnikih z lepo, sočno travo, ki jo za turiste še kosijo na roko (Kosidba na Rajcu). Vmes pa so še njive z znanim rajačkim krompirjem._ Že ob prihodu do planinskega doma smo opazili slovenski avtobus z registraciji KK (Krško). Ko pa smo se odpravili na sprehod smo začeli srečevati Slovenke in Slovence, ki so hodili po isti poti do Dobre vode in nazaj. To so bili člani planinskega društva iz Sevnice, ki so prišli v Srbijo, kot gostje planinskega društva "Pobeda" iz Beograda. Prijetno presenečeni smo bili mi, ker smo jih srečali, še bolj pa rojaki iz Slovenije, ko-smo jih nagovorili po slovensko. Med potjo smo se povzpeli na Vrh Rajca 848 m n/m, hodili po gozdičkih, obiskovali izvire in dom prt Dobri vodi. Ves čas smo pa imeli krasen razgled v doline in hribe za njimi na obeh straneh grebena Rajca. Zrak je bil dokaj čist ter smo lahko naštevali znane hribe v Sumadiji. Bukuljo, Rudnik, Suvobor in druge, ki smo jih videli naokoli. Opravili V roj vilki Biltena obiavljamo imena listih Članov, ki so preminili in nas zapustili ali pa se preselili v neki drugi, upamo, boljši svet, 1 iki r ki tli kdo 'iil nas 10 dojema. Objavljamo imena tistih, o cigar odhodu smo obveščeni. Hkrati vas prosimo, da nas obvestite, če veste sl ikšne člane «Jrušrv i. ki so umrli. Informacija naj vsebuje: ime 111 priimek, datum iti kraj rojstva in smrti. Marija Živkoviv * 29.01.1914 Trst - f 11.01.2007 Beograd Branko Kolavčič * 25.01.1924 Miren pri Gorici - f 02.02.2007 Beograd Stane Brovet * 14.05.1930 Josipdol, Radlje ob Dravi -1 11.06.2007 Beograd BILT€N Izdajatelj: DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA" V BEOGRADU Beograd, Viäegradska 23, tel/fax (01 1) 264 s -35 7, e-mail: sava-si'u eunet.vu www.drustvosava.org Svet biltena: Anica Sabo, jakoš Slobodan. Vladimir Uršič Ivan Debeljak, Branko Zorko in Biljana Milenkovič Vukovič U red niš Ivo: Vladimir 1 iršič. glavni in odgo\ orni urednik, Anica Sabo, Jakoš Slobodan, Ivan Debeljak, Branko Zorko in Biljana iN Iilenkovič Vukovič Lektor: Maja Dukanovič in Rut Zlobec Likovno-grafična priprava: Dušan Andeikovic in Igor Stepančič Todorovič, Aleksandra Rokopisov, fotografij in risb ne vračamo. Podpisani članki predstavljajo osebno rnueaje Jitojev, ki se nujno ne morajo strinjati z mnenjem uredništva. Uredništvu ima pravico po potrebi skrajšati in prilagoditi prispele priloge. C IP - Kaiajionnamija y nyonifKam-ij« Hapo.iua öiiätttOTCKa CpGiijc, Beorpaa; 061 BILTEN / Društvo Slovenaca "Sava" u Beogradu ISSN 1452-9092 = Bilten (Društvo Slovenaca "Sava" u Beogradu) COBISS.SRTD 140641548 smo prijeten sprehod po travnikih in hribčkih Rajca ter po prehojenih 12 kilometrih in kakršnih 300 m višinske razlike, smo se po drugi poti vrnili v planinski dom. Tu smo si najprej v restavraciji i ibrali moči in potem še poklepetali z gosti iz Slovenije. Zelo zadovoljni so bili s programom do tedaj, gostitelji pa so jim pripravili še nekaj za zvečer \ Beogradu. Izkazalo se je, da imajo med seboj tudi moški pevski zbor, ki je takoj bil pripravljen nekaj zapeti. Ob pomoči nase:;a I.u.lvr; i Puelja so najprej /apeli slovensko planinsko himno Triglav moj dom", potem pa še nekaj slovenskih. Poslovili smo se od gostov, nakar so naši člani, znani pevci nadaljevali s slovenskimi verzi. To je bila redka prilika, da se jc slovenska pesem slišala tudi na Rajen. Prijetno smo bili presenečeni, kako lepo je vzdrževan Rajac, oba planinska domova z okolico, pa tudi planinske poti, ki so dobro in jasno označene. Večina udeležencev je prehodila celo pot, vsi skupaj pa smo bili veseli, da smo v naravi preživeli en krasen dan, ki nam bo ostal v lepem spominu. Najmlajša udeleženka je bila Nina Ziherl stara komaj štiri leta in pol, najstarejši pa Franc Zorko, ki bo avgusta praznoval svoj 92. rojstni dan. Branko Zorko