TRZlC, 11. FEBRUARJA 1960 Izdajatelj: Zavod .»Tržiški vestnik«, Trži« - Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado Erjavšek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3. Tel. 255 Številka - računa pri KB 607-705-3-189 — Celoletna naročnina 360 din, posamezna številka 15 din GLASILO ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRZlSlE OBČINE Letos bomo naredili za 11.660,000.000 din Dvamajstega .Januarja Je Ml plenum občinskega komiteja 7. K maše občine, da bi sprejel smernice za družbeni plan za letošnje leto. Poročilo na plenumu je pokazalo, da |e za letos značilno povečanje proizvodnje v vseh gospodarskih panogah. V i-ndustrijt se bo brutoprodukt povečal za 1,1 %; Ceni je znašal 9,247 milijonov, letos pa bo Je 9,376 milijonov denarjev. V gradbeništvu bodo naredili za 191 .milijonov, lani pa so za 180 miiiijonov dinarjev. V .kmetijskih ■adirugah pa se bo -proizvodnja po- Vse naše tovamne po 40 precej »ostarele in jih je .potrebno čimprej .obnoviti, če hočemo, da se bo proizvodnja še povečala. Lani so po podjetjih porabili za oibmovo obratov in za nabavo novih strojev 290 miWiij.onov dinarjev, letos pa bodo znašale gospodarske Investicije 513 milijonov, negospodarske ipa 151 milijonov, skupaj torej celih 666 milijonov denarjev. Podjetja bodo najella posojila iz »veznega, republiškega, okrajnega in občinskega linvastiicijskega sklada. Največ bo gradili a in obnavljala Bombažna predilnica in tkalnic«. Za novogradnje in nabavo novih strojev bo .porabila 369 milijonov, za gradnjo stanovanj in počitniških domov pa še 98 milijonov dinarjev. Runo je najelo 60 milijonov kred lita, s katerim bo izvršilo temeljito obnovo .podjetja. V Tovarni kos in sirpov bodo. dali 13 miiiMj.on.ov za gospodarske ;in 14 milijonov za negospodarske investicije. Peko letos še nadaljuje z obnovo in je najel 24 milijonov za gospodarske 'in.ve|» že zgodaj zjutraj začeli trkati nt vrata. Mati je vstala in šla odpirat. Mislila je, da so partizani, toda pri vratih so stali Nemci. Mati je prebledela, Nemci ipa so začeli spraševati o partizanih in, očetu. Bila je tako .prestrašena, da ni .mogla ničesar povedati. Nemci so se tako drli nanjo, da so se. vsi otroci prebudili. Ker mati ni hotela ničesar povedati, je neki Nemec poitegmlil iz nožnice nož. Se jo je spraševal. Toda ker mati tudi tokrat ni spregovorila, ji je zabodel nož v srce. To strašno smrt je gledalo vseh ipet otrok. Mati se je mrtva zgrudila na tla. Najstarejši otrok je 'bil star devet let, najmlajši pa dve leti. Tako je končala mati svoje življenje in •pustila pet otrok, ki se še danes spominjajo tega dogodka. Irena ftemlc Vajenska šola C4^B 61 2337 Dober sprejem - zajamčen uspeli V današnjem razvoju delavske-ga samoupravljanja v podjetju je potrebno, da ima vsak član delovnega ■ kolektiva splošen pregled o delovnem postopku, kaj1 se dela na posameznih delovnih mestih, po Obratih, ali razpravlja o 'problemih proizvodnje. ' Poleg tega je potrebno, da vsak. ve nekaj o organizaciji podjetja, o komercialni politiki tovarne, če hočemo, da bo sodeloval pri reše- vanju problemov, ki. jih mora reševati kot solastnik skupne imovine. In zalo je pričel Center za izobrazbo v BPT z organizacijo posebnega .sprejemnega seminarja za vse, ki prideljo kot nova delovna sila v podjetje. Sprejema se skupinsko, kolikor je posameznih vstopov, .pa se tudi tisti vključijo v en seminar, ki traja 18 ur. Na sprejemnem .seminarju seznanimo novinca z organizacijo .podjetja, s tarifno politiko, s komercialno politiko podjetja, s finančnim, poslovanjem, z delom samoupravnih organov, z zakonom o delovnih razmerjih, z industrijsko higieno, z varnostjo pri delu, s .po-žairno-varno.stno službo, z delom družbeno političnih organizacij, z zgodovino podjetja, .ter s tehnološkim procesom podjetja. Na tak način je bilo v našem podjetju sprejetih večje število delavcev In v glavnem so .bili vsi zelo zadovoljni, kar nam je najbolj razvidno iz izpolnjenih anketnih vprašanj. Vsi so bili mnenja, da je tak način sprejema zelo koristen in zanje lep uvod v delo. Take seminarje mislimo še nadalje organizirati, ker vidimo iz dosedanjih seminarjev .veliko dobrih rezultatov. Hazlra H. Omerovlč Delavka pri delu v predilnici i nar za pevovodje Svet Svobod in prosvetnih društev je skupaj s Svetom za šolstvo okrajnega ljudskega odbora Kranj priredil v Tržiču tečaj za pevovodje društvenih Jn šolskih pevskih zborov. Seminar je bil od 28. do 31. januarja. Tečaj je bil okrajnega pomena in so prišli udeleženci Iz vse Gorenjske. V začetku tečaja je pozdravil udeležence tovariš Peter Lipar iz Kranja. Z-e iz tega, da je bila predavalnica docela zasedena, je, bilo slutiti, da bo seminar povsem uspel. Praktični del se je pričel s poukom, kako je treba vaditi pevske zbore. Pevcem je potrebnih več dihalnih in govornih vaj, če hočemo, da bodo pevski' zbori zares dosegli boljšo kvaliteto. Zato bodo morali pevci, čeprav spočetka morda bolj neradi, sprejeti take vaje. Ob koncu je tovariš Lipar govoril še o programih pevskih zborov, ker je izbira pesmi večkrat odločilna za napredek zbora. Skladbe je treba izbirati po zmogljivosti zbora, nato šele preiti na zahtevnejše skladbe. Zborovodje naj se v vsakem primeru poslužujejo sodobne pevske literature, ki je je dovolj. V medsebojnem razgovoru so se tečajniki pozanimali še za posamezne probleme in tako je bil seminar prvega dne uspešno zaključen. Naslednji dan je tečajnikom seminar nudil še ve 5. Skladatelj Lipar je nadaljeval s študijem zborovskih skladb. Tečajniki so sestavili pevski zbor in predavatelj Je praktično prikazal, kako zbor poučujemo, kako mora zveneti, kako se mora glasovno formirati itd. Tovariš Egon Kunej iz Celja je bil na našem tečaju še pose- RAZPIS Komisija za uslužbcnske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Tržič razpisuje naslednja delovna mesta: 1. referenta za splošne zadeve 2. referenta za plan 3. inšpektorja za delo 4. šefa odseka za narodno obrambo 5. referenta za vojno evidenco 6. administrativno moč 7. dve administratorki Pogoji: pod točko 1. visoka strokovna izobrazba 2. visoka ali višja strokovna izobrazba 3. višja ali srednja strokovna izobrazba i. višja aH srednja strokovna izobrazba, rezervni oficir 5. srednja strokovna izobrazba, po možnosti rezervni oficir 6. srednja strokovna izobrazba 7. 2 razreda ustrezne srednje šole Pravilno kolkovane prošnje z opisom strokovne izobrazbe in življenjepisom pošljite na ObLO Tržič. Prošnje je treba vložiti V roku 15 dni po tem razpisu. Nastop službe je možen takoj. bej dobrodošel, ker nas je seznanil 7. načini, kako voditi tak zbor. Predaval je o temi »rbo-rovodstvo«. Najprej je tečajnikom govoril o temeljnih naukih zborovodstva, hkrati pa tudi povedal mnogo zanimivega iz svoje prakse. Praktični del seminarja je nato prevzel profesor Janko Prtbošič iz Kranja. Tečajniki so se v tem delu seznanili z ritmičnimi vajami in intonacijo. Nedvomno so tudi te vaje rujna potreba vsakega pevskega zbora. Pred zaključkom seminarja drugega dne je ponovno predaval o zboro-vodstvu tovariš Egon Kunej. Predavatelj je nanizal mnoge zanimivosti Iz teorije in prakse poučevanja zborov s posebnim ozirom na sisteme sodobne didaktike. Tretji dan so bila nadaljevanja že začetih tem. Tako je profesor Pribošič nadaljeval z ritmičnimi vajami in intonacijo, tovariš Lipar je govoril o študiju zborovskih skladb, o zborovodstvu pa je predaval tovariš Kunej. V popoldanskem času je prispel še tovariš Slavko Mlhelčič, ki je tečajnikom govoril o dirigiranju. Predavatelj je na zanimiv način razvil teorijo o pravilnem dirigiranju in tudi praktično vadil tečajnike dirigiranja. — Zvečer so za predavatelje in tečajnike izvajale sekcije Svobode kulturni program, nato pa jih je zabaval zabavni, kvintet Matija Mežka. Tov. Rado Simoniti iz Ljubljane je predaval o temi »Program ZSPD in mladinski festival v Celju«. Seminar je v vsem uspel in je želja vseh tečajnikov, da bi takšna predavanja še naprej organizirali, kar bo samo v korist izobraževanja delovnega človeka. Šolski uspeh v prvem polletju Ze se j.e začelo drugo polletje šolskega leta. Učenci in učitelji so se med počitnicami odpočili in začenjajo novo polletje z željo, da bi bilo še boljše in uspešnejše kot .prvo. V osnov.nl šoli heroja Bračiča je izdelalo 82.29 % učencev. Uspehi so po vseh razredih približno enaki, le v obeh sedmih razredih so izredno slabi, celo pod 50 %• Na šoli heroja Grajzerja je 453 učencev, od teh jih je 349 izdelalo, 103 ali 22.74% jih ni izdelalo, eden pa je Ml neocenjen. Najboljši uspehi so v nižjih razredih, zelo slab pa je šesti razred s 50.61 %. Uspeh po razredih je takle: prvi Solarček Tonček teče čez ovire razred 93 %, drugi 97.P1 %, (tretji 82.05%, četrti 82.2,2%, peti 78.78%, šesti 50.61 %, sedmi 67,34 % in osmi 63,64%. Na vajeinski šoli imajo oddelka za kovinsko in čevljarsko široko. Na šoli, je Izdelalo 66% učencev. Uspeh ni najboljši, na kar je vplivala tudi oddaljenost učencev. Nekateri prihajati o v šolo celo z Golnika in Podljubelja. kino 9. in 10. februarja: jugoslovanski film GOSPA MINISTRICA; 11. do 12. februarja: italijanski barvni film MADAME BUTTERFLY; 13. do 15. februarja: ameriški barvni einemaskopski film POSLEDNJI LOV; 16. do 17. februarja: francoski kriminalni film ULICA SANJ: 18. febr.: JAMA; 20. do 22. februarja: ameriški barvni cinemaskop. film CA.T-NICA; 23. in 24. februarja: jugoslovanski film PET MINUT RAJA; 25. in 26. februarja: ameriški barvni cinemaskop. film ZLOMLJENO KOPJE; 27. do 29. februarja: francoski barvni cinemaskop. film PORTUGALSKE PERICE. češki film VOLČJA 4 Bila je sobota, jutranja megla je Izginjala in nastajal je lep sončni dan, najlepši v januarju,- kot nalašč za obisk naših gozdarjev in drvarjev v Jelendolu. Pred upravnim poslopjem Gozdnega gospodarstva Kranj, obrat Tržič, nas je počakal tovariš Znidar, upravnik obrata v Tržiču, ki nas je vodil po obratih v Jelendolu in nam povedal marsikaj zanimivega o delu in življenju drvarjev ter o poslovanju Gozdnega gospodarstva. Dan med drvarji metrov lesa, prav tak pa je tudi prirastek v gozdovih. Naš pogovoT je prekinila nakladalna skupina, ki je opravila delo pri žičnici Dov-žanki i-n je šla nakladat kamione v Zali potok. To je skupina šestih krepkih mož, ki nalože na kamione •V",fH-a.y- Nakladalna skupina pri delu. Noben, še tako težak hlod, se ne more upreti cepinom in močnim mišicam nokladalcev -Ko smo prišli nad »Hudičev most« in -se začeli vzpenjati po serpentinah, smo se ozrli nazaj po dolini proti Tržiču. Kako lepo je pri nas! Toliko naravnih lepot imamo, vendar jih še ne znamo izkoristiti v turistične namene. Se nekaj minut vožnje skozi prijazno vas Dolina in že smo bili pri gradu v Jelendolu. Peš smo šli po igozdni cesti, ki pelje do žičnice Dovžanke. To cesto bodo že letos podaljšali še za dva kilometra proti Ko-fcam in bodo tako še laže izkoriščali gozdno bogastvo, ki je ■v tej dolini ogromno. Tovariš Znidar nam je pripovedoval, da ima obrat Tržič 70 delavcev, vendar jih bo že letos sto. To precejšnje povečanje delovne sile je gospodarsko upravičeno, ker so po zadnjih meritvah izračunali, da imajo precej več prirastka lesa, kot so mislili. Gozdni obrat Tržič ima 5600ha gozdov, od tega 3500 ha v Jelendolu, 1500 v -Podljubelju, 300 hektarov v Lomu, ostalo pa so manjše površine v Kovorju in Zvirčah. Na teh površinah posekajo vsako leto 20,000 kubičnih Takole pa je plug oral cesto iz Krs-ivint- proti Medvodju vsak dan 80 do 100 m' lesa. Vsi so Prekmurci in so nekateri že zelo dolgo v Jelendolu. Vprašal sem Jih, če je doto zelo težko in naporno. Odgovoril je Štefan Gabor. »Sedaj že gre, ko zima ni tako huda in ker Gozdna uprava lepo skrbi za nas. Nabavili so nam nove škornje in usnjene predpasnike ter tople bunde, tako da nas v hudem mrazu ne zebe. Tudi za stanovanja skrbijo in je naše življenje sedaj precej boljše, kot pred leti.« »Tu je re,s kar dobro in ne mislim tako kmalu zapustiti Je-lendola, čeprav sem vajen vandranja po svetu. Enajst let sem bil v Franciji, potoval sem tudi drugje po svetu, vendar mi je tu še najbolj všeč. Ce pa hočete videti, kako dela naša skupina, -pa pridite v Zali potok,« je dejal Karel Fartek. Skupina nakladalcev je odšla v Zali potok, mi pa naprej proti žičnici Dovžanki. V prijetnem pomenku smo zvedeli, da proizvajajo v obratu v Jelendolu hlode za žagan les, les za -gradnjo ladij, gradbeni les, jamski les za rudnike, les za celulozo in za (»heraklit«, lam te le za gradbene odre, bukove hlode za vezane plošče In les za kurjavo. Letos bodo z drvmi krili vse potrebe Tržiča, ki niso majhne, saj poku/rimo vsako leto 4000 m drv. Samo žičnica Dovžanka, pripelje iz gozda do ceste vsak dan po 80 kubičnih metrov hlodov, to je toliko, kot bi jih zvozilo v enem dnevu 10 dobrih konj. Gravitacijskih žičnic imajo v Jelendolu pet. Te žičnice so za alpske predele naj-prikladnejše In najbolj ekonomične, saj nimajo motorjev in delajo na principu gravitacijske sile. Poleg tega imajo še .tri motorne žičnice, ki nadomestujejo lepo število delavcev in konj. Grad, ki ga je sezidal baron Born 1894. leta, ima burno zgodovino. Med okupacijo je služil nemški policiji, zato so ga partizani požgali In ga po osvoboditvi uporabili za nemške ujetnike. Potem je Gozdno gospodarstvo Kranj po- nujalo grad, vendar ni bilo interesenta in so začeli misliti na prenovitev, Jože Kavaš iz Odrancev v iPrekmurj-u, ki vodi dela, je razgrnil načrte in razlagal: »Grad je imel samo dve nadstropji, sedaj pa ga bomo preuredili tako, da borno pridobili še eno nadstropje in zgradili 17 družinskih in 10 samskih stanovanj. Popravili bomo še sindikalno dvorano in uredili gostinske prostore, toda za to sedaj še ni denarja. Naši delavci se bodo vselili v lepe prostore že letos decembra. Delamo kar od jutra- do večera, da mas ne ho prehitel čas.« »Letos imamo res velike načrte« je dejal tovariš upravnik. »Za nove ceste in za obnovo starih imamo 49 milijonov dinarjev. Zgradili bomo dva kilometra gozdne ceste proti Kofcam, en kilometer pa proti Kopišču pod Dolgo njivo. Mehanizacija še tudi mi dobra in bomo nabavili nove villje in drugo orodje, ki nas bo stalo 3 milijone. Za obnovitev gradu smo namenili letos 24 milijonov duiarjev in bo tako v glavnem rešen stanovanjski problem naših delavcev.« Na poti proti Zalemu potoku jsta ob cesti dve lepo urejeni drevesni oi. Tu gojijo sadike smreke, jelke lin macesna. Vsako leto zraste na tem majhnem prostoru 80 tjsoč sadik, s katerimi krijejo vse lastne potrebe, 20 tisoč pa jih še prodajo v druge kraje. Pogozdujejo pa se- nakladalno postajo. Težki kamioni sproti odvažajo les v dolino. Ob spodnji postaji žičnice smo našli žičnilčarja Franca Brovča it Baške grape, ki je v Jelendolu le od leta 1946. Je kvalificiran žtč-nlčor in montira ter skrbi za nemoteno delovanje starih žičnic. Pravi, da je z delom zadovoljen in zaradi tega je že toliko časa tu. Visoko v zraku se je močno zatresla debela jeklena vlečna vrv. »Poglejte, prav zdajle je nekje padlo breme z vrvi in spet bomo popravljala,« je dejal Brovč to stopi k telefonu, s katerim je povezan z žičničarjem pri zgornji postaji. Težke -hlode je spravljal proti cesti jin delo mu je šlo tako od; rok, da sem ga -takoj opazil lm ■pri|S,topi-l. Bnž sva bila sredi zanimivega pogovora. S-ekač Anto« Meglic je domačin lin že dolgo dela pri Gozdnem gospodarstva Kranj,. Seka les, ga. spravlja v dolino in iz njega pripravlja Tazlične a sorti m en te za trg. »Naše delo je -težko, toda lepo,« je dejal tovariš Meglic. »Marsiikaj zanimivega bi vam lahko povedal o življenju drvarjev. Predstavljajte si, kako je takrat, ko je do pasu snega, mi pa sekamo po deset ur na dan. Precej je treba vzdržati v takih V Zalem potoku ima Gozdni »brat Tržič urejene vzorne drevesnice daj samo gozdni delavci, ker se pogozdovanje s šolsko mladino ni obneslo. Včasih je bilo ponekod več škode kot koristi. Med Medvodjem in Zalim potokom imajo lovci urejena krmišča za jelene, ki v mrazu in iSnegu tu najdejo dovolj brane. Sneg okrog krmitoic je preprežen z neštetimi potkami, ki -so jih shodili lačni jeleni. Za turiste je prav poseben užitek, če vidijo jelene In košute, ko pridejo vsak dan h kr-rnilnicam. Divjad1 je gozdarstvu škodljiva, zato so ogradili 6.500 ha, kjer je sedaj okrog 150 košut in jelenov. Ob cesti proti planini -Brstiini je zopet žičnic«), ki vozi hlod«.' na dneh in najbolj se bojimo dolge -in hude zime. Tudi nevarno je včapih. Zadnjič bi nam deblo kmalu ubilo našega tovariša Janeza Robileka. Deblo ga je zadelo v kolk in ga vrglo po tleh. Ce bi ga zadelo v trebuh, bi ga potegnilo za seboj in ne bi bilo več pomoči. A to -pot se je ma srečo vse dobro izteklo.« Logar Piskernik ima. svoj Tevir, kjer skrbi, da delo v redu teče. Paziti mora, koliko In kaj bodo ■posekali, In skrbeti, da dosežejo plan. Ves obrat v Jelendolu je razdeljen na 102 oddelka. Oddelki so gospodarsko samostojne enote in za, vsako imaljo izdelan program pogozdovanju, nege gozda in seč- tr2iski vestnih St. S i? Jelendolu nje. Vsak oddelek so razdelili Se no odseke, tako da je gospodarjenje še lažje in ima uprava boljši pregled. Iz Zalega, .potoka pelje gozdarska cesta do planin« Branita«. Po- v upravi podjetja trudijo, da bi pašnike pomaknili čimbolj proti Kofoam, ostale manjše planinske pašnike naj bi opustili in pogoz-dili, ker bi od tega imelo gospodarstvo večje koristi. Gozdovi1 »o Anton Jelovčan, Jože Cene, Kolman Kozar. Ivam Ogrlic, Janko Flli-pič In Franc Leskovac sekajo les v Brsnini. To so ljudje, ki ves mesec, ...iti Se dlje, ne pridejo v stik z življenjem v mestu in svojimi domačini »i m i, ko zapade veliko snega, je cesto treba čimprej usposobiti za nemoten prevoz lesa s težkimi kamioni. Imeli smo srečo, ker so prav ta dan OTali sneg. Sedemtou-ski FAP je počasi prodiral -proti Branimi. S tovarišem Znid-arjem sva po poli navezala pogovor o našem gozdarstvu. Obrat Tržič ustvari več kot tretjino vsega prometa in je za: poslovanje Gozdnega goppo- lepo negovani in prirastek je precej1 večji, kot v privatnih gozdovih, kjer s s-teljanjenjem pade letni prirastek za več kot dve tretjini. Šofer je spretno krmaril vozilo in kmalu smo bili na »koncu sveta«. Cesta je speljana prav do strmega pobočja pod Brsnino in naprej se |s kamioni ne more več. Velike skladovnice lesa čakajo, do jih bodo odpeljali v dolino. V vi- bivališče sedmih drvarjev. Sredi »sobe« je v železnem štedilniku, na katerem je bil napol prazen lonec, lleno plapolal ogenj. Povedali smo jim, da smo od časopisa -in bi radi kaj zanimivega zvedeli o njihovem življenju. iPrisedel sem na ležišče k Antonu. Jelovčanu. Nad pogradom ima lesene police, po njih pa so vrečke moke, argo-juhe, nekaj kruha, škatle mleka v prahu ter malo zabele. »Pri nas si kuha kar vsak sam, ker najbolj ve, kaj m.u tekne. Vsak -mesec grem domov in žena mi •vedno pripravi hrano za. ča-s, ko seirn, zdoma. V teh škatlah imam mleko v prahu, ki si ga kuham za zajtak. Prav dobro je, ker je pollnomastno. Za mu pridejo v roke. Nerad govori o sebi in svojem življenju in to, -kar sem napisal, so mi povedali njegovi tovariši. •Na ceis-ti pod kočo je zagrmel motor avtomobila in skupaj z dt-veTjl smo odšli proti Jelemdoi«.. Lepo, a težko je življenje našiti drvarjev, ki se nočejo ločiti od svojih lesenih koč in sa-motarsk«-ga življenja. Nočejo lepših r» udobnejših prostorov in kuharice, ki bi jim pripravljala dobro hrano. »Zgradili jim bomo lepe gozdarske hišice, samo ne vem, kako jim bodo všeč, ker je s tradicijo težko -prelomiti,« je dejal tovariš upravnik. plug je oral zasneženo cesto, po kateri bodo kamioni spet dan m dnem odvažali gozdno bogastvo, drvarji in logarji, bodo opravljali še prav -ista dela, nam pa je bil« žal, da smo -se morali posloviti o4 tako prijaznih ljudi. Upravniku, ^JMI^Jttll^*^^«««) j iMlIlllHH iillMirritl^^iiil^iiti/,f _ L :<:■.,,.......... ' Šili! Ko pritisne mraz In zapade sneg, pridejo .(ritual h krmilnlcara, kjer «> Jim lovci pripravili hrano za hude dni. -(Reprodukcija po razglednici) To je dom sedmih drvarjev v Brsninl. Zadnja delavca se utrujena vračata z dela. dairstvu Kranj «11 očitnega pomena. To je močna gospodarska enota, ki ima 130 milijonov dinarjev letnega brutoiprodukta rin 60 % vseh gozdov v naši občini. Za naše občinsko gospodarstvo bi bila osamosvojitev obrata Tržič zelo pomembna, Pri nas je še zelo razširjeno planinsko pašništvo. Živina dela v Wozdovih veliko škodo in zato se sofcem snegu in na zelo majhnem prostoru je šofer obrnil avtomobil tako spretno, da smo se ura vsi -čudili. Delavci so potegnili z avtomobila snežni plug In ga privezali k zadnji osi. V bregu nad cesto smo zagledali majhno ledeno kočo,. .Radovednost nas je vlekla tja. Potrkali |S,mo, močan glas »ja« nam je velel, naj vstopimo. Obstali smo za vrati in ogledovali malko slanino in kos kruha, za večerjo pa lElžoJ ali polento, to je naš jedilnik. Ze dvanajst let sem v Jelendolu, od tega kar osem let v tej koči. Kadar dobimo plačo, grem domov k družini v Selško dolino. Zena noče priti v Jelen-dol, ker imamo doma nekaj posestva in svojo hišo. Na tako življenje se mora človek privaditi, če ne ne more živeli v tej samoti. Cel teden smo odrezani od (sveta, le ob sobotah gremo v trgovino, kjer si nakupimo, kar potrebujemo za naslednji teden,« je končal Jelovčan. V kotu j,e tiho in skoraj neopazno sedel mož majhne postave in prijaznega pogleda ter se pripravljal za pot v dolino. To je bil 62-letni Celjan Jože Cene, ki je bil ob Dnevu republike odlikovan z redom dela tretje stopaj« za dolgoletno poižrtovalno in- vestno delo. Vajen je -trdega dela, saj je pred vojno delal v rudnikih. Nemci so ga prijeli v Koprivnici na Hrvatskem in ga odpeljali v kan cen-tracijisko taborišče Buchenvvald, kjer -je b:ii dve, leti, potem pa še dve na prisilnem delu. Zelo rad bere iin prebere vse časopise, ki. tovarišu ZtaidarjiU, sem iiva'teze» za temeljit opi|s poslovanja iin načrtov Gozd. gospodarstva Kranj, obrata Tržič, vsem -logarjem in drvarjem pa za prikaz idiličnega življenja, ki vsak dan bolj izginja. Napisal Vladimir Enjavšek Slikal Drago Cernelč Ve« teden |im del,«jo družbo le sekire In cepini, samo v soboto oprtajo nahrbtnike in se odpravijo v doi-inu 6 Zdravnik in učenik Zgodbe davne preteklosti so aapisane v raznih knjigah. Prav posebne zgodbe pa so trdro vrasle v vaseh. Teh ne uniči ne «nolj, ne rja in tudi stoletja ne. O takih naseljih — vaseh, današnjih trgih — v visoki Gorenjski bi vam na kratko rad povedal nekoliko zgodovine. Se prej pa bi vas, najmlajše, rad opomnil na zgodbe naše lepe .slovenske zemlje. »Od nekdaj prebiva že tukaj naš rod,« boste brali v pesmi. To pa ni res. Od davnaj so tu prebivala razna ljudstva. Skupno jim je bilo ime Tliri. Malo pred sedanjim štetjem let so si ta ljudstva podjarmili Rimljani in poselili vso sedanjo Slovenijo od morja do Ptuja. Niso slabo gospodarili. Najprej so naredili dobre ceste. Ob njih so za varstvo postavili trdnjave, sezidali si mesta, odkrili rudnike. Tako so vladali dobrih štiri sto let. Tedaj pa je od vzhoda prihrul vihar — Atila — silni divjak. Pregnal, je Rimljane, porušil lepa mesta in vdrl daleč v Italijo (452). Za Atilo so pridrla v sedanje rtaše kraje od severa in vzhoda druga, še napol divja ljudstva. Petero takih vdorov našteva zgodovina. Toda nobeno teh ljudstev ni ostalo v sedanjih naših krajih. Spehala so se naprej proti zahodu. Zato je po letu 500 ostala zemlja, ki je danes naša domovina, vsa izropana, lepe naselbine vasi in mest požgane, rodovitne ravnine polj s trnjem zarafile pušče. Na to, skoraj prazno zemljo so prišli Slove-ni. Se so naleteli na majhne skupine prejšnjih ljudi. Te so morali premagati z mečem in sulico, preden so se lotili mirnega obdelovanja zemlje. Izbrali so si za poglavarje župane in starešlne-staroste. Opustošena zemlja je ob pridni slovenski roki oživela in vzcvetela. Zal, da so s Sloveni prišli tudi Obri, divje ljudstvo. Spočetka so bili mirni zavezniki Slove-nov. Kasneje so jih hoteli podjarmiti in živeti od dela slovenskih rok. Prav takrat je nenadoma nastopil Samo. Ta je premagal Obre in združil Slo-vene, Čehe in polabske Srbe v »kupno državo. Od leta 623 do leta 658 je slavno in odločno vladal. Po njegovi smrti je ta lepa skupnost razpadla. To je bila silna nesreča za vse narode, ki jih je Samo združil. Skoraj tisoč let so Slovenci tlača-nili tujim graščakom. Našo zemljo so tujci trgali na kose od vseh strani. Ropali so jo tudi Turki, trla jo je lakota, naše upore so močnejši tujci zadušili v krvi. Prosim vas, sedanjo mladino, berite našo zgodovino. Spoznali boste, da je pravo čudo, če naš mali slovenski narod še živi in ga vse krivice in trpljenje ni moglo zbrisati z obličja zemlje. Ko so si leta 1941 v strašni svetovni vojni naši sosedje Nemci, Italijani in Madžari razdelili in zasedli slednji košček slovenske zemlje, je v našem narodu zavrela kri. Zbrali smo se v gozdovih, in začeli boj za svobodo na smrt in življenje. Segli smo v roke južnim bratom Slovanom, z njimi vred izgnali tujce in ustanovili seda- njo svobodno skupno državo Jugoslavijo. Za sklep tega premišljevanja naj opomnim na drobec zgodovine, ki so jo napisale štiri gorenjske vasi. Najmanjša visokogorska vas je Sorica. Ko je bilo tamkaj še vse v gozdovih, so Nemci poslali tjakaj za kazen nekaj svojih obsojenih ljudi. Ti so izsekali gozdove in si na posekah naredili nekaj po- lja. Njih naselitev še potrjujejo nemška imena gora na primer: Donerškogel je gora boga groma, Rošt počivališče pod vasjo. Ko sem mlad zašel v Sorico, sem zvedel, da nekaj starih možakov še zmeraj v posebni nemški govorici občuje in moli. Danes menda v Sorici ni več sledu o tuji nemški govorici teh prvih naseljencev. Tri druge vasi: Železniki, Kropa in Tržič, ki stoje ob močnih potokih, dokazujejo nemško naselitev s tem, da poerku-jcjo. Crko r izgovarjajo nekako globoko v grlu. Taka izgovarjava je po vsej Sloveniji neznana, a med Nemci splošno domača. Nemška oblast si je izbrala te tri vasi in poslala tjakaj svoje ljudi, kovače žebljar-je. Ti so si postavili vigenjce, majhne fužine za ročno kovanje žebljev. Na milijone različnih vrst žebljev so nakovali v teh vigenjcih. Vsak je občudoval silno ročno spretnost teh kovačev žebljarjev. Od majhnega žeblja, ki so z njim nakovali težke čevlje, pa do posebno velikih za zbijanje bark, vse to je raslo izpod kladiva žebljarjev. Od te edine obrti so se preživljali. Fantiči so morali v prvi mladosti že prijeti za kladivo. S tem so si z žeblji vred kovali reven vsakdanji kruhek. Ženam materam je bilo zelo hudo, če jdm je mož umrl. Pokojnine niso imele. Zato so se vsak petek razkropile po gorenjskih vaseh in prosile miloščine. — Imele so posebno, revno obleko, krog vratu obešene pripravne vreče, kamor so sprejemale od kmetov darove: velnico moke, kaše, ješprenja. Denarja jim ni nihče dal. V pretrdih pesteh je bil tedaj vsak novčič. Dobro se še spominjam, kako je taki beračici moja mama odprla omaro v veži in me poklicala: »Zajmi z velnico, da daš tej ženi. Reva je.« Zajel sem koruzne moke, kaše, ješprenja. Ne veliko, ko nismo imeli mnogo, in vsul v vrečo, ki mi jo je nastavila proseča reva. Taka je bila materina šola o ljubezni do bližnjega. Od dela omagani žebljarji so si sami oskrbeli košček pokojnine. Nakupili so raznih vrst žebljev in šli z njimi v prodaj po vaseh. Utržili so si nekaj dobička, da so ob njem revno živeli. Izmed doslej navedenih vasi je bila najbolj gosposka vas Tržič. Tam je cvetela kovaška obrt zlasti za kose vseh vrst: za navadne travniške, za rovtar-ske, za srpe za žito. Razen te obrti z žebljarstvom vred je bilo razvito tudi čevljarstvo. Tak čevljarski mojster mi je povedal: Mi smo prvi v deželi za čevlje. Za to rokodelstvo imamo osemdeset samo »jun-grov« - vajencev. Vse te tri navedene vasi so bile utemeljene z nemškimi priseljenci, ki so prinesli s seboj pri izgovarjavi pogrkovanje tudi v slovenščino. Pri mladini se je tak izgovor že dokaj poizgubil, a stari ga Se trdno držijo. To je torej vaška zgodovina, ki že stoletja dokazuje naselitev nemških ljudi v naše vasi. Vem, da vam mladcem utegne biti taka zgodovina dolgočasno branje. Zato vam za sklep povem nekaj veselega o slovitem trži.škem zdravniku. Za Pirca se je pisal. Ni bil doktor, toda po vsej Gorenjski hvaljen in obiskovan. Z materjo sem drobencljal k njemu po zdravila za obolelo teto. V sobi za sprejem bolnikov se nisem mogel nagledati belih, rumenih in pisanih lončkov, ki so jih bile vse police polne. Vpričo bolnika si je od-biral lončke; potem zajemal iz njih zdravila, jih vsipal v poseben lončič, jih mešal in tri z belim tolkačem in nenehno govoril in učil, kako je treba bolniku streči, kako hrano sme uživati, kdaj in koliko teh zdravil sme užlti. Vselej je pristavil, da je pravilna hrana, mir in počitek skoraj več vredno ko zdravila. Ko sva z materjo odšla, so mi nenehno migljale vrste lončkov pred očmi in uho je še slišalo škripanje trtih zdravil v njegovi lekarni. »No, sedaj si videl tega modrega moža zdravnika,« ml je rekla mati, ko sva šla proti domu. »Tako je prijazen in tako lepo pripoveduje, da bi se ga nikoli ne naveličal poslušati,« sem rekel mami. »Res je tak, prav imaš. Je pa tudi hud, kadar se zdi potrebno. Le poslušaj! Ko je prišla nekoč mati po zdravila za dvanajstletnega sina, je zdravniku pokazala v lončiču, kaj je ta fant izbruhal. Zdravnik je pogledal tisto reč in rekel: ,Zolč je bljuval.' ,Res ga je,' je potrdila žena. ,Tako se je raztogotil. Tak je, da se za vsak prazen nič jezi in togo t j.' ,Mati, dal bom zanj zdravila. Toda poglavitno zdravilo si sa- mi odrežite v leskovem grmu, ko pojdete domov. Temu zdravilu za takega smrkavca se pravi šiba. S tem zdravilom ga mazite, da negodniku preženete togoto in jezo iz žolča, pa bo zdrav. Zbogom.' Sosed Gros, saj ga poznaš, mi je tole povedal. Imel je rdeče, pekoče oči. Ko to zdravniku potoži, mu ta veli: .Semkaj k oknu stopi in prav debelo me poglej!' — Gros ga gleda in gleda. Tedaj pa zdravnik zareži nad njim: ,Ali si človek ali živina? Toliko čebule požri kot človek, ne kot krava, pa bodo oči zdrave. Hodi zbogom!'« Ob takem pripovedovanju sva prišla že do Podgorci in tamkaj na Vetrnem sedla v travo, da se oddahneva. Použila sva ma-. lico kruha in se na prijetnem vetrcu hladila. Jaz, radovednež, ki mu zgodbic hi bilo nikoli dosti, sem poprosil: »Mama, povejte še kaj o> zdravniku.« »Netečnež tak, ki ti ni storjic rikoli dosti! Ali naj tudi zate rarežem nekaj leskovega olja?« »Ne, ne, mama! Vsaj še eno povejte. Saj bom priden.« »No, če boš res, ti jo povem.« Pomaknil sem se bliže, da sem se tiščal maminih kolen. »Nekega dne je prišel v Tržič k temu zdravniku kmečki možak,« je začela mama. ,Kaj bi radi, oča?' ga vpraša zdravnik. /Tukaj le vrh stegna mi raste bula. Hudo me boli. Poglejte si jO.' ,Skozi hlače ne vidim nič. Porini irhovino dol in pokaži.' Mož je storil tako. Zdravnik se začudi veliki, že gnojni buli dn reče: »Uj, uj, uj! Velika reč! Se ena rit ti bo zrasla.« Možak je bil hudo užaljen ns tako besedo. Hitro je hlače potegnil kvišku in se poslovil: ,Naj mi le zraste. Pa obe ne bosta tako debeli, kakor je tvoja ena sama. Da veš!' Jezno je odštor-kljal po stopnicah. Zdravnik Pire je na tako trdo in jezno besedo, ki mu jo je možak po-drobil za njegovo šaliivko. kar utihnil. Stopil je naglo v kuhi' njo in svoji dekli velel: ,Bri stopi za tem možem in poglej, v katero krčmo poj de, ir: ml pridi povedat!' Dekla je bila brž nazaj in povedala, kam je zavil. Zdravnik si naglo pokrije kastorec in jo mahne za možem v tisto krčmo. Mož je ves na-brskan že sedel pri mizici v kotu krčme. Ko je zagledal Pirca, mu je obrnil hrbet. Pire pa je sedel k isti mizici in mu voščil dober dan. Za odgovor mu je možak nekaj zagodrnial ia jezen še svoj stol odmaknil, da bi bil dalje od njega. Zdravnik poklice točajko: ,Brž prinesi polič najboljšega, tistega od zida, da ga srkneva s temie možem!' Bolnik se je nekoliko obrnil, rekel pa ni nič. Ko je bilo vino na mizi, je Pire nato-čil dva kozarca in rekel: .Poglejte ga, kako kar iskre mrgolijo v tem vinu. Srknite ga In poplaknite jezo. Tako imenitno ste mi jo zarobili, da sem moral priti za vami. Na dobro zdravje!' Pire je trčil z možakom in rekel: .Izpijva ga, potlej pa pojdete z menoj, da ti- V ZALOŽBI MLADINSKA KNJIGA JE PRED KRATKIM IZŠLA DROBNA KNJIŽICA ZGODBIC »IVERI«. NAPISAL JIH JE ZA NASO MLADINO STAROSTA SLOVENSKIH PISATELJEV FRANC S. FINZGAR. V NJIH JE OBUDIL PRENEKA-TERO ZANIMIVOST IZ SVOJIH BOGATIH SPOMINOV IN JO V LEPEM JEZIKU IN Z RAHLIM VZGOJNIM POUDARKOM POSREDUJE MLADIM BRALCEM. IZ TE ZBIRKE JE ZA TR-ZlCANE POSEBEJ ZANIMIVA ZGODBICA ZDRAVNIK IN UČENIK IN JO ZATO TUDI PONATISKUJEMO. »IVERI« DOBITE TUDI V NASI KNJIGARNI IN JIH NAŠIM BRALCEM TOPLO PRIPOROČAMO. V-1--) 7 Zdravstveni delavci so zborovali V ponedeljek, 1. februarja je bil občni zbor sindikalne podružnice zdravstvenih delavcev. Udeležba na zboru je bila stoodstotna, kar kaže na sindikalno zavest članov te podružnice. Delo v preteklem letu ni bilo preveč živahno, kar lahko delno opravičujemo z veliko zaposlenostjo zdravstvenih delavcev. Novi odbor, ki so ga na zboru izvolili, pa je jamstvo, da bo ta sindikalna podružnica letos med najboljšimi v občini. Popravek V prejšnji številki Tržiškega vestnika je v urniku dela (Zdravstvenega doma izpadlo pod točko A: dr. Martirčič Tone; *>d 14. do 16. ure vsako sredo in petek. Rojeni: Jožef Zver, rojen dne 21. januarja v Bistrici; Vincen-cija Hladnik, rojena 22. januarja v Tržiču, Cankarjeva 10. Poročeni: Frančišek Jekovec, električar iz Bistrice pri Tržiču in Alojzija Krohne, tkalka iz Tržiča. Umrli: Sebastijan Primožič, osebni upokojenec iz Potarij £t. 17; Jakob Primožič, preužit-kar iz Grahovš št. 17. OPOZORILO Turistično društva sporoča: Sprehajališčna pot pod Kamnikom je zaradi popravil začasno zaprta Otroci — dojenčki iin mali — so ze pri lahki driski nerazpoloženi, boli ijiih trebušček, izgube apetit in slabše (spijo. Blato je pogostno In sluzavo. Včasih bruhajo. Temperatura (vročina) je običajno normalna, lahko celo znižana, včasih pa za malenkost zvišana. Ker otrok s .pogoslinim blatom izgublja iz telesa tekočino in sol in ker je za Izgubo 'tekočine in soli tembolj občutljiv, čim manjši je, moramo pri dieti paziti predvsem na to, da mu v zadostni količini to oboje nadomestimo. Otrok z bruhanjem, driskami ali potenjem pri katerikoli bofezmi Izgubi liz telešč.ka preveč tekočine In soli. Dojenemu otročku, ki ima driske, dajemo 6 do 12 ur ,s saharinom sladkan ruski čaj in prav nič drugega. Caj dajemo velikokrat po malem: 2 do 3 poži-rke, oziroma žličke. V 12 urah mora spiti za vsak kilogram svoje teže lOOg čaja (n. pr. če tehta dojenček 6 kg, mora v 12 urah spiti po žličkah 600 g čaja). Po tej »čajni pavzi« nudimo otroku 1 do 2 dni izbrizgano in posneto žensko mleko, oziroma ga pustimo, da pije pri prsih le 3 minule za vsak obrok, ker Je prvo mleko manj mastno. Med vsemi obroki pa še naprej dobiva s saharinom (»ladkan ruski čaj po -žličkah. Ko se slanje že izboljša, otroka polagoma privajamo na .normalno dojenje: vsakokrat ga malo dalje časa pustimo pri prsih. Umetno hranjenemu dojenčku — zalilvančku je potrebna daljša »čajna pavza«: 12 do 24 ur. V 24 urah potrebuje 150 do 200 g čaja za vsak. kilogram svoje teže. Otrok bo, 'razumljivo', jokal, ker bo lačen, a se nam ne sme smiliti. Vsak drug dodatek hrane bi njegovo stanje lahko zelo poslabšal. Na- slednji dan nuj dobi otrok zjutraj ruski čaj s saharinom, dopoldne korenjevo juho ali na vodi zakuhamo rožičevo moko (dobi se v lekarni tudi brez irecepta), opoldne malo solje.no iin nalto s saharinom sladkano prežga-nko (moko svetlo-rumeno- prežgemo brez maščobe!), popoldne s oljen o in sla jen o korenjevo juho, zvečer rižev sluz. Med obroki spet ruski čaj s saharinom. Za rižev sluz razk-uhan riž 3-krat pretlačimo skozi sito, povreto vodo pa sproti nadomeščamo, z dolivanjem prekuhan«. Korenjevo juho pripravimo takole: očiščeno in na koleščke narezano rdeče korenje in ščepec soli kuhamo 2 uri, povreto vodo pa tudi tu sproti na-doin.eii-čaimo s prekuhano. Ko. je korenje kuhano, ga zmečkamo iin .'.)-krat -pretlačimo skozi gosto sito. Lahko sladkamo s -saharinom, nato pa dobro premešajmo,, da je vsa količina ■enakomerno gosta. Večji otrok dobi po 12 do 24-urni »■čajni pavzi« 1 do. 2 dni naribana jabolka, prežganko brez maščobe, TRDA HRUŠKA JE BILA KRIVA V torek, 19. I. se je na zavoju ceste IV, reda v vasi Retnje pripetila nezgoda, kjer je voznik J. B. zdirsel s tovornim, avtomobilom s ceste in se zaustavil v sadovnjaku ob drevesu hruške. Telesnih poškodb na -srečo tni bilo, hruška pa je prizadejala avtomobilu težje poškodbe in znaša škoda najmanj 160 tisoč dinarjev. Krivec je voznik J. B., ker je lahkomiselno upravljal motorno vozilo na -sneženi cesti, brez verig. NEPRIMERNA HITROST VOŽNJE SE JE MAŠČEVALA V nedeljo, 24. Ijanuarja sta na nepreglednem zavoju ceste il. reda na Trgu svobode trčila osebni avtomobil Sil3373 in avtobus podjetja SAPdvjiubljiina. Voznik osebnega avtomobila V. S. je privozi) na ■nepreglednem in poledenelem zavoju ceste s preveliko hitrostjo in brez snežnih verig ter je kljub irižev sluz, prepečene«: in kakao na vodi. Sladkamo s saharimonj Kasneje že dobi pire krompir, pre tlačeno korenje in riž na posnetem mleku. Vse te jedi pripravljam« tako, kot smo se pomenili že prej. Še enkrat! -Pri vseh otrocih ob času bruhanj., drisk in potenja pazimo, da me pozabimo na dovaja nje tekočine v obliki čaja, saj j» tn mala telesca tako, hitro izgubijo preveč! -Ne bojmo- se, da nam bo otrok zaradi nekaj dni takega »stradanja« onemogel. Ko bo zdrav, bo prav brž nadoknadil, k«i je v teži izgubil. Časa. in dela h pripraivo dietne hrane pri driskah naj nam ne bo žal, ker bo v glavnem prav zaradi diete otrok že po nekaj dneh zdrav. Za zdravljenje drisk pni otrocih tn odraslih pa velja, da najdalje časa odtegnemo iz hrane vso nia-ščobo. Prebavila začnemo zopet navajati nanjo šele takrat, ko so takorekoč že zdrava in še to po slo-poma z majhnimi količinami surovega masla in olja. zaviranju trčil v avtobus. Telesnih poškodb ni bilo, škoda p« je na obeh vozilih. IZ MAKEDONIJE Iz daljne Makedonije sta nam pisala vojaka Anton Zavrl in Anton Spendal. Pišeta nam, kako težko čakata na Vestnik, ki jima vedno kaj zanimivega prinese iz domačega kraja. Kadar prebirata Tržiški vestnik, se jima zdi, da sta vsaj za trenutek bliffie doma. Lepo pozdravljata vse domače, prijateljice iin prijatelje ter vse Trži-čane in okoličane in jima želita še veliko uspehov. Uredništvo se vama za prijazne pozdrave lepo zahvaljuje, a glejta, da bosta obljubo ki sta nam jo dala, tudi izpolnila. --\ Upravni organ za finance pri občinskem ljudskem odborn RAZPISUJE javno dražbo za prodajo raznega kmetijskega orodja in inventarja: 1. Dne 25. februarja 1960 ob 8. uri na Brdu št. 1 2. Dne 26. februarja 1960 ob 8. uri v Kovorju St. 26 3. Dne 27. februarja 1960 ob 8. uri v Podljubelju 8t. S (Kramarjeva guba) -______> NESREČE; • NESREČE • NESREČE S i/L&tl I NA DANSKO IN ŠVEDSKO sto grdo bulo prerežem In ob-vežem.' Ob močnem vinu se je možaku lice zvedrilo, jeza ota-jala. ,Brž še er polič!' je zdravnik naročil še vina, ga plačal in'se veselo smejal, pa še ponovil: „Triko ste mi užagali, dn je ne bom zlepa pozabil.' Izpila sta in šla. Ko je bil možak obvezan, mu je zdravnik strogo naročil: „Mislim, da sem grdobo pošteno očistil. Sedaj doma teden dni mirujte. Potem pridite zopet, da pogledam, kako se adravi.' Možak si je zapel hlače i» potem pobaral: .Koliko sem dolžan?' Nič! Vse življenje -bom pomnil vaš odgovor,' se je zasmejal zdravnik in mu segel v roko.« Po deželi je zazvonilo poldne. »Viš, kako si me zamudil s svojimi storjicami,« je rekla mama in naglo vstala. Sam sem si sezul čevelj ce in bos drobil za njo proti domu. Zaradi slabe rodovitnosti je slabo naseljena, Skane je nekak vzhodni -podaljšek (tonskega otoka S'jael-landa, obsega 2,5 odstotka Švedske ■in je najrodo-vi-tnejša pokrajina Švedske. Ima -najmi-lejše podnebje in 90 odstotkov obdelanega sveta. Skane je žitnica Švedske. Tu pridelujejo 'pšenico, rž, ječmen In sladkorno peso. V tej pokrajini leži tudi iMalmo, tretje največje švedsko mesto in kraj, kjer smo prišli na švedska tla. Naj omenim še, da potekajo čez Švedsko rastlinske meje bukve, hrasta, pšenice 'in Ječmena. Švedska je svenska dežela, dežela germanskega plemena Svenov, ki so prebivali prvotno severno od jezera MSlaren; je dežela pisateljice legend, znane Selme Lagerloef in kemika Alfreda Nobela, ustanovitelja znane Nobelove nagrade. To je dežela kakovostnih dobrin in ravnotežja v gospodarstvu. — Njeno bogastvo temelji na tem, kar jim nudi priroda (51,3 odstotka dežele obsega gozd, vodne sile in rude, zlasti rude železa in bakra) ter na veliki delavnosti in kulturi ljudi. Švedska močno skrbi za šolstvo in napredek, da bi dobila čim bolj kvalificirane, sposobne delavce, dviga življenjsko raven, izobraževanje, strokovnost, higieno, čistočo in znanost. Njena gospodarska prednost tiči v tem, ker uživa že 150 let mir In ker je ostala nevtralna v obeh svetovnih vojnah. Obvarovala je svoje ljudstvo pred opustošenjem, njena industrija pa je z okrepljeno zmogljivostjo delala za oba med seboj vojskujoča se naroda. Dežela se nahaja v tistem delu Evrope. ki se razprostira med interesnimi frontami Zahoda in Vzhoda. Tudi generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammar-skold je Šved in je bil prej član švedske vlade. O perečih vprašanjih se vedno posvetuje z Norveško in Dansko, s katerimi tvori tako imenovani »Nordijski svet«. In sami smo videli poudarjanje te skupnosti v plapolanju zastav vseh treh držav na mostu pred parlamentom in kraljevim dvorom v Stockholmu. Kljub vsemu temu pa skrbi Švedska silno za svojo obrambo, ki jo poznamo pod imenom »oborožena nevtralnost«. Ker so ji vojne pokazale, da sta Katte-gat in Skagerrak prostor stalnega nemškega pritiska In k% Baltiško morje pozimi zmrzuje. si je zgradila dve važni in dragi (ker se v zimskem času težko vzdržujeta) železniški progi od Ostersunda, oziroma Sunds-valla ob Baltiku do norveškega Trondhiema in od pristanišču Lulea skozi Kirumo do norve- / 001937 s TltZlŠKI VESTNIK — St. ¥ šport • Sft&ct • šport • 6i/u>ct • šport • ift&ct • šport PRED SPOMLADANSKO REPRIZO Zal nam je jesenski del nogometnega prvenstva pripravil nekatera bridka razočaranja, ki »o v temeljnem pogledu celo v nekaterih primerih vidno vplivala na razvoj dogodkov po posameznih kolih ra vrhu lestvice. Zlasti moštvo Tržiča je ne-ngodno presenetilo z osvojitvijo tretjega mesta za Planiko in škofjeloškim Partizanom, saj so tudi pesimisti pričakovali mesto na vrhu tabele, toda ... Da, toda če ne bi že na samem začetku prišlo do neljubega presenečenja v Naklem, kjer so domačini porazili kandidata v kvalifikacijskem turnirju za vstop v slovensko consko ligo. In ravno izguba prvih dragocenih točk in nepotreben poraz v srečanju s Skofjeločani je Tržiču teoretično in praktično onemogočila ponovno osvojitev najvišjega mesta. Ob pogledu na zaključno lestvico jesenskega dela prvenstva se nam nehote dozdeva, da je po pričakovanjih in vseh mogočih in nemogočih obetih, predvidenih posebno na račun različnih vidnih spodrsljajev naših nogometašev v zadnjih sezonah le plod nezdravih razmer, ki jih POSREDOVANJE Enosobno stanovanje ali večjo »oho v Tržiču iščem. Ponudbe po-'MjHe v Turistično društvo pod »Lepe nagrada i. Zaradi nekaterih nepravilnosti pri prodaji v kolportaži vas opozarjamo, da je cena posamezne številke Tržlškegavestnika tamo 15 dinarjev bo potrebno slej ko prej odpraviti z ostrimi merami. Zato ni tudi čudno in nekaterim posameznikom celo nejasno, zakaj so se ravno tržiškemu nogometu pripetile različne peripetije, ki so ob zaključku različnih ugotovitev le posledica nejasnih ter hkrati zastarelih metod in oblik dela, ki so se dejansko tudi odrazile po neuspehu v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v slovensko consko nogometno ligo. Po razmeroma uspešnem uvodu, vzlic vodstvu proti ljubljanski Iliriji Tržičanom ni uspelo ničesar drugega, kakor delitev točk in kasneje po triumfalni zmagi nad ptujsko Dravo na njenem igrišču ob podpori tempera-metnega športnega občinstva in1 preostalo je igralcem, kakor seveda tudi ljubiteljem okroglega usnja le upanje, ki pa se žal ni uresničilo celo takrat, ko so tudi navečjl pesimisti pričakovali vsaj delen uspeh. Dokaj žalostna, lahko bi celo dejali zaključna uvrstitev Tržiča v omenjenem tekmovanju je pokazala le slabosti, ki se bodo morale popraviti, seveda kolikor bomo želeli zopet prisluhniti pohvalnim mnenjem in ugotovitvam. Jesenski del prvenstva Gorenjske v nogometu je postavil popolnoma realno razvrstitev moštev, če upoštevamo pri vsem tem, da so nekateri klubi v slabem, celo poraznem in kritičnem stanju ln je njihova dejavnost pač v večini primere odvisna od njihovih uspehov v ligaškem prvenstvu. Planika je teoretično in praktično že osvojila naslov letošnjega prvaka, saj sprejema v goste spomladi večino svojih resnejših nasprotnikov, med njimi Skof-jeločane in Tržičane. Izidi posameznih srečanj bodo lahko le realno presodili formo posameznih moštev in vsak nadaljnji up, ter pričakovanje ozadja je povsem opravičen. Nikakor ni umestna trditev, da bo spomladanski del prvenstva zanimivejši od hladnih in morda nekoliko dolgočasnih jesenskih nedelj. Plasma pri vrhu lestvice je bolj ali manj že znan. — Planika, škofjeloški Partizan in Tržič, ter morda kranjska Mladost in delno Jesenice, ki so jeseni izgubile marsikatero dragoceno točko, bodo glavni akterji zaključnih prizorov neposredno pred ponovnim kvalifikacijskim tekmovanjem — odločilnem turnirju za vstop v slovensko consko ligo. Kdo bo poleg Triglava zastopal Gorenjsko v omenjenem prvenstvu je trenutno težko ugotoviti, nedvomno pa obstoji trditev, da ima največ upanja Planika, če bi se kot prvak podzveznega V organizacijski pripravi gorenjske smučarske podzveze je bilo 24. januarja na terenih Starega vrha nad Skofjo Loko tradicionalno prvenstvo Gorenjske v veleslalomu, ki so mu razen Jeseničanov, Kranjčanov, Ra-dovljičanov in tekmovalcev iz ostalih znanih smučarskih središč prisostvovali tudi člani Ljubelja, ki so se v zaključni razvrstitvi plasirali vsekakor na solidna mesta, kar nedvomno potrjuje upanje, da bodo tudi v letošnji sezoni alpski vozači odigrali eno izmed najvidnejših vlog na republiškem in državnem prvenstvu. Ce upoštevamo dejstvo, da so bili na startu zbrani vsi naši najboljši predstavniki v alpskih disciplinah, tedaj je uspeh Tr-žičanov vzlic temu, da smo morda pričakovali še več, izredno prepričljiv. V članski konkurenci, kjer smo opazili med drugimi tudi državne reprezentante Klinar-ja, Lakoto in Janeza Copa, je Peter Križaj z zaostankom 1,3 tekmovanja uvrstila v kvalifikacijo in tam seveda tudi uspela ... Upi ostalih dveh nevarnih konkurentov, ki bi eventuelno ogrožali Planiki prvo mesto, so brez dvoma manjši. Ce le pomislimo, da odhaja Tržič na gostovanje kar dvakrat in ravno v obeh primerih v Kranj, tedaj so njegovi upi znatno manjši, kakor upi Skofjeločanov. Sicer pa bo tudi tokrat, kakor doslej, Igrala nedvomno naj-zračllnejšo vlogo sreča in tudi usnje je še vedno okroglo, naklonjeno zdaj eni, drugič ponovno drugi strani. O podrobnostih neposredno pred začetkom spomladanskega dela prvenstva bomo še obširneje poročali, zlasti s posebnim ozirom na priprave Tržiča. -n sekunde za zmagovalcem Jeseničanom Klinarjem zasedel tretje oziroma četrto mesto, Matevž Lukanc s časom 1:21,8 peto, medtem ko sta si Svab in Primožič z doseženima izidoma — 1:26,5 razdelila deveto, odnosno deseto mesto. Proga je bila dolga 1450 metrov z višinsko razliko 300 m in 39 vratci. Tehnični izidi: Klinar Jesenice) 1:19,5, Lakota (Jesenice) 1:20,4, Križaj (Ljubelj) 1:20,8, Janez čop (Jesenice) 1:20,8, Lukanc (Ljubelj) 1:21,8, Jenko (Triglav) 1:22,7, Rakovič (Triglav) 1:23,1, Ciril Čop (Jesenice) 1:24,6, Svab (Ljubelj) 1:26,5, Primožič (Ljubelj) 1:26,5. Mladinci so nastopili na progi z enako dolžino, vendar so njihovi rezultati znatno slabši kakor v članski konkurenci, kar je povsem razumljivo in logično. Prvo mesto je pripadlo Kranjčanu Starcu pred Radov-ljičanom Soštaričem, Tržičanom Terovskvm, Ankeletom (Triglav) in Jakopičem (Partizan Gorje). -n Uvrstitev meil naibollšimi škega Narvika, samo da si je odprla pot na svobodni Atlantik, ki tam ne zmrzuje zaradi Zalivskega toka. Švedska mornarica je kmalu za mornarico Velike Britanije in Norveške. V deželi s socialistično vlado znašajo povprečni letni dohodki industrijskega delavca 10.500 kron. Na vsakega devetega prebivalca pride avto in motoriza-cija je bolj razvita le še v ZDA in Kanadi. Na 100 prebivalcev pride 27 telefonov in 333 radio-aparatov, torej sledi Švedska v tem pogledu takoj ZDA. Tu izhaja 216 dnevnikov v skupni nakladi 3,7 milijona izvodov. — Vsako leto izide okoli 4000 knjig. Taka je torej danes Švedska, čeprav je bila znana še pred sto leti kot čisto kmetijska in revna dežela. V »Severne Benetke«, kakor imenujejo Stockholm, ker leži »a 14 otočkih, ki jih povezuje 40 mostov, smo dospeli iz Mal-jnda mimo že omenjenega jezera Vattern in čez že tudi omenjeni pokrajini Skane in Sma- land. Samo mesto ima čez 800 tisoč prebivalcev, Veliki Stockholm pa čez 1,100.000 prebivalcev. Glavno mesto Švedske spada po svoji legi in ureditvi med najlepša mesta Evrope. Leži ob izteku sladkovodnega jezera Malaren v slano jezero globoko zajedajočega se zaliva PalVškega, oziroma Vzhodnega morja. Različne višine posameznih predelov mesta, granitne stene ob morju, stari mestni predeli, moderni predeli, lepi in obsežni parki s cvetličnimi gredami ter vodometi, športni prostori — vse to so značilnosti tega lepega mesta, katerega temelje Je postavil Birger .Tarl v odporu proti vpadom Fincev in morskih roparjev leta 1252. Najstarejše naselbine so bile na otokih Staden, Helgeands-holmen in Riddarholmen v nordijskem slogu med omenjenim sladkovodnim in slanim jezerom. Danes je to stari del mesta ali kot ga Švedi sami Imenujejo »Staden inom broarda« (Mesto med otoki«). Mesto se je širilo tudi na celino, toda deli mesta izven utrjenih otokov so bili večkrat uničeni po sovražnikih. Večji razvoj doseže v 17. stol., ali številni požari ponovno uničujejo cele dele mesta z lesenimi hišami tja do 18. in 19. stol, ko so začeli graditi hiše in cerkve z novo gradbeno tehniko. Moderne stanovanjske četrti so zlasti v zahodnem delu mesta in predstavljajo sodobni švedski gradbeni slog. Iz srednjega veka sta ostali samo stolnica Storkyrkar in cerkev Riddar-holmskyrkan. V novejši dobi so zgradili tudi cela mesteca vil, saj so Švedi veliki ljubitelji prirode in lepega lastnega doma. In čeprav se je pričel ob koncu preteklega stoletja tudi industrijski razvoj in je postal Stockholm velemesto, nima to mesto postopačev, beračev in tatov ln niti sledov nesnage. V javnih prostorih in na cestah nismo nikjer videli nesnage, niti različnih odpadkov, kar pri nas žal tako velikokrat opazimo. Nastanili so nas v modernem vikend-hotelu Kristineberg, prav prikupni nizki in visokopritlič- ni stavbi, narejeni večidel iz lesa. Kot taka bi nam prav lahko služila za zgled pri reševanju nastanitev gostov v naših gorskih turističnih krajih, ker ne bi kazila prirodne slike, kar se žal pri nas tudi tolikokrat dogaja z različnimi neokusnimi zgradbami in različnimi modernizmi, ki nikakor ne spadajo v vsako okolje. V tem pogledu bi se morali učiti pri teh severnjakih. Od tod smo se vozili v središču mesta z elegantno podzemeljsko železnico (Tunnel-bahn-U-Bahn). Železnica je v mestu še v izgradnji in nima dosti prog, je pa silno okusno zgrajena in pripravna, saj je v mestu tak promet, da se človek kar težko znajde, poleg tega poteka ves promet po levi strani. Stockholm si mora vsakdo ogledati peš, s krožno avtobusno vožnjo, vožnjo z vodnim busom po kanalih med otočki in s stolpa Stadshuseta ali terase visoke stolpnice Kungstornet, na kateri je kavarna z restavracijo, če hoče spoznati sliko tega lepega velemesta. (Nadaljevanje sledi)