Zaklad na otoku. Sb »ngleSkega prevedel Paulus, Navaden mornarski kovčeg je bil. Na pokrovu je imel vžgan velik ,,B', zafietnico kapitanovega iraena, in na oglih je bii ogulj^n in obtolčen od mno gega potovanja. ,,Daj mi kljut!" mi je rekla mali, in fieravno je bila ključavnica zelo za- ; rjavela in se je ključ sukal trdo, je zj enim krepkim sunkom odprla pokrov,| tako se ji je mudilo. j Močen duh" tobaka iu katrana na-; nia je udaril v nos. Na vrhu je ležala skrbno zložena, skoraj nova obleka r| Mati je sodila. da je še nikdo ni no -, sil. Pod njo sva naSla najrazlifineišo i drobnjarijo: morski kvadrant (orodje, [ ki z njim mornarji preračunajo zem - \ ijepisno Širino in višino na raorju), 2 jako dobra sarnoknesa, veft zvitkov tohaka, kos srebra, staro žepno uro, 2 k-ompasa, pet ali šest lepih in redkih' morskiH školjk iz Zapadne Indije ter razne drugo raalenkosti. ZaCuden sem .premiSljeval. Cemu je vlafiil za seboj tiste školjke po svojih' begunskih" po(ih. Razen srebra torej nisva našla ničesar, kar bi bilo vredno vzeti seboi. Star ladiiski piašč, ves bel od morske ,soli, Je še bil v zaboju, Nepotrpežljivo ga je porinila mati na stran — nred nama, čisto na dnu zaboja, je iežal zadnji zaklad kapitanov, zavitek iz \ oščenega platna^ ki je izgledal, lca -¦ kor da so v njem papirji, in vrečioa , v kateri sem otipal kovan denar. »Pokazala bom tera rokomavhoni\ da sem poštena ženska", je rekla ma(i. ,,Svoj dolg Jiočem imeti plafian in niti vinarja ne vzamem več!" In začela si je naštevati denar iz vneCioe v predpasnik. Pa to ni bil IaKek" posel. Novoi, po večini zlati, so bili iz' vseb. mogo6ih dežel in najrazliCnejše vrednosti, vse\prek poraešani. Indijskih zlalov, ginej, je bilo najmaiij, in odino s toni .ie znala mati računati. Naštela in naraCunala sva si jili I ribližno za potovico kapitanovega dol ua, ko ves jireplašen primem maler za roko. Skozi tihi nočni zrak sem razliftno začul glas, ki mi je vso kri pognal '< srcu. Tap-tap-tap je donela palica — siepCeva po zmrzli in trdi cesti. Bli^e !./ bliže je prihajalo, ko sva s pridr>ano sapo nema poslušala. Skoz tiSino je jeknil udarec ob vrataj kljuk'a je /apela, zapah je zarožljal in nastopjla je globoka lišina. In iznova je uda > lla palica ob frdr>, zmrzlo ceslo in tapanje «e je na najino nepopisno vese!je oddaljilo in je zamrlo v zimski no- ,,Mati". sein rekel, ,,vzemite sedaj ves denar, pa pojdiva!" Zapahnjena vrata so se zdela go¦ovo slepcu sumliiva in ne bo dolgo, sem se bsl, da bova imela vse srše novo gnezdo nad glavo. Kako vesel pa .'em biJ, da sem zadelal vrata in se j\saj za prvi (renutek rešil strašnega islepoa! j Dasiravno pa je bila prestraSena, .i hotela V'zeti niti troliico veC, kakor jr znašal dolg, in enako trdovratno «e je branila da bi vzola manj. Saj je &e dosti 6asa do desetih, je pravila, '.or (ia dobro ve, kaj jej gre, to pa da lio^•o na vsak naGin imeti. Se sva se prepirala, ko zauujcva /aleglo 2vižga,njo za bližnjimi malimi .¦rifti. To je bilo dovolj za naju oba. Mati Je skofiila na noge. ,,Kolikor imam, vzaraem seboj!,1* ,,Jaz pa vzamem to-le, da bo ra-« '.¦Ain poln!" sem rekel in pograbil za« vuj z voščenim platnom. ( Pustila sva goreti svečo pri pra» neni kovčbgu, skočila sva po slopnf« ¦ ah, odpria vrata iu že sva bila kiiiT v polnem begu na cesti. Niti za trenutek ni bilo prezgodaj! Mefela Je izginjala, meseo Je Jaa« no obseval griče, le po dolini krog go stilne je še visela redka dimasfa za\osa in zagrinjala najin bep iz hiSej Toda le par korakov vi&e gori ob grii'U bova stopila v jasni lrniini svit, in vfdeli naju bodo, sem ]jomislil — ii* cd tam je bilo ge v.e^ kot pol pota do \asi. Pa to-še ni bil ves strah! Stevilne, nagle stopinje so zado« :'de za najinini hrbtom in ko sva s» ozrla, nama jo lahen sijaj v megll po« /cdal, da nosi eden izmod pri&leoevr si-etiljko. ,,Ljubi moi", ]e vzdilinila mati. *•• \zomi ilenai: iu beži! — Jaz ne ma* i em več! '• ' P3alje prihodniai