Natisov 15.000.
,,Štajerc"   izhaja vsaki petek, datiran x dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-stro-Ogrsko: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno: za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo so računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po
6 vin. Uredništvo   in   uprav-nistvo  se   nahajata   v Ptuju,  gledališko   poslopje Slev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek ju
vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za >/i strani K 16, za '/, strani K 8, za ' ., strani K 4, za >/t» strani K 2, za %, strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
Štev. 1.
V Ptuju v nedeljo dne 6. januarja 1907.
VIII. letnik.
Današnja  številka  ima 4 strani priloge in obsega torej 12 strani.
V novo leto. . .
Kot tednik se predstavljamo danes svojim čitateljem in kot tednik hočemo par resnih besed izpregovoriti.
Časopisje je postalo danes svetovna moč, brez katere se ne da več izhajati. V vsako gorsko vas, čez morje in hribe in doline roma ta košček popisanega papirja in poroča, kaj se godi po širnem svetn, in badi in kliče in svari in  podnčuje  in  nasprotuje,  — —   velikanska
fč je vtelesjena v tem koščekn papirja in veštvo se klanja pred njim... Na prvi pogled so vsi Časopisi ednaki: papir, tisk, politika, novice, listek, — vse ednako. In vendar: kakor so si na prvi pogled podobni ljudje, po svoji duši, po svojem značaju in srcu pa so različni, — tako /je tudi s časopisi. .. Vlada ima svoje Časnike", "da^potolaži nemirne davkoplačevalce, kadar pričnejo ,;.«:drnji-.ti in se. zoperetavljajo. Vsaka politična stranka ima svoje časopise, ki pridigujejo in pridigujejo, da je le to sveto, kar zahteva ta stranka . . .
In ravno pri nas na Slovenskem je vse polno listov; ali izberi zrne iz otrobov in začudil se bodeš. To bo listi, ki nimajo zveze z ljudsko dušo, ki so pisani nerazumljivo in ki zastopajo vse druge kakor ljudske interese. Namen jim je: obdržati ljudstvo v temi in ga izročiti dan za dnevom izkoriščanju in zatiranju.
Ljudski list potrebo jem o! Ali ljudski list v pravem pomenu beBede! Kmet pada v vedno večje dolgove, plačuje vedno višje davke, izhaja vedno bolj težko. Zadnjo kravo mu odpeljejo iz hleva in stisnejo mu potovalno palico v roke: hajd tja čez veliko lužo v novo domovino ... In delavca in obrtniku? Ali se jima bolje godi? Ali ju čaka boljša usoda? In že iz teh vzrokov potrebujemo ljudskega lista, naprednega, neodvisnega, svobodomiselnega  listal
„Stajeic" je bil, je in bode tak list! Brez ozira na levo in desno, brez ozira na nasprot-niške psovke, brez ozira na nepotrebno politiko, ki jo peljejo prvaški mogotci na troške ljudstva, brez ozira na stan ali obleko ljudskih nasprotnikov — peljali bodemo tudi zaneprej odločen boj za ljudske pravice.
Naš program je, kakoršen je bil doslej. Nismo vezani na nobeno stranko, nismo odvisni od nikogar. Ali proti tisti nesrečni politiki, ki hoče odtujiti slovenskega kmeta od nemškega soseda, ki hoče, da bi odločevale tudi v gospodarstvu politične fraze, ki dviga posamezne koristolovce ~ visoko navzgor v deveta nebesa, to pa na ramenah ljudstva, ki ne pripušča ljudstvo do lastne odločitve, — proti tej usodni politiki rabili bodemo tudi v novem letu vsa sredstva.
V drngem ozira pa bodemo nadaljevali svoje podučljivo delovanje. Razpravljali bodemo o vsem, kar mora človek vedeti, zlasti pa z veliko pozornostjo o gospodarstvu.
Mi   ne obljubajemo kakor drugi listi.    Mi
se ne spreminjamo kakor diugi listi. Mi ostanemo kar smo bili. Uspehi, ki smo jih dosedaj dosegli, nam dajejo novega poguma za nove boje. Pozdravljeni, prijatelji, v novem letu! Ali se bojite nasprotnika? Ali se strašite bojev? Mi se jih ne! .Stajerc* je tednik in kar je preje vsake 14 dni poročal, pobijal, podučeval, ožigosal, to bode zdaj vsak teden storil. /ivela napredna misel!
Ob novem letu smo dobili toliko prijaznih voščil, da nam ni mogoče, vsakemu posebno odgovarjati. Iz cjle drž*ve, iz Amerike, Nemčije, Ogrske, povsod so prihajale Čestitke. Zahvaljujemo se na tem mestu vsem prijateljem! Bodite prepričani, da ostanemo tndi v novem letu, kar smo bili doslej: proti-klerikalni, proti prvaški in obenem vneti za delavni  rod!   Živeli naprednjaki!
Politični pregled.
D'zavni zbir siop: fino ''■■ t. m. ;i kratkemu zasedanju. Po odstranitvi raznih nujnih predlogov prične razprava čez t. zv. 8numerus clausus", za gospodsko zbornico. Kakor znano, so častivredni člani gospodske zbornice rešitev tega ,numerug clausus" zahtevali.
Državnozborske volitve. Minister Prade je izjavil, da se bodo vršile prihodnje volitve v državni zbor najkasneje v dragi polovici meseca maja. To je že potrebno, da se reši pravočasno državni proračun.
Štajerski deželni zbor je bil otvorjen 27. p. Prvaški poslanci Robič, Ploj in Jurtela so vložili predlog za uvedenje splošne in edoake volilne pravice za deželni zbor. Baron Reki-tausky je predlagal upeljavo volilne dolžnosti za Štajersko. Potem se je predložil dež. proračun za 1907, iz katerega naj sledeče omenimo: Skupne potrebščine znašajo 27 miljonov, 528.586 K; pokritih je čez 15,360.000 K. Potrebščine so narasle za čez 1 miljon kron. Potem so se vršile volitve v odseke. — 28. dec. je povedal grof Attems, da se bole nakupilo posestvo, ki je potrebno za slov. poljedelsko šolo v sv. J ar ju na juž. žel. Finančni odsek je predlagal potem proračunski provizorij, ki se je za 6 mesecev sprejel. Za dež. odbornika je bil izvoljen prof. Hofmann pi. Wellenhof. Socialisti so se potem pritožili zaradi občinskih volitev v Mariboru. Posl. Stiger, Lenko i. dr. pa so interpelirali zaradi sleparij prvakov pri občinskih volitvah v celjski okolici. Potem je deželni namestnik zasedanje zbora zaključil.
Koroški dež. zbor je pričel svoje zasedanje 27. dec. Po pozdravu in otvoritvi je predlagal posl. dr. Pupovec, naj bo ne pripasti vporabo vodnih sil, predno pride dežela z lastnimi predlogi. Tudi je predlagal volilno dolžnost; oba predloga sta se oddala odseku. Finančnemu odseku se je oddalo poročila dež. odbora o raznih zafevah. Kadar se bode o teh poročilih razpravljalo, poročamo obširneje. Vršile so se volitve v razne odseke. — 28. dec. Mestu Beljaku (Villach) se je dovolilo za 1907 naklado na žgane pijače i. s. od K 120 do K 9 — v zaznih davčnih občinah; ravno tako se je dalo dovoljenje občini
Zg. Borovlje. Potem se je razvila debata o uci teljskih plačah Prvaški posl. Grafenauer se jo izjavil proti hitri obravnavi te zadevp. Povedal je tudi, da je meščanska šola v Velikovcu nepotrebna (!). Tudi je zahteval znižanje šolskega časa (!) itd. Posl. dr. Steimvender je stopil temu nadutemu prvaku odločno na prsta. Rekel je. kar odgovarja istini: Prvaki so lo zato proti ureditvi učiteljskih plač, da se pridobe simpatij pri nezavedni masi. Vkljub prvaškemu napora se je sprejel zakoruki načrt o ureditvi učiteljskih plač. — Potem so se sprejeli predlogi glede deželnih naklad. Razpravljalo se je tndi o vporabi vodaih sil in po rešitvi raznih drugih stvari se je dež. zbor zaklučil.
Vojaški novinci. Deželnobrambeni min pl. Latscher je predloži! zbornici nespretnen kontingent za rekrute pro 1907. Število v ških novincev se torej letos ne zviša.
Zvišanje poštnine. Vlada hoče nre3 zopet zvišauje poštnine. Dunajski listi pove da bode-odprsdla v r.r
za pmoa v enou: h; istem kraju se ne bode plačalo več 6, temveč tudi 10 h; isto se zgodi z lokalnimi brzojavi. Nadalje se vpelje mater-jalne pristojbine za zalepke (Kartenbriefe) po 1 h in cena poštnih nakaznic se zviša od 2 h na 3 h itd. Kakor se vidi, hoče vlada prav globoko v žepe „pridnih" državljanov poseči. Seveda, drobiža potrebuje, za kanone in aa — izstradano dohovništvo. Hm, hm . . .
Iz Srbije se poroča vesti, da bode kralju Peterčku „po revolverjevi milosti" kmalu od-klenkalo. Baje se pripravljajo dogodki, ki hočejo družino Karagjeorgjeviče od prestola pregnati. Poskusilo se bode, pripraviti Petra z lepim do tega. Ako ne bi hotel, imajo pa Srbi že še sredstev dosti, kakor so kralju Aleksandru in njegovi Dragi dokazali ... Po srbskih mestih se že čuje vedno glasneje klice: Živela republika! To je pomembno!
Srbsko-avstrijska nasprotja. Gospodarski položaj na Srbskem je vsled eolninskt vojn-e vedno slabši Cena svinjskega mesa je padla že na 70 centimov. Srbska goveda se ne da prodati, ako ravno je 25.000 komadov govede pripravljenih za eksport. Vkljub temu položaju, ki mora srbsko živinorejo zrušiti, ne odneha srbska vlada. Srbska vlada bi sklenila rada trgovsko pogodbe, po kateri bi Avstrija na Srbsko le toliko eksportirala, kakor Srbija na Avstrijsko. Srbi bi torej od nas le take stvari kupovali, katere nikjer drugje ne dobe.
Na Francoskem je uresničila vlada popolno ločitev cerkve in države. Nekateri klerikalni listi pripovedujejo to, kakor da bi bil to boj za iri proti veri. Ali vera nima s tem nič opraviti, GrC se le za posvetne stvari. Francoski duhovni in škofje so pričeli naravnost z uporom proti državi, ali vlada jim je stopila odločno na prsta. Tudi na Italijanskem so se vršile hude demonstracije proti klerikalcem. Ljudstvo odpira ravno povsod oči . . .
Žganje in car! Na Ruskem se nadaljuje krvava igra med carskimi krvniki in ljudskimi ustaši; vsak dan umor, — enkrat pade ruski dostojanstvenik pred ustaškimi krogljami, dragic obesijo ustaša na carjevih vislicah.    Le eno je,
— 2 —
kar se veBeli na Roškem in kar je nepremagljivo — žganje. Poraba žganja raste na Ruskem z vsakim letom. L. 1905 se je prodalo blizo 76 miljonov vedrov žganja (l vedro obsega 12 litrov.) Umevno, da so tndi dohodki iz žganj« velikanski; 1. 1905 se je dobilo za žganje (na Ruskem ima vlada vso žganje, ker je monopol!) Čistega dohodka čez 143 miljonev rnblov, to je za 56 miljonov več kakor prejšno leto! Ta»o zmaguje žganje . . . Car ne more zmagati nad opornim narodom in uataši ne morejo premagati kronanega tigra: Žganje pa premaga carja in narod ....
V Maroku (Afrika) pelje vodja divjakov Rajenli odločen boj ptoti evropejskim velevla-stim. Položaj je skrajno nevaren. Diplomati so na papirju Rajsula „izgnali", ali mož ima celo vrsto sfrikanskih »narodov" za seboj. Združena evropska mornarica leži pred mestom Tanger (9 parnikov). Ali Rajsnli se ne boji. Valed tega se nt. Francoskem in Španskem na resno vojsko oripravljajo. Vojaki iz teh držav baje že odha-ajo.
Lakota na Kitajskem, ki je posledica nevernega dežja, je najhujša v zadnjih 40 letih. 4 miljonov ljudi je brez vaacega živeža in umira od gladu. 50 000 begunov je prišlo v mesto Nankicg pol nagih in mrtvih. Vlada se boji uporne agitacije.
Dopisi.
pokazati, da bode ta papirnati uničevalec na-prednjakov kar vse Nemce nakrat požrl. Iz gotovih vzrokov ae je naselilo uredništvo tega lističa na Kranjsko, da lažje vse poštenjake oblaja, zanašaje se na ljubljanske porotnike. Ali tudi to sredstvo ne bode izdalo. Nepotrebno je, pacati se s plodovi vodenih možganic teh ljudi obširneje. Le par očitanj naj popravimo, ne zaradi lističa, temveč zaradi javnosti. Neresnična je trditev, da se vsiljenemu sdravniku dr. Stra-šeku plače zato ni od okraja izplačalo, ker ne pleše po piščalki vladajoče stranke. Okrajni zastop takoj po prevzemu poslov ni hotel priznati za večne čase sklenjeno pogodbo med dr. Strašekom in okrajem in glede pogodbe še ni sodnijske odločitve. Scer pa je dobival dr. Strašek kakor vsak dragi okrajni zdravnik, tisto kar je res zaslužil, tudi izplačano. Ali gre se za višje dohodke in zaradi njih gre tožba; prejšni zastop jih je ravuo dovolil na okrajne troške. Tako stoji ta stvar. Z okrajnimi denarji se ne bode gospodarilo, kakor se to ravno prvakom zljubi . . . Drugi nesramna trditev je, da hoče okraj mestu Brežice za prispevke h zgradbi novega mosta čez Savo in Krko 100 000 K izročiti. To so brezvestne trditve, katere morejo le prvaške butice iznajdeti. Ali na take limanice se pač nikdo ne vsede, makari če dobi tudi 3 volilne golaže v „Narodnem domu." Ker smo že pri ,,Nar.domu;l, naj omenimo, daje tam prava finančnaumetnost doma.Bajeseje rodil tam tisti pea, ki bode vse dolgove požrl. Ah — kako so izginile ti dolgovi? Videli bodemo! Malo že vemo in »tajnosti" v Posojilnici bi marsikaj izdale in bodo tudi izdale, ako bo trebai Kako človekoljubno deluje prvaška Posojilnica, dokazuje ta-le slučaj: Dne22. svečana 1906 se je izplačalo posojilo pr. K 1000; zaračunilo pa se je na 6% obrestih do 1. avgusta 1906 K 30 — in na drugih „izdatkih" K 19 80, torej za 6 mesecev blizo 50 kron!!!! Vodstvo Posojilnice se baha s svojimi miljonami; v žalostnih svojih gostilnah pa pijejo — prvi si napi-jejo poguma, ker so vložili denar in dragi se z rajno kapljico za »posojila" troštajo . . . Baje se sezida na Griču iz starih hlevov zdravilišče za finančne talente; pod Gričom poleg glavne ceste pa bodo navrtali Smolnate studence . . . Djpisuu prvaškega lističa je tndi razžaljen, ker prihaja in odhaja k g. Mithiisu toliko vozov, k „narodni štacuni" pa tako malo. Ja, kadar bode toliko reklamnih listkov tiskanih, da se izplača, jih kar odvažati, pridejo že vozovi . . . Med tistimi obrtniki, s katerimi se brežiški prvaki bahajo, je tudi nekdo, ki je zblaznel in sedi v bolnici v Gradcu; nekaj pa je specialistov za prenos lastninskih pravic, za zakonske ločitve, za ustmene kupne pogodbe, za tajno pisanje itd. Ali nas razumete?! Le prihajajte s palico, mi pridemo potem s polenom! Toliko za danes. Pa na svidenje!
Iz Veržeja. Pogosto beremo, da so duhovni kmetski prijatelji; ne pravim da to ni res, ali vsi pa le niso! Naš župnik meni pač, da mu mora biti vsakdo v vseh stvareh pokoren, makari tako kakor je ovca mesarju pokorna, kadar jo žene v mesnico. Izvedel sem, da je naš župnik pravi povzročitelj nesrečnih tožb, ki se že čez 6 let vlečejo zaradi tržkega pašnika. Na tisoče kron je tožba revnim tržanom vzela. Lani so že glavarstvo, namestnija in ministerstvo prepovedali, pasti po tržkih gozdeh. Toda župnik je pustil vedno svojo živino v gozd gnati. Zan-darji so to poizvedeli in župnik ter nekateri drugi posestniki so bili kaznovani. Vložili so rekurz. Ali kot strela iz jasnega je vse izne-nadilo, ko je oblast zahtevala, da plačajo globe ali pa gredo v zapor . . Žapnik zahaja rad v Rozmanovo krčmo. Ko zagleda tega ali onega tovariša pri paši, pravi: „To so moje ovčice" in plačuje za pijačo, da se te ovčice slednjič opijanijo. Kadar pa pride kdo od nasprotne stranke, pa pravi žapnik: „odhajaj odpadnik ali puutar". In še več: celo preklinja vse tiste, ki branijo po svojih gozdeh tujo živino pasiti. AH župnik ne pozna dozdnih postav?
Iz Ormoža. Prvaški gospodeki ormožke čitalnice hoteli so prirediti v ormožki okoliški šoli igro „Deseti brat". Pa so se močno na-solilil Brez vsake prošnje do krajnega šolskega sveta počeli bo svoje norčije v šoli uganjati. Ali vendar  Be je enkrat krajni šolski svet,   v
katerem sede večinoma kmetje, spametoval in je tem prvaškim gospodekom te bnrke v šolskem poslopju prepovedal, tako da so ostali na cedilu. Kaj potrebujemo v šoli takih teatrov! Šolo smo si postavili za poučevanje otrok, ne pa za take igre, pri katerih se nam šolo poškoduje; za popravilo pa mora poseči ubogi kmet globoko v žep. Čast vrlim možakom, ki se borijo za našo kmetsko korist in tako počenjanje prvaškim bahačem preprečijo! Z stavbo šolskega poslopja smo si nakopali ogromne stroške, kter© nam je povzročil prejšnji krajni šolski svet pod komando znanega gosp. dr. Omnleca. Oh ko bi že prej imeli take može v šolskem svetu, kakor so sedaj; izpadlo bi to vse za nas kmete drugače! Le tako naprej, vrli možje; glejte, da se naša deca v prekoristnem nemškem jeziku še bolje podučuje, čeprav nam to bahači tako strastno zabranjujejo.                               Zaveden kmet.
Op. uredn.: Veseli nas da vendar enkrat vsaj nekateri spoznavajo, da šola ni za teater ampak za podnk. Vsa čast možakom! Tako naj se nastopa i drugje in kmalu bo konec no-rijam. katere stanejo le denar!
Kiral na Ogrskem. Vsem naprednjakom srečno novo leto! Vi pa, g. urednik, nadaljujte pogumno svoje delo. Spodbujajte ljudi, da bi Bog i onim oči odprl, ki še tavajo v temi kle-rikalstva. Srčna hvala, dragi »Stajerc", da spodbujaš ljudi k nemškem poduku. Jaz delam na Ogrskem, a brez nemščine bi ne mogel izhajati, čeprav je tukaj geslo: „Eljen a Magyar Orszag!" Jaz sem še danes hvaležen svojemu ranjkemu učitelju Jož. Kokalju pri sv. Marjeti poleg Rimskih toplic za njegove nemške poduke.    Živeli ..Štajercijanci!"          J. B., radar.
Spominjajte se vboge ptice, ki trpi v mrazu! Trosite ji hrane!
Novice.
„Kristjani;i na — jeziku. Mi smo prinesli v božični številki praznikom primeren uvoden članek. Zdelo se nam je, da je to dolžnost vaacega lista, katerega čitatelji so kristjani. Zdelo se nam je, da mora vsaj ob praznikih ponehati politična gonja in da morajo vsaj tisti, ki vedno kričč, da so najboljši kristjani, par besed o krščanstvu ziniti. . . Pa smo se zmotili. Napredni listi, katere psujejo klerikalci za »brezversko", so prinašali božične članke. Klerikalni listi pa bo to ,pozabili.". . Evo dokaz! Mariborski »Gospodar" je prinesel za Božič članek, ki prične tako-le:
„Mir  nam  obetajo  božji  krilatci   iz  nebeških
višin: Ne donaSajo ga nam, ampak «amo obetajo. . .
Iz  Ptuja   prihaja že  več let   „Slajerc",  ki vedno
napada katoliške može" . . . itd, In potem cele htanije čez napreden list. . . Ja kaj pa ima opraviti Božič s „Štajercem", kaj imajo opraviti betlehemski pastirji z našim listom? »Gospodar" je v svoji divji Želji po hujskanju celo božične praznike izrabljal za hnjskarijo, kakor izrabljajo njegovi privrženci lečo in apovednico. . . Io. drugi klerikalni listi niso za las boljši. Tako je »krščanstvo" teh ljudi in za tako „krščanstvo" se pač lepo zahvaljujemo. To je krščanstvo na jeziku in zato lažejo ti nad vse pobožni gospodje, kadar se šopirijo kot veliki »kristjani". Njih »krščanstvo" ja toliko vredao kakor njih »narodnost", za katero ne damo pečene hruške.
Prvaški Švindell Slov. jezik nima primernega izraza, ki bi označil brezmejno podlo ravnanje nekaterih prvaških lističev. Res, škandal je za cel slovenski narod, da izhajajo še liati, ki delujejo edino z lažjo, obrekovanjem in švindlom. Prvi med temi švindlerskimi »časniki" je danes celovški „Mir." Ta cunja postaja dan za dnevom nesramnejša, ako ravno jo ne vpo-števa več noben pošteni človek, ako ravno ji ne posodi nobena duša počenega groza, ako ravno so jo vrgli liberalci iz svojega tabora in so ji dali tudi klerikalci že davno brco. V 61. štev. je prinesla ta sleparska cunja podlo notico, v kateri pravi, da — »Štajerc" ,crka" . . . Pravi da imamo toliko »dolga", da ne vemo več »kam in kako iz silne zadrege" ... Za tako podlost bi bil pasji bič edini odgovor! Osebno ničvreden mora biti človek, ki tako nesramno laže. »Štajerc"   je  postal   t e d-
01 nekje. Velepomemben in oster popis čez Ivana Kankler, nadučitelja šolske okolice v Ptaji v št9v. 26 .Štajerca'1 pač nobenega njegovih znancev od dijaških in učiteljskih časov ni najmanje iznenadil; ampak čndil se je že marsikedo, da se je tej hudi šibi toliko let mirno skozi prsto gledalo, ter se ga ni očitno ožigosilo, kar bi bil špotljivec za pokoro in ižanje že zdavnej zaslužil. Že kot gimna-imel je vedno čez druge prav zbadljive in nehovalne izraze, tembolj   pa še pozneje na
kr. mariborskem učiteljišči, če tndi mu je mji latinski šoli matematika velike težave [lavice delala, si je vendar o prihodnji Sdajo domišljeval. A zadovoljen in miren naj bi sedaj bil s svojim mestom, kojega je le z veliko težavo in le edino s pomočjo prvakov, zlasti pa notarja in poslanca dr. Ra-taja, ki je pa tndi pozneje škandale delal, do-»egel, kojega je Kankler po vsih slovenskih časopisih za svojega zaščitnika razglaševal in raz-trobental. Razun nekterih prvaških Slovencev se ga je v Pcuju vse balo, ker je hotel kakor še sedaj vse etrahovati! — Tudi kot učiteljskega zastopnika v okrajnem šolskem svetu so se tega hudomušnega zapovedovalca kot hudirja branili, le njegovi kratkovidni pristaši so ga volili in hoteli imeti. V Ribnici na Pohorji in v Vuze-nici je svoj Čas v počitnicah preživel ter si bogato nevesto iskal, a vsa dekleta so mu hrbte in fige kazale. Kauklerjeva ošabnoat, prevzetnost, surovost in zasmehovanje čez druge je po širnem štajerju in Še dalej znano. Da bi ga vsega popisal, prišla bi velika knjiga na dan. Toliko za prv' pot. Hvalo pa neustrašenemu dopisniku, 'JfTje s Kauklerjevim značajem že vendar enkrat prišel na dan.                          Tovariš - učitelj.
Sp. Pols'<ava. V zadnji štev. smo objavili dopis iz Sp. Polskave, kateri jo docela neresničen in zloben. Pri veliki množini dopisov, katere dobivamo, je zmota mogoča. Zdaj smo se pa podučili, di je bilo vse drugače in da je mož, ki nam je dotični dopis poslal, grdo zavijal ter neresnico poročal. Bili smo torej naravnost mistificirani. Dotična svečanost se je vršila 6. nov. V obče spoštovani občinski predstojnik, katerega časti vsa okolica in ki je splošno priljubljen ter skozinskoz naprednega mišljenja, ni o nameravani veselici ničesar vedel. Priredili so mu to veselico njegovi prijatelji, da ga počaste in da pokažejo, da klerikalci v tem kraju nimajo prve besede. S tem da to popravimo, prosimo vrlega župana g. Sicherla in g. mojstra Kickerja, naj nam to pomoto ne vzameta v zlo in naj bodeta prepričana, da je zaupanja naprednjakov do njih vedno isto. Dotični dopisnik pa naj svoje osebne grde napade v klerikalnih listih objavlja.              Uredništvo.
Brežice na Savi. V prvi številki zakotnega lističa,  katerega izdajajo naši prvaki,  se  hoče I
n i k, to se pravi, njegovi izdatki so se podvojili in vendar pademo pred tistim prvaškim popom, ki nam dokaže le vinar dolga, na kolena in mn poljubimo črno njegovo suknjo. Naši dohodki so se v zadnjem časa tndi p o-d o vol ji 1 i in kar obstoji »Štajerc", še ni imel toliko dohodkov kakor zadnje dni. Sramotno je le, da capljajo veliki listi kakor je .Slovenec" za takim pritlikavcem, ki liže pete tistim, katere je včeraj še opljnval ... Ali vsak otrok ve, kako stoji stvar. .Mir" hoče na vsak način »Štajercu" škodovati in zato laže vedoma, — saj mu to liguorianska »morala" dovoljuje. Pa ne delajte si nade, lažniki! Pokazali vam bodemo. da še dolgo nismo pri kraja in da bodete še čatili našo življenjsko moč! In — kar je glavno! —mi živimo iz lastnih sredstev, ne pa od »pufa" in nafeh-tanih ,,almožnov" kakor „Mir" in dragi zakotni lističi.
Neverjetna predrznost. Veste kaj je to? No — v zadnji Številki smo pisali, da je vlada brez vzroka ljubljanskemu škofa Jegliča znižala davke od 18.000 na 3.000 K, da mn je torej 15.000 K darovala. In da smo to omenili, — mi, ki vemo slučaje, ko se je kmeta za par kronic davka zadnjo kravo prodalo — nato smo »neverjetno predrzni". Dobro, mi smo potrpežljivi, ali — ven z dokazi! »Fihpos" pravi, da je to »izjemen" davek, ki ga,,plačujejo samo duhovni". Napisati bi pa moral: „sa-mo bogati škofi". Nepozabljivi in največji avstrijski cesar Jožef II. je razpustil razne samostane, poslal lene menihe in nune k delu in osnoval z njihovimi priberačenimi denarji „sklad", iz katerega bi se naj duhovščina plačevala. Ker je bilo pa preveč duhovnikov in premalo denarja, določilo se je, da morajo plačevati bogati škofi od svojih velikanskih dohodkov gotov „davek" v ta „8klad". In ravno ta „davek" ni hotel plačati ljubljanski škof in razni ka-plančeki — poslanci ter hofrati — so mn pripomogli, da mu je vlada darovala 15.000 K. In mi smo to ravnanje pribili, zato pa nas ima „Fihpos" za „neverjetno predrzne" Mi pa prosimo: neverjetno je, ako se upa list, ki laže v javnosti, daje »kmetski" list, tako ravnanje zagovarjati. Potem čveka „Fihpos" o škofovih zavodih v bt. Vidu nad Ljubljano in o „Alojzijevišču" in o škofovih izdatkih za »človekoljubne umetniške in znanstvene namene". To je pač ne samo predrznost, temveč nesramnost! Prvič so slavni „zavodi" v St. Vidu, za katere se je na več kot predrzen način odiralo neumne Kranjce, le škoda za Slovence, ker se odteguje kmetijstvu zdrave, močne mladeniče in se jih „vzgaja" tako dolgo, da postanejo prvaški hujskači v talarju! Drugič je le par fantalinov zastonj v teh zavodih, vsi drugi pa morajo plačavati do 50O K. Glede »Alojzi-jevišča" pa škof Jeglič sploh niti ušivega vinarja ne žrtvuje in Korošcev list je nesramno lagal, ko je to trdil. Jeglič opravlja le velikansko glavnico škofa Wolfa in ima od tega svoj dobiček!! Kar se pa tiče umetnosti, je ljubljanski škof do danes samo nekaj napravil: nakupil je celo naklado Cankerjeve knjige »Erotike" in jo — sežgal. In to v sedanjem stoletju! „Fibpos" ni torej le predrzen, temveč tndi nesramen do skrajnosti. Zakaj pa interpe-lira kaplan Korošec le zaradi straniščnih napisov? Zakaj ne vpraša, kako se je predrznila oblast, ..odpisati" neki kmetici v Šiški le 1 vinar davka zaradi toče?! Škofe, ki ne znajo gospodariti, podpira lahko vsak; ali kmeta, trpina, vbogega vraga je treba podpirati, vi črni, širokoustni farizeji v Mariboru!!! Z*&Značilno! V 52. številki se peča mariborski »Gospodar" s »Štajercem" v 12, reči »dvanajstih noticah. Vraga, vedno pojete, da ..umira" naš list, da smo .,pri kraju", da nas berejo le »šnopsarji", — zakaj pa pišete toliko proti nam? 12 notic proti »Štajercu" v eni sami številki to je vendar preveč. Vse kar je prav, velečastita gospoda, ali to je preveč!
Gasilci, gori! Tako pišejo v eni svojih zadnjih številk »štifelpucerji" znanega poštenjaka dr. Korošca ... Za božjo voljo, kaj se je zgodilo? ... Ali se je vnela slama v glavi prvaških časnikarjev? Potem bi pač nobena požarna bramba ne pomagala ... Ali ne, ne! V  dotičnem  ..Fihposovem" članku smo brali o
»narodnih svetinjah", 6 »sveti dolžnosti", o »groznih nasprotnikih", o »krasni domovini" in — — hudirja, mi poznamo svoje »Pipen-hajmerje": kadar ima ,F;hpoa" tako visoko leteče besede v svojih ustih, takrat »cnfa" po navadi za denar, takrat mora vsak fajmošter, vsak kaplan, vsak mežnar in vsaka tercijalka vedeti in med vrsticami citati: odprite svoje denarnice, kajti v naše blagajne je prišla suša in mi potrebujemo drobiža . . . Tako smo si mislili in tako je tudi stvar! Požarniki naj gasč, kajti v »Fihposovem" uredništvu se je vsled prevelike suše vnelo. Požarniki naj gage, — pa ne z vodo, temveč z bankovci po 10 K. Požarniki naj gase, kajti v »tiskovnem društvu" v Maribora, v slavni Ciril- in Metodovi tiskarni gori . . . Vbogi »štifelpucerji" poštenjaka Korošca, — zakaj toliko ropotanja?! Ako vam manjka drobiža za izdajanje tako grozno »potrebnih" listev kakor so »Fihpos" in »Stimmen", potem vemo mi jako dobro od pomoč. Kaplani in fajmoštri bodo dobili kmalu precej večje plače: naj torej vsak teh možakarjev plača gotovo svoto davfea za vašo tiskarno. Ampak gasilce postite pri mira. In tudi tiste duhovne, ki se brigajo raje za božje kakor za — Koro-ščeve nanke . . .
Z imeni na dan! Poročali smo, da so prosjačili prvaški vodje v Ptuju pri »Štajercu", naj ne napada hofrata Ploja. Pribili smo s tem dejstvo, ki se ne da več utajiti in ki smo ga pripravljeni dokazati pred vsako s o d n i j o. Res je, kar smo pisali; prvaki so ponižno prosili, naj ne napadamo hofrata Ploja, kateremu je vrgel posl. Stein zločinstvo v obraz . . . »Gospodar" hoče to dogodbo »osmešiti" in celo Spindlerjev „Nar, List" nas napada zaradi te trditve. ,,Z imeni na dan", tako kriče ti listi . . . Dobro, dobro! Imeli smo toliko takta, da nismo hoteli objavljati ime moža, ki je to storil. Hoteli nismo, da bi trpel posamezni prvak za grehe cele prvaške stranke. Ali ker se nas sili, moramo iz pregovoriti. Za hofrata Ploja je prosjačil pri »Štajercu" tisti trgovec v Ptuju, ki se sicer giblje večinoma v nemški družbi, ki pa je vendar že slovesno izjavil, da je in ostane prvaškega mišljenja. Razumete? Tisti trgovec, ki je postal vsled prizadevanja raznih hofratov ravnokar »komercijalni svetnik", ki je torej te hofrate potreboval in je torej iz osebnega kakor iz strankarskega interesa prosjačil za milost. . . Razumete? Dotični gospod naj se zahvali pri prvaških listih, da se ga je potegnilo iz varnega zavetišča v javnost . . . Ali mi smo hoteli le dokazati, daje res, kar smo pisali: Seveda bodo prvaški listi zopet tajili, — ali otajili ne bodo resnice. Pa — eks!
.Fantu" Vek. Spindlerju povem enkrat za vselej, da ga res prav nič ne briga, kakšnih shodov in na kakšen način se jih udeležujem. Ako bi pričel slavni »Fedorov" pota osebnega boja zasledovati, dobil bode primeren odgovor. Tudi jaz se ne brigam za preteklost gotovih gospodov. Ali brigati se bodem pričel, ako me v to prisilijo. Klin s klinom! — Linhart K.
Iz Spodnje-Štajerskega.
Poslanec dr. Korošec je — kakor poroča »Nar. list" — že zopet prelomil svojo besedo. Obljubil je da bode le to storil, kar bodeta storila Robič in Ploj. V »Slovenski zvezi" pa je glasoval proti predlogu Robiča, naj se izvaja posledice iz tega, ako sprejme zbornica točko, da se sme volilni red spremenili le z */» večino. V »Fihposu" pa je Korošec lagal, da je glasoval za ta predlog. No, mi poznamo Korošca od pete do glave in ob priliki napišemo njegov životopis od »prefekta" od »poslanca".
Novo sredstvo za »rešitev." Slovenski narod na Štajerskem bi že davno izginil kakor kafra, ko bi ne bilo prvakov, ki zanj »delujejo" in ga »rešujejo." Kam bi prišli vbogi Štajerci, ko bi ne upeljali prvaki svete vojne za dvojezične pečate?! Kam bi prišli, ko bi ne kontrolirali prvaški nosovi vsako stranišče! Zdaj so pa znašli novo sredstvo, kajti pot prvaškega »na-rodnjaštva" vodi sicer skozi stranišča, ali ne ostavi se niti v občinskih pisarnah . . . Prvaki agitirajo zdaj, naj bi sklenile občino izključno slovensko uradovanje. S tem hočejo prvaki edino oblasti šikanirati in delo podvojiti. Kako grozno
bode izgledalo to »uradovanje", si lahko vsakdo misli, kdor pozna razmere. Mi za svojo osebo vemo, da napravi neki prvaški župan v bližini Ptuja, ki je vodja in general prvakov, več napak kakor je besed v njegovih spisih. Ali hočete zopet ime izvedeti ? . . . Pametni ljudje se ne bodo pečali s takimi prvaškimi neumnostmi, temveč raje z gospodarstvom. Tako stoji stvar!
»Slovenske pravice", tako je krstil Veko-slav Špindler listič, katerega je izdajal kot urednik »Domovine". Zdaj so te uboge »pravice zaspale in nehale izhajati. Tadi ta listič je imel cilj, premagati in uničiti »Štajerca". Pa tudi ta listič ni dosegel svoj cilj. »O mrtvih govori le dobro", — zato molčimo raje o teh mrtvih Špindlerjevih »Pravicah". R. i. p.!
Delo naprednega zastopa v Ptuju. Komaj dve leti imajo naprednjaki ptujski okrajni za-stop v svojih rokah in že Be vidi plodove tega pridnega dela. 19 let so imeli prvaki okraj v svoji oblasti in ničesar niso storili, vse so zanemarili, vse je zaspalo in pustili so še ogromno svoto dolga. Vse prebivalstvo je vsled tega tndi veselo zdih-nilo, ko se je iztrgalo nepoklicanim in nezmožnim ljudem zastopstvo iz rok. Naprednjaki, na čelu jim žnpan O mig, niso ostali za pečjo, temveč so pričeli delati brez ozira na nizke psovke v zakotnih prvaških listih, brez ozira na polen, katere so metali prvaki naprednemu zastopa med noge, — in posrečilo se je napred-njakom, dvigniti v teku dveh let cel okraj in ga pripraviti na stališče, ki je zastopu kakor prepivalstvu v čast in ponos. Celo nasprotniki imajo ta vtis in na zadnjem zborovanju zasto-povem ni niti eden prvaških članov usta odprl, niti eden se ni oglasil k besedi, niti eden ni ponovil ali skušal vtemeljiti grde napade v prvaških listih. Kakor nemi spomeniki se sedeli gospodje Mahorič, Zclenik, Brenčič itd. in priznali s svojim molkom, da je izvršil napreden zastop velikansko delo in da mu gre h?ala od vsaceg* poštenjaka. .. Preglejmo poglavitne točke izporočila, katerega je zastop podal in ki obsega dobo od julija H do konca decembra. V tej dobi se je izdalo za ceste K 141.000 in za plemensko živino K 9.000. Od prvaškega zastopa pa se je prevzelo 1. 1904 dolga K 22 000. Okrajna doklada se je zvišala tedaj za 107«, kar je doneslo K 70.000. Izredna zastopova dela so znašala s tem dolgom K 172.000. Iz tega sledi torej, da je delal okraj s preostankom iz tekočih računov, ki je znašal 102 000 K. Že iz tega razvidi vsak pameten človek, ki ima oči, da gleda, in ušesa, da sliši, da je okrajno gospodarstvo naravnost vzorno. Ali poglejmo posamezne številke iz tega dveletnega dela! 140 lesenih in strohnelih cestnih cevi se je nadomestilo z cementnimi cevi (sknpno 876 m), kar je znašalo K 6 05102. — Most v Ankensteinu se je prenaredil in beto-niral. Most je danes skoraj lepši od ptujskega in bode držal leta in leta. Betoniranje meri 152 m v dolgini in 5'70 m v širokosti in je stalo K 5.872 82 Retkonstrnkcija pa je stala K 6.77898, torej skupno mos čez 12.600-K. — Za razne drage mostove (kakor v Pod-lehniku, v Stanošini, v Tržcu itd., skupno 7480 m dolgo in 5 m široko) K 2.122-48. — Za mostova v Skofcih in Svetincih na radgonski cesti (8 m dolgo, ograja s šinami) K K 383 39- — Za 2 mostova proti Podvincom (beton na dilah 168 m dolgo in 5 m široko) K 37746. — Za mejni most na ljutomerski cesti (3 4 m. dolgo, 5 m. široko) K 24838. — Za most v Hlaponcu (na betonu 38 dolgo, 5 široko) K 99106. — Most pri .Friedelnu" na vurmberški cesti K 51418. — Škarpa pri Ma-leku na radgonski cesti (40 dolgo in 1'80 m. visoko), povečanje ceste in pešpota K 1.029 26. — Zgradbe na Golemvrhn na krapinski cesti K 6,042 89. — Zgradba na Strmecu pri Rogatca K 535. — Pešpot od Brega v Hajdino K 286 97- — Cestna zgradba Velovlek-Svetince (4 km dolga), ki je bila gotovo vtč kot potrebna, stane K 30 000. — Naravnost krasna je nova cesta ob Okičevi gori, (2 km. dolga); kdor je poznal prejšno pot, ki je bila naravnost grozna in nevarna, mora priznati potrebo te zgradbe, ki stane K 23.107 — Za 7 km dolgo cesto v sv. Florijan se je izdalo 20 3&& K. (izdelano 4 km.) — Za cesto   v Tnrški vrh
(1 km) K 3.603 — Zgradba ceste Podlož Ses-terše (km) stane K 10.180; izdelano je 3 km. — Zgradba na gori Strmen za Selom (2 km dolgo) stane K 1.410. — Omeniti je tudi občinsko cesto v Ptujski Gori (4 km) ki stane K 6.863'—, občinsko cesto sv. Elizabeta (1 km, K 20G 71), občinsko cesto na Brega (K 400). Nadalje nova cesta v Naraplu (2 km dolga), ki stane K 2827—, sv. Urbanska občinska cesta (K 1.707), občinska cesta Dorna-va-Možganjce (K 130) občinska cesta Zakušak (K 113), občinska cesta Slatina (l km) K 1.362, Ptaj-Rogoznica poleg železnice (1 km) K 9897.—, Sasterše-Šikole (2 km) K 2.050, itd. ,— Zi kilometersko kamenje I. in II. razreda se je izdalo K 704'—. Že te številke kažejo pri površnem pregledanja aspeh dela. Slično se je oziralo tndi na živinorejo. Nakupilo se je 35 plemenskih bikov (30 Pincgav in 5 iz Ptujske gore) za K 9.142'—, in 15 plemenskih telic za K 44022 in 2 teleta-bika K i 5046. — To so poglavitne številke iz tega ve-lezanimivega poročila. Med največje in najbolje urejene okraje štejemo lahko ptujskega. Ia to se je delalo brez ozira na narodnostno gonjo, ki jo propagirajo prvaki, brez ozira na to, da so zastopiiki Nemci, ki so žrtvovali vse svoje delo . in vso svojo zmožnost za slovensko ljudstvo... Prvaški listi bodo seveda nadaljevali gonjo proti zastopu, bodo lagali in psovali i naprej. Kajti volitve se bližajo in prvaki se gibljejo. Pametni volilci pa bodo napravili račun, pregledali delo ; in bodo potem priznali, da je napreden nastop ■ v kratki dobi več naredil kakor klerikalci tekom 19 let.
Okrajni zastop ptujski je obdržal 27. dec. v dvorani mestne šparkase svoj redni shod, ka-; teremu je predsedoval načelnik g. Ornig. Po j otvoritvi bo je podalo velezanimivo poročilo o i zastcpovem delovanju od julija 1904 do decembra 1906. O poročilu govorimo na drugem mestu. Zanimivo je, da se je vzelo to poročilo ednoglasno in brez razgovora na znanje. Načelnik je potem predlagal, naj ae daruje okrajnemu tajniku g. Bengu K 600 in cestnemu .^^trn K 200 subvencije; obenem naj se dvigne tajnika v 10. Činovni razred drž. uradnikov. Sprejeto! Zast. Fiirst je predlagal, naj se izjavi okoliše 1, 4. 10 in 11 za čiste plemenske okoliša. Zast. M. Strachill je predlagal izredno dovoljenje občini Trnovec, da sme prodati državne zadolžnica in porabiti skupilo za poravnanje vsied cerkvene stavbe v Selah nastalega dolga. Oba predloga edguoglaano sprejeta! Nač. Ornig je poročal o povzdigi okrajne ceste od Janežovce skozi Vinterovce, Darsteljo in Jir-šovec do št. Rupretake caste v 2. razred; nadalje o preložitvi okrajne ceste v Grabšincah v črti gornjo-radgonske okrajne ceste; končno še o povzdigi občinske ceste, ki se cepi od okrajne ceste pri sv. Barbari v Halozah in vodi skozi Medribnik k sv. Florijanu ter se izteka v hrvaško cesto, v 2. razred. Vsi ti predlogi so se eduoglaSuo sprejeli. Celi vrsti občin se je dovolilo občinske doklade čez 40%. Potem so vzeli ednoglasno proračun za 1. 1907 na -Bnanje; tudi o proračunu govorimo posebno. Kot * revizorji za okrajni račun za 1. 1906 in za proračun 1907 so bili izvoljeni gg. Mahorič, Win-disch, Kaspar, pl. Pongratz in Tschutsch. Razni govorniki so povedali potem svoje želje glede cest v raznih krajih. Načelnik je v obče zadovoljstvo naznanil, da s8 bode letos najbolj oziralo na levo dravsko obrežje in zlasti na Slov. Gorice. S tem je končalo to velevažno zborovanje.
Proračun okrajnega zastopa v Ptuju za 1.1907 izkazuje potrebščin K 201.211 69 in dohodkov K 67.228 30; 40% doklada znaša K 132.986 80 IS se bode torej okroglo 1000 K v proračun za !. 1908 pajtavilo. D)hodlci obsegajo sledeče zanimive številke: Aukensteinski most K 5.000, premije za bike K 249'—, deželne subvencije za ceste I. razreda K 24430, za ceste II. razreda K 500, deželna subvencija za sv. Florijansko c9sto K 7.000 za cesto Podlože-Sesterše K 5.000, za Okičevo cesto 13.000, za cesto Velovlek K 8.533, povrnino Vi troškov za občinske ceste K 2.000 itd. — Še zanimivejše pa so številke iz izdatkov; omenimo naj le sledeče: donesek k dež. šolsk. zaklada K 23.27209 ; za vzdržanje cest  se  potrebuje  K 87.395-—,   za  regulacijo
_ 4 _
Drave K 880, za regulacijo Pesnice K 2000, za sadno drevje ob cestah K 1.000; nadalje za cesto v Velovlek K 8.000, v Okič K 17.000, v Podlož-Sasterše K 5.000, v sv. Florijan K 10.000, za casto v Janežovce in Jiršovce K 8.000, za cesto ob Grabinceh K 3.000, za okrajni ubožni sklad K 2.000, na subvencij zai občinske ceste K 7.000; nadalje m. dr. še sledeče podpore: za jugo-vzhodno-štajersko železnico K 2.000, za šivalni in kuharski tečaj za kmetske hčere K 500, aa bike K 1.000, za svinjerejo K 1 000, poljedelski šoli v sv. Barbari K 100, za nakup plemenskih bikov K 2.200, za čebelarstvo K 500 itd. itd. Te številke kažejo jasno splošno napredovanje okraja. Treba se je ozirati na delo in potem žele soditi.
Proti flrmi Leposcha v Ptuju nadaljujejo prvaške cunje nesramno gonjo. Mi smo stvar razjasnili in vsak dostojen človek bi mislil, da je zadeva rešena. Prvaški listi pa nimajo niti toliko dostojnosti, da popravijo očitno laž. Fej!
Razprodalo se bode 17. t. v Ptuju (Bahn-hofgasse v kleti) 625 hI belega in 38 hI dalmatinskega vina brez posode na javni dražbi. Vino je iz Kaiserjevega konkurza (glej naš inzorat!).
Rabuza — plava. Mi ne vemo, ali je to zbesnelo kaplanče zdivjalo ali kaj. Iz Trbovelj je moralo čez noč pobegniti, ker bi mu knapi drugače ušesa navili, iz Skal je moralo dvakrat, enkrat v spremstvu orožnikov, drugič zopet čez noč, — in komaj je prišlo to besno kaplanče v Št. Jakob, že giblje zopet svoj strupeni jeziček, že hujska, laže in uganja burke... Dobili smo dopis iz sv. Jakoba, katerega objavimo v prihodnji številki. Za danes pa trdimo slovesno in javno: kaplan Rabuza je v hiši božji na prižnici lagal in nesramno resnico pačil, ko je trdil,|da „Stajerc" z novim letom ne bode več izhajal. Kaplan Rabuza', Vi ste nesramni lažnik!... Kar se pa tiče nečuva-nega dejstva, da je Rabuza šel na pošto in izvedel tam, kdo je naročen na naš list, povemo to-le: napravili smo že naznanilo na poštno ravnateljstvo! Videti hočemo, ali ni uradne tajnosti v sv. „Jakobu! Toliko za danes, — prihodnjič prinesemo dopis!
Zloraba uradne tajnosti. Nekateri poštni uradniki bo izdali raznim prvaškim duhovnom naslove naših naročnikov. To je navadno hudodelstvo! Prosimo: Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da ima župnik v Ptujski gori listo, na kateri so napisana vsa imena naših 61. naročnikov v Ptujski Gori. To je nesramno! Napravili smo takoj naznanilo na poštno ravnateljstvo in preiskava bode dognala, kje je hudodelec. Take nesramnosti, takšni ,,črni kabinet", kakor je bil v srednjem veku, ne moremo in ne b"demo trpeli!
Župnik V Ptujski Gori ima seatertja tndi čudne manire. Pred kratkim je prinesla gdč. Mici Radler otroka h krsti. Župnik pa je pričo! psovati, je postal grob in so vedel prav neotesano, tako da se je moralo otroka v drugi fari krstiti. Vi župnik Tertuček, veste zakaj vera peša ? ...
„N8mški ne znajo". To „igco" je hotelo
vprizoriti bralno društvo v Ragoznici pri Ptaju, ali oblast jo je prepovedala. Vsak šolar razume, da so hoteli s to duhovito „igro" smešiti Nemce in narodno hujskati. Zato je prepoved pač umevna. Prvaški listi pa vpijejo, kot da bi se podrl svet. Reveži!
Napredno delo. V Škofji vasi pri Galju se bode zdaj vendar ondotni potok Hudinje reguliral. Nikdo ne bode zanikal, kako potrebno je to. Troški bodo znašali okoli 72.000 K; na občino odpade okroglo 7.000 K, katere bodo pa večidel interesenti plačali. Pl. Bischoftnausen je podaril sam 1.000 K v ta namen. Z delom se prične že marca meseca. Tako se bode ta prepotrebna regulacija izvršila, brez da bi ae občinske doklade posebno zvišalo. Zahvala gre v prvi vrsti dež. odborniku M. ntallnerju in dr. Brescharju. Pod vodstvom prvaških dohtarjev Dečko in Sarnec se briga okraj le za slavno „Narodno godbo', — naprednjakom pa se pripušča potrebno gospodarsko delo.
Dr. Štor in Čast. Hudo je trpela čast pr-vaškega dr. Sfcora, tako hudo, da bi vsak drug človek izginil, ko bi se mu to pripetilo. Poročali amo svoj čas, da je ta čedni prvak iz  Te-
harjev po krivem obdolžil krčmarico Kunstič, da je zažgala svoje poslopje. To se je zgodilo le iz sovraštva, ker je bila žena naprednega mišljenja. Ko je žena po nedolžnem v preiskovalnem zaporu Bedela, prodali bo ji upniki vse, tako da je prišla ubožica na beraško palico. Dr. Štor je dobil za svojo prav prvaško ova-duštvo 10 dni zapora. Mož ima železno čelo in se je proti tej itak nizki kazni pritožil. Ali okrožno sodišče je potrdilo prvo kazen tega tata tuje časti. Ali mož bode icuel tudi še pred civilnim sodiščem opraviti. In zdaj vprašamo: Ali je tak človek vreden, da mu stisne pošten mož roko ? In ali more biti stranka poštena, ki ima take voditelje? Fej!!
Občinska volitev v Šoštanju. Pred kratkim so se vršilo v Šoštanju volitve občinskega pred-stojništva. Izvoljena sta bila g. Hans Woschnagg za župana in g. Ivan Vošnjak za njegovega namestnika.
Za volitve se klerikalci že pripravljajo, seveda zopet z izrabljenjem leče in spovednice. V Loki pri Zidanem mostu je 26. p. m. župnik že o prihodnjih volitvah pridigoval. Znanec nam piše: „Niseni klerikalec, tudi ne liberalec, vendar se čntim poštenega človeka in me v srcn boli, da se omadežuje hišo božjo v svrho agitacije za klerikalce, katere že itak dobro poznamo". .. In potem bodo zopet javkali, da vera peša!
Sv. Marko niže Ptuja. Zadnja naša notica o detomorilki je vznemirila tamošnjega župnika in kaplana. Skočila sta po konci, kot da bi jih gad pičil. A mesto da bi odgovorila ali je res ali ne, kar svet o očetovstvu umorjenega otroka sodi, grozita raje s tožbo in žogata, da bosta .Štajerčeve" naročnike „k pameti spravila". Torej z grdim zatiranjem se hočeta oprati. Ali — le poskušajta, le dregajta v sršeno gnezdo in doživela bosta čudeže! Dajajta raje lepše izglede, učita ljudi mir in ljubezen, ne pa sovraštvo in prikrivanje zločinev! Mi se vaju ne bojimo in našim naročnikom tudi ne bode srce v hlače padlo, ako psujeta in hujskata... Zlasti g. kaplan naj molči! Ali je to duhovniški izgled, ako sedi kaplan do polnoči v gostilni g. Čeha, se opijani in končno obleži? Žutraj pa teče z mačkom mašo citati in spovedovati... Prav resno vprašamo g. dehanta ptujskega, je-li bo mn te stvari znane in kaj hoče ukreniti, da se ostavi to pohujšljivo, grdo ravnanje, ki ruši temelje verskega čuta mod ljudstvom?!
Iz SIOV. Bistrice poročajo prvaški listi najhujše budalo3ti. Voditelji črnnhov v Slov. Bistrici pa so ljudje & la Pinter, ki je bil pred nekaj leti pri nemškemu „Turnvereino" in ki je menjal svojo barvo kakor jo menja kameleon. Taki „značaji" naj imponirajo? Fej!
Regulacija Save. Vlada je dovolila regulacijo Save od Brežice do štajersko-kranjsko-hr-vaške meje pri Jesenicah. Regulacija bode trajala 10 let in koštala ll/a miljona kron.
Iz Trbovelj, O vi srečni Trboveljčanje 1 Kako neskončno vas ljubi sultan Roš! Kako srčno skrbi za vas! Zdaj se bodo občinske doklade zvišale na 45%! ! ! ! To je lepo, kaj ? O, saltan Roš zna gospodariti, čeprav imajo Trbovlje najslabše ceste na Štajerskem, čeprav se nastavlja hudodelce za policaje, čeprav je prvi cilj nadutega sultana — lastni Žep! Veselite ae, — saj  imate  pravico,  da  plačate 45°j0. . •
Trboveljski rudnik Dosedanji ravnatelj kočevskega rudnika in prejšni ravnatelj v Trbovljah, Martin Tetpotitz, je stopil s 1. prosincom t. 1. v trajni pokoj; v Kočevje pride za ravnatelja dosedanji vodja rndokopa v Krapini, g. Lnbias.
Ljutomerska pošta. S i. prosincem upe-ljalo se je mesto tedensko 3 kratnega tedensko 6 kratni obhod krajev, ki spadajo v področje ljutomerske pošte.
Žganje in sekira. Žganje je zmešalo hlapca, Peteka iz Zg. Goric, da je razsajal pri branjevcu Temerlu v Mariboru in je razbil več šip. Neki pekovski pomočnik je pijanca pred na-daljnim nasiljem ostavil.
Zblaznel je v okrožni sodniji mariborski hlapec Barnart Filip, ki je sedel v preiskovalnem zaporu zaradi požiga in javnega nasilstva.
Življenje rešil. V bv. Lanartn so pili župan Kranjc ter posestnika Bračič in Lukič. šli so čez neki mostič in je župan pri temu  v   voda
padel. Lnkič ma je h >tol pomagati, ali padel je sam za njim. Ko bi ne bilo BraSiča, utonila ti obadva. Leta pa jih je potegnil iz nevarnega položija in poklical potem stražmojatra Pena. Ko je ta prišel na lice mesta, našel je Lukiča na pol zmrznenega; Kranjc pa je že zopet v potok padel in bi gotovo ntonil, ko bi ne prišel rešitelj.
Vlak je povozil p. m. v Leitersbergu delavca 3?erka. Revež je Se isti dan v bolnici nmrl.
Umor in samomor. V nekem graškem hotelu je ustrelil O. Fneder na svojo spremljevalko Režo Schutter. Potem se je še sam ustrelil. •Mladenič je takoj nmrl, deklina pa je težko ranjena.
Zmrznil je 21. p. m. posestnik Tark v H idočah pri Pmn. Zapustil je 4 otroke.
Požar. Arjivasi pri Petrovčah je pretila koncem decembra velika nevarnost; ko bi ne prišli dve požarni brambi, bi lahko cela vas pogorela. •Goreti je pričelo pri posestniku B-edovniku in je po?orela hiša z gospodarsk'mi poslopji.
Ženski Čudak. V Cmareku je umrla Treza Ellegast. Pol stoletja dolgo je izvrševala ta žena obrt krojača za moške obleke. Ostala je neomo-žena in skrbela za svoje 3 sestre.
Umrl je v Jarenini napreden posestnik Alojz Volštuben, ki je bil tudi obč. svetovalec v Pesnici. Možje bil blagega značaja in obče spoštovan ter miroljuben. Zadnjo čast sta mu izkazala g. župan J. Gornik in g. J. Jager. N. v. m. p. 1
Čudna smrt. V Loki pri Zidanem Mostu je umrl kmet S:kole; v 24 urah mu je sledila soproga v smrt. Pred 20 leti pa sta umrli prva žena pokojnika in njena mati tudi na ednem drevn. Pač čudno naključje.
Iz Koroškega.
Koroški proračun. Začasni proračun koroške dežele (provizocij) zahteva potrebščini za 5,074.049 K Pokrilo se bode te potrebščine tako-le: državni prispevek od osebnega davka ■K 77 690; doltlade na pivo K 336.000; na privatna vina K 32.000; drž. prispevek iz davka na žganje K 574.180; od užitninskega davka od nnsa (20°|„) K 41.797; isto od vina itd. fK 283. 95G; doklada oi lova K 30 000; lovske takse K 27.000: 60°i„ doklade na hišni davek v Celovci K 180000; 65% deželne doklade K 1,889.875; predplaček države K 400 000; k tema pride še lastno pokrite v znesku 1 044.580. Hkapno potrebščine znašajo sedaj K 5,074.049, skupno pokritjeK4,9l7 078; torejjeprimanjkljaja za K 156.971. Ker se je pa črtalo K 180.000 za meščansko šolo v Cjlovcu, ni več primanjkljaja temveč ostane prebitka za 13 029 K. Glavni uspeh proračuna je, da 3e deželne doklade ne zvišajo!
S švindlerji okoli „Mira" se pač ne bodemo mdalje prepirali. Ta list je tako neznačajen, da hi sa morali tudi mi roke umiti, kadar se papečamo s plodovi njegove »revolver - žurnali--otike." Žito bodi le par ne3ramno3tij pribitih: »Mir" pravi, da nam je „prikrižal" račune in da smo hoteli naročnike za povišano naročnino „ociganiti". Kaj je na tej stvari? V 24 štev. emo pisali, da postane naš list tednik. Starim naročnikom smo pripustili nekak „beae" in rekli, da bodo dobili i tedaik, ako plačajo do novega 3ata sedanjo naročnino. Vsak otrok razven pr vaških kretinov mora vedeti, da se ne more dajati tednik za isto ceno kakor 14 dnevni list. V štev. 25 smo tudi že povedali, da bode naročnina 3 K stala. Dve številki pred novim letom, to je celi mesec pred izidom tednika so vedeli naši naročniki visokost naročnine. Koga smo torej „ociganili"? Pri takih stvareh se seveda „Mir" razume, kajti ,,oci ganil" je celo vrsto upnikov in ,,wie der Schelm von anderen denkt, so ist er selber". . . Ali argumenti in „Mir" ne spadajo skupaj! „Mir" nas spravlja v zvezo s Kaiserjem. Kaj nas briga Kaiser? Mi se ne potegujemo zanj in ga ne sodimo. Kaiser je osleparil celo vrsto upnikov, ,J4ir" pa oslepari z vsako številko vso slov. javnost, ki se še pusti slepariti od takih lističev. In zato naj psuje ta švindlerski list kakor hoče, — izginil bode kmalu iz površja, ako se ne najde zopet neumnež, ki mu posodi par sto bron ,,auf Nimmerwiedersehen".
Pridni prvaški poslanci! Res so pridni, tako
— 5 —
presneto pridni, da se človeku gibi. Kaj bi bilo s koroškimi Slovenci, ko bi ne imeli zaščitnika v osebi deviško-čistega hot rata Ploja?! On dela, on čoje, on pazi, on ne pregleda ničesar, — in v zbornici je vprašal ministra, kako je to mogoče, kako se more tak zločin zgoditi, da se je na postajah Podgora iu Borovlje le nemški napis napravil ... H ifcat Pioj je naštel vse Slovence in Nemce in dokazal ministru, da bolo Korošci v par tednih poginili, ako se ne napiše mesto ,,Ferlach" tudi še , Borovlje.". Tako delajo ti gospodi! In vendar, vendar se dobi še ljudi, ki ne verujejo ne deviško nedolžnost hofrata Ploja in na njegovo srce, ki bije in je bilo in bode bilo za „tnžni Korotan"  . .
Napredna zmaga. Pri občinski volitvi v Rožu so zmagali naprednjaki v 1. in 2. volilnem razreda. Živeli nevstrašeni volilci!
Prvaki — pogoreli. Iz sv. Marjete v Rožni dolini se nam piše: Na Štefanovo je sklicalo prvaško društvo v Petrinoi gostilni politični shod. Že uro pred shodom so bili vsi prostori od na-prednjakov zasedeni. Cnlo se je, da prideta na ta shod ..rešitelj tužnega Korotana" advekal Brejc in prvak Grafenaaer. Ali zadišalo jim je prehitro, kakšna pečenka bo pcčo, in ostala sta raje doma za pečjo. Na shod sta prišla tudi posl. dr. Lsmisch in Kirsehner. Klerikalcev je bilo komaj dva tacata. In srce jim je padlo tako globoko v hlače, da se niti sklicanega shoda otvorit niso upali. Zato so obdržali naprednjaki shod po g 2. Poročal je poslanec dr. Lemisch. Naglašal je zlasti, koliko gospodarskega dobička imajo Slovenci od znanja nemškega jezika in kako lepo se izhaja, ako žive Nemci in Slovenci v gospodarski slogi... Tako je postal iz klerikalnega napreden shod. Omeniti je, da je bilo v sv. Marjeti doslej vse mirno in složno — zdaj pa hočejo prvaški hujskači prepir delati. Prvič so se opekli; upamo, da jih poženejo zavedni možje tudi v bodoče na Kranjsko.
Previdni kapitalisti. V Celovcu imajo podružnico ljubljanske »Kreditne banke." Ta podružnica živi slabo. Zdaj je povišala obresti za vložbe na 4Va%, tako da plača za vložbe več obresti kakor vzame za posojila. Vložbe so se jako znižale, čeprav agitini vsak prvaški faj-mošter za to ,banko." Novembra se je izplačalo vlog za 1.859.932 K, vložilo pa se je le 1.615.088 K. Vzelo se je torej za 244.844 K več iz »banke", kakor se je vložilo. Ljudje so previdni in svoje denarje ne žrtvujejo radi za — prvaške bogove.
Prvaški junaki. V Brdu pri sv. Mahorju je napisal neki prvaški junak na šolo psovko, s katero je hotel žaliti naprednega nadačitelja. Ta junak je bil obsojen na 15 dni zapora oz. 150 K globe. Taki poštenjakoviči so pristaši klerikalizma. Fej!
Prvaška zmaga v Sp. Dravogradu. V tem doslej naprednem kraja eo zmagali pri zadnjih občinskih volitvah prvaški klerikalci. Glavni agitator z*nje je bil lesni trgovec Bsraardi. Oče tega možakarja je bil trd Lah, on pa je prvak najčistejše barve. Z malimi začetki je postal bogat iu je dane3 prvi lesni trgovec, tako, da se gi kmetje precej bojijo. Njegova dva mle-čozibna pisača sta grozno agitirala. Pomagal jim je nekdaj nemško-narodni kmet, katerega pokojnega očeta se vsi naprednjaki ponosno spominjajo. Vbogi oče! Kako so klerikalci agitirali, to razume samo človek, ki pozna te gospode. Kmete se je hajskalo proti šoli, češ, izgnati bo mora štajerske otroke Nadalje so hujskali proti novem Železnem mostu čez Dravo, ki bi kmetom kakor tržanom veliko koristil itd. itd. In s tako klavrno, umazano „«mago" se bahajo od kranjskih farjev nahujskani volilci prvaške stranke!
Iz tira je skočilo 16. p. m. v Celovcu 8 železniških vozov. Drnge nesreče ni bilo.
Kmetica zgorela je v Pečnicah pri Rožeku. Spala je poleg hudo zakurjene peči in se ji je vnela obleka.
Po svetu.
Leto 1907 je navadno leto in obsega 300 dnij, na katerih se bodemo pehali in močili za grižljej kruha in 65 nedelj ter praznikov, na katerih se kupimo kozarček vinca, ako nam grošev ne zmanjka. 100 letni vremenski prerok pravi,  da bode to leto bolj suho in mrzlo,
torej jako plolovito. Koncem marca bode postalo girko, april pi nas bode imel zopet za norce in tudi maj mu bode sledil, Predpnst je letos presneto kratek; 6. t. prične in 13. svečana je že pepelnična sreda; vendar pa prerokujemo, da bode ta predpust za marsikaterega le Še predolg... Srečaica in Peter-Pavel sta letos zelo ljubezniva; oba praznika padeta namreč na soboto. Marija - oznanjenje pa pade na ponedelek, kar pozdravljajo zlasti tisti, ki imajo ob ponedelkih otekle lase... L. 1907 šteje nekaj zgodovinsko važuih jubilejev. 8. nov. bode ravno 600 let, odkar so prisegli hrabri švicarski kmetje na gori Riitli da poženejo tuje nasilneže iz svojih hribov. Potem je 200 let, odkar sta Anglija in Šotlandska združeni, 150 let od bitk pri Kolinu in Rosbahu, 100 let, odkar je šel Radetzky v pokoj itd.. . Letošnjo leto — to prerokujemo mi in zastavimo svojo glavo, da bode tako — to leto torej bode prineslo veselja in žalosti in smeha in solz, ljudje se bodo rodili in krstili, ženili in tepli in umirali in — amen!
19 letna roparica. V okolici Berolina je divjala dalje časa tatinska druhal, katero je zdaj policija polovila. Vodja te dmliali je bila neka 19 letna punica. Presnete babnice!
Iz kloštra v Imstu na Tirolskem popihal jo je že dolgo bolani pater Wendelin. Postalo mu je dolgčas.
Grozno hudodelstvo. V Graslicu na Češkem je umoril 19 letni Jos. Riedel ljubico svojega očeta in njenega otroka; potem je zažgal hišo in se obesil.
Draginja. Švedske nžigalice se podražijo pri 1000 škatljah za 1 K do 1.20 K. Namizno in repno olje se podraži od 20 do 24 vin. Safran se podraži pri deki za 30 vin. Tadi milo (žajfa) in sveče se podražijo za 10 do 12 vin. pri kišti. Hadirja, zakaj ne obdačijo še vodo, katero pijemo in zrak, katerega dihamo in — lnmparije, katere uganjajo visoki gospodje z nami berači . . .
Železniške nesreče. Vsled goste megle so se pripetile v zadajih dneh razne velike železniške nesreče. Na postaji Orlava na Češkem sta trčila dva tovorna vlaka; eden strojevodja je mrtev, drugi pa težko ranjen in zblaznel. — Pri Tarracoti (Sev. Amerika), sta trčila 2 osebna vlaka. Doslej je naznanjenih čez 50 mrtvih. — V bližini Himburga se je pripetila velika železniška nesreča; pogorelo je tudi čes 10 milj. v vrednostnih papirjih. Mrtvih je 25, ranjenih pa več sto 03eb. — Slična nesreča seje zgodila na progi Minit.polis—St. Paul (Am.); looseb mrtvih.
Osleparjena hranilnica. Hranilnico v notranjem mestu v Budimpešti je osleparil neki 24letni W. Vorliesl za K 300.000.
Cela vas preložena. Radaik v Mosta (Briix) se bode razširil, a tem bi prišla vas Sobrusan v nevarnost. Zato je nakupil rudnik vso vas, vse hiše, cerkev in šolo in nakazal posestnikom drnga posestva. Spomladi pričnejo že zidati novo va3 in podirati dosedanjo. Kaj vse napravi „človeški krt",   ki išče „črni dijamant."   ....
Goljuf-poslanec. Kje? Seveda na Ogerskem. Poslanec Udvarv je poneveril 70,000 K ondotni hranilnici in jo potem popihal. Neko družino je za več kot 1 miljon osleparil, svojo ženo za 150.000 in tovariša Szmere za 220.000 K. Nabral je na ta način precej drobiža in je potem zapustil »nehvaležno" ogrsko domovino.
Gospodarske.
Kaj so kmetje I. 1906 dosegii? Kmetijska centrala odgovarja na to vprašanje tako-le: 1. Prepoved terminskega trgovstva na borzni način in predrngačba poljedelskih borz. 2. Odstranitev klavzule pri vinski colnini v italjanski trgovski pogodbi. 8. Primerno zvišanje poljedelskih col-nin. 4. Preprečenje ustanovitve skladišča za ruski sladkor v Ustju (Aussig). 6. Uvrstitev ve-terinerskega oddelka v poljedelsko ministrstvo. 7. Dosežena podpora 500.000 K za sudetne dežele. 8. Uspešni odpor proti uvozn holand-ske in francoske živine ter argentinskega mesa. Glavna zasluga poljedelske centrale, kateri na-čeljuje Alfred Simitsch vitez pl. Hohenblum, pa je vzbuditev agrarne ideje. Zato pravi letak na koncu: Poljedelci avstrijski, kateri politični ali narodni stranki tudi pripadate,  združite  aa
okoli vaše centrale, da si pridobite zopet vrednost  vaše posesti nazaj.
Hišni pes (na ketni) potrebnje tudi gorkote in jo mu je treba po zimi preskrbeti. Njegova gutic* naj bode čedna, slamo je treba vsak dan ponoviti. Glavno je, da ne vleče v gutici in da ni mokro. Pod 0° ne sme biti temperatnra. Dajajte psn tndi veliko hrane, ki povzročnje gorkoto.
Znižanje voznih cen za živino in meso. Vlada je odredila, da se znižajo cene za prevažanje živine in mesa na drž. železnici v Prago, Dunaj, Lvov, Gradec, Trst in nekaj dragih krajev za 50°/o pod lokalno tarifo.
Kako napajati živino po zimi? Škodljivo je, ako »apajaš z bodo mrzlo vodo. Mrzla voda odtegne trnpln preveč gorkote in posledice premrzlega napajanja so tndi lahko želodčne bolezni: Pri govedi pride driska in tndi na mlek vpliva tako ravnanje. Na dragi strani bo vodo tndi preveč razgreti ne sme; pri razgrevanju vode se izgubi ogljikova kislina (Kohlentaure) ki daje vodi frišni okns. Gorka voda pa napravi tndi živad leno in nezmožno za delo. Dajajte živali vodo od 10—15" C. Najbolje je, ako imaš v hlevu posodo, katero napolniš takoj po napajanja z vodo; do prihodnjega napajanja se voda že sama dosti segreje. Ali tako posodo treba je večkrat dobro osnažitil           „B. Z."
Letni in živinski sejmi  na Štajerskem do
15. pros. 8. pros, v Knittelfeldu (letni in živinski), Ljutomeru (Živinski), Murau (živinski); — 9. prosinca v Mariboru (živinski) in v Ptnji (prašičji); —
10.  prosinca v Gradca (živ), Breg pri Ptuju (prašičji), Klein v okr. Arofels (mala živina); —
11.  prosinca v Gradca (sejem s teleti, ovcami in prašiči); Planina pri Sevnici (letni in živinski sejem); — 14. prosinca sv. Filip pri Kozjem (letni in živinski), Ščavnica (letni in živinski); — 15. prosinca v Arnfelsu (z malo živino).
Zmrznena jajca se dobe posebno ako ležejo kokoši po zimi znnaj. Daj tako jajce v friSno vodo (Brunnen) in pomešaj malo soli v to vodo; čez nekaj časa je jajce Čisto dobro.
Za Čebelarje. Ako potrkaš po zimi na čebelnjak in se ti čebele na enkratno trkanje le malo oglasijo in ako sede kakor mrtve v panjih, potem je to dober znak. Ako pa same brez vzroka, potem jim je ali premrzlo ali pregorko. Treba je tedaj pomagati!
Za dom in družino.
Med za otroke je j ako zdrava in tečna hrana. Zutraj dajajte otrokom med z mlekom; to je najbolj zdravi zajutrk. Dober krnh in mleko redita otroke, med pa jih greje in krepi organe za dihanje. Le samega medu v prevelikih množinah se ne sme dajati. Bolje med, kakor „cn-krčke",   s katerimi se otroški želodec le  kvari.
Po zimi treba je stanovanja pridno zračiti. Peči iz ilovce (Kachelofen) poslabšajo zrak; železne peči so veliko boljše. Vsak dan treba je odpreti okna in vrata, da se nadomesti slab zrak z dobrim. Se eno sredstvo se da priporočati! Vzemi 1 liter vode (Brunnwasser), 1 žlico terpentinovega olja Sn 30 kapljic jesihovega etra (Easigater), zmesi vse dobro, da postane tekočina kakor mleko in raztresi jo po stanovanju. Ako vzameš mesto terpentina t. z. Latschenkieferol, diši lepše. —
Listnica uredništva in uprav-ništva.
Vsem naročnikom. V prilogi k današnji Številki smo pričeli objavljali zgodovino „Stajerca' in njegove stranke. Nadaljevali bodemo to v prihodnji številki. Preskrbeli smo tudi, da se natisne par 100 iztisov te zgodovine, katere se potem lahko v našem upravnistvu dobi. — Prihodnja številka „Štajerca" izide v petek, dne ti. prosinca zjutraj na 12 straneh. Uredniški zaključek torek zvečer pred izidom. — Dopisniki! Blagovolite si zapomniti, da se sme pisali rokopise le na eni strani papirja. Malenkostne osebnosti naj se nam sploh »e poSilja. Ob praznikih in novem letu se je nabralo toliko dopisov, da je izključeno vse objaviti. Torej potrpljenje, vse pride počasi! — Sv. Ana na Krem-pergn: Hvala in pozdrav! — Plajperg: Nepodpisano, torej koš! — Jarenina: Hvala, ali osebnosti raje pustimo; ako je žena res laka, potem se sodi sama! — J. B. Kiraldo: Hvala za vse; le pred novim letom je veljala naročnina 2 K. — Crešnjovca: Odgovor pismeno. Iskren pozdrav! — Sv. Anton: Nepodpisano roma v koš!   — Dunaj: Ob priliki!  — .Devici Ani Kimig:
—  6 —
Vam se je menda zmešalo, gradita  devica? Tecite brzo
k sodniku!   Vas bode vsaj podučil,   da se tuje lasti ne
sme dotikati.    Torej na noge!   —    Razni dopisniki: Prihodnjič! —
Loterijske številke.
Trst, dne 22. decembra:      26. 38, 34. 65, 66. Gradec, dne 29. decembra:  76. 19, 64. 28, 12
Pojasmil«. Tovarna jedilnih sredstev Ceres razpisala je konkurenco z dobitki za 15 000 K. Mnogo gospodinj meni, da mora Uumiti nova jedila, kar pa je zmota Od cele »vote 16.000 K je urno 2.800 K za nove recepte določeno; z ostalimi 12.200 K se obdari recepte že znanih jedil, ki so izdelani mesto z živalsko z „Ceresu jedilno mastjo. Tvrdki je namreč v prvi vrsti natem le-žice da ustvari potom naukov dobrih gospodinj novo jedilno knjigo, iz katere naj bi si v<aka gospodina naučila, kako zamore vse jedi s to mastjo napraviti.
Pozor! Opozarjamo na inzerat v današnji Številki o božični premiji, ki jo razpisuje dobro znana in zanesljiva tvrdka Hanns Konrad v Mostu (Brus) st. 876 na ČeSkem.   Naročuite si torej le
E'. tej trgovini v inzeratih naznanjeno blago in dobite zraven lepo žično darilo zastonj, seveda le takrat, ako si naročite blaga za najmanj K 40 in to samo v mesecu oktobru in novembru, v decembru naročeno blago nima več pravice do premije. Kot pr emi ja je lepa Roskopf ura, vredna 4-20, in kakor omeojemo, se dobi zastonj. V decembru ae za to ne moremo obirati na premijo, ker takrat razpošilja tvrdka za božične praznike 12—1500 postnih poSiljatev in tudi postna uprava je takrat jakojpreoblo'.ena z delom. Obenem pa zahtevajte velik ceaik naSa tvrdke na naS naslov, v katerem je nad 3000 stik in ga dobi vsakdo, ki se zanj zglasi z dopisnico, zaslonj in poštnine prosto.
NajviSje odlikovan je bil na razstavi v Reicheubergn za svoje Šivalne stroje in za dela izgotovljena na njih, Singer & Co, Ptuj, Minoritenplatz 6
Za mestno  plinarno,   (stadt. Gaswerk), klalnico (Schlachtbans) se išče
vratarja (portirja).
Prosilec mora biti zmožen nemščine in slovenščine, mora imeti iepo pisavo in mora znati dobro računati. Vpraša ee pri mestni upravi (Stadtverwaltung) v Ptuju.                                 t
3Dr_ med.
Franz Breschnik
ordinarij   poljed.   hiralnice   (Iandw. S chenhans)
in občinski zdravnik v Vojniku.    Ordinira vsak
dan v Tomaschevi hiši v Vojniku.          o
"CTro, z -verižico samo 2 K.
Slezijska   ekepoitnahižaje nakupila veliko ur in jih razpoSilja:   eno prekrasno,  pozlačeno  36 ar j natančno idočo anker-uro z lepo verižico samo 2 K, j obenem se pismeno tri leta jamči.   Po poštnem povzetju razpošilja prusko-šlezijska eksportna hiša F. Wlndisch, Krakov, Nr. U|64.
Opomba: Za neugajajoče se denar vrne.
Poročila iz Argentinije naznanjajo, da narašča izseljevanje v to deželo iz kraljestev in dežel, ki so zastopani v državnem zboru. Vsled tega naznanja c. kr. mi-nisterstvo za notranje zadeve z odlokom z dne 27. novembra 1906, Štev. 50459. da je, v kolikor je to njemu znano, brez posebnih zvez skoro nemogoče, dobro zemljo za primerno ceno celo v najoddaljenejsih krajih Argentinije dobiti. Državna zemljišča, katera oddaja argentinska sekcija za izseljevanje pod navidezno ugodnimi pogoji, so jako slaba in treba je dolgoletnega težkega dela. predno poslanejo vsa] deloma vredna. Koloniza-cijskc družbo in privati posedujejo sicer m. dr. tudi izvrstna zemljišča, ali oddajo se le po izredno visoki ceni. Opetovano so kolonisti nameščeni daleč od vsakega prometnega sredstva in vsled tega prisiljeni, oddajati svoje poljske pridelke agentom po nizkih cenah. Poleg tega se zgode slučaji, v katerih se kolonistom obroke nakupne cene zemljišča od v to svrho neopravičenih oseb na goljufivi način odvzame. Poljske delavce se mora tudi pred potovanjem v Argentinijo svarite, ker se delo, razven v žetvi, jako težko dobi in kčr tudi plačilne razmere niso ugodne. Življenje v Argentiniji je v splošnem naj-manje dvakrat, v večjih mestih pa tri- in štirikrat lako drago kakor v Evropi. •S                                            Mestni urad v Ptnju
Poslano.
Podpisani prosi, g. dekan Simon Bauer naj pove, ali je res — kakor „Mir" piše — da smo 8. decembra 1906 plesali v gostilni pri Zeliž- \ niku v Libucah; nadalje vprašam g. župani Witernika, ali je res, in ali on kaj ve o licenci, katero je dopisnn v ,,Miru" št. 61 od 22. decerns bra 1906 omonil; ravno tako g. Hornbocka, j] kateri se je napram sosedom izrazil, da zavoljo plesa na 8. decembra 1906 ni bilo 3 sv. maš. Vse to mi naj dopisnn spriča in tudi to. kolik« ,,imam" ,,Štajerčevih'! naročnikov. — Leopold Obletan.                                                                 ;
C
Vsi
Ponatis in ponaredba kaznivo.
EdmopravijeThierry-balsam
edine z zeleno nunsko marko. Postavno varstvo.
Staroznano izvrstno domačo zdravilo;
_   Ceno: 12 malih ali 6 večjih steklenic   ali
1  veliko posebno steklenico  s  patent-zamaškora
K 5.— franko.
Proti vsaki se tako stari rani, vuetju,   poškodbi.   Cena:
2 posodi K 3-60 franko; le po povzetju ali prejsnem plačilu.
Ap. A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu-
Slatini.   BroSurc s tisočimi zahvalnimi pismi zastonj in franko. 2
pn &e\ 39<5
va
St:
■=» V Irg-ovirri s papirjem ==
W. Blanke v Ptuju
se sprejme prodajalko in   učenca.   Potrebno  je znanje nemščine v govoru in pisavi. Yprafa se: == Hauptplatz št. 6. I. nadstr. ===== ta
iiinraiRppHir
E Vp>'fr
Dražbeni oklic«
Vsled sklepa z dne 26. decembra 1906. L, opravilna številka —^?, se prodado
17. dne januarja 1907. I., dopoldne ob 9. uri
v Ptuju, Bihnhofjza33e 6, v kleti, na javni dražbi, okoli 525 hektolitrov belega vina, okoli 38 hektolitrov dalmatinskega vina brez posode ReSi se smijo ogledati dne 17. januarja 1907. L v času med V»9— 9. uro dopoldne v Ptuju, Bahnhofgasse 6.
C. kr. okrajna sodnija v Ptuju    odd. VIII.,.
dne 27. decembra 1906.
UstE I.
I
cs
Jlitj 'bfi. mmkunismirumc m jwm htm diklili de.
"*
-  7 —
naj imo liž-ina
iri, sm-kar )Ijo .aS. iko old
T D,
im
a<r.
ali
priporoča se glede vsakega med nranilnične zadeve spada- j jočega posredovanja, istotako tudi za posredo" vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam so med uradnimi urami radov oljno in brezplačno vaaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.'
Ustanovljena I. 1903
Ustanovljena k. L 1903
Mestna
Parna pralnica
v Ptuju
(Dampfvvascherei)
Prva parna pralnica za južno ...        Štajersko. =
Sprejme se vsakovrstno perilo možkih, žensk, domače perilo, zastori i. t. d. Pobira ga po hišah in v osmih dneh dostavlja lasten personal. Z blagom se ravna lepo in varno. V Maribora se prejme perilo, Herrengasse 32, Tegetthoffstrasse 13, Mel-lingersstrasse 18. Na Ptojn pa v pralnici = sami =
= Prospekti se dobe zastonj. =
Ustanovljena I. 1903
Ustanovljena I. 1903
l—l i    um——ona^—■
Zahtevajte brezplačno
iu franko moj veliki ilustrirani cenik s čez
3000 slikami o niklnastih, srebrnih in zlatih
urah,   kakor o  vsakovrstnih srebrninah in
i£&AI'/'\W   zlatninah.godbenih inštrumentih, robe iz jekla
^loiiji^ll«       m us"Ja P° prvotno-tovarniakih cenah.
^4V"SBia  Kiklnasta rcmonter-ura......K 3'—
ilil fcJfU  sistem Roskopf-patent......„ 4e—
Švicarska originalna sistem Roskopf
patent-ura..........„ 6'—
Registrirana „Adler-Roskopt> niklasta
aoker-remontoar-ura.....„ 7*—
Srebrna rem.-ura „Gloriaa deli.  .  . „ 7*60
Srebrna rcm.-ura z dvojnalim pokrivalom.....»H"00
Ur* kukavica K 8 SO, budiinica 2-90, kuhinjska ura K S —
„SchwarzwiUder".ura K 2-80. Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo.  Nobene rizike 1  Zamenjava dovoljena ali pa se denar vrne.
Prva tovarna za ure Hanns Konrad
v Mostu (Briix) st  876 (Češko).                 518
Pozor!
Če želite trgovino, obrt ali realijo kakor hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, zdra-vi9če prodati, ali ako iščete na posodo ali sodelovanja pri kakem podjetju, se obrnite zaupno do veleznane firme »Intern. Geschfifts-courier"; glavno zastopstvo v Gradcu, Jakomi-nigasse 12. Podjetje je prvega reda v tej stroki. Glavni zastopnik pride teh dni sem. Ce se hočete z njim brezplačno posvetovati, prosimo da nas takoj obvestite.                                                 eoo
Columbija-kitara citre
prineso brez vsakega nka veselje in radost v vsako familijo. Columbija-kitara citre so -49^35 cm velike, imajo -H strun, 5 akordov in se na njih s pomočjo podložnih not lahko takoj igra. Rabi se jih 2e nad 100000 komadov. Dobivajo se le naravnost pri moji tvrdki. Cene: kompletne s solo in z vsemi potrebščinami K 11.—. — Sekirice (note) komad no 20 h. Akord -citre v vsaki kakovosti komad po 3.60, 4.—, 6.—, 6.—, 7.—, 8.— in dalje. Noben riziko, ker se blago lahko zamenja za drago ali pa se denar vrne. Razpošilja po postnem povzetju Erzgebirgisches Musikwaren.Versandhaus
Hanns Konrad
v Mosta (Briix) st 876 na Češkem. Velik ilnstrovani cenik z nad 3000 slikami se dopošlje vsakomar na zahtevanje brezplačne in poštnine prosto.            639
20.000
hmeljnih drogov,
6 do 9 metrov dolgih, prodam  prav vredno
Jožef Jariner,
posestnik parne žage v Celju
MU
Budiinica z zvoncem kakor na turnski uri,
1. kakovosti, teče 30 ur, bije vsako uro in vsake pol ure, ki zvončkom Jako glasno doni, okvirje gladko poliran, 30 cm. v premeru, cifernica je zastekljena, s stremi bronasto-pozla-čeoimi uteži (gvihti) stane kompletno
samo K 660 II. kvaliteta K 5 •—
Triletna pismena garancija. Noben riziko. Ura se lahko zamenja za drugo, ali se  denar
vrne. Po postnem povzetju ali če se denar posije naprej razpošilja
TJanna ITnnrail Prva tovarna za ure v Mostu
Hanns ivonraa (Briix) s,. s7li „„ geikl)m
Bogato ilustriran cenik z nad 3000 slikami  se vsakomur na zahtevanje dopošlje brezblačno in poštnino _____     _____'______    prosto.
Res pravo vino,
novo K 36—, starino K 48—, risling K SO"— isolansko črnino za malokrvne K 50'— slivo-vico in trapinšek K 112— za sto litrov proda
629                            I. Kravagna, Ptuj.
Hovo!
Hov«!
Mal orkester za v žep.
Nekoliko oseb more tvoriti krasen zbor!
= Harmonike z bobniči. =
Medene plošče (Messingplatten) 10 luknjic, 20 glasil z bobničem iz kože. Se lahko takoj igra. Komad z elegantnem kartonom K 2-60. Ploča z 16. luknjicami, 32 glasili, zglajena na ,, tremolo", s koženim bobničem v elegantnem kartonu K 3. — Denar se pošlje naprej, ali pa blago na povzetje (nach-oahme). Ilustrirani katalogi z več kot 3.100 slikami dobi, če 650                         zahteva, vsakdo zastonj.
Hanns Konrad in Briix (Bohmen) št. 876.
Naravnost iz tovarne K 2-90.    irA«lr«»ftMXnn 8 cifreaieo. k' po noči sveti K 3 30H.0IIK111 ©llCIlft
budiinica
po amerikanskem sistemn, lete, naj se peloži kakor hoče, zanesljiva, dobre vrste; s- triletnim pismenim jamstvom, da bo dobro in točno tskla K 2.90, lil komadi K 8.—, s elfernico, ki pn noči sveti, za komad K 3.30, tri komadi K 9.— Noben riziko. Ura se lahko zamenja za drueo ali se vrn» denar. Po poštnem povzetju ali če se denar pošlje naprej razpošilja prva tovarna za ure
Hanns Konrad
v Mostu (Briix) št.   87«   na Češkem.
Bogato ilustrovan cenik, ki obsega nad 3000 slik raznih ur, zlata in     srebrne     robe,     ae   na    zahtevanje   vsakomur     dop brezplačno in poštnino prosto.
ezano amerikansko trto
(riparia portalis) proda na   drobno   in debelo
630
F. C. Schwab, Ptuj.
= 30 dni na ogled =
pošljem svoje harmonike Št. 6631/4 vsakomur po povzetju (Nachnahme), da se prepriča o njih skrajni sohdnosti. Peresa te harmonike se ne str6 in niso samo pri tipkah, ampak tudi za base. Instrument ima JO tipk, 2 registra, 48 glasov, 3 vrste trobent, vse je politirano kot mahagonijev les, obito z niklom, ima dvojen meh in lep jermen. Velikot 31X16 velja K 7-40 _ Šola, po kateri se lahko uči igrati, zastonj. Manjše in ceneje harmonike, posebno za otroke po K 2 50, 3 20, 380. 620, 680 iljSe harmonike   po K 8 firj, 960. 1040 1140,13-50,14-20;
Cenik z 3000 slikami pošljem == zastonj. =====
Hanns Konrad in Briix
536                  Nr. 876.
678    Učenec
se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. F. Krajin:, trgovec, Sv. Martin bl.Vurberka.
Mlad pomočnik
specerist in železničar ter spreten prodajalec, želi pre-meniti služb? s 15. februarjem Naslov pove „upravni5Lvo Štajerca"              667
Hlapec
uren in trezen, ki je le bil pri krznarslvu in se razume pri motorih, se sprejme za trajno Na upravništvo „Šta-jerca".              6G6
Napravljam harmonike
z najbol šimi jeklenimi glasovi: hre matične, dunajsko fcroma-tične in polhromatične Izdelujem tudi tri in štirivrstne zelo glasne in trpežne haimo-nike, boljše kot v Gradcu, a za deset do dvajset kron ceneje. Nadalje delam klavir harmonike na prvi prizemek, kakor pri orgijah. Prevzamem vsa popravila Prane Bukšek, izdelovatclj harmonik na Bregu 657           pri Ptuju.
ooooooooo
660 Viničarja
s 3 ali 4 ljudmi za delo in do 3 <lo i glavami živine se sprejme zelo ugodno pri or-možu graSčioi. Prasa se pri ekonomu Schmied   v Ormožu.
OOOOOOOOO
ooooooooo
Z destilacijo žganja
in pripravljanjem brezalkoholnih osvežujočih pijač se lahko kaj vredno pečate. Jamči se, da vam oblast dovoli in da vas strokovnjak v vsem potrebnem zastonj poduči. Podjetje brez konkurence! Resno mislece osebe naj pišejo „(iold-grube 2500" Annoncenexpe-dition Eduard Brauu, Wien I, Rotenturmstrasse 9
656
Učence   S38.
z primerno izobrazbo, ki govori   oba jezika,  so  sprejme pri V. Leposcba, Ptoj.
Dve trgovini
z najboljšim prometom in sicer: ena trgovina z mešanim blagom in ena dobro vpeljana grajzlerija nasproti voiaSnici (kasarni) se dasta zavoljo po-sestnibove bolehnosti v najem. Letni promet 48—56 tisoč kron. Istotam se sprejme trgovski učenec. Več pove upravništvo „StaJBrca"           443
V najem ali proda se
sredi lepega trga gostilna, pekarna, Žganiarna, pripravna za trgovino. Zraven je 6 sob, 2 kleti, kuhinja, čumnate, skladišče za moko. 4 svinjski, 1 živinski hlev, 1 oral gozda, 1 oral vinograda. Tudi kopališče za tujce. Vse je 20 minut od Zidanega mosta. Zelo ugodni pogoji. J. Lanjer v Kadei-ab. 64i
Kje se kupi
specerijBko blego v Mariboru najceneje ? Kje se dobi dobra suha moka št 0 kg. po 14 kr, kje dobra, sladka krušna moka po 8 k:.? Kje sladkor na klobuk (stok) najbolj po ceni? — Samo pri I. Sirka na glavnem trgu v rotožkem poslopju.            620
Fotografije kot znamke
(marke liki znamkam na pis-mah), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni 01 to Neumann, Prag, Karolinental Štev. 130. Ceniki se poiljejo na zahte-vanje brezplačno in franko.     1
Učenec,
ki govori nemško in slovensko,
ae sprejme tasoj v trgovini z
mešanim hlagom pri Andreja.
Knittelfeldtr v Cinurek«
(Mureek)._________8
Proda
se dobro ohranjene obleke, i. s. 1 zimsko suknjo, 1 otroško suknjo, 2 ženski bluzi (Jacken), 1 par škornjev itd. Vpraša se pri upravi „Št»jerca".     9
U
Doktorja pi. Trn-koczy-ja, svetovno znano re-d i l no vurstveno sredstvo, ki je bilo ua razsl&vah odlikovano z najboljšimi pohvalami, dobiva se pristno   pod   marko
Mastin pri vsakem trgovcu. Po pošti se razpošilja najmanj 6 zavitkov za K 2.70. Lekarna Trnk6czy v Ljublani. Ponare-jalci se sodnijsko kaznujejo.
Viktorija-dijamantni prstan       5*°
v pristnem zlatem d ubiti pun-ciran—zlato - je na srebru — K 2 40 v pravem zlatem kovanju K 6.— nadomešča. do-
zdaj Se najbolje pristne bri-ljante. Dobiva se pri
Hanns Konradu,
jovclijerja   v   Mostu   (Briix)
št. S7G na Če-škuu.
Bogato ilustriran  cenik z nad
3000  slikami   se dopošlje na
zahtevo zastonj in franko.
	k			i f		:       : f		*     i			f	f
				i		1		111				
		Rjavi premog (BraunMle) najboljši  in   najbolj   po  cehi na cele vagone pošilja Šaleška prenio-gova družba (rfchallthaller Kohlen-bergbau) v Velenja na Štajerskem.										
												
496												
Trilelno
V tej kakovosti
konkurence.
Pravašv ckoRoskopf patenl-anker-rcmonter ura z masivnim solidnim, antlmagnetlčnim anker-strojem, s pristno emailirano cifernico (to ni papir !i, z varstveno plombo, v pravem niklnsstem okrovu, nad strojenj je šaroirano pokrivalo, gre 36 ur (lorej nikakor ne samo 12 ur), z okrasnimi pozlačenimi kazalci, natanko regulirana, s triletnim pismenim jamstvom, komad K 5, tri komadi K-14, s kazalcem sekund K 6, tri komadi K 17, v pristnem srebrnem okrovu brez kazalca sekund K 10, tri koimdi K 28. s kazalcem »ekund komad K 1250, tri komadi K 33. Ura se lahko zamenja za drugo ali se ves denar vrne.
588
Razpošilja po postnem povzetju
p"«aTr Hanns Konrad ..S«
Bogato ilustrirani ceniki z nad 3100 slikami se vsakomur na za-htevanje (lopi Sljejo brezplačno in poštnine prosto.
se morajo sHrbno varovati pred vsako nesnago, ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako imenovano prasko domače nalilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rano 'iste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine hladi in pospešuje zaceljenje.
UazpoSiljii se v»ak dan. "S| Proti predplačilu K 316 se pošljejo 4 pu-Sice, proti K 460 pa 6 puSic. Ena pušica
velja 70 vinarjev. Tli deli  embalaie  imajo   zakonito deponovano
varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, e. in kr. dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu"
Prana, Mali strana, ogel Nerudeve ulice št. 203.
laUaa t ...I. Ukanah AuMro-Ogmlco.  T rtuju 14 do Mm m Uhani g-   lQ- LtehrbaUt.
]
Mederna, solidne mošnje denarnice iz usnja
(Lcderportemonnaifs). Štev. 7333 Fina mošnja denarnica za dame in otroke iz enega kosa run enega gladkega usnja napravljena, lin niklasti okov, tri predalčki in predalček za listke. 7 cm dolga 4'/. cm visoka K 1 — Samo solidno blago, nepodloženo s papirjem 1 Porte-monnaie iz havaua-rjavega. solidnega usnja, denarnica z niklaslim okovom, z niklasto zaklopnico, s o predalčki, 9 cm dolga, 6 cm Široka K —-95. Dobra. cenena denarnica za gospode ali dame. s tremi predalčki, vsak ima posebno zaklopnico, 9'/9 cm dolga, K 110. Športna denarnica „Club" iz juhte, bavanske barve, brez napisa, velik predal ia papirusi denar, 3 majhni predalčki, z niklnastim kovanjem K 1*10. Bolj fino izdelane denarne mošnje po K 180, 1 90. 2-30, 3-40 in višje v >alo veliki izberi. Noben riziku! Blago se lahko zamenja z:i drugo ali se denar vrne!   Po postnem povzetju razpošilja
Hanns Konrad                          5-15
prodajalnira v Mostu (Briix) Štev. 876 na Češke*. Bogato   ilustrirani  ceniki z n»d  3'K.O slikami se na zaliteanje riakuttinr dopoSljejo lirezulačno ia pustnim- prosto. _____
Dobre u
mmmmmBmmi\a\%%%%xL%%%%%%%%%%%wBm
DO  Ceni.    Prave srebrne remonter-un od c. kr. novčnega urada Sten p-liane. z emailirano cfenrro. s kazalcem sekti i, dobro in tofc
no regulirane K 7*60. Ista ura z dvema pravima srebrnima pokrivalorna K 11-54) z anker strojem sistem Roskopf K 10— ista ura z dvema po-1 -irivaloma K 13 50. Prava sic-llirna puucirana anker-remon-ller-ura, dvojno pokrivalo (tri r siebrna prikrivala m «no pr»-žno), izvrstno notranje izdelana, s 15 rubinkamir, s lino cmajlirano cifernico, kazalcem sekund, fino blago, točno regulirana, triUlna pismena gai'»n-cija K lo*— Ure za dame, zlale in srebrne, v bogati zalogi. Vse ure so točno repasii-ane in jako natanko regulirane, zato realna triletna pismena garancija Noben riziko! Ura se lahko zamenja ali se denar 530           vrne.   Razpošilja po postnem povzetju
Uinno 1/nni.irl   <"• »■ »odniisko japriiciai cenilce.
ridnns rvourdii, prva bn&n ur >■ Moiu (Bros) it«. »ts, c-;;.,..
MoJa trgovina je odikovana B c.  kr. orlom, a  »rebrnimi in zlatimi kohj-
oaini na razitavah In z nad 100.000 priznalnimi dopisi  & cel gn aveta. Ubia-
novljeno 1. 1887.   Bogato ilustrirani cenik  t nad 3000 slikami   t dopoBje
vsakomur na /ahtevanjc brezplačno In poštnine prosto.
Lep okras za vsako sobo je moja
dobro idoža Jockele-nra
v lepo izrezljanem okrovn, dober stroj, s Sletnim pismenim jamstvom, z belokoščenimi kazalci in Številkami, 16 cm visoka kompletno z bronastim pozlačenim utezem (gvibtom) izvanredno po eeni
samo K 2-80, ura kukavica K 8*50.
Vsako leto prodam več kakor 50000 komadov ur in vsi moji p. o. odjemalci so z menoj popolnoma zadovoljni. To število, ki ga v Avstriji ne doseže noben drug nrar, najbolj dokazuje soliditcto moje trgovine. Vsako, tudi najmanjše naročilo se kar najskrbneje izvrši. Razpošilja po postnem povzetju
Hanns Konrad
prva tvnlka lr v Kost« (Brni) štev. 876 ia Češkem.
Cenik z mnogimi podobami  črez 3000 se dopoSlje vsakomur na
zahtevanje zastonj in franko.
Že dolgo let dobro znani
1 T
za poljedelske in obrtne potrebe
poljska orodja, stiskala co ;;, seno, trijerji, čistilnice, za žilo. mlatilnice. vitli, luščilnice za koruzo, škropilnice za Irsje, mlini za sadje, mini za groidjc, stiskalnice za sadje stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje, klaje, sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovedi, jjjSšE-? železne cevi, svinčpne cevi, "■"*£? gumijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, pri-
Iirave za sladoled, omare za čil. mlini ia kavo in dišavo, ' stnji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, stelerske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i. t. i.
po zopet izdatno znižanih cenah
Mf vse pod dolgoletnim jamstvom,    po    najugod-;  nejših plačilnih pogojih
tudi na obroke.
Ceniki x več kot 500 slikami brezplačno in franko: dopisuje se v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti zaželjeai
Iran Schindler, Dunaj
III., Erdbergstrasue 12.
471
Posebno ugodno!   _
V ptujskem mestnem soparnem kopališču
se dobijo odeihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih ceuah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob V.ll uri predpoldan za 60 vin..^(30 krajcarjev.)                              376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt).
Magrobne vence
(Grabkianze) jako fino izdelane po 6, 8 ali 10 kron, kakor tudi venčne trakove (Kranzschleifen) z napisom ali brez napisa imata v obil-nej zalogi                               476
Brata Slawitsch v Ptuju.
„Stajei petek, nasi NaroC: stro-0 leto 3 četrt za N. celo Ameri za dri račun rom 1 nine. čati n števili
Uredi
nistve
Najtopleje priporočam slavnemu občinstrt svojo veliko zalogo vedno svežega Špecerijskegi blaga, posode iz železa in sploh železnino itd Prodajam vsled dobrega nakupa vse posebno pi Ceni. Zlasti opozarjam na svojo veliko zalogi! blaga, katerega prodam vsled izprodaje po il redno nizki ceni.
Priporočam se za najštevilnejši obisk.
Janez Toplak
trgovec pod bregom pri Sv. Lovrenc« 678                                        ▼ Slov. Gor.        ______I
Kdor hoče kupiti
izvrstno žganje |
kakor slivovico,  rom   itd.   po najnižji ceni, naj   pmju se prepriča in si naroči en sod pri  zalogi piva bratov  Reininghaus  v Radgoni, Morska ulic*£ Štev. 177
Brez učitelja,
brez uka, brez not
lahko vsakdo igra pesmi, plese in koračnice (marše) na mej akurdeonin fletofoa. Za gostije, izlete, zabavne večere i. t. d. PoUg vsakega istmm-nta je šola.
Hanns Konrad
Briix No. 876 Nr. 366 akordeon z 10 tipkami, 20 glasovi, 2 basi dolg *i cm. K 2-50 8 komadi K 7-Nr. 2087 fietolon z 10 tipkami, 20 glasovi, 8 basi dolg 40 cm K i'—, 3 komadi K 11-
Genik z 3000 slikami zastonj.
Kupujem
vse deželne produkte kakor fižol,   suho  jedilne gobe, ovb itd. po najviših cenah
Franc Petschuch Celje.
flNO
Razpošiljava solidnih čeških glasbil po zelo nizkih tovarniških cenah. Pri izvira se knpi najceneje I Glasom mojih pošiljavnih pogojev je naročevalec brez rizike, ker je zamenjava dovoljena al' denar.   Gosle za šolarje že po K 4-80, 660, 6 —, 6-80, 7-60, 8-60. 960, 11-—. 18-50.  — Koncertne gosle po  K 14—,  17—, 20-50, 24-—. Orkester
Sile z močnim glasom po K 28-—, 32—, 86-—, •— — Solo gosle po K 50-—, 60—. 80-—, 190-, 160—. - lok za gesli po K --80, 1—, 1-40, 1-80, 2'—, 2-40, 2-80 in dalje. — Pikole in piščalke, lepo izdelane po K 1—, 1-60, 2—, 8—, r— in dalje. — Klarineti, jako fino izdelani po K 9_. 1J_, 12—, 14— in dalje.
Po poštnem povzetja ali če se denar pošlje naprej  razpošilja   Erzgebirgisches  Hasikwaren-Versandhaas
Hanns Konrad
v Mestu (Briix) št 876 na Češkem. ••gate iliatrevani  cenik z nad 3000 slikami se na zahtevo du-pešlje Tsaksmnr brezplačno in peštnine preste.          b37
mogoč »njo C
začne
i8peši
inhov
jodo
iron
,orgai
rzhod:
cdor
ivoj   '
>oti i
• P n o t lem >rga
Brata Siawifceli
v Ptuju          "*
priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschineri) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 „ — „ Singer Titanial 20   , —   ,
Ringschifchen      ........140   „ —   „
Ringschifchen za krojače   .... 180   „ —  „
Minerva A..........100  , —  »
Minerva C za krojače in čevljarje 160 B — „ Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — „ Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 » — » Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brez-________________      plačno.      ________________i08_
Meščanska parna žaga.
Na  novem  lentnem  trgu   (Lendplatz)  v   Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše   postavljena je
nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi  sam oblati, vrtati in spahati i. t. d.                        68
erno-2 ■reje, !
r; mreka em vi ©tem rpelov iharja nrzlo
I; :atere| iaj n
II labo ■ aterih strelil stal c rožni rinjc
redmi
reves [aposl uri. sm je loj v ledal
C
ito pi :a sti ilader enaki
I
744286