PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini .. Abb. postale i gruppo (.ena 500 lir Leto XXXIX. ŠL 115 (11.531) TRST, četrtek, 19. maja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* * _ uovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO PODPISU IZRAELSKO-LIBANONSKEGA SPORAZUMA Sirija odklanja pogovore s Habibom V Libanonu očiten porast napetosti Vse bolj jasno je, da bo sporazum obsojen na mrtvo črko - Sirija se i ZDA ne namerava pogajati - Zaostritev odnosov med Libanonom in Libijo BEJRUT — Komaj podpisani sporazum med Libanonom in Izraelom J*. y očeh večine komentatorjev še za dolgo obsojen ostati le na pa-Pkju, po drugi strani pa je povečal nevarnost novega oboroženega pa sPopada. V libanonsko dolino Beka oiske, sirske in palestinske čete, ta-so da sta koncentracija sil in napetost vse večji. y Libanonu je prva noč po pod-Pisu sporazuma o umiku izraelskih sil potekala v napetem pričakova-B3H spopadov in incidentov. Mestne “lice so zastražlll z oklopnimi vo-kljub temu pa je v predmestju bbanonske prestolnice in v mestu Tripoliju, na severu države, prišlo ?° sporadičnih spopadov, v katerih je izgubilo življenja 5 oseb, 11 pa je bilo ranjenih. Včeraj so se s topniškim ognjem obstreljevali dru-ri in maroniti v pokrajini Šuf, med-tom ko so na jugu Libanona zabeležili nov napad na palestinske be-giuice s smrtnim izidom. Nevarnost oboroženega spopada je torej več kot očitna, vendar kaže, ua so v pripravi nove pobude za mirno rešitev libanonske krize. Po- se že nekaj dni zgrinjajo nove izra- sebni odposlanec ameriškega predsednika, Philip Habib, se na bližnje-vzhodno prizorišče vrača z novo misijo: dosegel naj bi pristanek Damaska in PLO za umik njihovih čet iz Libanona. Toda radio Damask je Habibu že pripravil pomenljivo dobrodošlico, ko je objavil, da Sirija ne namerava sprejeti Habiba, kajti njeni odnosi z Libanonom so bilateralna zadeva, s katero ZDA nimajo nič opraviti. Odpadla je tako predpostavka, po kateri bi Habib utegnil prevzeti vlogo posredovalca med Bejrutom in Damaskom, tako kot je prispeval k prvi fazi libanonsko - izraelskih pogajanj. Vendar pa nekateri politični opazovalci vendarle dopuščajo možnost neposrednega pogajanja med Libanonom in Sirijo, ki bi jih omejili zgolj na vprašanja varnosti in *aiJ|iiiiiiti,iliIIMMIi,Millil„ii1„i„„i,,,lll,„„„ ,,11,1111,,m,,1111,11, mmiiMninnlil im S SLOVESNOSTJO NA TUNIZIJSKI OBALI Simbolično odprtje plinovoda iz Aižira Prisostvovali so predsedniki treh držav Pertini, Burgiba in Bendžedid ki bi se lahko začela že prihodnji teden. Glede Habiba se širijo govorice, da imajo Sirci pomisleke na njegovo osebo, ker da je eden največjdh nasprotnikov Arabcev, kar je pokazal z načinom, kako je vodil pogajanja za umik Palestincev iz Bejruta, in s tem, da je Damask o vsem obvestil šele po izvršenem dejstvu. Sirski radio je včeraj znova ostro kritiziral komaj podpisani sporazum, poleg tega pa je polemiziral z ameriškim predsednikom Reaganom, ki da je zahteval umik sirskih čet iz Libanona tako, kot da bi govoril o Kaliforniji ah Nevadi. Bela hiša je s svoje strani že izrazila veliko obžalovanje zaradi sirske zavrnitve pogovorov s Habibom, vendar je dodala, da bodo ZDA nadaljevale svoje mirovne poskuse. O svežem izraelsko - libanonskem sporazumu je na tiskovni konferenci v evropskem parlamentu v Strasbourgu spregovoril tudi predsednik libanonskega parlamenta Kamal Asad. Po njegovem prepričanju sporazuma ne bo mogoče u-resmičiti preden se z libanonskega ozemlja ne bodo umaknile sirske in palestinske čete. Pri tem je pozval Evropo, naj pritisne na Američane, da bi z dialogom s Sirijo, h kateremu bi pritegnili tudi Sovjetsko zvezo. VVashington dosegel umik sirskih čet. Po podpisu sporazuma je opaziti tudi zaostritev odnosov med Libanonom in Libijo, kar dokazuje vpoklic veleposlanikov, ki sta jih v zadnjih dneh izvedli obe državi. Uradno sicer to še ne pomeni pretrganja diplomatskih odnosov, vendar je jasen znak libijskega protesta, ker je tudi Libanon po egiptovskem zgledu šel na pot »camp-davidskih sporazumov*. ' Predstavitev nove avstrijske vlade DUNAJ — Novi avstrijski kancler Fred Sinowatz je včeraj predstavil seznam ministrov nove koalicijske vlade med SPČ in FPo. Novo vlado bo sestavljalo štirinajst ministrov, od katerih bodo trije predstavljali nazadnjaško liberalno stranko. Tudi podkancler je liberalec, in sicer Nor-bert Steger, ki je obenem minister za trgovino. NARAŠČA NAPETOST PRED STAVKO 27. T.M. Pogajanja o pogodbah vedno na mrtvem tiru Napad tekstilnih industrljcev na sindikate in na ministra za dele Sccttija RIM — Pogajanja za obnovitev delovnih pogodb še okrog 4 milijonov delovnih ljudi ne kažejo nobenega znamenja napredovanja, tako da se zaostruje vzdušje med pripravami na splošno protestno stavko, ki je napovedana za 27. t.m. Veliko pričakovanje je veljalo za predsinočnje posredovanje ministra za delo Scotti-ja med delodajalci in sindikatom kovinarjev, a na njem niso dosegli najmanjšega napredka. Zaman je bilo tudi včerajšnje jutranje srečanje med ožjimi delegacijami FLM in Fe-dermeccanice, tako da so se nato srečali i.a plenarnem zasedanju z e-nako razhajajočimi se stališči. Srečanje se je nadaljevalo tudi popoldne, a kot kaže se stališča niso približala. Delodajalci se namreč nočejo resno pogajati o skrajšanju tedenskega delovnega časa za 20 ur od junija 1984 in nadaljnjih 20 ur od začetka 1985, ker pravzaprav niso spoštovali niti podobne obveze še iz delovne pogodbe iz leta 1979. Sindikati zato upravičeno pričakuje- jo odločen poseg vlade na delodajalce za spoštovanje trojnega sporazuma o ceni dela. tega pritiska pa za sedaj še ni. Ob tej negibnosti vlade postajajo delodajalci celo brezobzirnejši. Včeraj so sprožili močen napad na sindikate in na samega ministra Scotti-ja tekstilni industrijci na svojem občnem zboru v Milanu, pri čemer so nekako posredno preklicali januarski sporazum o ceni dela, češ da «so ga močno pogojevale demago-ške potrebe*. Vzdušje pa postaja iz dneva v dan bolj napeto, saj preti nevarnost, da se vsa pogajanja o delovnih pogodbah prenesejo na jesen, po volitvah in velikih dopustih. STALIŠČE SKGZ OB JUNIJSKIH POLITIČNIH IN UPRAVNIH VOLITVAH Potrebna je čimvečja prisotnost Siovencev v izvoljenih telesih 0 političnem položaju, stališčih in obvezah posameznih strank je razpravljal glavni odbor SKGZ v ponedeljek v goričkem Kulturnem domu PARIZ — Včeraj se je začel v francoskem glavnem mestu dvodnevni delovni sestanek šestih predsednikov vlade ali njihovih predstavnikov, v katerih imajo socialisti večino. Na srečanju bodo skušali najti rešitve sedanji težki gospodarski krizi, ki preplavlja Evropo. GORICA — Na seji glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze je član izvršnega odbora Bogo Samsa podal daljše poročilo o volitvah. Pri tem je izhajal iz dveh podatkov: znižuje se industrijska proizvodnja in plače počasneje naraščajo od inflacije. Ti podatki odražajo sedanjo gospodarsko krizo, ki zahteva oživljenje gospodarstva ne samo z restrikcijami in omejitvami in pri čemer je važno vprašanje, če bodo delovni ljudje nosili pretežno breme. Seveda pa je vse to povezano tudi s krizo družbeno-političnih odnosov, saj smo priče preokretu na desno, poudarjenemu centrizmu. Zato je razumljiv sklep o razpustitvi parlamenta, saj v obstoječem razmerju sil ni mogoče pričakovati učinkovite rešitve. Socialisti. računajo na volilni u-speh in s tem tudi na njih večjo uveljavitev, komunisti pa poudarjajo možnost alternative nadvladi demokristjanov, ki ima že 36 let v Italiji nepretrgan monopol oblasti. Podobni odnosi so tudi v deželi Furlaniji - Julijski krajini. V takih splošnih političnih odnosih, ki jih zapleta in šibi še novo stanje na meji, je prišlo tudi do ustavitve razprave o globalnem zaščitnem zakonu. Slovenci v Italiji zato pričakujejo, da se bo v parlamentu ustvaril tak odnos sil, da bo možna hitra in učinkovita razprava, na deželni ravni pa da bodo prevladale sile, Id bodo za globalno in pravično rešitev odprtih problemov Slovencev v Italiji. Bogo Samsa je nato prešel na nekatera konkretna vprašanja volilnega ozračja in volilnih priprav in dejal: Slovenska kulturno - gospodarska zveza se nikoli ni neposredno udeležila volitev, volilnih kampanj in ni, nitj ne more biti odraz nobene stranke. To pa še zdaleka ne pomeni, da ni odraz demokratičnih in progresivnih teženj slovenske narodnostne skupnosti in je živo zainteresirana. Zato ima aktiven pristop do čisto političnih vprašanj: zato je prav gotovo zainteresirana. DO VLOŽITVE LIST MANJKA LE ŠE NEKAJ DNI Stranke mrzlično sestavljajo kandidatne liste za volitve Komunisti bodo v soboto predstavili svoje liste - Med kandidati KPI tudi Natalia Ginzburg, za KD pa bo kandidiral Guido Carli RIM — Ti dnevi so namenjeni sestavi kandidatnih list za bližnje jjp litične in upravne volitve. Gre za delo, ki je vedno zelo težavno. Tako na primer demokristjani na neprekinjenem zasedanju razpravljajo o kandidatnih listah za poslansko zbornico in so že odložili razpravo o 31 senatnih okrožjih, ki jih je tajnik De Mita namenil »zunanjim* kandidatom. Kot kaže novosti ni veliko. Splošna težnja je, da pride do potrditve sedanjih poslancev. Vendar nekatere novosti so, ena pa je tudi zelo pomembna: Guido Carli, bivši guverner državne banke in ena najbolj prestižnih osebnosti italijanskega gospodarskega življenja (bil je tudi predsednik zveze indu- TUNIS — Pred veliko množico ne-Kaj deset tisoč bližnjih prebivalcev to včeraj na veliki ploščadi pred jtotisno postajo pri Rtu Bon na tuniški obali italijanski predsednik “andro Pertini, alžirski Chadly Ben-"todid in tunizijski Habib Burgiba tonbolično odprli pipe metanovoda, r1 Povezuje tri mediteranske drža-*e- Slovesnosti so dali velik politi-pomen, kot zgled miroljubnega ‘Pdelovanja na najvišji ravni med Jtolijo, Alžirijo in Tunizijo. Ogro-toen transparent nad prireditvenim Prostorom je z napisom »Alžirija -riinizjja - Italija: sodelovanje med Velikim Magrebom in Evropo* tolmačil smisel in pomen velikega dela. Plinovod, ki je dolg 2.500 km, je *tal 4 milijarde dolarjev, oziroma okrog 5.5oo milijard lir. Izdeluje I® italijansko državno podjetje SA *PEM skupine ENI, ki ga bo s pomočjo še drugih podjetij koncerna dokončalo do konca prihodnjega leto, ko bo cev prispela do Minebria Pri Bologni, kjer se bo priključila Stogim že obstoječim metanovodom. gradili so pa že 550 km cevovoda Jto alžirskem ozemlju od vrtine v araju Hassi R’Mel v Sahari. 370 am v Tuniziji do Rta Bon, 160 km v Sfobini 600 m v Sredozemskem morju, 350 km po Siciliji, 15 km pod ■jtosinsko ožino in še okrog 450 km du Beneventa. S pospešenim tem-P?to se nadaljujejo dela za polaga-nJe cevi za ostalih okrog 1.000 km na italijanskem ozemlju. ne Italije, kjer bo služil gospodinj-afvom in industrijam v 274 občinah. znano, sta italijansko državno Podjetje SNAM in alžirsko Sonatrach P°dpisali 25-letno pogodbo za doba-12 milijard kubičnih metrov metoda na leto. Dogovorjena «politič-Pa> cena je 4,41 dolarja za btu (o-Jtodg 27 kub. m), zaradi česar je toorsla vlada zagotoviti s posebnim Jtokonom družbi ENI razliko 0,53 dolarja, kar znaša za prva tri leto . 540 milijard lir. Italija namreč Pričakuje, da bo Alžirija z zasluž-'toto plina povečala uvoz italijan-®*toga blaga in storitev. Včerajšnja slovesnost je vsekakor dPeležila novo kvaliteto v odnosih Ptod bližnjimi sredozemskimi drža-vami, kar je poudaril tudi predsed-tok Pertini: «Na tak način se utrjujejo odnosi med Italijo, Alžirijo 'd Tunizijo, to morajo storiti na-r?di na terenu miru, iskati razme-fJ* za krepitev odnosov, ne pa pri-Jožnosti za vojno.* sliki predsednika Pertini in “•“■giba (telefoto AP) iiiimiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiniiiiuMuiiiiiiMiimiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiirriiiiininiiiiiiiiHu BOJ PROTI INFLACUI BI MORAL BITI PRVA NALOGA JUGOSLAVIJE Na sedežu OECD poglobljeno razpravljali o jugoslovanskih stabilizacijskih ukrepih (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) * PARIZ — Boj proti inflaciji bi moral biti prvenstvena naloga vašega stabilizacijskega načrta, so menili na sedežu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ko so razpravljali o osnutku letnega poročila, s katerim OECD redno otipava gospodarski utrip slehernega od svojih 24 članic, pa tudi Jugoslavije, ki z organizacijo sodeluje na mnogih ravneh kot dežela s posebnim statusom. Druga splošna ocena: čimprej preiti od gašenja požara k izvajanju trajneje začrtane politike, takšne, ki bo ljudem srednjeročno, pa tudi že dolgoročno zagotavljala trdne obete. Temeljito, na podrobne statistike oprto analizo sta odboru za pregled gospodarskega položaja letos pripravili Avstrija in Švica. Po utečenem postopku so razpravljavci — predstavniki članic in mnogih mednarodnih ustanov, npr. EGS, IMF, EFTA, svetovne banke — jugoslovanski delegaciji postavili niz dodatnih vprašanj. V dolgem in živahnem soočenju mnenj, ki pa se bistveno niso razhajala, se je pokazalo, da so v razvitem delu sveta izjemno dobro seznanjeni tako s položajem kot s perspektivami jugoslovanskega gospodarstva. Iz tega je izvirala splošna ocena: pogumno izvajanje stabilizacijske politike je sicer že obrodilo nekaj sadov, toda rezultati so še vedno zelo neizenačeni. Zanimivo je, da mnoge predloge, izrečene med razpravo, vsebujejo dokumenti, ki jih pripravlja tako imenovana »Kraigherjeva komisija*. Slišati je bilo recimo vprašanje: Lotili ste se deviznega varčevanja, kdaj boste zastavili tudi — dinarsko varčevanje? Med glavnimi pripombami je bilo tudi o-pozorilo, da bi Jugoslavija morala čimprej poseči po svojih »realnih rezervah*: odpravljanju neracionalnega gospodarjenja, dvigu storilnosti, opiranju na nove kadre, spreminjanju odnosa do dela, spodbujanju večje motivacije za delo, razvoju kmetijstva in malega gospodarstva. Nekateri razpravljal« so tudi menili, da je Jugoslavija v želji, da bi se čim hitreje izkopala iz težav, nemara celo prehitro in pretesno zatezala pas. Vsi udeleženci celodnevnega, čez običajno uro podaljšanega shoda v gradu La Muette so se s kančkom občudovanja sicer stri-njali, da ima Jugoslavija »čudovito ljudstvo*, ki je voljno sprejeti velike žrtve, vendar so menili, da mora prebivalstvo s trdno začrtanimi smernicami čimprej dobiti zagotovilo o postopnem spreminjanju na bolje. »Gradnja naj kar najhitreje zamenja gašenje požara,* je bil osrednji nasvet. Ukrepe, ki so zlasti v sosednjih deželah vzbudili največ negodovanja — omejitev potovanj v tujino, radikalno zmanjševanje uvoza — so razprav-ljalci sprejeli z razumevanjem, vendar so poudarili, da bi vsi ti ukrepi morali biti začasni in da bi jih morali z veliko posluha nenehno in prožno prilagajati, sicer bo njihov učitek dvorezen. Očitali so recimo napake in spodrsljaje v pripravah na turistično sezono, za katero so analize v tujih poslovnih krogih precej črnoglede (po ocenah, izrečenih med razpravo, je iz večine dežel s konvertibilnega območja pričakovati do 20 odstotkov manj gostov). VILKO NOVAK WASHINGTON — Ameriške oborožene sile in portoriška narodna gar* da bodo imele prihodnji mesec skupne manevre v Karibskem morju. Anderlechtu pokal UEFA Belgijski Anderlecht je letošnji zmagovalec pokala UEFA. V sinočnjem povratnem srečanju v Lizboni je namreč zasluženo izenačil proti domači Benfici, katero je v prvi tekmi doma premagal z 1:0. Benfica, ki je na svoji poti do finala med drugim izločila tudi Ro-mo, je sicer vseskozi požrtvovalno napadala, vendar so se Belgijci izkazali kot izredno homogeno moštvo. Več na športni strani. strijcev) je sprejel kandidaturo na demokristjanski listi; doslej sq vedno govorili, da simpatizira za republikance. Carlijeva kandidatura še enkrat potrjuje politično linijo tajnika De Mite, ki hoče povezati krščansko demokracijo z najbolj vplivnimi osebnostmi italijanskega gospodarskega življenja. Kar zadeva komuniste je treba povedati, da so v sredo definirali kandidature, objavili pa jih bodo v soboto na tiskovni konferenci. Tudi tu je bila razprava zelo dolga: na komunističnih listah je 90 neodvisnih kandidatov, med katerimi 6 predstavnikov PDUP in več intelektualcev prestižnega imena, med katerimi pisateljica Natalia Ginzburg, poleg tega pa je med kandidati KPI več predstavnikov tako zvanih «e-koloških* gibanj. Tri laične stranke, PSDI, PRI in PLI medtem nadaljujejo s pogajanji za predstavitev skupnih kandidatov za senat v tistih deželah, kjer volilni zakon ne omogoča manjšim strankam izvolitve senatorjev. Kar zadeva poslansko zbornico pa je treba tudi povedati, da so republikanci zbrali vrsto zunanjih kandidatov, skoraj 30 od sto imen na svojih kandidatnih listah. Med najbolj znanimi imeni so pisatelji Giorgio Bessani, Alberto Arbasino, Alberto Bevilacqua, zgodovinar Rosario Romeo in hčerka filozofa Benedetta Croceja Elena. Če sedaj preidemo k politični razpravi je treba poudariti, da postaja v tej volilni kampanji konflikt med demokristjani in socialisti čedalje zanimivejši. Zadnji govor tajnika De Mite in današnji uvodnik demokri-stjanskega glasila H Popolo, potrjujeta, da se KD ni odpovedala poskusu, da prisili socialiste k predhodnemu dogovoru za povolilno zavezništvo. Če socialisti nočejo alternative in se nočejo povezati z nami, to pomeni samo, da smo pred novim dolgim obdobjem politične negotovosti, medtem ko narašča dramatičnost problemov, s katerimi se moramo soočati, piše Giovanni Galloni. Demokristjani še dodajajo, da je po drugi strani vsem jasno, da bi pri soočanju programov ugotovili vrsto stičnih točk med obema strankama. Socialisti pa vztrajajo pri svojem stališču: nočejo se obvezati o bodočih zavezništvih in sedaj razpravljajo le o programu, ki ga bodo svečano predtavili ob koncu meseca v Milanu, kjer so že sklicali veliko programsko zasedanje, kateremu strankini voditelji pripisujejo izreden pomen. Iz tega zasedanja bo odločno izšla zahteva po imenovanju Bettina Craxija za predsednika vlade. R. G. BUENOS AIRES — Uboj peroni-stičnega predstavnika Osvalda Cam-biasa, ki je padel v soboto pod streli argentinske policije, je imel velik odmev v svetu in v sami Argentini. Okoliščine, v katerih je bil Cambia-so ubit sicer niso še natanko pojasnjene vendar to ne zmanjšuje krivde argentinskih vladnih krogov. Zato tudi vse humanitarne organizacije zahtevajo, da se popolnoma osvetli ozadje krvavega dogodka. V Parizu srečanje Faofani-Mitterrand PARIZ — Priprava na srečanje sedmih najbolj industrializiranih držav v Williamsburgu, srečanje držav članic EGS v Stuttgartu in bilateralni odnosi med Francijo in Italijo so bile teme včerajnšjega polurnega pogovora med senatorjem Fanfanijem in francoskim predsednikom Mitterrandom v Parizu. Fanfani je ob koncu srečanja v pogovoru z novinarji dejal, da je zelo zadovoljen saj potekajo priprave za vrh v Wil liamsburgu zelo dobro. Ocenil je tudi predlog Mitterranda o ustanovitvi novega mednarodnega monetarnega reda in dejal, da bo treba to vprašanje še poglobiti. Kar zadeva pa bilateralne odnose in sodelovanje med obema državama, je le-to izrazito ekonomskega značaja. Fanfani je poudaril, da so že ustanovili posebne mešane komisije za sodelovanje na industrijskem in elektronskem področju, ki so že pričele s svojim delom. iiiiiiiHiiiiHitiiiiimiiiiiiiiHitiiMimiiiiiiiiiiiiimtiinimiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiitiimiiiiimtiiitiiiiiiii SEJA PREDSEDSTVA IZB NOB SLOVENIJE Slovenski borci proti depozitu Uvedba depozita okrnila stike med borčevskimi organizacijami s te in one strani meje LJUBLJANA — Na včerajšnji seji predsedstva republiškega odbora ZZB NOB Slovenije, so borci razpravljali med drugim tudi o svoji aktivnosti in sodelovanju s sorodnimi antifašističnimi organizacijami iz sosednjih držav (predvsem Italija, Avstrija), pri čemer se dosledno držijo načel jugoslovanske politike dobrososedskih odnosov. Pri tem so opozorili, da je uvedba depozita okrnila te stike in živo zarezala vanje. To še posebej občutijo borci, ki so bili rojeni v zamejstvu, zdaj pa žive v Jugoslaviji, ker je' njihova neposredna komunikacija z zamejskim okoljem okrnjena. Odprta meja je nudila politični manevrski prostor za boj proti slehernemu nacionalizmu, ozkosti in nestrpnosti in to zdaj še pogrešajo tako slovenski borci, kot tudi njihovi somušljeniki-borci iz sosednjih držav, (dd) PULJ — Funkcionarji republike Hrvaške so obiskali Brionsko otočje, kjer so se pogovarjali o predlogu zakona o narodnem parku Brioni. V zadnjem dnevu 16. srečanja pisateljev na Bledu je govorila tudi Tržačanka Diomira Fabjan Bajc BLED — Včeraj dopoldne se je s tretjo okroglo mizo na temo »Publika kot funkcija umetniške resnice* (moderator Sveta Lukič) končal vsebinski del 16. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Popoldne pa so že na tradicionalni tiskovni konferenci predstavili dve književni deli, pomembni tako za nas, kot za tujino. Ob navzočnosti znanega naprednega nemškega pisatelja in pesnika Stephena Hermlina je Filip Kalan podrobneje predstavil navzočega avtorja in pravkar v slovenščini izšlo njegovo delo »Večerna svetloba*, ki ga je izdala Cankarjeva založba v prevodu Stanke Rendle. Ciril Zlobec je nato spregovoril o pravkar Izšlem prevodu Cankarjevih Podob iz sanj v italijanščini, ki so izšle pri založbi Mariet-ti v Turinu. Za njim je prevajalka, tržaška rojakinja Diomira Fabjan Bajc podrobneje spregovorila o svojem prevajanju v italijanščino tega skoraj neprevedljivega in najtežjega Cankarjevega besedila, ki je že sedaj, takoj po izidu, naletelo na ugoden odmev in odraz v italijanskem revialnem in dnevnem tisku. Za konec pa je spregovoril o tej knjigi, in sploh o prodoru Cankarja v Italijo, prof. Arnaldo Bressan, ki je že doslej veliko storil za veliki korak in prodor tega pisca v Italijo, kjer so ga začeli upravičeno prištevati med velike evropske pisatelje na začetkih našega stoletja. Danes se bodo udeleženci 16. mednarodnega srečanja pisateljev podali na piknik v Bohinj in tako prijateljsko ter družabno zaključili, to lahko že zapišemo, kljub vsem preprekam in spodrsljajem, uspešno 16. tradicionalno mednarodno srečanje pisateljev na Bledu. Dušan Željeznov V srednjem Jadranu odkrili nafto? ZAGREB — Predsednik zagrebške INA - Naftaplina, inž. Ivan Gjet-vaj, je izjavil, da proučujejo rezultate, do katerih so prišli s prvo vrtino ploščadi Zagreb I. v srednjem Jadranu in da bodo natančneje in več o rezultatih pozitivne geološke najdbe lahko rekli čez dva tedna. Predstavniki INA - Naftaplina so 13. maja na tiskovni konferenci v Zadru sporočili, da je po 140 dneh neprekinjenega dela dleto s ploščadi prodrlo do slojev apnenca, ki v razpokah vsebuje nafto. Takoj zatem so vzeli vzorce kamenin iz globine približno 4500 metrov. Jedra so, kot poudarja inženir Ivan Gjet-vaj po ultravijoličnih žarkih poka zala bogato nasičenost z ogljikovodiki. V strokovnem pomenu besede gre za pozitivno najdbo sledov nafte v mikroskopskih delcih apnenca, kar pomeni, da je treba raziskave nadaljevati. Žal pa ni mogoče govoriti, da so z vrtanjem odkrili naftno jezero v stenah apnenca. Da bi naftne sloje lahko proučili, je treba v vrtine vgraditi 7-colsko kolono iz posebnega .jekla, ki jo proizvajajo v tujini in zato bi bilo potrebno zagotoviti okoli 500 tisoč dolarjev. Toda prav zaradi pomanjkanja uvoženih cevi v INA Naf-tapUnu že stojijo štirje vrtalni stroji, ploščad Panon pa ne dela, ker je na pregledu v zadrski ladjedelnici. INA - Naftaplin je pristojne organe seznanila s problemom pomanjkanja deviz in tudi sama sprejema ukrepe, da bi zagotovila izpolnitev načrta vrtin. Od rešitve tega vprašanja je odvisno nadaljevanje raziskav in tudi končni odgovor — ali so v tem delu Jadrana komercialne količine nafte in plina, kot pravijo dosedanje resne geološke napovedi, poudarjajo v INA - Naftaplinu. (dd) da se uveljavijo napredne stranke, za izvolitev ustreznega števila slovenskih kandidatov, za uveljavitev slovenskih kandidatov, kjer je to le možno; za uveljavitev onih italijanskih kandidatov na raznih kandidatnih listah, ki so do Slovencev in do njih problemov dokazali odprto, ali vsaj razumevajoče stališče. SKGZ noče biti razsodnik, niti ne more prevzeti nalog, ki ji ne pritičejo, želi pa biti aktivni či-nitelj pozitivnega preokreta predvsem v interesu slovenskega človeka. Slovenska kulturno gospodarska zveza se je do sedaj sestala s predstavniki KPI, SSk in tržaškim pokrajinskim vodstvom socialistov. Po razgovoru s KPI je bilo izdano uradno sporočilo, v katerem je poudarjena obveza komunistov, da se bodo tudi v novem parlamentu čimbolj učinkovito zavzemali za pravice Slovencev in že zgodovinska obveza o prisotnosti slovenskih predstavnikov v parlamentu in v deželnem svetu. Poročevalec je pozdravil ponovno kandidaturo senatorke Jelke Gerbec, ki se je požrtvovalno in prizadeto borila za dosego globalnega zaščitnega zakona, kandidaturo Borisa Iskre in Andreja Bratine v deželni svet. Poudaril je obvezo partije, istočasno pa tudi ugotovil, da je za izvolitev potrebna podpora volivcev in v konkretnem primeru še posebej zadostno število preferenčnih glasov. Treba je namreč upoštevati širok spekter kandidatur na listah KPI, ki se bodo razširile tudi na zanimive neodvisne kandidate. S Slovensko skupnostjo je bila ponovljena ugotovitev, da izvolitev slovenskega deželnega svetovalca zanima celotno slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Ne oziraje se na kakršne koli druge ocene, je namreč nesporno, da bi vsi Slovenci nekaj izgubili, če bi v novem deželnem svetu ne bilo svetovalca Slovenske skupnosti. Najbolj učinkovita podpora slovenskemu kandidatu SSk pa je možna le ob njegovih obvezah o zadržanju v novem deželnem svetu. Pri tem pa gre tudi za vprašanje enotnosti Slovencev, ki je bila ošibljena s strani SSk ob zadnjih dogodkih in ki se z določenimi polemikami obnaša, kot da bi hotela bati edini politični predstavnik Slovencev. Treba se je zavedati, da živimo v pluralistični družbi in da je enotnost možna samo, če upoštevamo dejansko stvarnost vključevanja v razne partije in stvarnost pokrajinskih zgodovinskih razlik, ki obstajajo. Vsi pa smo Slovenci in se borimo za naše pravice. Slovenska skupnost bo nastopila tudi na političnih volitvah, za kar je med razgovori izrekla nekaj upoštevanja vrednih obrazložitev in predvsem, da skušajo na tak način onemogočiti razpršitev glasov, ohraniti trdnost stranke in preprečiti pomote. SKGZ pa je ugotovila, ob polnem upoštevanju avtonomije SSk, da se na tak način mečejo glasovi proč :n da bodo s tem zelo učinkovitim sloganom pod stalnim pritiskom med celotno volilno kampanjo Po drugi strani pa bi lahko bili njih glasovi oddani na političnih volitvah na konstruktiven način in predvsem izkoriščeni za oddajanje preferenc, koristen prispevek za uveljavljanje ali izvolitev slovenskih kandidatov oziroma italijanskih kandidatov, ki so nam bolj naklonjeni. O sestanku s tržaškim vodstvom PSI je bilo izdano daljše uradno sporočilo, ki ga objavljamo na drugem mestu. Treba pa je poudariti, da gre za stranko, ki predvideva porast števila glasov in ki zahteva čim več oblasti za reševanje odprtih vprašanj. Eno izmed takih vprašanj je prav gotovo naš zaščitni zakon, glede česar je tajnik stranke že lani sprejel določene obveze. SKGZ se bo v kratkem sestala s pokrajinskima vodstvoma PSI v Gorici in v Vidmu in z deželnim vodstvom socialistične stranke. Z deželnim vodstvom KD je že predviden razgovor, ki bo, kadar se zaključi faza sestavljanja kandidatnih list. Pri tem gre za novo vodstvo in za prvi tak stik. V Trstu se bosta za mesto v poslanski zbornici spopadla dosedanji deželni odbornik Sergio Coloni in dosedanji poslanec Tombesi. Lahko bi izhajali iz osebnih kvalitet in dosedanjih izkušenj. Treba pa je predvsem poudariti objektivni spopad med dvema težnjama, ki jih kandidata personificirata: Tombesi je nesporno kandidat zaprtega Trsta. Trsta ezulov, nacionalističnih in protislovenskih teženj in je zato bil — ter v kolikor bo izvoljen, bo tudi naprej — načelno nasproten globalnemu zaščitnemu zakonu in celo razpravo o njem pogojuje in omejuje s predhodno razpravo o opuščeni imovini v Istri, fojbi v Bazovici in podobnem. Coloni je bil po-bomik osimskega sporazuma in predstavlja Trst, ki je za sodelovanje na odprti meji in sožitje in — čeprav z vsemi omejitvami, ki obstajajo — izrekel se je za sprejem zaščitnega zakona za Slovence. Objektivno gre za spopad dveh tendenc, (Nadaljevanje na zadnji strani) PO VČERAJŠNJEM URADNEM SKLICANJU VOLILNIH SHODOV Jutri prvo predvolilno zborovanje KPI v nedeljo začetek kampanje PSI in SSk Manifestacija komunistov bo na Goldonijevem trgu, kjer bo govoril Reichlin ■ Za PSI bo v mesto prišel minister De Michelis ■ Proslava SSk ob obletnici padca fašizma * V novem deželnem svetu bo 62 svetovalcev V včerajšnjem Uradnem vestniku dežele F-JK je bil objavljen odlok predsednika deželnega odbora, s katerim »sklicuje volilne shode*: s tem se je uradno odprla volilna kampanja za deželne volitve, ki bodo 26. in 27. junija; istočasno bomo, kot znano, obnovili tudi poslansko zbornico in senat; uradni začetek volilne kampanje za politične volitve pa bo v sredo, 25. Na osnovi uradnih podatkov zadnjega popisa, ki je bil 25. oktobra 1981, bo v novi deželni svet F-JK izvoljen en svetovalec več kot v sedanji mandatni dobi; deželna skupščina F-JK bo zato štela 62 svetovalcev. V tržaškem volilnem okrožju jih bodo izvolili 14 (1 manj kot v sedanji mandatni dobi), v gori-škem 7 (2 več), v videmskem 22 (1 manj), v tolmeškem 5 (1 manj) ter v pordenonskem 14 (2 več). Novoizvoljeni deželni svet se bo prvič se- stal v ponedeljek, 18. julija; sedanja skupščina pa se bo zadnjič sestala danes dopoldne, da bi vzela na znanje odstop in zamenjala tistih 6 svetovalcev, ki so se predstavili kot kandidati na političnih volitvah: v tem okviru bodo zamenjali tudi podpredsednika deželnega odbora in e-nega odbornika. Kandidatne liste za nastop na političnih volitvah bo treba vložiti od nedelje do srede, 25., od 8. do 20. ure v posebnem volilnem uradu v sodni palači; rok vlaganja kandidatnih list za nastop na deželnih volitvah pa se bo začel prihodnjo nedeljo, 29., in bo ravno tako trajal štiri dni. Vse stranke, ki mislijo nastopiti na volitvah, še niso sestavile kandidatni list. Lista KPI za izvolitev v deželni svet bo predstavljena v prihodnjih dneh, komunisti pa bodo prva stranka, ki bo začela vo- •uiiimiiunuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiMimii NA SEDEŽU TRŽAŠKE FEDERACIJE PSI Pogovor SKGZ-PSI o zakonski zaščiti slovenske manjšine Potrjena obveza socialistov za reševanje stvarnih problemov slovenske narodnostne skupnosti Na sedežu tržaške federacije PSI so se sestali člani pokrajinskega tajništva PSI: tajnik Seghene, namestnika tajnika Carbone in Pit-toni in predstavnika SKGZ: predsednik Boris Race in član izvršnega odbora Bogo Samsa. V uvodu je tajnik Seghene pojasnil načelno obvezo PSI glede vključevanja slovenskih socialistov v vodstvene organe stranke in napovedal, da bodo danes izvolili v pokrajinski izvršni odbor dva Slovenca. Predsednik Race je obravnaval predvsem vprašanje globalnega zaščitnega zakona in obžaloval, da od lani ni bilo ničesar narejenega za sprejem ustreznega zakonskega o-snutka in to kljub jasnim obvezam. Obravnaval je tudi raven zaščite, ki mora biti načeloma enaka za Slo- ti troh rmlfPfl iin^h •»-» »vooitoI Y MC11 pOnl ajttlttl I Irt pOt * CII socialiste, da bodo dosledno zagovarjali načelno vsebino zaščite tudi v novem parlamentu. Race je obravnaval tudi nekatera konkretna vprašanja zaščite, ki prihajajo dnevno na dnevni red deželnega sveta in krajevnih uprav. Pokrajinski tajnik PSI Seghene, in za njim oba namestnika Pittoni in Carbone, so podčrtali obvezo socialistov, ki se zavzemajo za reševanje stvarnih problemov slovenske narodnostne skupnosti in jih pri tem ne zanima toliko zunanji videz. Zaradi tega tudi zagovarjajo načelo, da morajo veljati splošne pravice za Slovence v vseh 35 občinah, kjer žive. Za uresničitev teh načel pa ne zadostujejo maksimalistične izjave, temveč je potrebna konkretna akcija in ustvarjanje novih odnosov v državi in na krajevni ravni. Tajništvo PSI je tudi opozorilo na vidno zastopstvo slovenskih socialistov v krajevnih upravah. Slovenska kulturno gospodarska sveža se bo v prihodnjih dneh sestala tudi z vodstvi pokrajinskih federacij PSI Gorice in Vidma in z deželnim vodstvom socialistične stranke. Protest TPPZ ob dogodku v Slandrežu Tržaški partizanski pevski zbor »Finko Tomažič*, sestavljen večinoma iz bivših borcev NOB in včlanjen v Vsedržavno združenje partizanov Italije ANPI, ogorčeno protestira proti nezaslišanemu dogodku, ki se je pripetil v Štandrežu. Taki izpadi ne žalijo samo slovensko narodno skupnost, ki živi v Italiji temveč slehernega demokrata. Kajti za časa NOB so se pod isto zastavo berili borci bodisi slovenske kot italijanske narodnosti. Zato odločno obsojamo take dogodke in zahtevamo, da se odpravijo taki zakoni, ki izhajajo še iz fašistične dobe, ki sramotijo italijansko republiko, rojeno iz odporniškega gibanja, in predsednika Pertinija, ki je okusil fašistično zlo, ko je ječal v fašističnih zaporih skupno s slovenskimi demokrati. Posvet o gospodarskih perspektivah za Trst Sekcija KPI »Cattonar* pri Sv. Jakobu organizira drevi z začetkom ob 20. uri v Ljudskem domu «A. Gramsci* v Ul. Ponziana 14 okroglo mizo z razpravo na temo «Ali obstajajo gospodarske perspektive v bodočnosti Trsta?*. Nastopili bodo predsednik ustanove EZIT E. Anto-nini, pokrajinski tajnik PSI Seghene, deželni svetovalec LpT Tassina-ri in član pokrajinskega tajništva KPI Poli. Od včeraj letalska zveza Trst-Genova Družba Aligiulia je včeraj vzpostavila redno letalsko zvezo na relaciji Trst - Genova. V letalo vrste «Nord 262», ki lahko sprejema do 37 potnikov, se je včeraj zjutraj v Ronkah vkrcalo 12 ljudi. Na novi relaciji so odhodi zaenkrat programirani dvakrat dnevno: prvi polet iz Ronk je ob 7.05 s pristankom na letališču «C. Colombo* v Genovi ob 10.30, drugi pa ob 18.40 s pristankom v Genovi ob 21.55. Ob nedeljah proga ne deluje. Vozovnica v eno smer stane 123.500 lir. Konec meseca bo Aligiulia vzpostavila še tri redne proge meddeželnega dometa, in sicer progo Trst - Firence, progo Trst - Turin in progo Trst -Bologna. Aligiulia je družba z mešanim, zasebnim in javnim, kapitalom (pri njeni glavnici sta soudeleženi tudi zavarovalnica Assicurazioni Generali in deželna finančna družba Fri-ulia) in ima sedež v Trstu. Deželna pomoč za delavske sirote Deželno odbomištvo za delo je na predlog pristojnega odbornika Ren-zullija te dni nakazalo 1 milijardo 866 milijonov lir za socialno oskrbo delavskih sirot v letu 1983. Finančna sredstva, ki so bila nakazana po zakonu štev. 70 iz leta 1980, bodo konkretno uporabile občinske u-prave. Ustrezno dokumentacijo je doslej predložilo 152 občin iz Fur-lanije-Julijske krajine, za občine, ki še niso zbrale potrebnih listin, pa so predvidena dodatna nakazila. lilno kampanjo. Uradno jo bo odprla jutri, ob 19. uri, na Goldonijevem trgu; na zborovanju bo govoril član strankinega vsedržavnega tajništva Alfredo Reichlin, poleg njega pa še senatorka Jelka Gerbec, ki bo tudi tokrat kandidirala v senat, ter deželni tajnik stranke Gior-gio Rossetti, ki bo ponovno med kandidati za izvolitev v deželno skupščino. Kandidatni listi za tržaško in go-riško volilno okrožje je SSk že sestavila, za ostala okrožja pa bodo pripravljena v teku tega tedna. Ravno tako pred koncem tega tedna bo stranka zaključila zbiranje podpisov (od najmanj 350 do največ 700), ki so ji potrebni za nastop na političnih volitvah; njeni aktivisti jih bodo v teh dneh zbirali še v Dolini, Boljuncu in Nabrežini. Uvod v volilno kampanjo SSk bo nedeljska proslava ob 40. obletnici padca fašizma, ki bo ob 17. uri na strelišču na Opčinah: govoril bo glavni kandidat stranke za deželni svet Drago Štoka, v okviru proslave pa je predviden tudi kulturni spored. Tudi socialisti bodo volilno kampanjo začeli v nedeljo; uradno jo bo odprl minister za državne soudeležbe Gianni De Michelis, ki bo govoril ob 10. uri v dvorani avtomobilskega kluba v Ul. Cumano. Sinoči pa je zasedalo strankino pokrajinsko vodstvo, ki je sklepalo o kandidatnih listah, poleg tega pa je tudi razširilo sestavo izvršnega odbora z dvema predstavnikoma slovenske komponente v PSI. Drevi pa se bo sestalo deželno vodstvo stranke, ki bo moralo ratificirati kandidatne liste. Kot kaže bo nova večina v pokrajinskem vodstvu PSI kot nosilca liste v tržaškem okrožju za izvolitev v deželni svet predlagala podtajnika Carboneja. PRVIČ PO VOJNI V Ankaranu se srečajo predvojni tržaški in goriški študentje Jutri popoldne se bodo v hotelu Adria v Ankaranu prvič po vojni zbrali ha prijateljskem srečanju tržaški tn goriški- 'slovensk i' 'študentje iz zadnjih predvojnih let in tisti bivši mladinci, ki so bili z njimi povezani v raznih oblikah delovanja. Pobuda za srečanje je naletela med zainteresiranimi, ki živijo v Trstu, Gorici, na Koprskem ali pa so raztreseni po raznih mestih Italije in Jugoslavije, ne velik odziv, saj se bodo nekateri med njimi prvič srečali po več kot 43 letih in se spominjali tudi tistih, ki so izgubili življenja v vojnem času ali po njem. • Zaradi neke tekme v plavanju bo bazen «B. Bianchi* v nedeljo, 22. maja, zaprt za občinstvo. Še o torkovi občinski seji Vodstvo komunistične skupine v občinskem svetu v tiskovnem poročilu ugotavlja, kako je bila torkova seja občinskega sveta, kljub temu da ni prišlo do izvolitve Cecovini-jevega naslednika, še dokaj zanimiva s političnega vidika. Predvsem je pokazala na tri stvari, ki jih ni moč prikriti mestu: prvič, da se župan že drugič zaporedno ni udeležil seje skupščine, kateri ni podal nobenega obračuna o opravljeni dejavnosti, ki bi pokazala popoln polom listarskega upravljanja. Drugič, da so predstavniki liste v svojih posegih pokazali vso nadutost in se u-strahovalno obračali na zaveznike v odboru, ko so jim predlagali lastnega kandidata. Na to ustrahovanje ne bodo mogli laiko-socialisti ostati brezbrižni — poudarja skupina KPI — četudi je to delno že pokazal novi tajnik PSI Seghene. Tretjič pa je seja pokazala, da je kljub kategoričnim izjavam načelnika listarske skupine Gambassi-nija o enotnosti LpT o imenu Ceco-vinijevega naslednika, balotaža s komunističnim predstavnikom pokazala, da dva listarja nista podprla Serija, kar je odraz naraščajočih političnih razkolov v stranki. O tem mora biti absolutno seznanjeno mesto, ki nujno potrebuje izhod iz takega «prezimovanja», ki mu ga je naložila upravna nesposobnost Liste za Trst. RAZSTAVA V GALERIJI TK IN FOLKLORA V KULTURNEM DOMU Slike Emerika Bernarda Danes bo v Galeriji Tržaške knjigarne odprtje razstave slik Emerika Bernarda. Slikar se je rodil v Celju leta 1937. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in končal specialko pri prof. G. Stupici. Sodeloval je na mnogih razstavah doma in v tujini. Samostojno je razstavljal osemkrat. O Emeriku Bernardu je kritik Tomaž Brejc med drugim napisal: »Z novejšim delom Emerika Bernarda se v slovenski likovni kulturi odpira in istočasno uspešno razrešuje problematika avtentičnega slikarskega govora, ki povezuje vrsto tehničnih postopkov modernizma z izrazito postmodernistično senzibilnostjo.* O samih slikah pa piše kritik naslednje: »Slika kot posebno čutno telo, v katerem se srečujejo umetnikova gesta, izrazna barvna poteza, odmev spomina in projekcija novih podob, historična zavest in mentalni kontinuum barvnega podobotvor-ja, ves ta kompleksen teoretski in asociativni preplet, zahteva ustvarjalca visoke etične zavesti in brezkompromisnih oblikovnih formulacij.* Kot je razvidno iz besed Tomaža Brejca, je Emerik Bernard slikar, ki razglablja o postavkah najnovejših likovnih tokov, si zastavlja vprašanja, ki so v današnjem likovnem svetu nadvse aktualna, gre pač za problem modernega, modernizma in pa postmodernizma. Razstavo, ki bo v Galeriji Tržaške knjigarne že dvanajsta po vrsti, bodo odprli ob 18. uri. Nastop skupine iz Beograda Danes bo ob 20.30 v tržaškem Kulturnem domu nastop folklorne lili skupine in pevskega zbora beograjskega kulturnega društva ži-kica Jovanovič Španac. Večer prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Gostovanje plesalcev in pevcev iz Beograda bo prav gotovo pritegnilo zanimanje tukajšnjih ljubiteljev ljudskih plesov in petja. Ansambel, ki ga bomo nocoj gledali, je namreč dokaj kvaliteten in je s svojim programom nastopal v številnih državah širom po svetu. Naj zapišemo, da je kulturno društvo Žikica Jovanovič Španac organizacija, ki so jo v Beogradu ustanovili univerzitetni študenti, ukvarja pa se z različnimi kulturnimi panogami, ki gredo od gledaliških dejavnosti pa do raznovrstne glasbe in plesov. Folklorni plesi in zborovska dejavnost sodita brez dvoma med vidne aktivnosti tega kulturnega društva iz Beograda. Mladi plesalcu ki jih vodi prvi plesalec beograjske Opere Brariko Markovič, znajo vliti v izvajane plese veliko živahnosti in temperamenta, slikovita je tudi koreografija. .....................................................................................................................................................................................................................................................................................liliiiiiiinilllllllHMiniltmiuiillliiiiivmiilliHluiiliHnmuiiililililillHlliilllIlIlliiliuiiiiiinfllllfllHmiilllluiMlUM11 ZARADI NAPAKE PRI UPRAVLJANJU KOPALNEGA STROJA V UL. PAULIANA Voda iz presekane cevi preplavila Trg Liberta in nekaj bližnjih ulic Hudi zastoji v prometu, pešci v zagati, številni mestni predeli dve uri brez vode Na vogalu med ulicama Ruggero Manna in Paulina je včeraj zjutraj orjaški kopalni stroj grebel v zemeljsko plast razkritega cestišča kak meter globoko, ko so naenkrat njegove klešče zajemalke, s katerimi je upravljalec stroja zemljo in kamenje preusmerjal na tovornjak, zadele v vodovodno cev in jo razparale. Iz luknje se je začela voda v velikih curkih razlivati vzdolž ulice Pauliana, ki se razmeroma strmo spušča čez Ulico Udine vse do vogala med Trgom Liberta in Miramarskim drevoredom ob železniški postaji. Ne samo, voda je iz cevi stekala vse brže: ker se tudi Ul. Udine spušča rahlo navzdol, je ubraja tudi to, pot in, s^jpo eni strani,,y po^kh . jž4yala dp„ vogal? z Ul. S. Anastasio in nato navzdol po njej, po drugi strani pa do -Ul. Ti-varnella in že spet desno navzdol do Trga Liberta. Iz potoka je skorajda nastal hudournik, ki je spravil v krizo ne le osebni avtomobilski in siceršnji promet, ampak tudi voznike avtobusov. Prihiteli so mestni redarji in začeli preusmerjati avtobuse, medtem ko je tehnično osebje podjetja Ace-ga brž prekinilo dobavo vode, tako da so bile kaki dve uri kuhinjske pipe v številnih predelih mesta tja do Školjeta suhe. Semaforji so poblazneli, od Rojana pa do mestnega središča je bil kaos, avtomobilisti PRED POROTNIMI SODNIKI Nicola Conforti včeraj priznal dvojni umor v Ul. San Donato S petimi streli je ubil svojo ženo in njenega prijatelja - Branilca zahtevala psihiatrično preiskavo «Potem ko mi je rekla, da se ji I v genovskem pristanišču, kjer se gnusim, sem se obrnil proti njej in) je skušal vkrcati na ladjo, da bi streljal. Nato sem ubil še njega.* S temi besedami je včeraj pred porotnim sodiščem 28-letni Nicola Conforti ponovno priznal umor svoje žene Rosette Bartolomeo in njenega 21-letnega prijatelja, grškega študenta Georgiosa Zoniosa. Do dvojnega umora, vsled katerega so trije Ro-settini otroci ostali brez matere, je prišlo v Zoniosovem stanovanju v Ul. San Donato 13 marca lani. Po umoru se je Conforti, kot je včeraj sam priznal, skrival v rojstni Kalabriji, v Franciji, nato pa se je vrnil v Italijo. Policija ga je prijela Nicola Conforti med včerajšnjo •odno razpravo se izselil. Na včerajšnjem procesu sta njegova branilca Battello in Nucci iz Catanzara najprej zahtevala psihiatrično preiskavo o morilčevi osebnosti. Predsednik sodnega zbora Lu-gnani je poudaril, da je do preiskave že prišlo med preiskovalnim postopkom in da bo preveril zahtevo obrambe šele proti koncu razprave. Tako se je proces nadaljeval s prebiranjem dolgega poročila preiskovalnega sodnika, ki je podrobno u-temeljil obtožbo zaradi dvojnega premišljenega umora, posesti orožja in obrekovanja. Rosetta in Nicola sta že več let imela zelo razburkano skupno življenje, predvsem zaradi izredno nasilnega značaja obtoženca. Nekaj časa sta živela v Kanadi in Nemčiji, od koder pa sta kmalu odpotovala zaradi hudih prekrškov, ki jih je Conforti tam zagrešil in kar bo gotovo močno otežilo delo njegovih branilcev. Že v Nemčiji je namreč Conforti skušal ubiti svojo ženo, v Kanadi pa je zabodel zaročenca njene sestre. Njuno življenje v Trstu, kjer sta živela dva Rosettina brata, ki sta upravljala (in še upravljata) picerijo v Ul. Udine, prav tako ni bilo posejano z rožicami. Conforti se je zaposlil kot šofer tovornjakov. Bil je nasilen, Rosetto je stalno pretepal in žalil, kljub temu da sam ni imel zglednega življenja. Skratka — žalostna zgodba dvojice, ki je poleg vsega imela še tri otroke. Med nekim njegovim potovanjem je Rosetta sklenila prijateljstvo z grškim študentom in nato čez čas povedala Confortiju, da se misli ločiti od njega. Vložila je tudi prošnjo za ločitev, pri čemer se je obrnila na u-rad za socialno skrbstvo pri pokrajini, ker je želela, da bi otroci o-stali v njeni oskrbi. 12. marca popoldne sta se z možem tudi zelo mirno sporazumela, še isti večer pa je mož šel v Ul. San Donato in z veliko hladnokrvnostjo in preciznostjo ustrelil v nekaj minutah tako njo kot njenega prijatelja. Conforti je med preiskovalnim postopkom zanikalo obtožbe. Zatrdil je celo, da so agenti iz Genoe s pretepanjem izsilili njegovo priznanje. Od tu obtožba obrekovanja. Včeraj je s sicer skopimi besedami preklical vse te izjave, češ da ni vedel, kaj govori. Na razna vprašanja predsednika Lugnanija je odgovarjal z vedno istimi frazami: «se ne spomnim*, »mislil sem le na otroke*, «bil sem zmeden*. Za njim je sodišče zaslišalo vse priče in policijske agente. Danes se proces nadaljuje z nastopi javnega tožilca, branilcev in odvetnikov Antonia Bartolomea, ki se je v svojstvu brata umorjene Rosette prijavil kot civilna stranka. pa, ki niso vedeli, za kaj gre, so na vso moč hupali, da je šlo skozi ušesa. Voda je preplavila dobro polovico Trga Liberta in se prikradla tudi v nekatere hišne veže, trgovine in gostišča. Toda to ni bila samo voda, med njo so bili pomešani v prvi vrsti kamenčki in zemlja, ki so kaj kmalu ustvarili nevarno drsečo blatno gmoto, poleg tega so potoki odnesli s seboj deske in raznovrstno nesnago. Če si se znašel na pločniku med ulicama Pauliana in Tivamella in če ti ni bilo kdo ve kako do preskakovanja najprej meter, potem pa vse več širokega, umazanega potoka, nisi mogel nikamor: kajti voda je drla po obeh ulicah na Trg Liberta, kjer pa je preplavila tudi pločnik, ki se spaja z gori omenjenima: zaradi tega so morali redarji marsikateri priletni osebi pomagati iz zagate. Podjetje Acega je s pomočjo mestnih redarjev naglo zaprlo za promet Ul. Pauliana. tako da je bilo mogoče brez zapletljajev popraviti cev in obnoviti vodne dobave. Medtem so s posebnimi vozili, opremljenimi s sesalkami, posrkali s cestišč vso vodo in blato. Popoldne je bilo že spet vse normalno. Na sliki: kopalni stroj, ki jc povzročil veliko nevšečnosti. Pred prizivnim sodiščem Sandrinelli in ostali Prizivno sodišče bo danes obravnavalo prvostopenjsko razsodbo proti notarju Oscarju Sandrinelliju, njegovi hčeri Tiziani, njenemu možu, odvetniku Marianu Prearu in Styri Goldstein vd. Campos. Petemu obtožencu, Simonu Goldsteinu, bo sodišče sodilo v odsotnosti. Na prvostopenjskem procesu so vsi bili obtoženi izvoza valute. Notarja so obsodili na dve leti in šest mesecev zapora ter na dve milijardi in 400 milijonov lir globe, njegovo hčer na poldrugo leto zapora in milijardo ter 800 milijonov lir globe, Simona Goldsteina pa na dve leti in dva meseca zapora ter na plačilo dveh milijard lir globe. Njegovo sestro, Styro Goldstein, in odvetnika Preara pa je sodišče oprostilo. Pismo uredništvu Upepeljevalnik na Čelu ? V tukajšnjem italijanskem dnevniku sem 14. t.m. bral, da je posebna komisija tržaške občine predlagala za morebitno namestitev novega u-pepeljevalnika tri kraje: v Dolini O-reha, v industrijski coni in na griču Čelo pri Boljuncu (ali kakor ga oni popačeno imenujejo Usello). Mene je prizadel predlog glede Čela. Ali ni Boljunec že dovolj prizadet z raznimi razlastitvami, sedaj mu grozijo še z onesnaževanjem upepeljeval-nika. Prebivalci kraja, kjer je sedanji upepeljevalnik, se upravičeno pritožujejo, toda ali naj bo rešitev v tem, da se zadevne neprilike prenesejo z ramen enih na ramena drugih? Upam, da se bodo Boljunčani In drugi morebitni prizadeti temu odločno uprli. Kaj misli o tem dolinska občina? Upam, da kaj takega ne bo dovolila. M. B. < Ljubljanska Drama v Rossettiju V torek, 24. t.m. bo na povabilo tržaškega gledališča tTeatro stabile» gostovala v Rossettiju Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Ogledali st bomo tako delo Ostrovskega *Gozd». Predstava se bo pričela ob 20.30 Gostovanje ljubljanske Drame bo seveda zanimalo slovenske, upamo pa, da tudi italijanske, ljubitelje gledališke umetnosti. # Na pomola Fratelli Bandiera bodo podrli manjšo stavbo. Zaradi tega je vodstvo Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče, ki je pristojno za to območje, odredilo začasno prepoved prometa vseli vozil v bližini omenjene stavbe. S KUKOVIČA SESTANKA NA DCZEU VODSTVO ŠTIVANSKE PAPIRNICE IZDELALO OBNOVITVENI NAČRT Njegovo uresničitev naj bi finančno omogočilo Friulia in Krožni sklad za gospodarske pobude Vodstvo štivanske papirnice je predložilo deželni upravi načrt za okrepitev in posodobitev tovarne. Uresničitev načrta, ki naj bi omogočila papirnici, da se ohrani na tržišču in premaga konkurenco drugih italijanskih in tujih obratov, naj bi s posebnimi finančnimi posegi omogočila deželna finančna družba Friulia in Krožni sklad za gospodarske pobude FRIE. Vest je sporočil ravnatelj deželnega odbomištva za industrijo dr. Pastorini predstavnikom enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, področnega sindikata delavcev, zaposlenih v papirni industriji, in tovarniškega sveta papirnice na seji, k; je bila v prostorih cdborništva pr« oprava, bo zdaj‘"preučila 'pre&lbženi ‘načrt Itec, ugotovila, ali ustreza zahtevkom, po katerih naj bi finančni družbj podprli'"pobudo IašthiktrBdMlija. Odgovor na to vprašanje bo dežela sporočila sindikatom pred koncem meseca. V zadnjih mesecih, po nastopu proizvodne krize v obratu in po vpisu večjega števila delavcev v dopolnilno blagajno, je štivansko papirnico zapustilo okrog 50 delavcev. Večinoma gre za ljudi, ki so dosegli upokojitveno starost oziroma, ki so se odločili za predčasno upokojitev, nekaj pa je tudi takih, ki so si našli zaposlitev v drugih proizvodnih obratih v okviru tržaške in goriške pokrajine. fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiMiiiiiimiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Z VČERAJŠNJE MANIFESTACIJE NA TRGU SV. JAKOBA POMEMBNA JE SOLIDARNOST Z NARODI JUŽNE AMERIKE Govor predsednika ACLI Marchettija Ne smemo pozabiti položaja vseh ljudstev Latinske Amerike, ki živijo v vojaških režimih in se borijo za demokratično ureditev svojih držav. Nasprotno moramo tudi mi podpirati njihov boj za boljše politične, socialne in ekonomske razmere, moramo pritiskati na vse pristojne organe, predvsem na državo in na EGS, da izolirajo vse vojaške režime Južne Amerike, ki nosijo odgovornost za toliko zločinov in žrtev. Tako bi lahko strnili govor, ki ga je včeraj imel na šentjakobskem trgu predsednik ACLI v Trstu Fa-bio Marchetti na manifestaciji v znak solidarnosti z argentinskim narodom, ki jo je priredil stalni enotni odbor za nadzorstvo nad življenjskimi pogoji pri Sv. Jakobu. Marchetti je orisal «pozitiven» razplet boja mater s Trga De Majo, saj je argentinsko vlado «spravil v zadrego* in jo diplomatsko deloma izoliral. Pri tem je tudi poudaril pomen odločnega nastopa predsednika republike Pertinija. Na kratko je spregovoril o razcvetu boja proti vojaškemu režimu v Čilu, ostro pa je obsodil nedoslednost EGS, ki kljub načelni obtožbi vojaških režimov, je pred kratkim ponovno dodelila znatna finančna sredstva, da bi pomagala Argentini premostiti gospodarsko krizo, hkrati pa je odrekla vsako finančno podporo Nikaragvi. Manifestacija solidarnosti z latinskoameriškimi narodi je privabila na šentjakobski trg bore malo ljudi. Pianistka Nevena Popovič koncertirala v SKD Tabor V petek je bila gost openskih glasbenih večerov v SKD Tabor pianistka Nevena Popovič iz Beograda. Predstavila se mm je z za htevnim recitalom, ki je obsegal dela avtorjev iz 19. m 20. stoletja, v katerih je dokazata izredne tehnične in interpretac.jske sposobnosti. Dozorela muzikalv.ost in ustvarjalnost je prav p os Ano izstopala v Lisztov ih variacijah na Bachovo temo iz korala «Weinen, Klagen, Crucifixus», v legendah «Su. Frančišek pridiga ptičem» in «Sv. Frančišek iz Paole hodi na valovih». Drugi del je obsegal Mokranjčevo suito «Odmevi» in Ginasterovo Sonato. škoda, da se tako kvalitetnemu koncertu ni odzvalo večje število poslušalcev, predvsem smo pogrešali prisotnost gojencev glasbene šole, katerim so koncerti v prvi vrsti mmenjeni. Kot dodatek je pianistka izvajala še dela iz Sibeliusovega in Ginasterovega repertoarja. S. M. Nogomet kot vir poezije V okviru prireditev v čast U. Sabe bo prihodnji torek ob 18.30 v glavni dvorani Krožka za kulturo in umetnost poseben »večer*, posvečen Predavanje o italijanskem šolstvu in kulturi v Istri Na pobudo krožka «Istria» bo drevi ob 18. uri v dvorani «Baroncini» v Ul. Trento 8 prc davanje z naslovom »šola in kultura v Istri*. Na predava nju, ki bo zajelo vprašanja, povezana s kulturnim razvojem in šolstvom italijanske manjšine v Istri, bo govoril pisatelj in urednik reške revije »Panorama* Alessandro Damiani. Nastopila bosta tudi igralca Gian-na Depoli in Raniero Brumini. Jutri stavka nameščencev krajevnih uprav Jutri, 20. maja, bo celodnevna stavka nameščencev krajevnih u' stanov (pokrajine in občin). Stavko je oklical pristojni sindikat FLEL (CGIL - CISL - UIL) v znak protesta proti brezbrižnosti vlade, ki vse doslej ni poskrbela za polno izvajanje nove delovne pogodbe za priza-deto kategorijo delavcev, ki je bila podpisana 29. aprila let06. Dane* se bodo nameščenci krajevnih ustanov sestali na treh sindikalnih sho--dih, in sicer nameščenci dolinske občine ob 8. uri v Dolini, » name; ščenev tržaške pokrajine ob JO. m? in nameščenci tržaške občine o® 12. .uri na pomorski postaji*,-. : Dela za okrepitev železniške mreže v deželi Na pobudo pristojnega odbornika Rinaldija je bilo te dni v Trstu srečanje med predstavniki deželne uprave in osrednjega vodstva državnih železnic. Ti so podali pr®j gled o delih, predvidenih v nas> deželi v okviru tako imenovanega dopolnilnega načrta za razvoj železniškega omrežja. Glavni ravnatelj državnih železnic Misiti je ko dejal, da so med Kami jo ,n Pontebo že začeli vrtati nov predor (115 milijard lir) ter da bodo v kratkem oddali dela za elektrifikacijo proge Videm - čenta - Artegna ter za razširitev postaj v Huminu in Karniji. Medtem ko se nadaljuj* gradnja ranžirne postaje v Cervi-njanu, bodo julija oddali dela za podvojitev proge Gorica - Redipu-glia. V okviru dopolnilnega načrta državnih deželnic je predvidena tudi razširitev postaje v Žavljah. Tržaški avtomobilski klub ACI b® nagradil vse avtomobiliste, ki so o~ pravili ozniški izpit pred petdesetimi leti ali prej. Slovesnost bo na sedežu ACI 21. maja, prisostvoval pa ji bo tudi vsedržavni predsednik Rosano Alessi. »Pionirji* tržaškega avtomobilizma se lahko za pojasnila obrnejo na ACI. Ul. Cumano Z, tel. 763391, od 8. do 14. ure. Občinski posegi na področju šolstva Občinski odbor je na svoji zadnj seji nakazal 5 milijonov lir za red no poslovanje otroških jasli v Ul Svevo in v Ul. Morpurgo, 7,5 n)iu jona za obnovitev električne nap* ljave v otroškem vrtcu v Ul. Dell" cqua in 87 milijonov lir za vzdrže yalna dela v raznih šolskih poslopjih. Poleg tega je odbor nakazal 138 milijonov lir za majske avtobusne abonmaje, do katerih imajo Pra.' vico upokojenci z minimalno pokoj-I nino. 1‘risfn’rnjU' zn DIJAŠKO MA 11(0 nenavadni tematiki nogometa kot navdihovalca za pesniške stvaritve. Nogometaši »Triestine* bodo deklamirali poezije, ki jih je Saba spesnil o tržaški nogometni ekipi in o samem nogometu, zavrteli pa bodo tudi film, last RAI-TV, v katerem sam Saba deklamira svoje »nogometne* verze. Razna obvestila Godbeno društvo Nabrežina PiarC di v soboto, 21. t.m., in v nedelj0, 22. t.m., «Vaški praznik* na travnik'1 Sokola v Nabrežini. V soboto, 21; t.m., ob 16. uri otvoritev, ob 18- Uil nastop godbe na pihala Nabrežina-V nedeljo, 22. t.m., ob 18. uri koncer godbe «Ongia» iz Milj. Oba dneva prosta zabava ob zvokih ansambla Aries. Društvo slov. upokojencev sklicuj® izredni občni zbor društva, ki bo v sredo. 25. maja 1983, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ufs* SLOVENSKO ŽSWGLEDAUŠČE V TRSTU Produkcija baletne šole 1. ŠTUDIJSKI PRIKAZ 2. L. Boccherini: MENUET 3. G. Rossini: ULICA SANJ Koreografa: Nada Križmančič in Janez Mejač V soboto, 21. t.m., ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu Gledališča SSG Titus Maccius Plautus: «Hvalisavi vojak» režija Mile Korun. Jutri, 20. t.m.. ob 20. uri v Drami v Ljubljani. Piero Chiara: «Delitev» režija Mario Uršič. Danes, 19. maja, ob 19.30 v Kočevju. Daniel L. Coburn: «Partija remija* režija Dušan Mlakar. V soboto, 21. maja, ob 17. uri v Portorožu. VERDI Jutri ob 20.30, red A, peti koncert spomladanske simf. sezone. Dirigent Daniel Oren, violinist Uto Ughi. Na. sporedu Brahmsove skladbe. V soboto ob 18. uri, red B, ponovitev. ROSSETTI V torek, 24. t.m., ob 20.30 gostovanje Slov. narodnega gledališča Drama iz Ljubljane z delom Ostrovskega «Gozd». 50-odst. popust za a-bonente Teatra Stabile in Slovenskega stalnega gledališča. Rezervacije Pri glavni blagajni. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 20. t.m., ob 19.30: D.. Rupel ♦Pošljite za naslovnikom*. Gostovanje PDG v Drami Slovenskega narodnega gled. v Mariboru. I. Brešan; Predstava Hamleta v Spodnjem Grabonšu. Ob 20.30 za a-bonma S - petek, S - petek A in izven, v veliki dvorani Kulturnega doma v N. Gorici gostovanje Drame Slov. narodn. gled. iz Maribora. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Velika dvorana Jutri, 20. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slov. filhaimonije. Okrogla dvorana Danes, 19. t.m., ob 20. uri: Izbor filmov z jug. festivala kratkega in dokumentarnega filma Beograd 83. Srednja dvorana Jutri, 20. t.m., ob 20. uri: Markovič - Gut Sextet, večer jazza. Razstave Do 22. maja: razstava Trg revolucije — nekoč in danes, sprejemna dvorana. Do 22. maja: monografska razstava ital. slikarja R. Leomporrija ; (slike in risbe v Moderni galefiji, ^“.^irafike v I. preddverju). 1 Vstopnice so- v prodaji pri»blajiajJ ni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka, od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Založništvo tržaškega tiska, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in Odsek za zgodovino pri NŠK VABIJO na predstavitev knjige dr. TONETA FERENCA «Primorska pred vseljudsko vstajo 1943» posvečeno 40-obletnici ustanovitve prvih primorskih brigad Predstavitev, na kateri bo navzoč tudi avtor knjige, bo jutri, 20. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Kino Cappclla Underground 17.00—19.30— 22.00 «Ludwig, requiem per un re vergine*. Ariston 16.30 «11 buon soldato*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Scusate il ritardo*. Mas-simo Troisi. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.15 «Andora - il sapore della čarne*. Dvorana št. 2 «Amjtivvle poses-sion*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 15.00 ♦Bruce Lee vive ancora*. Film za vsakogar. Grattacielo 17.30—22.15 «1 nuovi barbari*. Barvni film za vsakogar. Eenice 16.00 «Tootsie». D. Hoflman in J. Lange. Mignon 16.30 «L'ultima vergine ame-ricana*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Labbra aperte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Caoitol 16.30 «La storia di Piera*. Prepovedan mladini p00121; Sesljan: tel. 209 197. PRODAM priključek za prikolico, 6 m dolg čoln z motorjem diesel 2 KS, opremljen s hladilnikom in WC ter motorni čoln (skutter ba-racuda). Mario Devetak, Ul. Za-netti 22/a - Sovodnje, tel. 0481/ 882112 okrog 13. ure. PRODAM elektronske orgle znamke GEM. Telefonirati na št. 416150 ob uri kosila. PRODAM 2.000 kv. m nezazidljive površine blizu Doline. Telefonirati na št. 228756 ob uri kosila. OSMICO je odprl Emil Mučič v Štandrežu - Ul. S. Rutar 24. Toči belo vino. Poskrbljeno je tudi za prigrizek. PRODAM golf letnik 1980, rdeč, prevoženih 28.000 km. Telefonirati ob večernih urah na št. 815626. SIMULTANO prevajam slovensko, angleško, srbohrvaško, italijansko, špansko - možnost potovanja. Telefon 0481 - 20135. PRODAM fiat 500 L letnik 70 - prevoženih 87.000 km. Opravljena revizija. Telefon 228436 v večernih urah. OSMICO je odprl danes Robert Pipan iz Mavhinj. Toči domačo kapljico. KALABRIJA — jonska obala. Hotel Residence «11 pescatore* oddaja stanovanja z 2 — 7 ležišči tudi za krajše obdobje. Telefon 0967/6303. ŽENSKA iz Trsta nudi svojo pomoč kot šivilja in gospodinjska pomočnica. Telefonirati na št. 040/630457. MOŠKI srednjih let išče žensko, brez obveznosti, staro od 45 do 50 let. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Pomlad*. PRODAM fiat 500 v dobrem stanju, opravljena revizija, po ugodni ceni. Telefon 213820 po 17. uri. PRODAM motorno kolo gilera cc 150 v dobrem stanju, prevoženih 9.000 km. Telefonirati ob uri kosila ali večerje na tel. 040/53874. OSMICO je v Sovodnjah odprl Franc Lukman (Magrin), kjer toči belo in črno vino. IZGUBIL sem torbo «Nonfango» za motor na relaciji Dolina - Ul. Rossetti. Kdor jo najde naj telefonira na tel. št. 228190. OSMICO jt odprl Emil Purič, Re pen št. 15. OSMICO je odprl Ivan Antonič Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je v Nabrežini odprl Du San Radovič. Poskrbljeno za prigrizek. Kriterij porazdelitve finančnih sredstev zakona 828 in še zlasti vrsta nejasnosti glede točne uporabe denarnih sredstev, zlasti kar zadeva teritorialno razporeditev, u-stvarja med političnimi strankami in predstavniki gospodarstva, zlasti na Goriškem, razloge za nezadovoljstvo. Pred kratkim izglasovani zakon v deželnem svetu, po vsej verjetnosti ne bo tisti vzvod gospodarskega razvoja in ublažitve razlik med manj in bolj razvitimi območji naše dežele, v kolikor ne bodo vneseni temeljiti popravki. S tem se ne spoštujejo osnovna določila in smisel državnega zakona, s sprejetimi odločitvami na deželni ravni pa se je razbila tudi tista enotnost pogledov, ki se je ustvarila med predstavniki različnih političnih strank in skupin na parlamentarni ravni. Zakon, kakršen je izšel iz deželnega sveta, je prej instrument za zapravljanje finančnih sredstev in je zato pričakovati, da bo na daljši rok imel čisto drugačne učinke, kakor si ga je zamislil predlagatelj. Taka je ocena, ki jo o pred kratkim izglasovanem zakonu v deželnem svetu dajejo komunisti, ob tem pa ne gre pozabiti, da so bili prav predstavniki te stranke v parlamentu med pobudniki in najbolj doslednimi zagovorniki predloga, da je bil v zakon o ponovnem finansiranju zakona o odpravljanju posledic, potresa vnesen tudi člen št. 50, ki predvideva izreden finančni poseg za odpravo neravnovesij med gospodarsko šibkejšimi in razvitejšimi območji v tržaški in gori-ški pokrajini in v nekaterih predelih Furlanije. Komunistični predstavniki v deželnem svetu so si med razpravo prizadevali za dosledno spoštovanje tega osnovnega določila. Tako oceno, ki je sicer že znana, so predstavniki komunistične partije ponovili tudi na včerajšnji tiskovni konfererfci na pokrajinskem sedežu partije v Gorici. Srečanje z novinarji je vodil pokrajinski tajnik Renzo Redivo, bili pa so prisotni še senator Beeicclii, deželna svetovalca Batello in Bratina ter načelnik svetovalske skupine v ganskem pokrajinskem svetu Poletto. Kamu-r«sU\^.^r,obno obrazložili tudi " e - ostrega' nasprotovanja in juutfačun-"Sfefelnegi' odbora vzroki hude gospodarske krize in procesa deindustrializacije v gori-ški pokrajini in deželi sploh. Za izhod iz hudega gospodarskega položaja je treba imeti predvsem jasen načrt, kako in kje ukrepati. Sam načrt pa ne zadostuje. Treba je imeti tudi sposobnost in predvsem voljo izvesti določene izbire. To pa so lastnosti, ki jih deželni odbor in sile, ki ga podpirajo, niso pokazale. Seje občinskega odbora Na ponedeljkovi seji je goriški občinski odbor sprejel kar 80 različnih sklepov glede javnih in socialnih storitev, kulturnih dejavnosti, javnih del in drugega. Sprejeli so med drugimi sklep za izvajanje 6. skupine del na štandreškem mejnem prehodu in avtoportu. Občinski odbor se je sestal tudi sinoči za začetek obravnave letošnjega proračuna. V ponedeljek, 23. t.m., bo s pričetkom ob 19. uri zasedal občinski svet. Drago Mirošič na obisku na Goriškem Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič je bil v torek na uradnem obisku v Tržiču, kjer se je sestal z županom Blasigom in drugimi predstavniki občinske uprave. Konzul Mirošič je nato obiskal tudi gariškega župana Scara-na. V razgovoru sta obravnavala aktualna vprašanja vsestranskega obmejnega sodelovanja, zlasti pa možnosti za razširitev sodelovanja na področju gospodarskih in kulturnih stikov. Poudarjen je bil pomen sodelovanja med Gorico in Novo Gorico. Obravnavala pa sta tudi položaj in uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem. Včeraj je bil generalni konzul SFRJ spet na Goriškem in sicer v Scrvodnjah, kjer je obiskal prostore tamkajšnje posojilnice. iiiiiiiiiiiimuiuiumiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimmniiiiiaiiiiiiiiitinnniniimiiumiiiiiiiiiiimnmiiniu PRIHODNJI TEDEN V GORICI Ob razstavi «Citta verde» tečaj za naj lepšo izložbo Pobudo je dala goriika občinska uprava v sodelovanju z združenjem trgovcev in avtonomno turistično ustanovo Na razstavišču ob Ločniškem mostu bodo v soboto. 21. t.m., odprli cvetličarsko in vrtnarsko razstavo Citta verde. Ob tej priložnosti je goriška občinska uprava, v sodelovanju z avtonomno letoviščarsko ustanovo in pokrajinskim združenjem trgovcev sklicala nagradni natečaj za najlepše okrašeno izložbo. Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov omenjenih ustanov, si bo izložbe ogledala od 23. do 25. maja. priznanja in nagrade pa bodo podelili na posebni slovesnosti v nedeljo, 29. maja, na razstavišču v Ulici 'della Bdrca. 'THožbe,' oziroma ____ trgovine,, ki bodo sodelovale na nq- ajo.;-tečaju, bodo uvrstili v štiri'katego. rije: trgovine s konfekcijo, z jestvinami;- cvetličarne 'in1'* <£T mešanim blagom. Lastnikom trgovin, ki bodo v posameznih kategorijah zbrali največ točk, bodo podelili pokal in posebno priznanje, vsem sodelujočim pa posebno zahvalno listino. Trgovci morajo svojo odločitev za sodelovanje na natečaju sporočiti do vključno 21. t.m. na goriško županstvo (lahko tudi telefonsko, interno 86), ali pa v urad združenja trgovcev. Zaradi del na Isonzatn Danes dopoldne prekinjen promet na cesti Tržič - Gradež Zaradi nujnih del — poglabljanje in urejanje dna na kanalu. Isonzato .^..bo..danes,.otLiL-flo 13- ure. prepovedan vsakršen promet na mostu pokrajinske ceste Tržič - -Gradež. Promet bodo preusmerili na druge ceste. DEŽURNA LEKARNA V GORICI S. Giusto, Korzo Italija 242. tel. 83538 Novo gledališče v Tržiču odraz potreb prebivalstva Tržič ima svoje gledališče. Me-1 sta spregovorila še odbornik za sto se je pričelo hitro razvijati v tem stoletju, ko so tam Cosulichi zgradili ladjedelnico in prva skrb ljudi, ki so se preselili v Tržič iz Istre, iz Furlanije, slovenskega Krasa, iz drugih najprej avstrijskih, potem italijanskih dežel, je bilo u-trjevanje gospodarstva. Mesto se je širilo, potrebovalo infrastrukture, nekatere teh urejajo v teh letih. Potrebovalo pa je tudi kulturo. Zaradi tega smo se odločili odkupiti staro kinodvorano in smo jo s stroški dveh milijard lir preuredili v sodobno gledališče. Tako je povedal na torkovi otvoritvi novega gledališča v Tržiču tamkajšnji župan Luigi Blasig. Na slovesnost je prišlo veliko ljudi, predvsem Tržiča-nov, saj je bil vstop v gledališče prost vsem. Poleg župana Blasiga ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV priredi v petek, 20. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu nastop folklorne skupine in zbora Žikica Jovanovič Spanac iz Beograda Prireditev so omogočili denarni zavodi v zamejstvu. SLOVENSKO ^STALNO. a GLEDALIŠČE V TRSTU ((Pravljica za najmlajše« pripoveduje Štefka Drolčeva Jutri, 20. t.m., ob 9. uri v osnovni šoli «P. Butkovič -Domen* v Sovodnjah ob 11. uri v osnovni šoli «P. Voranc* v Doberdobu * • • ALOJZ REBULA HVibi, pokrijte nas farsa v treh dejanjih —, u dveh delih ReŽijž^JKJžE* BABIČ KRSTNA UPRIZORITEV V nedeljo, 22. maja. ob 17. uri v Katoliškem domu v Gorici. •IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllillllllilllllllllllllllllllllimilllllllllllllllUIIIIIUUIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIN V NEDELJO VES DAN Slovesnosti ob 100-letnici goriš ke podružnice C Al Prisotni tudi zastopniki Planinske zveze Slovenije ter koroškega Alpenvereina Z nedeljskim celodnevnim družabnim in kulturnim srečanjem so goriški planinci, člani sekcije italijanskega alpinističnega kluba (CAI) počastili '100-letnico delovanja tega društva. Srečanje se je pričelo že v dopoldanskem času na goriškem gradu, kjer je udeležence pozdravil predsednik društva inž. Manlio Bru-mati ter orisal delovanje društva, omenil pomembne dosežke ter še zlasti podčrtal pomen najširšega sodelovanja s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in na Koroškem. U-deležence sta nato pozdravila goriški župan Scarano ter inž. Giaco-mo rriočto vsedržavni predsednik italijanskega alpinističnega kluba. Na tako pomembni manifestaciji niso smeli manjkati gosti, predstavniki planinskih organizacij iz Slovenije in Koroške. V imenu slovenskih planincev je zbor pozdravil dr. Miha Potočnik, častni predsednik PZS ter v slovenščini, nato pa še v italijanščini poudaril nemajhno vlogo planincev pri graditvi prijateljstva in sodelovanja med narodi na tem območju. Pozdrav koroških planincev je prinesel inž. Thomaser. V popoldanskem času se je manifestacija preselila z grajskega griča v avditorij «L. Fogar* v nekdanjem semenišču. Tu so pripravili zanimivo fotografsko in dokumentarno razstavo in predvajali barvne diapozitive z uspešno opravljene odprave na Cerro Mercadario. V popoldanskem času je bil na sporedu tudi koncert pesmi na planinsko tematiko, v izvedbi mešanega zbora iz Ledinic pri Baškem jezeru na Koroškem, ki je poleg nemških zapel tudi slovensko Nocoj pa oh nocoj, kvarteta Spev iz Škofje Loke in zbora Monte Sabotino. Na odprtem je zatem nastopila še folklorna skupina iz Beljaka, prireditev pa se je sklenila s podelitvijo priznanj in odlikovanj članom za 50-letno, oz. 25-letno zvestobo društvu. PRIDRŽANA PROGNOZA ZA MLADA MOTORISTA Hude telesne poškodbe sta v prometni nesreči, zgodila se je nekaj po 16. uri, v Ulici Terza armata v Gorici, zadobila 19-letni Mauro Pesen-ti iz Gorice, Ul. Garderob 161 in 21-letni Marino Olenig, ki stanuje na istem naslovu. Na podlagi ugotovitev obhodnice prometne policije, sta se Pesenti in Olenig peljala z motorjem in trčila v dostavno vozilo znamke citroen, ki ga je upravljal 50-letni Aldo Zuch iz Gradišča. Nesreča se je zgodila v neposredni bližini servisa citroen, na Ul. Terza Armata, kamor je bil Zuch / dostavnim vozilom tudi namenjen. Do nesreče je menda prišlo, ko je 7. vozilom začel zavijati v levo, peljal je namreč v smeri proti središču mesta, v isti smeri pa sta se na motorju peljala tudi Pesenti in Olenig. Vozilo je upravljal Pesenti. Zaradi hudih poškodb so oba mladeniča prepeljali na specializiran oddelek bolnišnice v Vidmu, kjer so si zdravniki nad njunim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. Podobna nesreča se je zgodila nekaj pred 18. uro na državni cesti številka 14 v Ronkah. 27-letni Clau-dio Vianello iz Tržiča. Ubca della Sanita, je z motorjem kavvasaki 440 trčil v fiat 131, ki ga je upravljal iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiimiiiiimiiiiimiiiuiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiir' jmiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiihiiMiiiiiiuu Veliko gostov na slovesnosti šole v Rupi Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli včeraj objaviti slike publike, ki je prišla v nedeljo v Rupo na poimenovanje tamkajšnje osnovne šole po Ivanu Preglju. Sliko objavljamo danes. Na njej so v prvih vrstah gostje, ugledni slovenski kulturniki. Med njimi tudi pisateljeva hči dr. Bazilija Pregelj 30-letni Libero Colautti, prav tako iz Tržiča. V nesreči se je hudo ranil Vianello, ki so ga zaradi večkratnega zloma desne noge in drugih poškodb sprejeb v tržiško bolnišnico s prognozo okrevanja v treh mesecih. Davčne prijave sprejemajo v zavodu Lenassi Občinski davčni urad sporoča, da bo z današnjim dnem pričela delovati služba za sprejemanje davčnih prijav v prostorih zavoda Lenassi v Kapucinski ubci 17. Prijave bodo sprejemali vsak dan med 8.30 in 12.30. Naše bralce naj spomnimo, da poleg tega osrednjega delujejo tudi trije rajonski uradi za spredi jemanje prijav osebnih dohodkov iz lanskega leta. To pobudo so uresničili ob sodelovanju treh zainteresiranih rajonskih svetov, uradi pa delujejo s sledečim urnikom: v Štandrežu (v občinski telovadnici v Mihaelovi ubci) vsak torek in četrtek od 17.30 do 19.30 in ob sobotah od 10.00 do 12.30; v Pevmi (v osnovni šob) vsak torek in petek od 18.00 do 20.00; v Lečniku (na sedežu rajonskega sveta v Ul. Camposanto 7) vsak ponedeljek in sredo od 17.30 do 19.30 in ob sobotah od 10.00 do 12.30. Kdor ima • težave pri izpolnjevanju obrazcev 740 se lahko obme na urad za neposredne davke, kjer deluje služba za informacije dnevno od 9.00 do 12.30. Informacije in pomoč pri izpolnjevanju davčnih prijav se dobijo tudi na sedežu Kmečke zveze v Ul. Malta 2 in na pa tronatu INAC-CGIL v Ul. 24. maja kulturo De Marchi, gledabški vodja Sergio D’Osmo, dvorano je blagoslovil goriški nadškof Bommarco. Učenci tekmujejo v urejanju cvetličnih gred Tudi učenci goriški osnovnih šol bodo imeb svojo, posebno vlogo v pripravi sejma Citta verde. Že od danes dalje bodo namreč na razstavišču ob ločniškem mostu zaposleni s pripravo in urejanjem gredic, v okviru natečaja za najlepše urejeno gredico. Sejem Citta verde bedo odprli v soboto ob 10. uri ob prisotnosti deželnega odbornika za kmetijstvo Mizzaua. Razstavljal-ci bodo dobili svoje prostore v paviljonih A in B, medtem ko bodo za ureditev zunanjega prostora na razstavišču poskrbela občinska podjetja, oziroma vrtnarije iz Gorice, Nove Gorice, Trsta, Gradeža, Tržiča in nekaterih drugih krajev. Sejem bo odprt, kakor znano, do 29. maja. Nagrajevanje najboljših učencev na tečaju prometne vzgoje Zaključil se je 18. tečaj prometne vzgoje za učence osnovnih šol, ki ga je tudi letos priredila goriška občinska uprava v sodelovanju z avtomobilskim klubom. V soboto, 21. t.m., bodo na Battistijevem trgu med običajno slovesnostjo ob blagoslovu avtomobilov nagradili 24 učencev, ki so se najboljše uvrstib na zaključnem tekmovanju tečaja. Zmagovalci bodo prejeb kolesa, plakete in pokale, ki so jih podeble razne ustanove. Nagrado bo prejela tudi šola nun uršulink, ki ima letos največ uvrščenih v končni lestvici tekmovanja. KD «KRAS» - DOL-POLJANE V soboto. 21. maja, ob 20.30 v občinski telovadnici v Doberdobu KRAŠKI VEČER Nastopajo zbori «Kras* Dol-Po-ljane, «Jezero» Doberdob in «Panica» Vrh. ■o sn . Koordinacijski odbor višjih srednjih šol na Goriškem v sodelovanju z mladinskim odborom KD Oton Župančič priredi dijaški ples v soboto. 21. maja, ob 20. uri na kotalkališču Doma Andreja Budala v štandrežu. Razstave V deželnem avditoriju je do 21. t.m., odprta razstava fotografij E-doarda Terrena, v goriškem teniškem klubu v Drevoredu 20. septembra pa razstavlja Massimo Cargnel, podpredsednik fotografskega krožka CIFI. Tudi ta razstava je odprta do sobote. 21. t.m. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 22. t.m., pohod v Brda in na Korado. Zbirališče bb 8. uri na Travniku. Prevoz z last-nittii sredstvi preko Števerjana do Vrhovelj, nato 2 uri zmerne hoje po razgledni poti do vrha Korade (812 metrov). Povratek na Vrhov-lje približno ob 14. uri. MENJALNICA tel. 0481/83909 TEČAJI BANKOVCEV 18. 5. 1983 Ameriški dolar 1.445.— Kanadski dolar 1.160.— Švicarski frank 160,— Danska krona 707,- Norveška krona 197.— Holandski florint 522.— Francoski frank 195.— Belgijski frank 28,- Funt šterling 2.250,— Nemška marka 590,- Avstrijski šiling 83,50 Švedska krona 190.— Drahma 14,- Debeli dinar 16,30 Drobni dinar 17,- 33 Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica Kino (, uriva VERDI 18.00-22.00 «Tu mi turbi*. R. Benigni. Barvni film. CORSO 18.00 — 22.00 «Tradimento». M. Merola in G. Di Benedetto. VITTORIA 17.30-22.00 «La pornovi-ziosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «State buo- ni rp nnfptp» PRINCIPE 18.00-22.00 «Pappa e ciccia*. Dlova ('.orica in ukolivu SOČA 18.30—20.30 »Laboratorij zločina*. Ameriški film. , SVOBODA 20.30 «Kuba». Ameriški film. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497 GSEKSIHH Namesto cvetja na grob Tanje Ferletič so prijatelji in znanci iz Doberdoba darovali 250.000 lir za malo Nicole Baietz, ki bo morala prestati težko operacijo na srcu. POGREBI Ob 9.30 Giuseppe Terčon iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 11.00 Lino Rosolin iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče; ob 12.30 Pavlo Pretrh iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. Kozmonavt Bob Stevvart predstavlja novo kozmonavtsko tuto, s katero bodo ameriški vesoljci odslej odhajali v vesolje (Foto AP) NA PETEM SEMINARJU PRAVNIKOV V NOVEM MESTU Zamejski pravniki so se seznanjali z jugoslovanskimi pravnimi predpisi Lepa udeležba - Poglobljena predavanja in nato še temeljita razprava Zamejski pravniki izrazili željo, da bi prišlo do pogostejših srečanj V organizaciji Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije je bil konec prejšnjega tedna v Novem mestu 5. seminar za zamejske pravnike. Gre za zanimivo pobudo, ki so si jo pred leti zamislili pravniki, ki so zaposleni predvsem na gospodarskem področju. Namen je v tem, da bi si zamejski pravniki in slušatelji pravnih fakultet na teh seminarjih pridobili vsaj osnovne informacije o zakonih in predpisih, ki urejajo razna pravna področja v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji. Poleg tega imajo ta vsakoletna srečanja tudi veliko važnost za medsebojno spoznavanja, vzpostavljanje stikov med slovenskimi pravniki v domovini in izven njenih meja ter za izmenjavo informacij med njimi. Takoj lahko ugotovimo, da je letošnji seminar uresničil vse te namere in da je bil po oceni vseh verjetno doslej najuspešnejši. Skupno se ga je udeležilo nekaj manj kot 30 pravnikov in študentov prava iz Trsta oz. Gorice in s Koroškega. Tolikšna udeležba dokazuje, da je zanimanje za take ftniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiviiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimmiiiiiiiiiiuiuiiiuiiiiiiiiiiiD ENA NAJPOMEMBNEJŠIH POLETNIH MANIFESTACIJ V ITALIJI Veronski operni festival bo tudi letos zelo bogat Na sporedu 36 opernih predstav, baletne prireditve in koncerti Slovenska pevka Nora Jankovič bo nastopila v operi «Madame Butterfly» Res je sicer, da so velike gledališke prireditve v Spoletu pomembne, velika manifestacija, podobno kot majske prireditve v Firencah, hkrati smemo reči, da je tudi drugod po Italiji poletje polno tradicionalnih ali tudi improviziranih kulturnih prireditev, ki pogosto predstavljajo vrh kulturnega dogajanja, ki ga dopolnjujejo številne prireditve krajevnega značaja, po nayadi v or- •llllUlltlUIIIUKUSIUmUllUIIHItllUIIIIUIIIIIIIIIlilltt, Na Vojkovem grobu bodo odkrili spominsko obeležje V soboto, 21. maja, ob 11. uri bodo odkrili spominsko obeležje na grobu legendarnega primorskega junaka Janka Premrla - Vojka v neposredni bližini taborišča Trnovske čete na Brinovem griču pri Črnem vrhu nad Idrijo. Vojko je kot poveljnik Trnovske čete umrl v noči na 23. februar 1943, star komaj 23 let, za posledicami težke rane, ki jo je bil dobil 15. februarja 1943, ko je svoje borce zadnjič vodil v napad na italijanske vojake in fašiste v Strugi ob Idrijci, približno dva kilometra od Fužinarja proti Idriji. Soborci so priljubljenega poveljnika pokopali na skritem kraju in molčali o njegovi smrti, da zanjo ne bi zvedele italijanske oblasti. Maršal Tito, vrhovni poveljnik NOV in PO Jugoslavije, je Janka Premrla - Vojka odlikoval z redom narodnega heroja 18. aprila 1944, točno ob drugi obletnici prve velike bitke primorskih partizanov na Nanosu, štab Primorske operativne cone je 18. marca 1943 izdal svoje »dnevno povelje*, v katerem je ukazal, da v spomin na počastitev legendarnega junaka Vojka II. bataljon Južnoprimorskega odreda nosi odslej ime »Vojkov*. Janko Premrl - Vojko je bil tako prvi primorski partizanski poveljnik, po katerem se je imenovala neka primorska partizanska enota in prvi Primorec, ki so ga razglasili za narodnega heroja Jugoslavije. Dne 24. februarja 1946 so Vojkove posmrtne ostanke prenesli z Brinovega griča na domače pokopališče v rojstni Padnanos pri Vipavi, od tod pa 24. aprila 1949 v grobnico narodnih herojev v Ljubljano. Vojko je z Brinovega griča vzpostavil tudi kurirsko zvezo z Dolomiti. kjer se je takrat nahajalo vodstvo slovenskega osvobodilnega gibanja, itj z Vipavsko dolino,. Za to kurirsko zvezo je skrbela karavla, ki je delovala od decembra 1942 do septembra 1943. Ob tej priložnosti bodo odkrili spominsko obeležje tudi tej kurirski karavli. Slovesnost pripravljajo krajevna skupnost Črni vrh nad Idrijo in družbenopolitične organizacije, u-deležili pa se je bodo Vojkovi soborci iz Trnovske čete. bivši borci NOV in aktivisti OF s tega področja in delegacije osnovnih šol Črnega vrha nad Idrijo, Spodnje Idrije. Vipave in Kopra, ki nosijo Vojkovo ime. Slavnostni govornik bo Vojkov soborec Alojz Krpan - Aleksander. Spominski obeležji je izdelal idrijski GOSTOL po načrtih Vojkovega soborca Ivana Čuka - Slavka. Organizator bo poskrbel za markacijo vseh poti na Brinov grič, za vodnike in prehrano JOŽE OBLAK ganizaciji krajevnih turističnih u-stanov oziroma ustanov, ki s temi sodelujejo v pripravljanju kulturnega življenja za domače in tuje turiste. Vendar je veronski operni festival verjetno najvišja tovrstna manifestacija v Italiji, o čemer priča tudi dejstvo, da se je ta festival začel že 1913 in se do sedaj nadaljeval nepretrgoma, razen v času obeji svetovnih vojn. In tgKd‘ se hrt v začetku julija letos začelh'61C,!;sd* zona veronskega opernega festivala. ki se v pretežni meri. vrši...v, sloviti veronski areni, kjer prirejajo opei ne prireditve in tudi kak ;i.o:i_er' ali balet, v dragih gledališčih ali na drugih trgih Verone pa prirejajo stranske, dopolnilne prireditve, ki pa spadajo pod skupen program festivala. Tudi letošnji program bo zelo bogat, tako da se bo od 7. julija do 31. avgusta zvrstilo kar 36 opernih in baletnih prireditev. Letos so na sporedu tri opere m sicer »Turandot*. »Aida* in »Madame Butterfly», končno pride na vrsto koncert, ki bo posvečen Richardu Wagnerju ob 100-letnici njegove smrti ter baletna prireditev z naslovom «Ex-celsior*, skratka kar 36 kulturno bogatih večerov. Giacomo Puccini bo tokrat zastopan z dvema svojima operama. Že prvi večer festivala, 7. julija pride na vrsto Puccinijeva »Tu-randot*, ki jo bodo ponovili še 10., 16., 23.. 28. in 31. julija ter 5., 11. in 14. avgusta. Puccinijevo operno delo bo režiral Giu-liano Montaldo, orkester bo vodil Daniel Nazareth, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Gena Dimitrova ali Elisabetta Payer -Tucci, nadalje Cecilia Gasdia o-ziroma Josella Ligi, nadalje Ni-cola Martinucci oziroma Lando Bartolini, Ferruccio Furlanetto o-ziroma Bonaldo Giaiotti ter Pie-ro De Palma, Antonio Bevacqua, Graziano Polidori oziroma Renato Capecchi. Opera Turandot bo tokrat prišla v veronsko areno že devetič in sicer sedmič po drugi svetov-nj vojni, dvakrat pa so jo uprizorili pred vojno. V celoti je bilo doslej že 54 predstav tega velikega Puccinijevega dela. Verdijeva »Aida* pride na vrsto 9. julija in jo bodo nato v juliju in avgustu uprizorili še e-najstkrat. Podobno kot lani, bodo »Aido* izvajali v njeni prvotni, rekli bi zgodovinski verziji, namreč v verziji iz 1913. leta. Delo bo režiral Gianfranco de Bosio. v glavnih vlogah bodo nastopili Maria Chiara ali Seta Del Grande, ali pa operna pevka jugoslovanskega porekla Ljiljana Molnar -Talajič. ki že nekaj let živi na Dunaju, nadalje Fiorenza Cossot-to, Bruna Gaglioni oziroma Gail Gilmore, nadalje Ernesto Vero-nelli oziroma Lando Bartolini ali Nicola Martinucci, dalje Giuseppe Scandona oziroma Gianpiero Mastromej ali tudi Garbis Boyia-gian, končno še Bonaldo Giaiotti oziroma Vinco ter Alfredo Za-naco oziroma Carlo del Bosco. Veliko Verdijevo opero so v Veroni doslej uprizorili že v 24 sezonah in je »Aida* tisto operno delo, ki so ga največkrat u-prizorili v areni. Puccinijevo opero »Madame Butterfly» bodo v areni uprizorili letos devetkrat in sicer trikrat v juliju in šestkrat v avgustu. Delo režira Giulio Chazalettes, v glavnih vlogah nastopajo Raina Kabaivanska ali Yasuku Hayashi, Nora Jankovič, Nazzareno Anti-nori ali Beniamino Prior, Lorenze Saccomanj ali Rolando Pa-nerai. To Puccinijevo delo so v ve- ronski areni uprizorili doslej samo enkrat in sicer pred petimi leti, ker so menili, da je to operno delo preveč «intimnega značaja*, po uprizoritvi v areni leta 1978 pa sta tako občinstvo kot kritika uprizoritev močno pohvalila. Poleg treh opernih del so v letošnji program festivala v Veroni vključili- tudi balet Romual-da Marnca «Excelsior*, ki pride na oder petkrat, Balet je pripravil Ugo Dell'Ara. režira pa ga Filippo J&ivelli. Med izvajalci je seveda Carla Fracci. ob njej pa nastopata še Udiko Pon-gor in Gheorghe Jancu. Končno spada v program letošnjega festivala tudi koncert, posvečen nemškemu glasbenemu velikanu Wagnerju pač ob 100-letnici njegove smrti. Ob tej priložnosti bo po dolgem času ponovno nastopil tenorist Giuseppe di Stefano, orkester pa bo vodil Elio Boncomoagni. Kot vidimo bo letošnji veronski festival zelo bogat in vsekakor vreden pozornosti, pa tudi obiska, pa čeprav Verona ni tako blizu. Fre pobude, ki obravnavajo aktualne in izrazito praktične teme, vedno večje. Skupino slovenskih pravnikov iz Italije so sestavljali štirje pravniki in deset študentov. Zlasti število študentov bi lahko bilo tudi večje, če ne bi seminar sovpadal s pričetkom poletnega izpitnega roka. zaradi česar je več prijavljenih študentov zadnji trenutek udeležbo odpovedalo. Gotovo pa seminar ni bil uspešen samo zaradi številne udeležbe. Tak je bil predvsem zaradi kvalitetne vsebine predavanj, ki so se zvrstila v treh dneh. Priznani pravni operaterji in akademiki so zamejskim pravnikom posredovali osnovne informacije o raznih vejah jug. prava. Za tako bogat izbor si požrtvovalni organizatorji pri Zvezi društev pravnikov vsekakor zaslužijo pohvalo, vendar z majhno pripombo ali bolje predlogom za bodoče seminarje: zanimivost in aktualnost obravnavanih tem je tolikšna, da bi marsikatero od predvanj zaslužilo podrobnejšo obravnavo in več časa za razpravo. To je bilo na seminarju letos precej težko zaradi omejenega časa, ki ni dopuščal obširnejše obravnave številnih argumentov. Do tega zaključka so prišli tudi organizatorji, ki se bodo v bodoče potrudili, da bi se seminarji omejili na manj argumentov in bi bilo tako vsakemu odmerjeno več časa: poleg tega pa, da bi ugodili tudi želji udeležencev, ki bi želeli pred seminarjem dobiti referate ali literaturo. To bi namreč omogočilo, da bi predhodno poglobili svoje znanje Poleg tega so zamejski pravniki izrazili željo, da bi poleg letnega seminarja prišlo do pogostejših srečanj oz. priložnosti za pridobivanje znanjh o raznih aspektih jugoslovanske pravne ureditve in za izmenjavo informacij. Zaradi tega so se dogovorili, da bi kako predavanje priredili tudi v Trstu. S tem naj bi dali sodelovanju večjo kontinuiteto, obenem pa bi bila predavanja bolj dostopna širšemu krogu poslušalcev. Poglejmo na kratko teme, ki so jih obravnavali/ na letošnjem seminarju za zamejske pravnike. Uvodno predavanje je imela predsednica družbenega sveta za jped-ngrddnb ‘bdnose prof. Vida Tomšič, ki je v svojem bogatem 'izvajanju zajela več vprašanj, od mednarodnih odnosov Jo pravnega položaja manjšin pa do pravic ženske v jugoslovanskem pravnem sistemu. Profesor Stojan Ci-. goj je v svojem referatu podal natančen primerjalni oris med jugoslovanskim. italijanskim in avstrijskim obligacijskim pravom. S področja gospodarskega sodelovanja sta bili predavanji predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije Toma Vojnoviča, ki je govoril o jugoslovanskih predpisih v zvezi z višjimi oblikami gospodarskega sodelovanja s tujino ter dr. Borisa Zidariča in Slavka Beznika, ki sta prikazala potek in pro- bleme gospodarskega sodelovanja z Italijo in Avstrijo. Precejšnjo pozornost so posvetili tudi pravnim aspektom zaščite manjšin. Ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja mag. Silvo Devetak je namreč govoril o pravni zaščiti narodnostnih skupin v Jugoslaviji, za njim pa sta dr. Matevž Grilc in odv. Franc Škerlj spregovorila o aktualnih problemih slovenskih narodnih skupnosti v Italiji in Avstriji. Zelo zanimivi predavanji sta bili na sporedu tudi zadnji dan, ko je akademik dr. Rudi Kyovsky govoril o pravni zaščiti delavca v SFRJ, prof, Miroslava Geč Korošec pa je primerjala pravne u-reditve družinskih razmerij v Jugoslaviji, Avstriji in Italiji. Kljub tako obsežnemu študijskemu delu programa je na seminarju ostalo nekaj časa tudi za intelektualno manj naporne dejav- nosti. Mislimo na zanimive obiske nekaterih dolenjskih znamenitosti, kot je kartuzija v Pleterjah, kot je novomeški muzej NOB in pa Tintorettova slika v cerkvi prav tako v Novem mestu, pa še na družabne trenutke kot je bil postanek v tipični dolenjski zidanici, kjer so pravniki za trenutek opustili paragrafe in se pomerili z domačo šunko in pristnim cvičkom. Tak trenutek je bil tudi na zaključnem kosilu na Trški gori, ki se ga je udeležila tudi številna delegacija ljubljanskih pravnikov. Ob slovesu so nekaj priložnostnih besed spregovorili predsednik Zveze društev pravnikov v gospodarstvu dr. Gerbec in predstavnika delegacij iz zamejstva odv. Škerlj in odv. Tischler. V vseh pa je bila obveza, da se čimprej ponovno srečajo in poglobijo stike in diskusijo. M. M. iiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiniiimiiiiinuiiiiiiiitiimiiiiHHiiHiiifiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiii Patronat KZ - INAC svetuje Zaenkrat še niso stopile v veljavo nove norme o minimalnih pokojninah Vpr.: cZadnje čase se je veliko govorilo tako preko tiska kot tudi med delavci samimi, da ne bo INPS več izplačeval minimalnih pokojnin vsem upokojencem, temveč da bodo te pokojnine precej nižje. Ta problem me od blizu zanima, ker sem upokojen pri INPS in prejemam nekaj več kot minimalno pokojnino, julija pa bo izpolnila leta in bo dobila kmečko pokojnino tudi moja žena. Zanima me, če bo dobila minimalno ali kaj manj? Hvala lepa za odgovor.» S.F. V svojem pismu se očitno nanašate na vsebino že propadlega zakonskega odloka štev. 3 z dne 10. 1. 1983, ki vsebuje vrsto nujnih ukrepov na pokojninskem področju za zajezitev izdatkov in povišanje dohodkov zavarovalnega zavoda INPS, ki hoče tako sanirati težak finančni položaj. Najvažnejši ukrep zadeva prav gotovo pravico do integracije minimalnih pokojnin tako bivših odvisnih delavcev kot tudi samostojnih delavcev. Člen 11 je tako določal, da minimalna pokojnina, pravico do katere je nedavno ustavno sodišče razširilo tudi na uživalce dveh ali več pokojnin, ne pritiče več naslednjim kategorijam. 1. upokojencem, katerih lastni dohodki, ki so podvrženi obdavčitvi IRPEF, presegajo dvakratni letni znesek minimalne pokojnine pokojninskega sklada odvisnih delavcev: 2. poročenim upokojencem, katerih dohodek skupno z zakončevim dohodkom presega trikratni letni znesek minimalne po- kojnine. Pri ugotavljanju dohodka sta izvzeta le stanovanjski dohodek in pa pokojnina, ki bi jo bilo treba integrirati. Nova disciplina se ne nanaša le na nove pokojnine, temveč vpliva tudi na vse ostale minimalne pokojnine, katerih znesek bi ostal nespremenjen (zamrznitev) za vse tiste, ki presegajo navedene meje dohodkov. Ta ukrep od blizu zadeva milijone družin, v prvi vrsti pa ženske in pa samostojne delavce (kmete, obrtnike in trgovce). Pokojnine samostojnih delavcev so skoraj brez izjem integrirane na minimalni znesek, medtem ko je v poprečju kar sedem pokojnin IN PS na deset minimalnih. Od preko osmih milijonov minimalnih pokojnin jih kar 5.280.000 uživajo ženske. Kot smo že na začetku omenili, pa' je ta zakonski odlok propadel in vlada je predstavila drugega, ki pa ne vsebuje teh o-mejitvenih ukrepov "na področju pokojninskega varstva. Tu gre za očitno utilitaristično potezo pred bližnjimi parlamentarnimi volitvami, saj je običaj, da v predvolilnem obdobju vlade ne sprejemajo nepopularnih ukrepov in celo postrežejo državljanom s kakimi «sladkorčki». Vendar pa si zaradi tega ne smemo delati nikakršnih iluzij: odobritev novih norm o minimalnih pokojninah je le za nekaj mesecev odložena in verjetno proti koncu leta bo parlament odobril zakon, ki bo skrčil število upokojencev, ki imajo pravico do minimalne pokojnine. Iz umetnostnih galerij Stano Žerjal razstavil v ricmanjski Babni hiši V Ricmanjih so pred dobrim tednom, 10. t.m. imeli lep kulturni praznik. V razstavišču Babne hiše, torej ricmanjskega kulturnega doma so namreč odprli razstavo del domačega, breškega slikarja, Boljunčana Stana Žerjala. Ob tej priložnosti je nastopil tudi pevski zbor domačega kulturnega društva cSlavec*, ki je zapel več slovenskih umetnih pesmi. Del praznika pa se je vse do včeraj nadaljeval, nadaljevala se je namreč razstava del Stana Žerjala. In čeprav s krajšo zamudo bi radi o njem in njegovem delu spregovorili nekaj besed. Stano Žerjal spada že med starejšo generacijo naših zamejskih likovnikov in čeprav se s slikarstvom ukvarja že dolgo let, sam pravi da že štirideset, je doslej priredil razmeroma malo samostojnih razstav, saj je sedanja komaj tretja ali četrta, veliko pa je sodeloval na skupinskih razstavah, poleg tega pa so njegova dela razpršena širom po vsem našem zamejstvu, pa tudi drugod po svetu. kot na primer tudi v Rimu, v Frankfurtu, celo v Avstraliji, kamor so odšli mnogi izmed naših ljudi, ki so si odnesli s seboj kak Žerjalov motiv, ki je bil morda hkrati tudi njihov motiv. Čeprav se Stano Žerjal ukvarja s slikanjem te štiri desetlet ja, je bilo njegovo slikarstvo ne koč bolj priložnostno in šele zad nja leta postaja izredno intenziv no, pač od dne, ko je odšel v po koj. Sicer pa je Stano Žerjal csamorastnik*, kajti kot slikar se je razvil sam, ker mu krajše pose Čanje večernega tečaja na trta ški Ljudski univerzi ni veliko kori stilo. Ostal je namreč izrazit ali izključno krajinar, k čemur mu študij akta ni prav nič pripomogel. Pri svojem krajinarstvu pa je Žerjal zvest sebi in se v desetletjih ni premaknil od svojega realizma, rekli bi celo verizma, kajti na platno Žerjal prenese vse tako kot vidi, vse do pičice natančno. In resnici na ljubo se mu to pogosto zelo lepo posreči, pa čeprav se bo našel kdo, ki bo ta način likovnega izražanja sprejemal z zadržkom, posebno v zadnjih časih, ko se vedno bolj uveljavljajo novi tokovi modernega likovnega izražanja. Stano Žerjal je prinesel na o-gled kakih dvajset svojih olj. Nemogoče bi bilo analitično se ustaviti pri vsakem olju in se bomo zato omejili le na tista dela, ki so bolj pritegnila našo pozornost. Brž ko stopiš v razstavišče Babne hiše, je bilo na levi steni olje, ki ponazarja morski motiv. V tem primeru gre za marino zares lepe vrednosti. Ponavljamo, da gre za realistični prikaz, toda razpenjeno morje, ki buta ob čeri, in njegova vzvalovanost sta tako živa, posebno ob zslatičnem» kopnem, da smo redkokdaj videli tako vživet in neposreden prikaz podobnega motiva. Podobno lepo prikazan je motiv alpskega sveta, kjer Žerjal prikaže v ospred ju visoke, ravne smreke, med njimi lepo osončeno gozdno stezo, skozi gozd pa se nam v globini kaže gorovje, sicer obžarjeno od sonca, vendar nekoliko zamegle-no. In prav v tem je Žerjalova spretnost, da zna ustvariti resnično gorsko vzdušje, kot bi se na nekem planinskem sprehodu znašli pred novim razgledom. Nekaj podobnega bi lahko rekli za motiv z mlinom, mostičem in potokom, ali pa tudi za veliko skalo nad tolmunom ali pa tudi za ^kompozicijo* štirih letnih časov, ki je skoro obvezen motiv vseh slikarjev, ki se prepuščajo prikazovanju prirode, take, kakršno vidi preprosto oko, ki so mu — v pozitivnem ali negativnem smislu — tuji vsi izmi. Fre Deželni Uradni vestnik ponovno brez prevoda Kaj je s spominsko plošio o požigu Narodnega doma ? Naročniki slovenskih prevodov deželnega Uradnega lista so prejeli 29. aprila 1983 prevod njegove štev. 41 od 14. aprila 1983 (do 10. t.m. pa še prevode številk 42 do 46). Pod naslovom »Vsebina » piše, da je v tisti številki objavljen »Deželni zakon z dne 14. aprila 1983, štev. 25 — Predpisi za izvajanje jugoslovansko - italijanskega sporazuma o skupni o-brambi pred točo*. Logično bi torej bilo, da bi tej navedbi sledil slovenski prevod tega važnega deželnega zakona. Toda tudi tokrat, kot že večkrat prej, je prevod izostal. Zakaj? Saj gre za mednarodni — čeprav le krajevni — spo razum. Pričakujemo torej prevod — z zamudo. Podobno vprašanje se postavlja tudi glede pomanjkanja prevoda »Sklepa z dne 22. februarja 1983. Evropski laboratorij za stroj sin-hrotronske svetlobe*, o katerem beremo na str. 5 prevoda štev. 42 Uradnega vestnika od 19. aprila 1983, saj se tisti laboratorij načrtuje v rajonu Zahodni kras t.j. na zemlji, ki je last tržaških slovenskih občanov. Že zaradi pietete do smrtnih žrtev požganega tržaškega Narodnega doma bi bila nujna objava celotnega besedila deželnega zakona štev. 30 od 26. aprila 1983 glede »dovoljenja za deželno upravo. da odstopi društvo z omejeno zavezo »Societš immobiliare trie-stina*, lastnik nepremičnine »Hotel Regina*, tržaški univerzi*. Pri tem se samo ob sebi postavlja vprašanje, kdaj bo vzidana v to palačo spominska plošča z napisom, da so dom požgale Giuntove zločinske fašistič ne škvadre 13. julija leta 1920. Saj je vendar — poleg drugih javnih občil — tudi naš dnevnik že pred meseci objavil vest, da je bila vzidava svečano obljubljena. Bral ci se bodo tudi spomnili, da je ze pred mnogimi leti noša Na- rodna in študijska knjižnica vložila zadevno vlogo na deželni svet Furlanije • Julijske krajine. Medtem pa je namesto spominske plošče izšla zloglasna fašistična bro sura, ki zločinski požig poveličuje s fašizmom vred kljub državni in deželni zakonodaji o prepovedi takega početja, kakor tudi kljub znameniti mednarodni Konvenciji o prepovedi sleherne oblike rasne di skriminacije, na katero se sklicuje preambula osimske pogodbe. Kot v zasmeh vsem tem protifašističnim določbam pa so odgovorne oblasti, tudi kljub protestom javnega mnenja, dopustile, da je prišlo v Trstu do poveličevanja tistega fašističnega zločina celo ob pomoči samega vsedržavnega novofašističnega kolovodje, na znani javni predstavitvi omenjene brošure. Pogrešamo tudi prevod »Izjav deželnih svetovalcev o premoženj skem stanju 2. novembra 1982». Iz jave so namreč objavljene v de želnem Uradnem vestniku štev. 46 z dne 29. aprila 1983. P. G. LEPO PRIZNANJE ZORI KOREN - ŠKERKOVI V nedeljo je spet eno izmed imen naših likovnih mojstrov prišlo do priznanja. Bila je tokrat Zora Koren - Škerkova, ki je v Firencah dobila mednarodno nagrado »Angelo d’oro», ki ga podeljuje flo rentinska ustanova «Serenissima Accademia della Signoria di Fi-renze*. V nedeljo so se v prostorih florentinskega Circolo Bor-ghese e della Stampa zbrali opol dne povabljenci in nagrajenci, nakar je sledilo svečano kosilo in ob 16. uri odprtje razstave, seveda v prostorih ustanove same. Med nagrajenci je bila, kot smo rekli, someščanka Zora Koren - škerkova, ki ji ob tej priložnost čestitamo. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Univerza v Evropi: poučevanje in raziskava 13.00 Italijanske kronike 13.30 Dnevnik 14.00 Čudovita zgodovina Italije 15.15 Iz evrovizije: Giro dTtalia 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Risanka 17.20 Happy magic - zabavno-glas-beni program - Vmes TV film iz serije Happy days 18.20 Dnevnik - Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 18.50 Komični film s Stanliom in Olliom 19.00 Italija zvečer 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Test - igra za spoznavanje 21.45 Benedetta & Company - 3. del 22.40 Dnevnik 22.50 Na vprašanje odgovarja: Obtoženec 23.35 Dnevnik 1 - Nočne vesti, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program: En groš, dva groša 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: Sto tisoč zakaj 14.00 Tandem 14.05 in 14.25 Videogames 14.35 V studiu 14.55 Blondie - TV film 15.20 En dan v... 15.40 Po mojem 15.50 Risanka 15.55 V studiu 16.00 Rim: tenis 17.30 Dnevnik 2 - Flash 18.40 Dnevnik 2 - Večerne športne vesti 18.50 Eddie Shoestring, privatni detektiv - Napoved vremena 19.45 Dnevnik 2 20.30 Reporter - tedenska oddaja Dnevnika 2 Oddaja Reporter je vsekakor zanimiva, vendar hkrati odvisna od dogajanj, ki jih obravnava. Gre v bistvu za časnikarsko razglabljanje o dogodkih, za analizo, ki naj občinstvu pove nekaj več, kot povedo le površno prikazane notice. Časnikar Aldo Falivena, ki vodi oddajo, poskrbi, da se o posameznih dogodkih izrazi njihovo bistvo, njihova vsebina, da se razčlenijo vzroki itd., skratka da gledalec zve kaj več kbt bi'zvedel 'sicer ' ” ‘ 21.20 Srečanje v kinu - kinematografsko novosti 21.25 «Due di tutto» - varietejski "■ program Nocoj pride na vrsto prva oddaja programa, ki nosi naslov «Samo v dveh*. Pa ne bosta nastopila v tem varietejskem programu le dva, pač pa se bomo v večeru srečali, seveda na malem ekranu, z vrsto znanih ljudi, z vrsto znanih obrazov. Tako bo menda prva «na odru* Tiziana Fiorveluti, nato bo Anthony Quinn igral na saksofon, Luciano Salce bo vsaj po programu »imel opravka z garderobo Lory Del Santo*, Pietro De Vico bo «obdelal» Shakespearovo delo v dveh minutah, končno bomo videli tudi simpatično Franco Va-leri 22.30 Dnevnik 2 - Nocoj 22.40 Dnevnik 2 - tedenska športna oddaja 23.50 Dnevnik 2 - Nočne vesti Tretji kanal 17.50 D violoncello solista: Marco Scano 18.25 L’orecchiocchio 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 2 - Deželne vesti 20.05 šolska vzgoja 20.30 Brigitte Bardot, prav ona -1. del Brigitte Bardot, ki jo zadnja leta iščemo po kinematografih, saj se je že pred leti umaknila v strogo zasebno življenje, tako da tudi zasebne televizijske mreže le redkokdaj vrtijo njene fil-1 me, se je ojunačila in spet stopila v javnosti ali bolje pred javnost. Bliža se petdesetemu letu in torej ni več ona lepa BB, ki smo jo videvali in občudovali pred leti. Kljub temu je še vedno kar lepa in zato njen nastop v javnosti ni pogumna poteza, kot se je nekdo izrazil. BB nam bo v nekaj oddajah prikazala svoje življenje. Danes nam bo pokazala svojo mladost ali celo svoja otroška leta 21.25 Dnevnik 3 22.00 «Riso amaro* - film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 - 16.50 TV v šoli TV koledar. Odprava v močvirje, Odmor, Geometrija, Kemija, Risanka, Ravnotežje v naravi, Poklici v rudarstvu, Gibanje zračnih gmot, Cepitev jeder 17.50 Poročila 17.55 Živali v gibanju 18.25 Ljubljanski obzornik 18.40 Mladi za mlade 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnenvik 20.00 Tednik 21.00 Francoski šanson s Catheri-ne Sauvage 21.25 Dolgo iskanje: Po stopinjah prednikov, angl. dok. serija 22.15 V znamenju Koper 14.00 in 17.00 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi predvajali tudi naslednje vesti: REPEN — Prispevek o otroški prireditvi »Zaplešimo, zapojmo*, ki jo je organizala Zveza slo-, venskih kulturnih društev v Ita-j..liji ČEDAD —'Obisk tolminskega župana ŠPETER ;r. Konferenca o rakastih obolenjih v organizaciji Zveze benešluh žen 17.30 TV novice 17.35 TV šola 18.00 Sodelavci - serijski film 19.00 Lignano: Iinternational show 82 19.30 TVD - Stičišče 19.45 Z nami pred kamero - Od daja 21.30 Turistični vodič 21.45 TVD - Danes 22.00 Črni petek - TV drama Zagreb 17.45 Modro kot pisano 18 25 Kronika občine Split 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Politični magazin TRST A 7.00, 8.00, 10.00 13.00, 14.00. 17.00, 19 00 Poročiia; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Na gori-škem valu: 12.30 Deželni zbori pa letošnji reviji »Primorska poje*; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Ro man v nadaljevanjih: M. šolohov: »Tihi Don v. 9. del; 14 40 Otroški kotiček: «Sem in tja skozi čas*; 15.00 Diskoteka; 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih; 16.35 In strumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: violončelist C. Škerjanec in pianist A. Bertoncelj: 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 6.30. 13.00, 14.00, 15 00 Poročila: 6.00 Jutranji koledar; 6.15 Cestne razmere; 6 35 Objave; 6.45 Prometni servis in Napoved sporedov; 7.15 Val 202: 13.05 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavi-t v programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Narod ne in ponarodele; 14.20 lz glasbene ustvarjalnosti; 14.45 Glasbene želje; 15.30 Vaša prijatelja - ljubljanski in nedeljski dnevnik; 15.50 Pojdimo v kino; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o... KOPER (Italijanski program) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Horoskop; 8.32 Glasbeni program; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.10 Leteči zmaj; 11.00 Svet mladih: 11.35 Glasba: 12.00 Glasba po željah; 14.32 Pesem tedna; 15.20 in 15.45 Glasba. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00 Poročila; 6.00 8.30 Glasbena kombinacija: 9.00 Radio tudi jaz; 10.33 Pesmi v času; 11.34 Jaz. Claudio; 12.03 Ul. Asiagn Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 16.30 II pa ginone; 17.30 Globetrotter; 18.05 Glasba Franca Bonfantija; 19.30 Radiouno jazz ’83; 20.00 Zgodbe nekega prijatelja: Silver; 21.52 Objektiv Evropa; 22.27 King Kon-gove misli; 23 05 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.o0, 9.30, 10.00, 11.30. 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 in 19.30 Poročila; 8.00 Šolska vzgoja; 8.05 Radiodue predvaja; 8.45 Radijska priredba; 9.32 L’aria che tira; 10.30 in 11.32 Radiodue 3131; 12.48 Un'isola da trovare; 13.41 Sound-track; 15.00 La coppa d' oro; 16.32 Festival; 17.32 Glasbene ure; 18.32 Krog Sonca; 19.50 Šolska vzgoja; 20.10 Predmet razgovorov; 21.30 Potovanje skozi noč; 22.50 Radiodue 3131; Nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00. 12.00, 14.00, 15.00 21.00. 23.00. 24.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-troci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja: 10.05 Rezervirano ,za...; 11.05 Ali poznate?...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Debussy: Preiti diji; 14.45 Jezikovni pogovori; 15.05 Radio danes, radio jutri: 15.15 Vrtiljak; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Fantje treh dolin; 18.15 Lokalne radijske postaje; 18.35 Miniature Gabriela Faureja; 19.00 Radijski dnev nik; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom: 20.00 Četrtkov večer domačih; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk; 0.05 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30 Moja, tvoja in naša kuhinja; 19.00 V studiu z vami Robi s hit lestvico in disko glasbo. nogomet FINALE POKALA UEFA Slavje Anderlechta Belgijsko moštvo je sinoči v Lizboni igralo neodločeno z Benfico in tako osvojilo ta pokal - Sheu in Lozano strelca Benfica — Anderlecht 1:1 (1:1) STRELCA: v 32. min. Sheu in v min. Lozano. BENFICA LIZBONA: Bento, Pie-Humberto, Veloso (od 62. min. •ves), Bastos Lopes, Carlos Ma-i"’ Nene, Stromberg, Diamantino, ^alana, Sheu (od 50. min. Filipovič). ANDERLECHT BRUSELJ: Muna-ron' Peruzovič, Friman, Lozano, De rote, Vercauteren, Olsen, Vande-(od 78. min. Brylle), Coeck, hroos. SODNIK: Corver (Nizozemska). GLEDALCEV: 80.000. LIZBONA — Belgijsko moštvo An-fkjlechta je zasluženo osvojilo le-“>snji pokal UEFA. Potem ko so “-Ujci v prvi finalni tekmi tega Pokala premagali lizbonsko Benfi-Cft z 1:0, so sinoči v Lizboni igrali "^odločeno z Benfico ter tako za-služeno osvojili prvič v zgodovini Sv'ojega društva ta pokal. Anderlecht je tudi v povratnem ječanju dokazal, da je bolj homo-.n? nioštvo od portugalskega. Bel-•Pjci so namreč izredno zanesljivo grali v obrambi, dobro na sredini gnsča in bili nevarni v protinapa-flu: Portugalci so se sicer požrtvovalno vrgli v borbo. V drugem pologu so enostavno oblegali nasprot-•ukov kazenski prostor, vselej pa s° naleteli na pravi «živi zid», ki so ®a. sestavljali višji in telesno bolje Pripravljeni Belgijci, ki so pravza-P’av zakrivili le eno napako, ki jih •e v 32. minuti stala tudi zadetek. Nieu je nami-eč sam pred vrati z “•ocnim strelom premagal zanesljivega Munarona. Anderlecht pa je kaj kmalu sta-nle izenačil po lepi akciji iz proti-napada. Tekla je 39. minuta: Ver-eautern je poslal žogo v kazenski Prostor točno do Lozana, ki jo je 'l glavo poslal neubranljivo v mrežo. Zaman so bili v drugem polčasu vsi napadi Portugalcev. Na teren je stopil tudi Filipovič, ki je dal moštvu jveejo težo* v napadu. Tudi to ni P1*0 dovolj in Anderlecht je tako o-Pranil neodločen izid in s tem tudi °svojil pokal UEFA. V zvezi z Juventus - Inter > • Disciplinska komisija prisodila zmago Interju MILAN — V zvezi z nogometnim ječanjem Juventus - In ter, ki se , , končalo neodločeno 3:3, je di-clPlinska komisija italijanske nogometne zveze odločila, da zmago prisodi Interju: pred tekmo *° namreč domači navijači s ka- lil •r rnm&mmm obvestila ^ a •. .. košarkarska sekcija SZ Bor Sporočamo, da bo zdravniški Preglej za predšolske otroke, da-aes> 19. t.m., na stadionu «1. maj» °b 15. uri. * • * y okviru tradicionalnega sreča-mladih planincev Primorske ob Dnevu mladosti, prireja mla-omski odsek športnega združenja "•oga v nedeljo, 22. t.m., družinski vzpon na Vremščico (1.026 m), zbirališče članov, oziroma prija-,e|jcv ŠZ Sloga, bo ob 8. uri pred spomenikom (v vasi) v Bazovici. Gd tod bo odhod z zasebnimi avtomobili proti Senožečam. Vabljena Posebno mladina. • • • ZSšDl obvešča, da bo jutri, 20. t.m., ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu se-Ja odbojkarske komisije. menjem nedaleč od stadiona napadli avtobus, v katerem so bili In-terjevi igralci in pri tem lažje ranili Marinija. Odločitev pa ne spreminja končne lestvice, na kateri je Juventus sicer zgubil eno točko (sedaj jih ima 39), vendar je o-hranila drugo mesto prav pred In-terjem, ki jih ima 38. ITALIJANSKI POKAL Včeraj tri tekme Včeraj so odigrali tri srečanja četrtfinala italijanskega nogometnega pokala. Inter je s 3:2 premagal Pi-so (zadetke so dosegli Collovati, Al-tobelli, Miiller, Garuti in Bergreen), Verona je igrala neodločeno proti Milanu 2:2 (zadetke so dali Penzo, Battistini, Serena in Volpati), Torino pa je z goloma Hernandeza in Comija z 2:0 odpravil Napoli. Četrto četrtfinalno srečanje (Juventus - Roma) bodo odigrali 1. junija. KOŠARKA PRED SOBOTNO TEKMO V «PLAY0FFS» Jadran že osmič proti ekipi iz Vicenze Naši morajo v soboto v Trstu nujno zmagati ■ Gostje z odličnim metom od daleč - Jadranovci danes v Kopru in v soboto tudi v Dolini Sobotna tekma med Jadranom in Americaninom iz Vicenze bo že osmo medsebojno srečanje. Prvič sta se e-kipi srečali pred dvema letoma, obakrat je Jadran prepričljivo zmagal ir* prav z ekipo iz Vicenze napredoval iz C-2 v C-l ligo. V lanski sezoni je Jadran doma zmagal, v Vicen-zi pa izgubil v zadnjih trenutkih tekme. Vicenza se je borila za obstanek v ligi, Jadran pa je bil prav takrat brez poškodovanega Viteza in odsotnega Adrijana Sosiča in Udoviča. Sobotno srečanje pa bo že četrto v letošnji sezoni, doslej pa sta obe ekipi vedno zmagali na domačem igrišču. Vicenza se je letos zelo okrepila. Pri Pacheri je kupila branilca Buc-cillija, v Benetkah centra Bertolazzi- i ja, v Gorici pa krilo Gurtnerja, naj-1 močnejša okrepitev pa jim je Ma-1 scellaro, ki se je po enoletni odsot nosti zaradi poškodbe ahilove tetive ponovno vrnil na igrišče. Sredi sezone so dobili tudi petičnega sponzorja, ki je z uspešno promocionalno kampanjo (nalepke, zastavice, «toto-basket* in drugo) pridobil precej navijačev. Košarkarji igrajo zelo umirjeno ko-karko in predvsem računajo na odličen met iz velike razdalje s strani Mascellara in Buccillija. Če bo ja-dranovcem uspelo osvojiti skok v obrambi in če bodo onemogočili nasprotnikom neoviran met iz srednje in velike razdalje, bodo gotovo izsilili tretjo tekmo (v Vicenzi), ki bo odločila, katera od ekip bo napredovala v B ligo. Danes v popoldanskih urah bodo jadranovci gostje radijske postaje Koper, v soboto po tekmi pa bodo naši igralci gostje ŠZ Brega, ki prireja praznik na prostoru pod srednjo šolo «S. Gregorčič* v Dolini. (Niko) slab vtis, ki smo ga zaradi prej omenjene snupinice zapustili v Vicenzi. Odbor Pismo uredništvu iiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinnniiiiniiiiii, KOLESARSTVO DIRKA PO ITALIJI Saronni bliže vrhu la Continrjem zaostaja le še za 2 sekundi Polončič na odličnem devetnajstem mestu CAMPITELLO MATESE (Čampo-1 Schepers (Bel.); 8. Beccia (It.); 9. basso) — Prva višinska etapa letoš- j Wilmann (Nor.); 10. Thurau (ZRN) njega «gira» je že zahtevala več u-glednih žrtev. Z vrha skupne lestvice sta izginila imeni Šveda Tom-myja Prima in Italijana Giambat-tistija Baronchellija. Prvi je na cilj prispel kar z 2’12” zaostanka, v njegovi neprijetni družbi pa se je znašel tudi Francesco Moser, ki je bil na skupni lestvici osmi. Nekoliko manjši (52”) je zaostanek Baronchellija, ki je na cilj prispel skupaj z odličnim Jugoslovanom Polončičem. Ta je v etapi, ki je bila dokaj selektivna, dosegel zares izjemen u-speh, saj je bistveno izboljšal svoj položaj na skupni lestvici, na kateri se je z 68. povzpel kar na 28. mesto. ~ ..... .........^ 'Ji r k . Etapo je osvojil Španec Alberto pprnandez, svetovni prvak Saronni pa je zavoljo odbitka, ki--si ga je V igri med dvema ognjema V soboto na «1. fflaju» od 4. do 6. mesta V soboto se bo nadaljevalo tekmovanje v igri med dvema ognjema, in sicer s finalnimi srečanji od 4. do 6. mesta. Srečanja bodo kot običajno v Borovem športnem centru z začetkom ob 14.30 z naslednjim sporedom: D. Kette - Bazoviški junaki Bazoviški junaki - Milje Milje - D. Kette in 19. Polončič (Jug.) po 52’ Skupna lestvica 1. Contini (It.) 2. Saronni (It.) po 2” 3. Panizza (It.) po 37” 4. Thurau (ZRN) po 40” 5. Battaglin (It.) po 50” 6. Baronchelli (It.) po 59”; 7. Cho-zas (šp.) po 1’06”; 8. Lejarreta (Šp.)-po 1T0”: 9. Verza (It.) po 1T6”; 10. Visentini po 1T7”... 28. Polončič (Jug.) po 3’39”. Zolu italijanski prvak VICENZA — Peterka Zoluja je letošnji italijanski ženski košarkarski prvak. Sinoči je namreč s 65:62 (26:30) premagala GBC. Odslovili Giagnonija CAGLIARI — Na včerajšnji seji upravnega sveta Cagliarija so sklenili odsloviti trenerja Gustava Giagnonija. Na seji ni bilo Gigija Riva, ki si je vzel nekaj dni dopusta. V zvezi z neljubimi dogodki, do katerih je prišlo na sobotni tekmi v Vicenzi in o katerih smo tudi poročali v naši včerajšnji številki, smo od odbora ŠZ Jadran prejeli naslednje pismo s prošnjo za objavo. Odbor ŠZ Jadran je na svoji seji, dne 17.5.1983 med drugim razpravljal tudi o zadržanju skupinice naših navijačev med prvenstveno tekmo in po njej v Vicenzi, ki so s svojim nekulturnim vedenjem povzročili ne samo gmotno škodo v tamkajšnji športni palači, temveč tudi okrnili ugled, ki so ga doslej uživali tako igralci kot velika večina naše športne publike. To je veliko huje, ker so kljub prošnjam in opozorilom prisotnih odbornikov izzvali tudi incident — kar vse meče temno senco ne samo na naše ljudi kot navijače, temveč tudi kot pripadnike slovenske manjšine. Odbor in igralci ŠZ Jadran so si vedno prizadevali, da bi tekme potekale v zdravem športnem duhu in okolju ter vseskozi poudarjali nujnost kulturnega obnašanja, ki mm ga še posebej narekuje naša narodna pripadnost. Zato odbor z vso odločnostjo obsoja pobalinsko in neodgovorna zadržanje skupinice psevdo - navijačev, ki s športnim navijanjem nimajo nobene zveze. Odbor prosi prijatelje in mvijače Jadram, da izločijo iz svoje srede take elemente in jim v kali onemogočijo razgrajanje, žaljenje in nešportno obnašanje sploh. Odbor Jadram prosi svoje zveste navijače, da z glasnim navijanjem podprejo in bodrijo ekipo, Giancarlo Primo novi trener San Benedetta Goriško telovadno društvo (Unio-ne Ginnastica Goriziana) nam je včeraj sporočilo, da bo v naslednji sezoni ekipo San Benedetta, ki igra v A-l ligi, vodil trener Giancarlo Primo, ki je z goriškim društvom podpisal enoletno pogodbo. Primo bo poleg prvoligaša vodil tudi koordinacijski center mladinskega sek-11 'terja. Novi trener, ki je v pravkar končani sezoni vodil evropskega prvaka Ford iz Cantuja, bo že od današnjega dne na voljo goriškemu društvu. NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI ZAČETNIKI SKUPINA A CGS - Breg 3:0 (0:0) BREG: Turco (Cottar), Sancin, Bandi, Macinich (Pintus), Bevk, Kraljič, Glavina, Mauri, Slavec (Zahar), Prašelj, Švara. Tekma je bila precej čudna. Brežani so tokrat povsem odpovedali v obrambi, v napadu pa so igrali precej dobro, imeli tudi nekaj dobrih priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Ekipa CGS pa je igrala zelo solidno in izkoristila priložnosti, ki so se ji ponudile. Poraz je bil tako neizbežen. Med-Brežani sta se izkazala le Švara in Prašelj. (M. Š.) IZIDI: Portuale - Chiarbola 0:0, S. Vito - Giarizzole 0:3, Ponziana -Muggesana 3:3, Fortitudo - Libertas 0:0, Zaule . S. Luigi 0:1, CGS -Breg 3:0, Domio - S. Giovanni 1:2. LESTVICA: S. Giovanni 37, CGS 35, Portuale 33. Giarizzole, S. Luigi 31, Ponziana 30, Domio, Muggesana 27, Breg, Chiarbola 20, Zaule 14, S. Vito 11, Libertas, Fortitudo 8. SKUPINA B S. Luigi For You — Kras 3:0 (1:0) KRAS: Marino Taučar, Mozetič, Umek, Grmek, Mesar, Mitja Žagar, Alan Škabar, Černe, Grgič Šuc in Anton Taučar (Erik Žagar). gljiv, toda več kot polovico krasov-cev je v nedeljo igralo daleč pod svojimi sposobnostmi, za nameček pa sta manjkala tudi dva branilca, in trener je moral precej spremeniti postavo. Prvi gol je padel iz 11-metrovke, ki jo je povzročil Grmek s spotikanjem. Ostala dva zadetka pa so domačini dosegli po dveh osnovnih napakah Krasove obrambe. Pri stanju 1:0 se je Krasovim napadalcem ponudila izredna priložnost, da bi stanje izenačili, toda dva igralca nista uspela potisniti usnja v prazna vrata. (R. B.) SKUPINA B IZIDI: Don Bosco - Chiarbola 0:2, Soncini - Supercaffe 0:0, S. Andrea -Inter S. Sergio 2:1, Costalunga - O-picina 4:2, S. Luigi - Kras 3:0, CGS . Montebello 1:1, Campanelle -Fani Olimpia 1:4. LESTVICA: Soncini 45, Chiarbola 40, Supercaffe 31, Inter S. Sergio 29, Montebello 27, S. Luigi 25, Olimpia 23, S. Andrea 20, Don Bosco, Costalunga 19, Campanelle 15, Kras 13, CGS, Opicina 12. CICIBANI SKUPINA A Campanelle — Breg 0:0 BREG: Cah, Pelicon, Govoni, Krašovec, Reggio, Raffaele, Zupin, Čuk, Kosič. V prvem polčasu sta si bili ekipi Mladi krasovci se niti tokrat niso I enakovredni, v drugem polčasu pa izkazali. Nasprotnik ni bil neprema-1 sc Brežani prevzeli pobudo v lastne nilllllllllHIIIHIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllIIlIlllllllllllllIIIIIIIMIIIIIIlllllllllllllllllHllllllllllllllllIlIllIllllllUIIIIIIIIIIIIIHIIIIIlilllllllMIIMIIIHIIlilHIIIIIIIIIimilllV JADRANJE NA KONČNI SELEKCIJI ZA SP IN EP Peter Sterni (TPK Sirena) na 12. mestu V primem odstopa dveh jadralcev iz prve deseterice bi lahko nastopil na evropskem prvenstvu v Španiji * Pohvalno o Sireni Od petka do nedelje so se mladi jadralci TPK Sirena mudili v Follo-nici, kjer je potekala končna selekcija za svetovno in evropsko prvenstvo v razredu «optimist» za leto 1983. Po štirih preizkušnjah, ki so bile prva dva dni, je bil med člani Sirene najbolje uvrščen Peter Šterni (8. mesto). Arjana Bogateč, Aleksander Panjek in Davorin Starc so bili tudi med prvo dvajseterico, Maksi Fer-luga pa je na začasni lestvici zasedel 40. mesto. V nedeljo, v zadnjem dnevu preizkušenj, pa so Sirenini jadralci verjetno zaradi preutrujenosti nekoliko poslabšali svojo uvrstitev. Končna lestvica je sledeča: 12. Šterni, 16. Starc (v 2. regati je bil celo drugi). 22. Bogateč (izkazala se je kot. najboljšit kadetinja v Italiji), 27. Panjek in 48- Ferfolja. Skupno je nastopilo 55 tekmovalcev, prvih pet se bo udeležilo SP zlasti v trenutkih krize, vendar naj | v Braziliji, drugih pet pa EP julija bo to mvijanje dokaz naše kul- v Španiji. Peter Šterni je sedaj re-turnosti in špohne etike. Zato sku- zerva v italijanski reprezentanci in šajmo na sobotni tekmi popraviti | bi v primeru odstopa dveh jadralcev v prvi deseterici imel možnost nastopa v Španiji. Tudi tokrat so se uradni jadralni krogi zelo pohvalno izrazili o zavzetosti in organizaciji TPK Sirena, ki je v razredu «optimist» trebutno najboljši klub v Italiji. V nedeljo se bodo Sirenini jadralci udeležili mladinskih iger v razredu «optimist» v Tržiču. (A.D.) NA »REGATI MLADOSTI* Odlična uvrstitev Sireninih deskarjev V soboto in nedeljo je klub jadralcev na deski Keka iz Pirana organiziral «regato mladosti* v Piranskem zalivu, na kateri je nastopilo okrog 40 tekmovalcev. Udeležili so se je vsi vodilni klubi iz Slovenije z vsedržavnimi raprezen-tanti na čelu, TPK Sireno pa sta tokrat zastopala le Aleš Žetko in Stojan Kuret (v težki kategoriji). Prvi dan so zaradi težav z vetrom izpeljali dve od predvidenih treh regat. Naša predstavnika sta se v skupnem šestevku prvega dne res dobro odrezala, saj je Žetko zasedel odlično drugo mesto, Kuret pa četrto. Naslednji dan sta bili še dve regati. V skupnem šestevku najboljših treh regat v težki kategoriji je zmagal državni prvak Dušan Puh pred ostalima raprezen-tantoma Sandijem Gabrščkom in Gorazdom Stržišarjem. Na presenetljivo dobrem petem mestu je bil Stojan Kuret in takoj za njim še Aleš Žetko. Med lahkimi je zmagal Bezjak pred Žnidaršičem, pri ženskah pa Marcova pred Primožiče-,vo, Z oziropi na številno in kakovostno udeležbo, pomeni peto in šesto mesto naših dveh deskarjev izreden dosežek. Že konec tedna bo ■v Umagu mednarodna regata, veljavna za «pakal Jugoslavije* in obenem tudi selekcija za državne raprezentance. Skoraj gotovo se je bo udeležila tudi Sirena s svojimi tekmovalci, (KUS) roke in silovito pritisnili na nasproti nikova vrata. Toda nekoliko zaradi smole nekoliko zaradi netočnosti napadalcev niso dosegli zadetka. Tokrat zasluži posebno pohvalo Zupin. (M. Š.) IZIDI:: Campanelle - Breg 0:0, Inter S. Sergio . Montebello 0:0, Costalunga . CGS 5:1, Soncini - Giarizzole 5:0, Fortitudo . Fulgor 9:0, Domio - Chiarbola 0:4. LESTVICA: Soncini 36, Fortitudo 31, Costalunga 30, Giarizzole 27. Inter S. Sergio 23, Montebello 22, Breg 20, Chiarbola 16, CGS 14, Campanelle 13, Domio 9, Fulgor 3. SKUPINA B Opicina — Primorje 1:0 (1:0) PRIMORJE: Blason, P. Štoka, Ukmar (Gherbassi), Taučer, M. Štoka, Princival, Počkaj. V gosteh so cicibani Primorja povsem nezasluženo, sicer tesno izgubili. Domačini so namreč prišli do odločilnega zadetka srečanja takoj v začetnih fazah tekme, ko je bila pro-seška obramba povsem nepripravljena. V drugem polčasu pa so Prose-čani imeli stalno pobudo v svojih rokah in bi si nedvomno zaslužili točko, toda, žal, jim ni uspelo izenačiti. (H. V.) IZIDI: Opicina - Primorje 1:0, Ponziana - S. Luigi 3:0. S. Giovanni -CGS 2:1, Soncini - Giarizzole 4:0, Portuale - Zaule 3:0, S. Andrea -Chiarbola 1:1. LESTVICA: Ponziana 40, Portuale 37, Chiarbola 36, S. Luigi 30, Sonci-ni 22, S. Andrea 20, S. Giovanni 17, Zaule 15, CGS 13, Opicina 10, Primorje 7, Giarizzole 5. NA PRVENSTVU ITALIJE (iom-ez izločen RIM — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije sta bila v včerajšnjem drugem kolu izločena še dva domačina. Bertolucci je s 6:2, 7:5 izgubil z Avstralcem Mc-Nammeejem, Cancellottija pa je s 7:5, 6:4 premagal Argentinec Clerc. Med domačini se je v nadaljnje kolo tako uvrstil le Barazzutti, ki je brez težav (6:3, 6:0) odpravil Romuna Segarceana. Izločen je bil tudi lanski zmagovalec Ekvadorec Gomez. V igri dvojic sta Panatta in Bertolucci izgubila že v prvem kolu. Premagala sta ju Avstralca Cash in Miller. Evropsko mladinsko prvenstvo Italija v polfinalu LONDON — Z zmago proti Romuniji (2:0) se je Italija uvrstila v polfinale evropskega mladinskega nogometnega prvenstva, kjer se bo jutri pomerila s Francijo. V drugem polfinalnem srečanju se bosta pomerili Češkoslovaška in An1 glija-..................... V isti skupini z Italijo, Romunijo in Turčijo jč’Igrala tudi Jugoslavija, ki je sicer v zadnjem srečanju s 3:1 odpravila Turčijo, kar pa ji po porazu proti Italiji ni več pomagalo za uvrstitev v polfinale. m*.....um....................................................1..... ■iiiminiiniiiiiiiiHimiiiiiiiiuHiiinimiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiMiiiiiniiiii .............................................................................................................................................. Prireditev «Pozdrav pomladi» je povsem uspela priigral z drugim mestom, zmanjšal prednost roza majice Continija na sami dve sekundi. Vse kaže, da bo Saronni kmalu oblekel roza majico, saj v sprintu praktično nima e-nakovrednih tekmecev, strašijo pa ga niti gore. Odbitki so se izkazali za najzvestejšega «zaveznika* Sa-ronnija, ki je novost letošnjega «gi-ra» doslej zelo spretno izkoristil. V skupini boljših, ki je štela 16 kolesarjev, sta se včeraj uvrstila tudi dosedanji «leader» dirke Contini in pa Battaglin, ki prav tako velja za enega izmed favoritov. Vrstni red 6. etape 1. Femandez (Šp.), ki je 145 km dolgo etapo (Vasto - Campitello Ma-tese) prevozil v 3 urah 50’07” s poprečno hitrostjo 38,352 km na uro. 2. Saronni (It.) po 23"; 3. Chioccio-li (It.); 4. Van Impe (Bel.): 5. Ru-perez (Šp.); 6. Battaglin (It.); 7. Lep, sončen, topel pomladanski dan je dovolil Komisiji za splošno telesno vzgojo pri ZSŠDI, da izvede vsakoletni «Pozdrav pomladi* v So-vodnjah. Kakor vsako leto so ga odlično pripravili odborniki ŠD So-vodnje ob pomoči vaditeljice STV Nadje Tomšič. Pri sojenju so pomagale članice komisije STV. ki predstavljajo vsa goriška društva, ki goje STV predšolskih in šolskih otrok, žal datum ni bil izbran preveč posrečeno, kajti v nedeljo so otroci 3. razreda imeli skoraj v vseh krajih prvo obhajilo, pa še zadnje vaje za Pesem pomladi so bile po naših vaseh, zato je veliko otrok manjkalo na tem atletskem troboju, ki je vseboval tek, skok v daljino z mesta in lučanje žogice. Opazili smo tudi nekaj drugega. Že vse leto pišemo in se pogovarjamo o škodljivosti prezgodnje specializacije na otrokov organizem, o hočejo mamicah, ki kdove zakaj hočejo, da bi njihovi malčki čim prej šli v specializirane športne klube in jim je splošna telesna vzgoja nekaj drugorazrednega in se ne zavedajo, da če hočejo kasneje imeti «male šampione* morajo le ti naprej prav skozi STV. Zato otrok 4 in 5. razreda OŠ skoraj da ni bilo na tekmovanju, čeprav je bilo «odprto» prav vsem osnovnošolskim otrokom vseh slovenskih šol na Goriškem. Ta pojav je vreden razmišljanja in to predvsem s strani staršev in učiteljev. Pokritih prostorov nam ne manjka (čeprav niso to prave telovadnice) strokovnih vaditeljic, ki se že vsa leta izpopolnjujejo v Mozirju, tudi ne. Prišli so otroci iz Ronk, Doberdoba, Gorice, Pevme in Števerjana, in seveda domačini iz Sovodenj, le otrok iz štandreža ni bilo in to žal tudi na prejšnjih tekmovanjih (?!). REZULTATI Vrtec in 1. razred OŠ 1. M. Zanier (Dob.) 29,4: 2. P. Gergolet (Dob.) 29,0; 3. B. Sfiligoj (Go.) 28,0; 4. I. Jakin (Pe.) 26,8 ; 5. J. Primožič (Go.) 26,6; 6. A. Scarpa (Ron.) 26,0; 7. M. Pa-dovan (Dob.) 25,8; 8. A. Gergolet (Dob.) 25,6; 9. G. Gergolet (Dob.) 25,4; 10. I. Pahor (Ron.) 25,2; 11. D. Lorenzut (Dob.) 24,8; 12. T. Mi-zerit (Štev.), B. Ferletič (Dob.), Dnevni red: 1. Turnir prijatclj-®tva; 2, Bani 1983 ; 3. Razno. """n.....................................................................................................................................................................................................mini.............................................................................................................................................iiiiiiii.... A. Sošol (Pe.) M. Ferlan (Go.) 24,4; 16. R. Ferletič (Dob.) 23,6; 17. A. Pizzo (Dob.) 23,0; 18. T. Ton-zar (Ron.), I. Prinčič (Pe.), K. Peric (Dob.) 22.8; 21. P. Miklus (Štev.) 22,0; 22. D. Mizerit (Štev.) 21,6; 23. I. Gergolet (Dob.) 21,4; 24: M. Lavrenčič (Dob.), A. Jakin (Pe.) 21,0; 26. V. Lavrenčič (Dob.) 19,9. 2. in 3. razred OŠ DEČKI: 1. I. češčut (Sov.) 30,0; 2. M. Drufovka (štev.) 29,8; 3. D. Mikluž (Štev.) 29,4: 4. M. Drufovka (Štev.) 27,0; 5. R. Mikluž (Štev.) 23,6. DEKLICE: 1. A. Černič in A. Čer-minari (Sov.) 30,0; 3. S. Ferlan (Go.) 29.0; 4. K. Petejan (Sov.) 28,9; 5. V. češčut (Sov.) 27,0; 6. K. Miam (Ron.) 26,4; 7. T. Vižintin (Pe.) 26,6; 8. A. Šuligoj (Štev.) 19.0. 4. in 5. razred OŠ DEČKI: 1. M. Koršič (Štev.) 27,2. DEKLICE: 1. A. Kuzmin (Sov.) 26,0; 2. K. Grillo (Sov.) 22,6. Naj povemo še, da so bili ob koncu vsi lepo pogoščeni, da so naj- boljši dobili kolajne, vsi pa srebrne značke ZSŠDL Najboljši bodo v nedeljo, 29. maja, kot enotna ekipa ZSŠDI, zastopali vse zamejske otroke na enakem srečanju, ki bo v priredbi Občinske komisije TVD Partizan v Novi Gorici, kjer bodo poleg otrok iz Nove Gorice, Bilj, Prvačine, Dornberka nastopali še otroci iz Cervignana in otroci iz Terske doline. (MUČ) NOGOMET, Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi za dve koli izključila Massara (Fiorentina), za eno pa Massima (Piša), Volpatija (Verona) in Vi-nazzanija (Napoli). V B ligi bo tri kola počival Rossi (Atalanta), eno pa Bruno (Lecce), Roselli (Bologna), Bruni (Reggiana), Camevale (Reg-giana), Magrin (Atalanta), Pellica-no (Arezzo), Salvade (Varese), Ti-velli (Cavese), Manfredoma (Lazio) in Turone (Bologna). SLOVENSKE KOŠARKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH Tesen poraz Nabrežincev KADETI I LESTVICA Stella Azzurra - Sokol 83:81 L InfttMil£ 3a . ... Scoglietto 30, Libertas 28, Bor A l34:46) . j 24, Sokol 20, Ferroviario B 16, Stel- SOKOL; Pertot 8, Stanisa, Ušaj j£l Azzurra 14, Barcolana 8, Bor B 38, Gruden 5, Busan 12, Žbogar 2. Sedmak 16. Nabrežinci so končali prvenstvo z nerodnim in tesnim porazom v gosteh, potem ko so v sredini prvega polčasa že vodili z 20 točkami. V prvem delu so naši igrali dokaj dobro, v nadaljevanju pa so začeli popuščati. Tokrat lahko rečemo, da je naše nemalo oškodoval mladi sodnik, ki je dovoljeval nasprotnikom grobo igro v obrambi in to v ključnih minutah. V Sokolovih vrstah so. kljub porazu, igrali vsi zadovoljivo. (Andrej P.) IZIDI 20. KOLA Stella Azzurra - Sokol 83:81, Kon-tovel - Ferroviario B 78:83, Bor B - Libertas 84:125, Barcolana - Scoglietto 72:101, Ferroviario A - Inter Milje 67:68. • SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH • NA TRŽAŠKEM 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sklepni del tekmovanja za napre-a°yanje v D ligo je bil izredno ize-ačen in negotov prav do zadnje-sodnikovega žvižga. Pred zad-Jim nastopom je imela šesterka 'vai Busa dve točki prednosti pred in OMA 01ympac. Po zad-Jem kolu pa je vrstni red nasled-L Bor. 2. OMA, 3. Vivai Busš. J^lede napredovanja v višjo ligo to-niso odločale točke, ampak ko-cnik v setih. Borovke imajo razli-o° 16:9, OMA 01ympic 15:10, Vivai °usa pa Samo 12:12. Prihodnje leto n°sta torej v D ligi igrala Bor in Ma Olvmpie. Za odbojkarice Vi-a' Busa pa gre že za zdrugi zaporedni neuspeli naskok višje lige. 5® njih so bili usodni zadnji trije nastopi — poraz z Borom s 3:0, . -ka zmaga z Gold Fasslom s 3:2 m Pogubni poraz z OMA po treli setih igro. mlade odbojkarice Bora je napredovanje prav gotovo velik uspeh, k| Pa ni prišel nepričakovan. Varovanke mladega trenerja Korena trenirale letos morda več kot katerakoli naša šesterka. Priprave v Škofji Loki, v Mariboru, pri prvo ngaškem Braniku, nato pa še intenzivno delo doma. IZIDA ZADNJEGA KOLA Vivai Busa - OMA 01ympic 0:3, ®°ld Fassl - Bor 1:3. KONČNA LESTVICA Bor, OMA 01ympic in Vivai Busa 8, Gold Fassl 0. 1. MOŠKA DIVIZIJA CGS — Kras 2:3 (15:8, 4:15, 15:9, 11:15, 15:7) KRAS: Budin, Furlan, Milič, Rebula, Simoneta in Vesna ver, V drugi tekmi končnice prvenstva je Kras z dokajšnjo mero sreče po spravil še par točk. Iz objektivnih razlogov so se naši odbojkarji predstavili na igrišče z zamudo in le s šestimi možmi, kar je nato vplivalo na potek srečanja. Domačini so to izkoristili in povedli z 2:1. V odločilnem setu pa so pri stanju 15:14 zapravili «match» žogo. (B.S.) * • • Po dveh nepopolnih kolih sta^ v skupini za napredovanje neporaže na samo Kras in VIS, ki sta tudi glavna favorita za D ligo. Kras je najprej premagal Inter ja 1904, nato pa še CGSS. VIS je v 2 kolu zlahka premagal Inter. Odloženo tekmo med VIS in CGSS bodo odigrali 26. t.m. IZIDA 2. KOLA VIS - Inter 1904 3:0, CGSS -Kras 2:3. LESTVICA Kras 4, VIS 2, CGSS in Inter 1904 0. PRIHODNJE KOLO VIS - Kras, Inter 1904 - CGSS (G.F.) NA GORIŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina za napredovanje Na sporedu je samo še eno kolo, ki pa bo odločalo o prvem mestu, saj se bosta v medsebojnem obračunu pomerila vodeča Italcantieri in Mo-bilcasa. Naši ekipi ne moreta več poseči v boj za napredovanje. Naš prapor si bo moral ravno v zadnjem srečanju zagotoviti končno tretje mesto na lestvici. IZIDA 9. KOLA Tomana - Libertas Capriva 3:2, Italcantieri - Naš prapor 3:0, Mobil-casa - Juventina n.o. LESTVICA Italcatieri 18, Mobilcasa 14, Naš prapor 8, Torriana 6. Juventina in Libertas Capriva 2. ZADNJE KOLO Naš prapor - Torriana (drevi ob 20. uri v goriškem Kulturnem domu), Mobilcasa - Italcantieri, Li- Teto, taščo, strica, hčer na zabavni naš večer privedite 27. 5. na stadion «Prvi maj* bertas Capriva - Juventina (drevi ob 20.30 v Fari), Mobilcasa - Juventina (28. 5.). Tolažilna skupina V zadnjih dveh kolih sta bila naša predstavnika uspešna. Upajmo, da bosta napredek potrdila tudi v prihodnjih kolih. IZIDI Soča - CP Pieris 3:2, 01ympia -Mossa 3:0, CP Pieris . Mossa 2:3. LESTVICA 01ympia in ARCI Pieris 8, Mossa 6, Soča 4. CP Pieris 2. PRIHODNJE KOLO CP Pieris - Oiympia (21. 5. ob 20.30 v Pierisu), ARCI Pieris - Soča (21. 5. ob 18. uri v Pierisu) Počiva: Mossa. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Tudi tokrat sta ostala Soča in So-vodnje praznih rok. Petejanove varovanke so bile v Tržiču tik pred zmago, a jih je sodnik bistveno oškodoval. IZIDI VC Tržič - Libertas 3:0, Corridoni Soča 3:0, Torriana - Mariano 3:0, Italcantieri - Sovodnje 3:2, Libertas - Italcantieri 0:3, VC Tržič - Soča 3:0. LESTVICA Mossa 20, Corridoni, Torriana in Mariano 16, Volley, Club Tržič in Libertas Krmin 14, Italcantieri Tržič 6, Sovodnje 4, Soča 2. PRIHODNJE KOLO Mossa . Sovodnje (21. 5. v Loč-niku), Mariano - Mossa, Italcantieri - Corridoni, Soča - Italcantieri (22. 5. v štandrežu), Torriana - Sovodnje (23. 5. v Gradiški), (ik) KOTALKANJE Lep uspeli SKD Vipava Pred dnevi se je v Gorici zaključilo pokrajinsko kotalkarsko prvenstvo v okviru mladinskih iger, katerega se je udeležilo 108 udeležencev v predstavništvu 8 društev z Goriškega. Med temi je bilo tudi ŠKD Vipava s Peči, ki je na tekmovanje poslalo 10 tekmovalcev. Slovenski kotalkarji so na tem tekmovanju dosegli zares dobre rezultate in kar 5 izmed njih se bo danes, 15 t.m., udeležilo v Pierisu deželnega prvenstva. IZIDI Srednja šola (dečki): David Černič (2); srednja šola (dekleta): Tanja Peteani (3). Barbara Kovic (6); osnovna šola (A kategorija): Katja Tomasi (1), Valentina Florenin (4), Tiziana Florenin (10), Meri Juren (11); osnovna šola (B kategorija): Deborah Pahor (7). IZ PLANINSKEGA SVETA • IZ PLANINSKEGA SVETA Bližnje delovanje SPDT Na zadnji seji SPDT je bilo dosti govora o izletništvu, točneje o trenutni (vsaj upajmo!) krizi izlet-ništva v zamejstvu na splošno. Prva posledica tega je, da se napovedani avtobusni izleti spreminjajo v izlete z osebnimi avtomobili, ker je pač treba za avtobusni izlet vsaj preko trideset izletnikov (avtobus namreč vsebuje 50 mest, če pa se ne napolni, je denarna izguba še kar precejšnja). SPDT prireja v nedeljo. 22. t.m., ob priliki srečanja mladih planincev ob dnevu mladosti, izlet na Vremščico. Zbirališče vseh planincev bo ob 7. uri pred opensko železniško postajo. Vlak bo planince popeljal do Košane, vzpon do vrha pa prav gotovo ni naporen. Izlet vodi odbornik SPDT Mario Milič, vse informacije pa dobite pri njem (tel. 229-258). __A___ SPDT prireja v nedeljo, 29. maja, avtobusni izlet m Golake. Izlet vodi Mario Milič, vpisovanje izletnikov pa je do srede, 25. maja, na sedežu ZSŠDI (VI. sv. Frančiška 20/2, tel. 7B7-304). Če ne bo zadostnega števila udeležencev, bo izlet z osebnimi avtomobili. Avtobus bo izletnike popeljal do Predmeje, od tod pa jih bo lahka pot, po kateri poteka tudi slovenska transverzala, popeljala mimo planinske ko- če po okoli dveurni hoji do vrha, ki je prav v osrčju Trnovskega gozda in s katerega je idealen pogled na vse Julijce. Povratek avtobusa bo po Trnovskem gozdu, po poti pa si bodo izletniki ogledali jamo s temperaturno inverzijo «Paradana». V tej jami so kopali led. Povratek bo nato čez Solkan in Novo Gorico ter domov. Izlet je primeren za vse, __ Drevi bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu zadnje sezonsko predavanje SPDT. V italijanščini bo predaval Rezijan Marino Di Lenardo, in sicer o beneško-furlanski odpravi na Groenlandijo. Predavanje bo o-premljeno z barvnimi diapozitivi, na koncu pa bo skromna zakuska __A__ V torek je v okviru teoretičnih vaj alpinističnega tečaja SPDT, predaval znani koprski alpinist in načelnik AO Obalnega PD Koper Jože žumar. Predavanje o vre menoslovju je opremil z okusnimi barvnimi diapozitivi. __mk_ Novi načelnik mladinskega odseka SPDT je Boris Paoli. Tako so mladinci tega društva pred dnevi odločili po plodni seji in razpravi. Paoli bo zamenjal dolgoletnega zaslužnega načelnika Zlatka Jelinčiča, ki je v odseku pustil svoj pečat in ki pa bo seveda v odseku ostal kot mentor. 4 Kontovel 2. 1. DIVIZIJA Bor A — La Tal pa 55:59 (33:40) BOR A: Oblak 2 (0:1), Canciani 6 (0:2), Gerdol 5 (1:6), Parovel 1 (1:3), Jančar 6, Schillani 12 (2:5), Sestan 4, Male 1 (1:3), Mesesnel 12 (2:8), Baitz 6 (0:1). Po porazu z ekipo Totelco med tednom je Bor A doživel še en neuspeh v nedeljski tekmi z La Tal-po. Kljub temu da so borovci tehnično boljši od nasprotnikov, so jih le-ti popolnoma nadigrali v borbi za odbite žoge. Poleg tega je Bor imel še katastrofalen odstotek pri prostih metih (7:29), pri metih iz igre pa bržkone tudi ni šlo veliko bolje. Poraz je bil torej povsem zaslužen. (Marko) IZIDI 14. KOLA Bor A - La Talpa 55:59, Basket Ts - Autogamma 79:92, Balonce-sto - Ferroviario 53:59, Inter Milje ■ Inter 1904 61:104, Stella Azzurra Quadrifoglio 81:75, SGT -Totelca 69:61, Oberdan - Alabarda 73:95, Barcolana - L. Porto 50:71. LESTVICA Alabarda, Ferroviario in L. Porto 24, Inter 1904 22, Stella Azzurra 18, Autogamma in SGT 16, Bic 14, Inter Milje, Totelco, Bor A in Oberdan 12, La Talpa 10, Balonce-sto, Barcolana in Bor B 8. Fanin 4, PaO. Viva, Quadrifoglio. Basket TS in Prevenin; ‘l JADRANJE «Thrae quarter ton» TRST — Po tretjem dnevu italijanske selekcije za svetovno prvenstvo tekmovalnih jaht v kategoriji «Three quarter ton*, ki bo od 12. do 25. junija v Trstu, vodi plovilo «Wing» Milančana Carla Ci-ceroneja. Danes bo na sporedu zaključna regata Trst . Benetke -Trst. Bridge — turnir v Portorožu Danes se prične v Portorožu v hotelu Metropol deseti mednarodni turnir v bridgeu. Na ekipnem tekmovanju (danes in jutri) bo sodelovalo 200, na tekmovanju v dvojicah pa 400 igralcev iz Jugoslavije, Italije, Avstrije, Poljske, Madžarske in Kuvajta. Med drugimi so se prijavili tudi Giorgio Belladonna in Ca-millo Pabis Tiči, večkratna svetovna prvaka. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TU 460270 Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9.000- lir — celoletna 108.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140.00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2lro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500. legalni 1.500, osmrtnice po formatu. sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juh|SKS krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI. 19. maja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel . . , l 1__ Čl»n italijanske IzdaieL^ZTT zveze časopisnih In tiskar 'lTrst založnikov FIES V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Nasprotja v Sandokanovi domovini Malezija je dežela o kateri slišimo govoriti precej poredkoma. O njej se ni slišalo skoraj rač celo v desetletni gverilski vojni, ki so jo vodile angleške oblasti proti komunističnemu gibanju, ki se je naslanjalo na kitajsko prebivalstvo. Angleži so brez dvoma izpeljali svoje načrte na tem območju veliko bolj uspešno kot prej Francozi in pozneje ZDA v bližnjem Vietnamu. Najprej jim je uspelo do leta 1960 zatreti gverilsko gibanje, takoj nato pa so izvedli vse potrebne ukrepe, da preprečijo nov izbruh napetosti. Iz nove ureditve njihovih kolonij je nastala država Malezija. Malezija je zanimiva dežela. Sestavljena je iz dveh delov: prvi leži na koncu Malajskega polotoka. drugi, ki tvori skoraj dve tretjini celote, pa leži na otoku Borneu, poprečno 700 kilometrov stran od celine. Oba dela skupaj merita približno kot Italija, prebivalcev pa je le 15 milijonov. Do kakšne mere je Anglija vplivala na sedanjo ureditev Malezije, je težko ugotoviti. Gotovo pa je, da novo etnično ravnovesje prebivalstva m naključno. Prebivalstvo malezijskega rodu, šteje kakih 46% celote, Kitajci kakih 42%, preostalih 12% pa so novejši priseljenci indijskega ali pakistanskega rodu. Malezijska prevlada naj bi preprečila prevelik vpliv kitajske komponente. Taka etnična raznolikost države ima celo vrsto posledic v notranjem družbenem, političnem in kulturnem življenju. Vsaka narodnost ima svoj jezik, kar pomeni, da so v Maleziji zelo razširjeni malezijski, kitajski in tamilski jezik, poleg angleščine. Vsaka narodnost ima tudi svojo prevladujočo vero: Malezijci so predvsem islamske vere, Kitajci budistične in taoistične, Indijci pa hindujske vere. Najmočnejši družbeni položaj imajo Kitajci, ki imajo najbolj razvito gospodarsko vlogo in to se izraža tudi v strankarski strukturi: stranke sledijo pretežno narodnostnim skupinam. Zaradi vseh teh značilnosti je dežela organizirana kot federacija, sestavljena iz 13 enot -držav, katerim načelujejo ponekod še dedni vladarji, drugod pa voljeni predsedniki. Iz vrst teh voditeljev posameznih državic vsakih pet let izvolijo predsednika federacije. Razlike so posebno izrazite in nevarne med celinskim in otoškim delom države. Na Borneu je prebivalstvo redko posejano in gospodarsko zelo nerazvito. To območje, ki je »domače», bralcem Salgarijevih povesti o Sandokanu, je ohranilo marsikatero divjo značilnost teh pustolovskih romanov; notranjost je še danes pretežno neraziskana, v njej živijo »divji* domačini Dajaki in prebivalstvo je od nekdaj z nezaupanjem gledalo na oddaljeno glavno mesto. Kot se pogosto dogaja v podobnih primerih, so se nezaupanju pridružili očitki »kolonialnega odnosa», ki so se še povečali, ko so na tem območju odkrili petrolej. Mimogrede povedano, Anglija ohranja na malezijskem delu Bornea svoj protektorat, sultanat Brunei, ki je manjši od dežele Furlanije - Julijske krajine. Razlog je preprost: tudi tu so bogata ležišča petroleja. Brunei bi moral postati neodvisen v teku letošnjega leta, kar bo le na videz ublažilo sedanja trenja glede posesti tega ozemlja. Če so Malezijci nezadovoljni z angleško navzočnostjo na območju Bruneja, pa so Indonezijci nezadovoljni z malezijsko prisotnostjo na otoku Borneo. Pod indonezijskim predsednikom Sukar nom je tod divjala pro-indonezijska gverila, ki pa se je nehala po letu 1965, ko je Sukarna nadomestil sedanji predsednik, general Suharto. Su-harto je sprejel stališče, da je največja nevarnost na območju kitajsko fUokomunistično gibanje, zato je pozabil na stare skomine in sklenil zavezništvo z Malezijo. Vsi ti ozemeljski in diplomatski dejavniki so res zajezili komunistično gverilsko gibanje, čeprav ga niso nikoli popolnoma zatrli. Odprli pa so nove rane v malezijski družbi, zlasti v sožitju med tremi glavnimi etničnimi skupinami. Trenjem, ki so se redno pojavljala med in pred volitvami v obliki krvavih etničnih spopadov. se je sedaj dodala nova nevarnost. Med i-slamskim delom malezijskega prebivalstva se naglo širijo radikalne struje islamskega integraliz-ma, to je teženj, da je treba vse družbeno življenje podrediti navodilom korana. Izvedba teh načrtov bi precej spremenila sedanji stil življenja v državi, zato je bil odpor javnega mnenja na napovedi ministra za islamska vprašanja, zelo oster. Pomen in nevarnost tega odpora je v tem, da se malezijska družba začenja cepiti ne le po narodnostih ampak tudi znotraj dosedanjih skupin. Nemalezijske skupine vidijo v poskusu islamizacije veliko grožnjo za njihovo kulturno in tudi družbeno prihodnost (v eni od trinajstih dežel, ki tvorijo malezijsko federacijo, je na primer kaznivo, če se prebivalci ne udeležijo tedenskih islamskih verskih obredov). Islamizacija naj bi očitno krepila prevladujočo vlogo malezijske skupnosti. A tudi znotraj te skupine prebivalstva se je pojavil odpor do takega družbenega razvoja, ki koristi predvsem tradicionalnim družbenim silam. Odmev teh trenj je prišel do nas preko poročil mednarodne federacije za človekove pravice, ki je ugotovila, da je bilo v zadnjih dveh letih usmrčenih v Maleziji že 40 oseb. Uradno je smrtna kazen sledila rednemu zakonskemu postopku, a tudi a najboljšem primeru spoštovanja zakonov to število kaže, da se v tej deželi napetost stopnjuje in da je dosegla zaskrbljujočo raven. PO TORKOVEM NEUSPELEM NAPADU NA RIMSKI POSTNI URAD Tudi domnevna rdeča brigadistka Fabrizijeva je v rokah policije Sama se je predala oblastem prejšnjo noč, potem ko ni našla nobenega zatočišča ■ Preiskovalci menijo, da je skupina delovala osamljena RIM — Tudi domnevna rdeča brigadistka Barbara Fabrizi, ki je sodelovala v torek pri spodletelem ropu na poštni urad v Ul. Salvatore Di Giacomo v Rimu in kateri je u-spelo pobegniti, je padla v mrežo policije. Pravzaprav se je sama predala prejšnjo noč, ko ni imela kje najti zatočišča. Fabrizijeva je tvorila z Garavaglio in Donatijem tisti vod rdečih brigad, ki je bil zadolžen za «nadzorstvo» zaporov in je z obema pajdašema obdolžena tudi umora paznice Stefaninijeve v Rebibbii. Domnevna rdeča brigadistka je prejšnjo noč malo po polnoči prišla v spremstvu odvetnika Rocca Ven-treja na rimsko kvesturo in takoj izjavila, da je politični jetnik. Zato ni hotela na zasliševanju, ki je trajalo približno tri ure, odgovarjati na vprašanja preiskovalcev. Sicer pa je Fabrizijevo «našel» pred svojim stanovanjem odvetnik Rocco Ventre, ki je tudi dober znanec Donatija, katerega je branil pred leti, ko je bil ta obdolžen kraje orožja pri svojem stricu, bivšem polkovniku italijanske vojske. S tem se je torej zaključilo še eno poglavje v boju proti rdečim brigadam. Policija je zabeležila stoodstoten uspeh in sedaj je treba samo ugotoviti, ali so bili vsi trije teroristi povezani z večjim vodom rdečih brigad, ali pa so delovali o-samljeni. Vse kaže, da je prava druga hipoteza, sicer se Fabrizijeva ne bi zatekla k rimskemu odvetniku, ampak bi poiskala kako drugo skrivališče. Preiskovalci tudi menijo, da Fabrizijeva, Garavaglia in Donati niso imeli stikov z militaristično vejo rdečih brigad. Sedaj o-staja odprto še vprašanje, ali gre za ponovno oživitev rimskega voda rdečih brigad, ki naj bi za to rabil denarna sredstva. Jasno je, da zna prav aretacija treh nevarnih teroristov dati odgovor na to .vprašanje. Potrebna je čimvečja prisotnost Slovencev (Nadaljevanje s 1. strani) Takoj potem ko se je Donati zabarikadiral v poštni urad, so policisti obkolili poslopje in nadzorovali potek dogodkov (Telefoto AP) do katerih ne moremo biti ravnodušni in ki nas vsekakor zanimajo, saj bo rezultat vplival tudi na našo prihodnost. Posebno važno poglavje moramo posvetiti Slovencem videmske pokrajine. Prvič bodo namreč prisotni vidni slovenski kandidati na listah KP1 in PSI. Razmerje sil v videmski pokrajini je pač tako, da ne moremo pričakovati izvolitev. Vendar pa so kandidature vidnih slovenskih predstavnikov izredno važne: prvič zato, ker gre za osebnosti, ki pripadajo širšemu pokretu, ki prenavlja Slovensko Benečijo in torej nimamo opravka z nekakimi maskiranimi zadevami temveč z odkritim političnim nastopom. Drugič, ker lahko z gotovostjo pričakujemo, da se bodo kandidati na teh kandidatnih listah uveljavili, kar bo imelo pozitivne posledice za celoten položaj Slovencev videmske pokrajine. Slovenski katoličani videmske pokrajine, ki se zbirajo okrog krožka «Studenec» so se morali avtonomno odločati in sklepati v težavnem položaju zaradi zadržanja Krščan- Goreia je ministrova počitniška hiša RAPALLO - V počitniški vili finančnega ministra Francesca Forte-ja je včeraj opoldne izbruhnil požar, ki je uničil prvo nadstropje, grajeno iz lesa, medtem ko je hiter poseg gasilcev preprečil, da bi ogenj zajel še pritličje. Škoda je o-mejena, medtem ko vzroke požara še niso ugotovili, čeprav je marsikdo prepričan, da gre za namerni požig. BOVALINO - Karabinjerji Iz Reggio Calabrie, Catanzara, Torina, Vareseja in Novare so aretirali 17 oseb, za katere so sodniki izdali sodna sporočila zaradi združevanja v zločinske namene mafijskega tipa. PORTOROŠKI AVDITORIJ V FINANČNIH STISKAH Sanacijski program, ki obeta novosti v turistični ponudbi PIRAN — Portoroški Avditorij se je moral tudi letos odločiti za uved bo sanacijskega postopka. V letu 1981 je 15 delavcev tega turističnega TOZDA ustvarilo 2,2 milijona dinarjev izgube in že v lanskem letu izvajalo sanacijski načrt, kljub temu so računi na koncu leta pokazali 596 tisoč dinarjev izgube. Marsikoga zanima, kako to, da je prav ta temeljna organizacija, o kateri je zadnje čase toliko slišati in brez katere bi bila portoroška turistična ponudba do kraja osiromašena, tako na psu z denarjem. Glede na delo, ki ga je TOZD prikazal v lanskem letu, bi prej pričakovali dobiček in ostanek dohodka. Kljub drugače začrtani pota se še zmeraj ponavlja stara pesem — Avditorij prispeva k boljšemu obisku ob r.ašem morju, od česar imajo na primer hotelirji boljši zaslužek, Avditorij pa mora ob koncu vsakega leta v svojih blagajnah pometati pajčevine. Vsi ukrepi in varčevanje so konec lanskega leta in letos še bolj znižali število kongresov, organizacija in prodaja kongresov je še zmeraj premalo usklajena in učinkovita, hotelski tozdi ne spoštujejo samoupravnega sporazuma o delitvi skupnega prihodka med hotelskimi tozdi in avditorijem, ustvarjenega s pen-zionskimi storitvami od udeležencev kongresov. Pa ne samo to, dogaja se celo, da hotelski tozdi z organiziranjem kongresov celo konkurirajo tozdu Avditorij, kljub temu da niso usposobljeni za pripravo le-teh. Kljub 174 odstotnemu povečanemu programu prireditev, so z njimi v Avditoriju zaslužili le 42,5 odstotka več. Učinek prireditev se je bolj pokazal v zunajpenzionski porabi v gostinskih in hotelskih tozdih. Tako so na primer ob lanskoletni portoroški noči gostinci in hotelirji zaslužili na svojih stojnicah 20 milijonov dinarjev. Če bi od tega tozd Avditorij, ki je pripravil portoroško noč, dobil vsaj pet odstotkov, bi lahko pokril stroške ognjemeta, ki v Portorož vsako leto privabi največ turistov. Prav na teh trhlih temeljih je potrebno postaviti nove. Predvsem bi morali hotelski tozdi spoštovati prej omenjeni samoupravni sporazum o delitvi skupno ustvarjenega prihodka, finansiranje prireditev želijo v Avditoriju postaviti na dohodkovne odnose (da bi od prireditev nekaj imeli tudi tisti, ki jih organizirajo). Kongresno prodajo naj bi reorganizirali in jo vključili v ■skupni marketing na ravni nove delovne organizacije turistična organizacija Portorož, še nekoliko bi morali kadrovsko okrepiti temeljno organizacijo in jo bolj usmeriti na svetovni trg. Uspešnost tako zastavljene sanacije je v marsičem odvisna tudi od zunanjih dejavnikov — na primer drugih turističnih or- e I ganizacij. Marsikje namreč nočejo - I razumeti, zakaj bi morali določen delež dohodka deliti z Avditorijem in jim je tudi vseeno, če Avditorij razvija svojo dejavnost, ali ne. Za marsikoga je zdajšnji obseg dejavnosti tega tozda zadosten za obalno-kraške turistične potrebe. Seveda lahko prazmišl jan je ustvari turizmu precejšnjo škodo. Sicer pa je občinski izvršni svet na svoji današnji seji podprl sanacijski program portoroškega Avditorija in vsa nova prizadevanja za razširitev dejavnosti (sejemski nastopi, srednjeveška tržnica, posredovanje glasbenih koncertov...). Na menilo, da bi piranska občina pridobila še eno — vendar domačo agencijo. BORIS ŠULIGOJ NEAPELJ — Immacolata Iacone, komaj 22-letna zaročenka, in Čarobna Cutolo, nečakinja vodje nove organizirane kamore, Raffaela Cuto-ia, sta z rimskega sodišča prejeli sodno obvestilo, ki ju bremeni uboja Vincenza Casilla in poskusa umora Maria Cuoma v atentatu, ki je v rimski četrti Primavalle raznesel njun avtomobil. Kaže, da so preiskovalce v odgovornost obeh žensk prepričala pri- •iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiinniiniuitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiKir Mačehovski odnos do naturistov PORTOROŽ — V Portorožu so si zamislih, da bi na osrednji plaži u-vedb poletni solarij za naturiste. Na strehah pritličnih objektov, v katerih so gostinski obrati in drugi kopahščni prostori, bi posta vib ve-bko ploščad, jo primerno ogradili, da bi imeli naturisti mir in da ne bi motih drugih in s tako salomonsko potezo v središču Portoroža najbolj poceni prišli do golega sonča-lišča- Za ta načrt bi potrebovah le tri ali štiri milijone dinarjev in portoroški turizem bi lahko ponudil nekaj novega in kot kaže po povpraševanju — tudi privlačnega. Seveda to še ne bi bila prava «najlon plaža*, saj bi si morali naturisti obleči kopalke, če bi se hoteb namočiti v morju. Zamisel je zanimiva in kot kaže niti ne težko uresničljiva. Toda upravljalec te plaže — tozd Komunalne dejavnosti iz Pirana je lansko poslovno leto zaključil z izgubo, zato ne more zagotoviti potrebnega denarja za naložbo. Delavci komunalnega podjetja so se sicer dogovarjali z nekaterimi turističnimi organizacijami, da bi te naložbe prevzele one, vendar je bilo za dogovarjanje premalo časa in tako te zamisli letos še ne bodo uresničili. V tem primeru ne gre za prvo razmišljanje o kotičku za naturiste na slovenski obali, vendar uresničevanje teh načrtov za turistične delavce z obale ni kdove kako pomembno. Zato se najlažje odrečejo načrtom o naturističnih kopališčih. Spomnimo se samo izolskih belih skal. kjer je turistično hotelsko pod-jetie iz Portoroža velikopotezno zastavilo celo naturistično naselje, vendar so se zaradi pomanjkanja denarja temu načrtu začasno odrekli. O nailon kooabščih so razmišljali tudi v drugih krajih slovenske obale, vendar je vse ostalo le pri načrtih. Tako ostajata ljubiteljem sproščenega kopanja le dve poti — ali na.i se podajo na bližnje istrske naturistične plaže (do teh je najmanj 25 kilometrov), ali pa skušajo na t.i. «divjih» plažah izsiliti del morja tudi zase. Obe zasilni rešitvi seveda ne govorita v prid dogovorjeni politiki dopolnievapja turistične ponudbe na slovenski obali, (bš) čevanja nekaterih skesanih kamori-današnji seji piranskega izvršnega stov in predpostavka, da je Cutolo Pit /*\4 n r\r» Li tnlrliln tiirii 'tomicnl ^ IrmiOTf/v n 1 Arf/i 1 n L)r/\ r\/\ttAt»i 1 1 n aha sveta pa je vzkbla tudi zamisel, da bi se avditorij začel ukvarjati tudi z organiziranjem izletov, kar bi po- krvavo nalogo lahko poveril le osebam, s katerimi se je lahko neposredno srečal v zaporu v Asinari PO ZADNJIH UKREPIH STROKOVNJAKOV Položaj na Etni se počasi umirja Ohlajena lava se polagoma ustavlja CATANIA — 52. dan po začetku bruhanja Etne ni prinesel bistvenih novosti. Tok lave, ki prihaja na dan iz zemeljske notranjosti v višini 2350 metrov se pomika proti dolini z nespremenjeno hitrostjo. V nočnih u-rah se je sicer tik pod razstreljenim delom struge lava večkrat prelila čez rob korita, vendar pa se je u-smerila večinoma v umetno izkopani prekop. Delna razdelitev tega toka na dva dela je povzročila ohlajevanje lave, katere čelo se zato že štiri dni praktično ne premika. Toda višje, tik pod razstreljenim delom struge, kjer se lava preliva na šestih mestih, vedno bolj kaže, da se tekoča masa usmerja preko u-metno izkopanega kanala in ne teče po njegovi vzdolžni osi proti dolini. Trenutno stanje ni zaskrbljujoče, vendar pa so ekipe delavcev in strokovnjakov ves čas v pripravljenosti, da bi posredovale, če bi se položaj poslabšal. Strokovnjaki so včeraj ponovno nekoliko spremenili svoje načrte. Ker vendarle kaže, da bo treba odstraniti premalo razstreljeni skalnati prag korita z lavo, so spremenili svojo odločitev, da bodo to storili le z razstrelivom. Včeraj so se namreč spet ogreli za zamisel, da bi za ta posel uporabili tudi mehanski kopač, vendar pa bodo nanj pritrdili zajemalko iz posebne kovine, ki prenese tudi visoko toploto (1.000 stopinj). Obenem pa se pripravljajo, kajpak, tudi na akcijo z razstrelivom, la da tokrat ne bodo več vrtali lukenj poševno, ampak navpično v tla. Razstrelivo pa pripravljajo tudi zato, ker odstranjevanje za-mečka s samim mehanskim kopačem ne daje dovolj jamstva za varnost delavcev, pa tudi ne zato, da bi bila tako izkopana odprtina v resnici dovolj široka za odvajanje odvečne lave. Upoštevanje toka lave je omogočilo delavcem, da skušajo rešiti za vetišče Sapienza, do katerega se je pred dnevi privalil eden od rokavov ognjeniške tekočine. Delavci namreč z rineži in kopači preprečujejo, da lava ne bi poškodovala zidov. Prav tako pa trenutno niso več o-groženi astronomski observatorij, veliki hotel na Etni in pa naprave žičnice. Vsi dosedanji stroški za delo na Etni znašajo poldrugo milijardo lir. Preusmerjanje lave na Etni pa je imelo svoj odjek tudi na sodišču v Catanii. Sodnik v Belpassu je namreč sodno zahteval, da mora imeti odslej vsak poseg na Etni najprej dovoljenje sodišča. Sodnik je že u-kazal varnostnim organom, naj preprečijo vsak «nelegalni» poskus preusmerjanja lave. Skratka, brez birokracije tudi na Etni ne gre. TRADICIONALNI PRIJATELJSKI STIKI OB MEJI Visoki predstavniki Tolmina so včeraj obiskali Čedad Na uradnih pogovorih je jugoslovanska stran izrazila željo po razvijanju industrijskega sodelovanja in vlaganju italijanskega kapitala, konkretno v izgradnjo žičniškega sistema na Matajurju ČEDAD — Z včerajšnjim srečanjem predstavnikov občine Čedad in Tolmin se nadaljujejo pred leti začeti, sedaj že utrjeni tradicionalni stiki, ki naj z zgolj protokolarne plati preidejo v čimbolj otipljive oblike gospodarskega sodelovanja v obojestransko korist, V tem smislu sta govorila čedadski župan Giuseppe pascolini in predsednik skupščine občine Tolmin Marjan Rozman. Uradnega srečanja, ki sta ga navzven obeleževali zastavi obeh občin razobešeni na pročelju županstva, so se udeleževali odborniki in načelniki vseh političnih skupin v občinskem svetu in predstavniki gospodarskega življenja, med katerimi je bil tudi predsednik turistične u-stanove Paussa, s tolminske strani pa predsednik izvršnega sveta skupščine Tone Torkar in član občinske komisije za mednarodne odnose Ciril Kos. Gostoljubni čedadski občinski možje so Tolmincem pokazali nekatere izmed številnih zgodovinskih in kulturnih spomenikov v tem starem mestu, kot so muzej, langobardska kapelica in keltska grobnica, ob koncu pred sklepnim kosilom, pa še železarski obrat transnacionalne družbe. «Naša zgodovina je bila skupna, skupna pa je bila zlasti naša bitka v osvobodilnem boju», je dejal župan Pascolini, pri tem pa omenil veliko gospodarsko sličnost obeh občin, za radi česar, je dejal, se interesi obeh občin pokrivajo. j Predsednik tolminske skupščine Rozman je zaradi svoje stroke (po poklicu je namreč zgodovinar) rad pritrdil trditvi o skupni usodi, ki jo je zgodovina namenila prebival stvu Tolminske in Čedada, potem pa je dejal, da je Tolmin doživel v zadnjih dveh desetletjih buren indu strijski razvoj. ♦Razviti hočemo tudi naše hribovske vasi, ki so se, podobno kot pri vas, izpraznile. Vanje hočemo vrniti življenje. Pokrajina ni lepa, če je prazna, ampak je lepa, če je naseljena, kot je bila naseljena skozi stoletja,* je dejal Rozman in na daljeval, da so prebivalci teh dolin vedno bili povezani in da se tudi sedaj Tolminci na narodnem in kulturnem področju povezujejo z ljudmi iz obmejnih občin v Nediških dolinah. Sicer pa sta predsednik skupščine Rozman in predsednik izvršnega sveta Torkar dejala, da je na gospodarskem področju potrebno zaorati ledino in poiskati tiste stične točke, kjer bi lahko izvedli višje oblike gospodarskega sodelovanja. S tem v zvezi sta omenila izgradnjo zimskega turističnega centra na meji na Matajurju. Ker Tolmin pri tem ne bi želel biti zaviralni dejavnik (ves denar namreč požirajo investicije na Kaninu) sta predlagala, naj bi italijanska stran investirala v izgradnjo infrastruktur na jugoslovanski strani Matajurja. Visoka občinska predstavnika sta nadalje povedala, da so se o različnih oblikah gospodarskega sodelovanja na tem mejnem sektorju pogovarjala tudi s predsednikom izvršnega sveta Slovenije pred njegovim srečanjem s Comellijem v Špetru. Navzočnost gospodarskih operater, jev na tem srečanju in še zlasti predsednika čedajske industrijske cone prof. Jacoluttija je odprla pogovor o industrijskem sodelovanju vzdolž italijansko . jugoslovanske meje, kakor to določa osimski sporazum. Ker pa možnost dejansko obstaja, je po besedah prof. Jacoluttija Čedad, skupno s špetrom, pripravljen kandidirati za prosto cono, kjer bi odpirali skupna podjetja. Kot pomemben razvojni dejavnik za industrijsko cono je gradnja državne ceste v smeri proti Tarcentu in proti Gorici in razširitev ceste s sredstvi iz osimskega sporazuma proti mednarodnemu mejnemu prehodu Stupica - Robič. Ogled industrijske cone, kjer je zaposlenih veliko • Beneških Slovencev, in še zlasti obrata ARMCO, ki je sestavni del mednacionalne družbe (135 tisoč zaposlenih v 78 tisoč industrijskih obratih, bankah, finančnih korporacijah, zavarovalnicah itd. v 40 državah) je bi) zanimiv zaradi visoko razvite tehnologije v ARMCO in zaradi proizvodnje jeklenih krogel za mletje rudnin, ki jih kupujejo tudi trije jugoslovanski rudniki, Majdanpek, Bor in Trebča. Ob sklenitvi srečanja je župan Pa scolini gostom poklonil reprodukcijo čedadskega pečata iz 14. stoletja. To soboto se bo čedadska delegacija udeležila svečane seje skupščine ob občinskem prazniku v Tolminu, jeseni pa se bodo pogovori nadaljevali v Posočju, da bodo ugotovili, kaj konkretnega so izvedli iz včeraj nanizanih predlogov. GORAZD VESEL Beograjčane muči žeja BEOGRAD — Beograjčane že nekaj dni poleg vročine muči tudi žeja. Nova naselja, zlasti predmestna, so ostala brez vode. Prisilne izključitve šo nujne. Po besedah direktorja beograjskega vodovoda Živka živkoviča je zmogljivost vodovoda omejena na približno pol milijona kubičnih metrov vode na dan in s tem se morajo Beograjčani sprijazniti. Poraba pa se je zaradi vročine zadnje dni močno povečala. Od danes naprej bodo vodo posameznim naseljem načrtno jemali tako, da bodo razporede objavljali dan poprej, da bi se ljudje lahko pravočasno oskrbeli z najnujnejšo količino vode. Sicer pa pravijo, da bo bolje šele, ko bodo s samoprispevkom, ki ga plačujejo že od julija lani, uredili skoraj 80 novih vodnjakov tako, da se bo v vodovod na sekundo nateklo 6000 litrov vode, namesto 3.500, kolikor se je zdaj. Pričakujejo, da bodo s tem rešili oskrbo mesta z vodo tja do konca stoletja, (dd) ske demokracije in zaradi njih vlo* ge v okviru Slovencev videmske P®" krajine. Kot so sporočili, bodo nastopili z neodvisnim kandidatom na kandidatni listi Furlanskega g11)a nja. V zaključku je Bogo Samsa P®; svetil še nekaj besed tako nazvani «ekvidistanci» in dejal: Če pogledamo v slovar slovenskega jezika izvemo, da geometrijsko to pomeni, «ki je v enaki medsebojni razdalji*. Za šalo — pa ne Pre" več — takoj za tem je v slovarju naveden izraz «ekvilibrist». Iz v.se' ga povedanega sledi, da Slovenci _v Italiji ne moremo imeti do političnega življenja in političnih ravnovesij ekvidistantnega odnosa. Ne moremo enako ocenjevati različne P®' jave. Treba je pač izhajati iz stvarnosti, pri čemer pa jo je treba upoštevati v celoti, v vseh njenih P®" javnih odrazih, vedno in povsod. N*’ ša merila so lahko samo v doslednosti stališč. Pri tem pa moram® seveda tudi upoštevati vse okoliščine, resnični pomen in dejansko vrednost. Važne so resne politične obveze, ki prihajajo s strani vsedržavnih strank in njih predstavnikov. K« preidemo iz ekvidistance smo pač v sredini življenja: ni več neke črt« krožnice po kateri se mimo in neprizadeto sprehajamo, morda malo škodimo, gotovo pa nič ne koristimo. Spopasti se moramo s problemi. katere moramo poglobiti, 1"! spoznati v celoti in ukrepati na tej osnovi. Kompas, ki nas lahko Pn tem usmerja je samo interes Slovencev v Italiji. Izhajajoč iz tega interesa pa j® razumljivo, da bomo tudi tokrat morali podrobno slediti nadaljnjemu procesu kandidatur, slediti kompleksnemu sestavljanju kandidata1® list in se izrekati za one kandidate, katerih izvolitev ali uveljavitev n* bila za Slovence v Italiji najbolj koristna. Sledili bomo volilnim programom, še zlasti geslom, ki naj smerjajo javno mnenje. Skušali b®-mo tudi prispevati, da se preokren* razmerje sil in stališč v našo korist, korist celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V drugem delu seje je glavni odbor razpravljal še o vrsti drug1® vprašanj. Med drugim je ocenil, da pomeni sodni postopek proti predstavniku VZPI - ANPI iz štandreža zaradi izobešenja slovenske zastav« na proslavi 25. aprila, nov člen v verigi zaostrovanja odnosov in kratenja že pridobljenih pravic slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem. Ko je bil govor o letošnjm štiridesetletnicah pomembnih dogodkov med NOB na Primorskem, J* glavni odbor sprejel predlog, da se pripravi okvirni načrt proslavljanja teh dogodkov in usklajevanja raznih pobud z vključevanjem predvsem množičnih organizacij. Prav tako je glavni odbor z zadovoljstvom vzel na znanje sporočilo, da je bil Slovenski raziskovalni inštitut prvič deležen priznanja in gmotne podpore I* javnih skladov, člani odbora so tali nazadnje seznanjeni z gospodarskimi težavami Založništva tržaške; ga tiska in s predvidenimi ukrep1 za njegovo sanacijo. e ENTE NAZIONALE PER L ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OVREDNOTENO OBVEZNIŠKO POSOJILO 1982 -1989 ZA 500 MILIJARD LIR NOMINALE, lil. EMISIJA (REDI) S 1. junijem 1983 dozorijo obresti za šestmesečje december 1982-maj 1983 (kupon št. 2) v višini čistih 89.000 lir za vsak kupon, brez kakršnegakoli odbitka za stroške. Poleg tega sporočamo, da: a) za vrednostne papirje, ki so oproščeni davkov po čl. 5 točka A pravilnika, je znašal donos 18,165%, kar odgovarja matematičnemu poprečju srednjega efektivnega donosa v obdobju marec in april 1983; b) za 6-mesečne navadne blagajniške zapise (BOT) je znašal donos 18,792%, kar odgovarja matematičnemu poprečju donosov, ki se nanašajo na cene na dražbah v obdobju marec in april 1983; c) z ozirom na prejšnji točki a) in b) je zato matematično poprečje obresti 18,478%, kar znaša šestmesečne obresti 8,848%. Zato bodo v smislu čl. 5 pravilnika posojila obresti obveznic za šestmesečje junij - november 1983 (kupon št. 3, ki zapade 1. decembra 1983) znašale 8,85%, kar je čistih 88.500 lir za vsak kupon brez kakršnegakoli odbitka za stroške. V primeru, ko bi v smislu čl. 6 pravilnika prišlo do morebitnih povečanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za tretje šestme-seč|e življenja obveznic pozitivna razlika v višini 0,848%, torej — upoštevajoč pozitivno razliko prejšnjega šestmesečja — je sedanji povišek kapitala 3,511%. Opozarjamo namreč, da bodo v smislu člena 6, drugega odstavka pravilnika izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečja ter 8%, pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi.