SLOVENSKI
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAL. CESAR DlAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto 5 arg. 6.—; i.a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
AÑO (Leto) X. BUENOS AIRES, 20 DE OCTUBRE (OKTOBRA) DE 1939
Núm. (Štev.) 141
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
w^rafaímET "^»srt^iBirgffirc ■ ar> u-.
in kultura
vojna
Dejstvo, da so veliki evropski narodi zopet prekoračili Rubikon miru in prešli v vojno stanje, bo imelo nedogledne posledice z kulturno življenje. Zakaj vojna je v naših časih vojna vsega in za vse; v nji se ne odločuje samo bodoča politična geografija Evrope, marveč tudi bodoča smer vsega kulturnega in civilizacijskega razvoja, že nekaj let so izjavljali mnogi odgovorni državniki, da bo v bodoče evropski vojni šlo za razvoj ali propad zapadne civilizacije : odločitev, ki je sedaj že prepuščena topovom in bombam. V krvavih meglah nastopajočega vojnega razdobja se bo s strahotnimi krči porajal nov svet; njegova oblika še leži v "teminah bogov".
Ali ima v takem prelomnem razdobju, ko so prav vse vrednote prepuščene odločitvi elementarnih sil, ki vodijo zasovražene narode, še kakšen smisel to, kar je v službi stvarajočega in uživajočega duha? Ali je v viharjih časa še kaj prostora za poezijo in umetnost? V starejših dobah so bila ta vprašanja manj pomembna, ker niso poznali tako obsežnih in tako splošnih vojn, kakor so današnje, že za napoleonskih vojn so se začeli zaskrbljeni kulturni delavci vpraševati o smislu in značaju
Ničesar ¡asne$a in gotovega se še ne vidi
FRANCIJA IN ANGLIJA NE ODSTOPITA OD DANIH IZJAV — NEMČIJA PRIPRAVLJA BLISKOVIT UDAR — KDO BO ZMAGAL — RUSIJA PRIDNO NA DELU — POTREBA SLOVANSKE SKUPNOSTI — POLOŽAJ JE ZELO KOČLJIV
Anglija in Francija sta se torej odločili za boj do končne zmage proti Hitlerjevi Nemčiji. S pravim bojem pa še nista pričeli in po vseli vidikih tudi ne bosta, ker sta mnenja, da bosta počasi več dosegli in manjše izgube utrpeli. Na tem je tudi res precej resnice. Kajti Nemčija nikakor ni v stanu vzdržati dolge vojne.. Sedaj pa nastane vprašanje, če bo tudi Nemčija podvzela enako počasni vojni tempo.
Po Hitlerjevih izjavah in poročilih iz Berlina in če vpoštevamo nemško gospodarsko stanje pa se je Hitler odločil za "bliskovito" vojno, ki jo sedaj nemški geenralni štab skrbno pripravlja, ki bo v danem znamenju na kopnem, v zraku in na morju naskočila zvezni vojski Francije in Anglije. Kot za predigro pa so Nemci poleg drugih potopili Angležem eno najboljših vojnih ladij.
Kdo bo odnesel končno zmago, je težko prerokovati, kajti niti Francija in Anglija, niti Nemčija, ne vedo, katera izmed "nevtralnih" držav je z njimi in katera je proti njim. Rusija in Italija vsaka iz svojih lastnih političnih in gospodarskih interesov želita oslabitev prej omenjenih nas-
njihove službe pod vlado Marsa. Stari rek "Inter arma silent Musae" so si razlagali tako, da v vojnem času
ni ne umetnosti ne znanosti. Svetov-j protujoeih si velesil, na vojna je le še bolj potrdila,	Mussolini je zaenkrat, da si je za-
•■"V&.v.-li pomoč Vatikana in drugih elementov v takozvanih demokratičnih državah, ukazal časopisni boj proti komunizmu. Ni pa pretrgal di-plomatičnih in gospodarskih stikov z Rusijo, ker se pač dobro zaveda, da je ravno Rusija italijanskim interesom na Balkanu in drugod vsak dan bolj nevarna in Italija se ni v stanu z Rusijo drugače kot prijateljsko pomeniti.
Brez dvoma pa izigrava Rusija najboljši del sebi v prid v tej evropski zmešnjavi. Če uredi zadevo s Finsko, bo ob Baltiku dobila v svoje roke zadnjo strategično postojanko. Nemčija če si hoče zagotoviti "nevtralnost" Rusije, ne more ničesar u-govarjati in ravno tako tudi Anglija molči, ker še vedno računa na Rusijo. Zadnja pa kot smo prej rekli, položaj pridno izrablja sebi v prid. Zaeno ob Baltiku vodijo sovjeti
sodobna vr>jn» n? 'ior,"ščf>. umotr. kom in znanstvenikom drugega de la, kakor je delo v službi domovine. Beseda ima samo še en smisel: da podpira dejanje, vse drugo je tem bolj nesmiselno, čim daljši in težji so boji. če bo katerim državam omogočena trajna nevtralnost, bo tu še ostalo nekoliko "stare" kulture in nadaljevalcev njenih tradicij. Vloga teh narodov in držav utegne biti tako blagodejna, kakor je bila med svetovno vojno kulturna vloga Švice, ki je sredi viharnih razprtij in zasovraženih taborov, med katerimi so bili porušeni vsi mostovi, varovala dobra evropske kulturnosti. Koliko bodo taki "kulturni otoki" mogoči v sedanji dobi, je kajpak še močno nejasno. Vsekakor bo za bodeče oblike kulturnega in civilizacijskega življenja odločilno to, kar bo šlo skozi visoki ogenj vojne, in končni rezultat neizmerno tragičnega spopada se bo neizprosno vsilil vsemu evropskemu človeštvu.
Za poezijo in umetnost je dejstvo nove, velike vojne ogromnega pomena. Le-ta ni samo v tem, da bo sedaj daj nastopila doba, v kateri se bo redko slišala beseda pesnikova in k bo v nji komaj kaj prilike za mirno ustvarjanje glasbenikov in upodabljajočih umetnikov ali za dramatično izživljanje na odru. (Kaj so pač odrske žaloigre v primeri s to, Ki se odigrava v življenju in ki zajema med statiste milijone in milijone ljudi?) Velik pomen vojne za poezijo in umetnost je tudi v tem, da so take dobe najstrožji sodniki in Prečiščevalci in dalje v tem, utegnejo nove razmere prinesti docela no-ye pogoje slehernega umetnostnega oživljanja. Kako brezpomembna se Vldijo že sedaj, v luči samega dej-stya, da je velik del Evrope stopil v vojno, nekatera še včeraj veljavna književna dela, še včeraj poudarjena gesla in programi, še včerajšnji literarni in umetnostni spori! Vse, kar je bilo ustvarjeno za lahko uživanje, za čase, ko je mogoče živeti cisto zasebno in se nemoteno vdajati bežnemu razpoloženju, vse kar spominja na življenski luksuz, na Prazno kasnoslovje in vnanjo deko-racijo; vse, kar je izumetničeno in Ponarejeno, čeprav je dosihmal nosilo znake umetnosti in kulture, vse Je ze v tem hipu mrtvo. Nastopa čas,
dalekosežno politiko tudi na Balkanu. Z Besarabijo bodooizsilili od Romunije dobro sosedstvo; z Bolgarijo so tudi žeizboljšali odnošaje in z Jugoslavijo so stopili v stike, kar se prej celih petindvajset let ni nikoli zgodilo. Posebna dalekosežna pogajanja pa vodijo sovjeti z Turčijo, ki še niso zaključena. Prav te dni je odpotoval iz Moskve po nova navodila v Angoro tu»ki zunanji minister Saradžoglu, ki se bo potem vrnil ali pa bodo poslali drugega zastopnika, ki bo podpisal ruske pogoje, če jih bo Turčija sprejela. Tu jih najbrže bo, čeprav ne morda v celoti, kajti Rusija dela zelo gentle-mansko in ni doslej v vsej svoji zunanji politiki pokazala nobene želje po nadoblasti nad drugimi narodi, marveč želi zgolj sodelovanja. Seveda trdijo sovjetom nasprotni, da to delajo samo na videz, dokler ne dobijo oblasti, potem pa da bodo že pokazali pravo barvo. Tako seveda govorijo ljudje, ki se zelo radi ponašajo z velikim demokratičnim čutom, a v socialno pravičnost sami niti najmanj ne verjamejo.
Kar pa se nas Slovanov tiče, ne-smemo nikoli nobene prilike in priložnosti opustiti za skupnost. Pri tem ne bo nobeden slovanskih narodov ničesar izgubil,-'-'^oS pa samo mnogo pridobil. Nobena slovanskih držav ni kak popolnoma dovršen kulturni, gospodarski ali politični ideal, ki bi se ga splačalo takšnega
kot je ohranjati, marveč povsod čaka veliko dela pridnih in inteligentnih delavcev. Zato moremo s stremljenjem po skupnosti vsi samo mnogo pridobiti. Kar je najboljšega v vsakem narodu bo prej ali slej zmagalo, kajti neverjetno je, da bi se ljudstvo nikoli ničesar ne naučilo. To je posebno sedaj potrebno povdarjati ko se razno kapitalistično časopisje z njim lastnimi svojstvi pridno trudi, da bi obdržalo Slovan-stvo razcepljeno in tako tujim izkoriščevalcem podložno.
Vsekakor je evropski položaj za
vse zelo kočljiv. Anglija in Francija samo za šport vojne ne bosta držali, ker to silno porazno vpliva na vse svetovno gospodarstvo in tako seveda tudi na njuno. Dokler pa' sta Rusija in Italija s svojo nevtralnostjo na strani Nemčije je neverjetno, da bi Francija in Anglija izšli popolni zmagovalki, marveč bosta najbrže le morali deliti nekaj svojih kolonij zvNemčijo. Kot smo že v začetku povtedali, Rusija in Iitalija nimata interesa, da bi Nemčija kapitulirala pred Anglijo in Francijo, marveč jima je mnogo na tem, da se vse tri velesile med sabo oslabijo in da se pri tem zadnji dve okoristita. In kot že rečeno, Italija ni pri tem še ničesar pridobila, Rusija pa že veliko, a se Italija tudi pripravlja, samo še ni na jasnem za katero stran naj se odloči.
Glavni vzrok Poljske propasti
Država, ki nima pravičnega so-1 sta samo govorili in nič naredili ter
cialnega sistema je obsojena prej ali slej na propast. To se je v zgodovini raznih narodov že čestokrat dogajalo. Tak zadnji primer je Poljska.
Zmage ali porazi v današnji moderni vojni niso toliko odvisni od več ali manj posrečene strategije, marveč od notranje zgradbe države.
Zadostuje nam primer Španije, da je temu res tako. Španska republikanska armada se je branila skoro cela tri leta in še tedaj bi se ne podala, če bi ne bil Miaja prišel do pametnega zaključka, da je vsak odpor proti Nemčiji in Italiji, ki sta dejansko zmagali na Španskem, brezupešen. Položaj je bil pač takrat tak, kajti Francija in Anglija
kraljevska jugoslavija
neposredno celo pomagali Francu, in bilo bi res vsako nadaljno prelivanje krvi škoda in kriminalstvo.
Republikanska Španija je imela zelo malo izvežbanih častnikov, a je vojska vkljub temu hrabro ustraja-la. Vsak vojak je pač vedel, da brani koristi španskega ljudstva, njegovo svobodo in pravico. Zato je bil sposoben ogromnih žrtev. Sami ministri so čestokrat prijeli za orožje in s tem navdušili vojake, ko so videli, da že omahujejo.
Takih duhovnih voditeljev je pri Poljakih docela manjkalo, medtem ko poljskemu ljudstvu ni odrekati hrabrosti in vstrajnosti. Saj so to posebno pri bojih Varšave dokazali. Nikakor pa se ni mogoče odreči ob-
ki ne prenaša nič šibkega, nič slabotnega, ki hoče samo močnega vina; prihaja doba možatega poguma in hladne, nepotvorjene stvarnosti.
Napak bi bilo, če bi hoteli iz prihajajočih dni izključiti sleherno zanimanje za kulturne vrednote in za velike duhovne resnice, ki nam jih nudijo poezija, umetnost, ánanost in filozofija, človek našega časa ostaja kljub vsem strahotnim bojem med zasovraženimi nacionalnimi in socialnimi skupinami bitje, ki potrebuje celo v temi sovraštva in strasti nekoliko duhovne hrane. Tudi v prejšnji svetovni vojni so našli v te-lečjakih frontnih bojevnikov kakšno poetično in filozofsko knjigo, ki je za njo bilo kaj časa celo v presledkih med boji, v prežanju med življenjem in smrtjo v strelskih jarkih. Duhovno lačen človek potrebuje tudi v najtežjih življenjskih položajih trohico duhovnega živeža. Rimski cesar Mark Aurelij je pisal svoje nesmrtne samogovore na vojnih pohodih, v frontnih šotorih ob Donavi ali v Trakiji, kakor je stoletja prej osovjevalec sveta Aleksander Veliki nosil s seboj svojega Homerja. Tudi Napoleon ni bil na , vojnih pohodih brez ene ali dveh knjig, prof. Chateubriand, poznejši slavni pisatelj, je vzel na bojišče starega Homerja, in ga čital v odmorih med
Nova administrativna preuredba Jugoslavije, ki je sledila po sporazumu med Srbi in Hrvati od 26. avgusta t. 1. po katerem je bila ustanovljena nova Banovina Hrvatska. Ta nova preuredba je zadovoljila Hrvate ter vlada sedaj v Jugoslaviji popolna harmonija, kar je v današnjem kritičnem času tudi potrebno.
žala v mnogih nemških telečjakih vojna izdaja Nietzschejevega Zara-tustre. Ni mogoče, da bi kljub vsemu pritisku vojnih razmer zamrla v občutljivi dušah sleherna potreba misli misli in umetnosti. Nasprotno, povečani fizični napori in siloviti doživljaji vznemirjajo duha in ustvarjajo svojsko razpoloženje za razglabljanje pri objektivno usmerjenih in za umetniško doživljanje pri artističnih značajih. Fantazija in bitkami. Med svetovno vojno je le- resničnost se dotikata in prelivata
včasi kar do fizično bolestnih oblik, neje treba znova uravnati vse kul-Pod orožjem torej ne molče Muze turne temelje in izkoristiti izkuše-
popolnoma: ruska revolucija in ne davna španska državljanska vojna sta zaznamovali zanimivo tvornost poetov, ki pišejo liriko sredi ostrih bojev. O tem pričajo cele antologije španske lirike, ki je nastala ob spominu na sopuh človeške krvi, na po-ljpanah smrti in slave. Z druge strani je vedno v vsakem narodu nekaj duhov, ki se zavedajo, da je vojna samo strašen provizorij in da bo poz-
nost let. Narodi tudi po takih tragičnih prelomih prenašajo v svojo bodočnost zaklade vseh resničnih duhovnih vrednot, kakor prinašajo po vojni iz zaklonov in skrivališč bogastvo svojih galerij in muzejev. Naj bi bile katastrofe še tako velike : vse ne bo propadlo in če poginejo posamezniki ostajajo narodi in njihova potreba ne le fizičnega, marveč tudi duhovnega življenja.
| Argentinske vesti |

mmnimwmammm£vm¡mmm;mmmMmmmm^
CENE POTREBŠČINAM
Nadzorovalna komisija za prehrano, kateri predseduje dr. Eduardo Bullrieh, ki je s svojimi pododbori določila cene že raznim življenjskim potrebščinam^ in ki skrbi, da se trgovci teh določenih cen tudi drže, pripravlja sedaj listo za 250 zdravil, katerih se ljudstvo najčešče poslužuje.
Določiti ceno zdravilom je res nujno potrebno, ker so povečini raa-lovredna in draga ter ubogim skoro nedostopna.
Kar se tiče trgovcev se v splošnem
«utku, da ni ljudstvu manjkalo samozavesti in da brani v tej vojni svojo lastno svobodo, predvsem pa socialno pravico. Okoliščine v katerih je životarilo poljsko ljudstvo nas k temu mnenju popolnoma opravičujejo .
Poljski narod ni imel nobenih svo-bodščin. Vse delavske stranke so bile prepovedane ter se je delavstvo obupno borilo proti tujim in domačim izkoriščevalcem. Najbolj popularni kmetski delavski vodja Vitoš se je smel še le tik pred izbruhom vojne vrniti iz tujine.
Posebno v vojnem stanju pa zahteva vsak narod najprej notranje sloge, če se hoče na zunaj uspešno braniti in zmagati. Narod pa, ki je bil deležen samo bede in preganjanja, nima občutka narodne samozavesti in mu je vsaka rešitev dobra, posebno pri takih narodih, ki so že vajeni tišjih nadvlad, ki so čestokrat bolje in pravičneje postopale z ljudstvom kot domače vlade.
Seveda pa je treba poleg samozavesti in drugih vrlin tudi tehnične pripravljenosti. Vsega tega Poljaki niso imeli dovolj, čeprav Poljska ni ravno revna in industrijsko nerazvita država. Nasprotno, država je znana po svopji rodovitni zemlji in lepo razviti industriji. Poljska je bila dobila od Francije in Anglije tudi zelo izdatno posojilo, a kam neki ie denar sel, če ni iblo nikjer nobenih utrdb, ne letal in tanko».
Poljska žlahta, ki je napol fevdalna iti napol industrijsko-kapitali-stična gospoda, si je lastila ves pa-trijotizem ter je imela v državi ves vpliv in oblast. Ljudstvo in država jim je bila le molzna krava, ki so jo smeli guliti do krvi. Patrijotizem je bi! samo pesek v oči preprostemu ljudstvu. Ta občutek je tudi prinesel resnični poraz Poljski i ^pub';ki.
Pni,]ski narod stoji ob groOu svo.te države čistih rok. Edino napako i-r.L.i v tem ker ni znal do časa odstraniti iz javnega življenja vse svoje pijavke in postaviti na krmilo države resnične ljudske boritelje. Ta nauk je prišel za Poljsko že prepozno, se bodo morda pa kje drugje česa naučili od njega.
določenih cen drže ter prejema odbor malo pritožb in še te so večkrat brez podlage.
ANGLEŠKO-FRANCOSKA BLOKADA IN ARGENTINSKA TRGOVINA
Z ozirom na angleško-francosko blokado, je argentinska vlada sporočila zastopnikom Anglije in Francije, da zainore radi blokade znatno trpeti trgovina Argentine ter je zato primorana zavarovati svoje pravo in interese.
I RAZSTAVA ŠVICARSKIH IZDELKOV
Dne 27. t. m. bo v Dueños Airesu otvorjena razstava švicarskih izdelkov. Zastopniki Švice so pokroviteljstvo in predsedstvo te razstave ponudili državnemu predsedniku dr. Ortizu, ki je ponudbo tudi sprejel.
.STAVKA UČITELJSTVA V CORRIENTESU
Učiteljstvo v Corrientesu že tri leta ni prejelo plače. Ker vse prošnje, da bi prišli do svojega zaslužka niso nič zalegle, je učiteljstvo stopilo v stavko.
Po poročilih, ki prihajajo iz Co-rrientesa so sledeči kraji, v katerih so že pričeli učitelji stavkati: Mercedes, Bella Vista, Monte Caseros, Gova", Paso de los Libres, Curuzú Cuatiá, San Cosme, Itatí in Alvear.
S stavko nameravajo pričeti tudi učitelji v Santo Tomé, La Cruz in San Luis del Palomar.
Zelo v slabem finančnem stanju se mora nahajati ta provinca, če še učiteljstvo nemore plačevati. Da se pa težki problem reši, bo morala naj-brže .poseči vmes federalna oblast.
VOLITEV PREDSEDNIKA DEMOKRATIČNE STRANKE
V soboto so se v La Plati vršile volitve zastopstva narodno-demo-kratične stranke. Za predsednika je bil izvoljen senator Antonio Santa-marina, za podpredsednika dr. Sd-gardo Miguez, za drugega podpredsednika pa dr. Augustin Carús.
PRIREDITEV ZA POLJSKE VOJNE ŽRTVE
Ob velikanski udeležbi Poljakov i ndrugih narodnosti se je vršila v nedeljo zvečer v Luna Parku velika prireditev v pomoč žrtvam na Poljskem. Pri prireditvi so sodelovali razni umetniki, pevski zbori in orkestri.
SEMENSKI KROMPIR
Poljedelsko ministrstvo bo proti takojšnjem plačilu in po znižani ceni oddajalo poljedelcem semenski krompir.
Seme bo prvovrstno iz inozemstva in imajo pravico nabaviti si ta krompir samo oni poljedelci, ki sa-. mi obdelujejo zemljo ter taki, ki gojijo semenski krompir.
MOŽA ŽELJNA ŽENSKA ŽRTEV SLEPARJA
Že večkrat smo pisali, kako je radi svoje vroče želje dobiti moža, padla ta ali oiia ženska v nesrečo, ko ji je njen "bodoči" mož pod raznimi pretvezami izvabil denar, nato pa je izginil kakor kafra. Taka se je dogodila tudi neki nemški državljanki. bivajoči v Buenos Airesu.
Ta Nemka ni nič manj ko 60 let stara, pa še ji gredo po glavi moški. Ker pa ni mogla na drugi način dobiti moža, dala je ženitno ponudbo v časopis. Navedla je v ponudbi, da poseduje mnogo zemlje in tudi, da ima lepe denarce. ^a tudi svoja leta je omenila. Na to ponudbo je prejela mnogo odgovorov in to večinoma še od prav mladih moških. Vsi so bili več ali manj prijazni in ljubeznivi, a najbolj ji je ugajal inženir Gustl, ki je znal imenitno pihati na vdovino že staro srce. Vdova mu je | vse verjela in zaupala, seveda mu je dala tudi denar, kadar ga je potreboval. Kako bi mu ga ne dala, saj ga ima in Gustl bo kmalu njen "mož".
Tekli so meseci, prišlo je leto in Gustl je vedno potreboval denarja, a ženitev je vedno s kakim izgovo-rorom odlašal.
Tedaj pa se je začelo stari "nevesti" pojavljati dvom. Sporočila je svoje pomisleke policiji in ta je dognala, da ta njen ženin ni nihče drugi kakor Gustav Adolf Pfleide-rer, ne inžennjer ampak električar, ki je nedavno^testal kazen 4 let.
Prevarjena "nevesta" si menda ne bo več iskala moža, ampak bo raje potolažila kako drugače svoje "ljubezni željno" srce, ter uživala sama svojo imovino, dokler jo ne reši smrt.
Svetujemo pa ponovno dekletom, ne zaupajte nikomur svojega imetja in prihrankov.
Prispel je v sredo tudi italijanski parnik "Neptunia". Pripeljal je 542 potnikov in kar 2.622 vreč korespondence. Upanje imamo, da bo med to tudi kaj za nas.
Dne 12. t. m. je odplula iz Genove "Principessa Giovanna", ki ima dospeti v Buenos Aires 5. novembra. "Principessa Maria" bo dospela na-kako v soboto. "Oceania" pa je odplula iz Trsta 16. t. m. in ima dospeti sem 6. novembra. "Conté Grande" je zapustil Genovo v torek, pa je namenjen v Valparaíso., šele ko bo to vožnjo dovršil in se bo iz Val-paraisa vrnil nazaj v Genovo, bo 29. decembra nastopil vožnjo proti Buenos Airesu.
Rojaki in rojakinje, ki nameravate pisati svojim domov, nikar ne odlašajte s pisanjem, kajti "Neptunia" odpluje že v soboto iz Buenos Airesa". "Principessa Maria" pa v ponedeljek 30. t. m.
POVRŠINA ZEMLJE POSEJANA V BUENOSAIREŠKI PROVINCI
Potom uradnega sporočila je v provinci Buenos Aires posejane 6.216.216 hektarjev zemlje. Same pšenice je posejane 3.132.136 ha.

1 t BOŽIČ IN NOVO LETO !
Ne pozabite na vašo obitelj v starem kraju.
ZNANA BANKA, VAS STARI PRIJATELJ
Vam je na razpolago za dostavljenje Vašim hitro in točno denarno nakazilo brez kakih stroškov in s povratnim potrdilom prejemnika, s katerim se zamorete uveriti, da je bil Vaš nalog najhitreje in točno izvršen. Od tega je odvisno, da bo imela Vaša obitelj srečne praznike.
Jugoslovanski Oddelek
Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Centrala:
Bmé. MITRE 234
vogal 25 de Mayo.
Podružnica za Bs. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba.
Za Vaše prihranke v naši HRANILNICI plačamo obresti 4 krat letno.
PRIHOD IN ODHOD PREKO-OCEANSKIH POTNIŠKIH PARNIKOV
Radi možnosti, da bi zamogli biti napadeni na morju, prihaja le malo parnikov, posebno onih, ki nosijo zastavo vojujočih se držav. Nemški pa sploh ne dospe nobeden.
V soboto je zapustil tukajšnje pristanišče in krenil proti Evropi, namenjen v London angleški motornik '' Highland Princess". S seboj vozi samo 7 potnikov, pač pa mnogo ton mesa in pisem.
S samo 18 potniki pa je prispel ta dan francoski parnik "Lipari". Na tem parniku se je pripeljalo tudi 6 francoskih častnikov. S kakšnim namenom so prišli ti častniki v Argentino, pa do sedaj še ni znano.
V ponedeljek je dospel angleški motornik "Highland Brigade", o katerem se dolgo ni znalo, kje se nahaja. Motornik je pripeljal 90 potnikov in mnogo vreč korespondence. V torek pa je dospel še drugi angleški prevoznik "Almanzora".
JETNIK POBEGNIL
Silno slabo vreme, kakršno je bilo od ponedeljka na torek ponoči je imelo za Juana Codina tudi dobro stran. Vreme mu je omogočilo, da se je oprostil jetniških zidov in odšel v zlato svobodo.
Bliskalo je in treskalo, dež je padal kakor bi se vse zatvorniee odprle, pa si je mislil Codino, sedaj je ugoden trenutek, da ubežim. Že prejšnje močno deževje mu je dalo to misel in se je za beg tudi dobro pripravil. Vse plahte, rjuhe, kar jih je mogel dobiti, je skupaj zvezal in tako napravil kakih 15 metrov dolgo vrv.
Bilo je nekako ob 4 uri in pol v torek,, zjutraj, ko so stanovalce v bližini jetnišnice v Villi Devoto zbudili iz spanja streli. Streljal je stražnik Félix Soraires, ki je opazil ko se je zabliskalo, da se nek kaznjenec spušča s štetega nadstropja na tla.Soraires pa kaznjenca ni zadel, ampak je tasrečno dosegel tla in zbežal po ulici Desaguadero. Policija, ki je takoj nato šla pregledovat ječe, je zaznala, da jépobegnil Juan Codino, ki je bil nedavno obsojen iia 18 letno ječo. eSdaj ga seveda iščejo in ga bodo gotovo bolje zavarovali, če ga dobe.
ZOPET NEURJE
j Šefhi odtekla voda od velikega deževja zadnjih dni, ko je že zopet pričelo v nedeljo na poncleljek med bliskom in treskom močno deževati. Z nekaterimi presledki je deževalo vse prye dni tega tedna, posebno močno je deževalo navadno ponoči. Voda je kakor v prvem deževju dosegla višino do 1 metra in pol. Tudi v tem deževju je najbolj prizadeta buenosaireška provinca. V Pili je voda poplavila "estancijo" Fachinales ter je utonilo čez 1,200 glav živine. V Buenos Airesu, okraj Mataderos. je v deroči vodi izgubil življenje Evaristo Pereyra. Radi strele pa v ulici Centenera 3286, je izgubil življenje ko se je nahajal na vrtu, Arturo Serra. Najbrže pa bo še več žrtev.
DOMAČE VESTI
SLOVENSKI ORKESTER
Edini slovenski orkester, sestavljen iz dobro izvežbanih godcev je na razpolago vsem društvom. Na povabilo gre igrat tudi na svatbe in druge slavnosti.
Za slučaj potrebe obrniti se je na Slovenski dom, ulica Gral. Cesar Díaz 1657 (tel. 59-3667) Bs. Aires.
HIMEN
Preteklo soboto sta se poročila Valentin Pisk, doma iz Ravni nad Kanalom in (lizela Vodicar. Novo-poročencema naše čestitke!
KDO VE ZANJ?
Kdor bi kaj vedel o Juriju Raja-kovicu iz Podrebra štev. 5, je na-prošen, da to sporoči na sledeči naslov: Poslaništvo Kraljevine Jugoslavije, Charcas 1705, Buenos Aires. Imenovani je baje živel na Dock Sudu ter je 12. junija 1937 baje umrl.
DELO DOBI
, zakonski par brez otrok. Ona bi delala v msi, oit pa m Imel Hrano in stanovanje.
Poizve se v našem uredništvu.
Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za pomladanske in
poletne obleke. NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča se DANIEL KOSIČ Ul. Calderón 3098 Villa Devoto
CAJA NACIONAL
DE
AHORRO POSTAL
I.
VENTAJAS EXTRAORDINARIAS.
que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes:
1."	Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000.
2."	Inembargabilidad de la propiedad urbana o fural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000.
3."	Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país.
4." Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos.
II. — VENTAJAS ESPECIALES.
que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes:
1."	Garantía de la Nación sobre todas las operaciones.
2."	Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cédulas hipotecarias.
3."	Fondo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales.
4.'	Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Las primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos hasta $ 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante.
5.°	Pequeños reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "cédula para reembolsos" que se facilita a los depositantes que la solicitan.
6.°	Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías.
7."	Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés.
8."	Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los derecho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (sin juicio sucesorio ni trámite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos dejados entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500.
9."	Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de cuenta, por sumas no menores de $ 5.
10.° Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas.
¥
i
j—mi lian i—i ur' 'inwniiiMíiFiiinnrr" f" i i i i i i i , mmii t ti t i.....T-"Timnrr"-r
Vesti iz organizacij
Slovenskim staršem in prijateljem izseljenske šole!
Bliža se konec šolskega leta tako. da je takšna akcija združena s stro-v državnih argentinskih šolah, ka-1 ški in se zato brez sodelovanja star-
NELJUBA POMOTA
V zadnji številki našega lista nam i je tiskar v tiskarni mesto klišeja 1 mešanega zbora Slovenskega doma uložil pokvarjen kliše drugega društva. To res neljubo pomoto smo v današnji številki popravili.
kor tudi v tečajih, ki jih vzdržuje in vodi Jugoslovansko centralno šolsko udruženje. Čas je torej zelo pri-
šev ne bo dala izvesti. Vendar pa: katera mati, kateri oče ne bo rad nekaj žrtvoval, četudi bi si moral od
meren za to, da se starši otrok, ki ust odtrgati, za svojega otroka? Saj obiskujejo naše tečaje, vodstvo na- ni treba nikomur razlagati, kakšne-še paternalske šolske organizacije in; ga velikega pomena je za zdravje
PRIREDITEV SLOVENSKE ŠOLE NA PATERNALU
Velika in dobro organizirana prireditev Slovenske šole na Paternalu se bo vršila 5. novembra v znani ar-
1353.
vsi prijatelji naše izseljenske mladi-1 otroka, ki je primoran živeti v me-1 ^f^^ dvorani v ulici Acevedo ne sestane j o ter se porazgovore o dosedanjem delu, o počitniški akciji in o načrtih za prihodnje šolsko leto. Zato je vodstvo paternalske šole
sklenilo povabiti starše in prijatelje akcijo bodo pa gotovo radi prispe-šole na sestanek, ki se bo vršil na vali tudi drugi, ki nimajo otrok, saj praznik Vseh svetih dne 1. nov. ob bodo s tem samo izvršili svojo člo-
stu, če dva ali tri tedne v letu, in I vprav tedaj, ko je med mestnimi Opozarjamo pa vse na to priredi-zidovi najhujša vročina, zamore pre- i tev\ ki bo. ena najlepših prireditev
^, •	_ v _ .	v	_	n O filll W1 rt llM WT U AM A ««tAMaa
živeti na deželi. Za taksno socijalno
6.30 pop. v šolskih prostoril v ul. Paz
vekoljubno in rodoljubno dolžnost,
Soldán 4924. Odbor pričakuje, da tako da bi se počitnice zagotovile se bodo vabilu odzvali ne samo vsi tudi otrokom onih družin, ki si za-starši tečaje obiskujočih otrok — radi bolezni ali brezposelnosti tudi brez izjeme! — marveč tudi vsi oni pri najboljši volji ne morejo nič od-rojaki in cenj. rojakinje, ki se zave- trgati od ust.
dajo važnosti izseljenskega šolstva, O vsem tem in še o raznih drugih
naših malih v Buenos Airesu.
in ki so doslej ob vsaki priliki širo-kogrudno izkazovali svoje simpatije napram našim najmlajšim.
Šolsko vodstvo želi, da bi se tudi na Paternalu osnoval odbor staršev, ki bi si nadel nalogo, da podpira ok-cijo Centralnega šolskega udruže-nja, kakor so tak odbor organizirali starši na Dock Sudu. Potrebno je, da vsi, ki so dobre volje, po svojih
zadevah, ki se tičejo paternalske šole, se bomo pomenili na sestanku 1. novembra. Starši! Nikar ne recite, kakor ste morda že včasih storili: "Eh, kaj, saj bodo tudi brez mene opravili!" Pričakujemo od Vas, da boste prišli na sestanek, in Vaša dolžnost je da pridete!! Vse ostale prijatelje naše mladeži pa prav vljudno vabimo, da na sestanek pri-
najboljših močeh podprejo šolsko nesejo svoje misli in svojo dobro akcijo, in naravno je, da morajo! voljo.
starši, kar se dobre volje tiče, dajati |	ODBOR.
dober zgled drugim, saj je šola nji-	-
hova in njihovih otrok. Zato upamo, I	#
da na sestanku, ki es bo vršil dne (JpoZOrilo m pFO^lljci
1. novembra, ne bo manjkal sam oče in niti ena sama mati one pedesetorice otrok, ki obiskujejo pa-
Vodstvo paternalske šole opozarja
je potrebna tudi zato, ker se mora-1 "f*^.1n1 JJ za 5^°y.embra mn nnra^nwvrít.í ft 2¿i0 zanimivem ! PravlJal°. *asl . najmlajši izseljencki
mo porazgovonti o načrtu, ki se je obravnaval na zadnji seji Centralnega šolskega odbora: da bi, namreč, letos organizirali tudi počitnice našim najmlajšim; da bi ustanovili počitniško kolonijo, kjer bi gojenci paternalske šole, in seveda tudi oni z Dock Suda, preži-
in ki se bo vršila v Armenski dvorani. Obenem vljudno prosi druga izseljenska društva, naj bi to prireditev v korist slovenske šole podprla vsaj s tem, da. dne 5. novembra ne prirejajo drugih zabav. Za blagohotno vpoštevanje te prošnje se
veli v prosti naravi, v čistem «raku ¡X?priporo& in že v naPreJ za" in pod zdravim solncem petnajst :
SESTANEK MEDDRUŠTVENEGA ODBORA ZA PROSLAVO ZEDINJENJA
V petek 13. t. m. se je vršil v prostorih Jugoslovanskega kluba sestanek za proslavo praznika 1. decembra.
Sestanka so se udeležili delegati sledečih društev: Sokol Dock Sud-Boca, Slovenski dom, Jugosloven-ski demokratski klub, Kosovo iz En-senade, Jugoslovensko pripomočno društvo iz Berissa, Jugoslovanski dom, Jugoslovanski klub, Slavjan-sko društvo vzajemne pomoči, Jugoslovansko školsko udruženje in Sokol Buenos Aires I. . .Na sestanku, kateremu je predsedoval starosta Sokola Dock Sud-Boca Milosavljevic, razpravljalo se je v glavnem o lanskem sklepu, po katerem naj bi šel letošnji čisti dobiček te uproslave v fond Slovenskega doma za gradnjo lastnega doma.
Vsi delegati so bili v tem edini da se drži sklep lanskega leta, le delegati Sokola Buenos Aires I. so predlagali, da bi šel čisti dobiček v fond "Zveze jugoslovanskih društev v Argentini". Ta zveza pa še ne obstoja. Deelgati so dobili nalog, da oba predloga predlože svojim odborom ter na sestanku, ki bo 21. t. m. poročajo o odločitvi. Vsekakor pa je bilo delegatom Slovenskega doma poverjeno, da Slovenski dom najame primerno dvorano.
Mešan pevski zbor Slovenskega doma
site se pri predsedniku šolskega društva g. Toplikarju ali tajniku g. Smrdelu, Laprida 5758. Podrobneje bomo sporočili o tem v prih. štev. Slovenskega lista.
Odbor
Z mojega obiska v Rosariju
Pretekli petek sem se bil odpravil v Rosario na obisk naših rojakov. Vrnil sem se v sredo zvečer, ker čas ni dopuščal, da bi še dalje ostal, kar bi bil zelo rad, kajti obiskati sem mogel samo nekatere naše rojake, četudi bi bil vse rad.
Tem potom se vsem toplo zahvaljujem, kajti povsod kamor sem prišel, so me kar najlepše sprejeli ter mi nudili na razpolago vsega, kar so imeli. Posebno pa se zahvaljujem Čukoviin iz Črnega vrha, ki so mi ves čas nudili na razpolago brezplačno stanovanje in drugo. Zahvaliti se moram tudi jugoslovanskemu konzulu g. Branku Rubeši, ki me je s svojim avtom potegnil v zadnjem hipu na postajo. Nekaj podrobnejših vtisov bom napisal za prihodnjo številko.
Ivan Kacin
V sredo 18. t. in. je bilo slišati celo uro dobro. Na programu so bile domače in svetovne vesti. Predavanje o Dubrovniku, narodne pesmi, med njimi tudi nekaj slovenskih. Nato pa odgo\)ri poslušalcem na pisma. S tem je bil program zaključen.
OB BIRMI
dni, ali morda tudi kaj več. Seve-
ODBOR.
JUGOSLOVANSKO CENTRALNO ŠOLSKO UDRUŽENJE
Slovenska šola La Paternal
vabi vse cenj. rojakinje in rojake na veliko
ŠOLSKO PRIREDITEV
ki se bo vršila v nedeljo dne 5. NOVEMBRA 1939 v znani ARMENSKI dvorani, ul. ACEVEDO štev. 1353
SPORED
1.	Pozdrav.
2.	"KMETJE", prizor.
3.	"KAR SEM V ŠOLI", deklamacija. 4,. Ples, Irena Vidmarjeva.
5. "DRAGO HOCE POSTATI DIMNIKAR", prizor. "MOJI MAMICI NA DRUGI SVET", deklamacija. Ples Japonk.
"LOJZEK IN ZORICA", igrokaz v enem dejanju. Slavja palčkov in cvetlic v gozdu. "NAŠE LJUBE MAME. KAKŠNE SO", deklamacija. Ples deklic in staric.
6. 7< 8. 9. 10. 11.
12. Otroška igra v treh dejanjih: ii J
rnjulčica
V)
Prekrasna pravljica o prelepi kraljični iz Devete dežele, ki jo je hudobna vila začarala v stoletno spanje, in o pogumnem kraljeviču, ki je Trnjulčico rešil iz zakletega gradu.
IZVEN PROGRAMA NASTOPIJO GOJENCI DOCKSUDSKE
ŠOLE.
Začetek ob 4.30 popoldne.
t
Po sporedu: PROSTA ZABAVA S PLESOM in SREČOLOV Z LEPIMI
DOBITKI.
VSTOPNINA: Moški $ 1.50,; ženske H¡ 1.—.
Dragi rojaki! Prihitite vsi na to lepo prireditev, s katero se bodo naši najmlajši s Paternala poslovi od Vas v tem šolskem letu! Pridite in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje!
ODBOR.
i!

ÍZ ROSARIA
VESTI S. D. D. TRIGLAVA SLOVENSKI DOM
Ker je že nekaj časa ko ničesar ne poročamo v Slovenskem listu glede društvenega delovanja, si morebiti kateri izmed čitateljev S. L. misli, da je društvo Triglav kje obtičalo in zaspalo. Temu seveda ni tako, marveč koraka društvo pogumno naprej po začrtani poti.
Povedati moramo, da smo društveno zemljišče obzidali z dva in pol metra visokim zidom. Krogljišče je tudi že končano. Zato pa opozarjamo vse člane in prijatelje društva, če ima kdo veselja do te zabave, so vam vrata odprta; društvo razpolaga tudi s slovenskimi listi od tu in iz domovine ter tudi s kakimi štiristo knjigami.
Vsak Slovenec in Slovenka bo lahko našel česa v društvu za kar čuti največ veselja. Zato ponovno vabimo vse naše rojake in rojakinje, da
postanete člani našega društva.
*
S.D.D. Triglav Slovenski dom priredi domačo zabavo v nedeljo, dne 29. oktobra v društvenih prostorih^ ! Mitre 3924.
Ob tej priliki bo tekma na kroglji-šču in druge igre, za kar so določene lepe nagrade.
Začetek tekme bo ob 9 uri zjutraj. Ob 12 uri bo pečenka (asado).
Vstopnina prostovoljni prispevki. Vljudno vabimo vse Slovence in Jugoslovane sploh.
V slučaju slabega vremena se bo tekma vršila eno nedeljo pozneje.
Za odbor: Tajnik Franc Mezgec
ŠOLSKO DRUŠTVO V ROSARIU
Šolsko društvo v Rosariu organizira skupni izlet, otrok, staršev in sploh vseh izseljencev, v Juan Ortiz, na prvo nedeljo meseca novembra. Ob obali reke Paraná bodo igre, skupno kosilo. Vsi ki se nameravate vdeležiti tega skupnega izleta, zgla-
RADIO ODDAJNA POSTAJA V BEOGRADU
Prenos radiopostaje, ki začne s prenosom ob 7.55 vsak dan na 19.69 metrov se sliši ponavadi prav dobro, nekatere dni pa sploh nič ali pa samo v začetku kakih 10 minut, nakar ga popoolnoma prevladata nemška in angleška postaja. Ne vemo ali sta temu krivi omenjeni postaji ali mikrofon.
Prosimo tedaj tukajšnji jugoslovanski priseljenci, da bi vodstvo oddajne postaje v tem pogledu kaj ukrenilo. Istotako prosimo tudi tukajšnjo jugoslovansko oblast, da bi blagovolila v tem slučaju intervenirati.
V ponedeljek je bil v glavnem zanimiv spored o vsesokolskem izle-tup, ki se ima vršiti za časa, ko nastopi vladarstvo naš mladi kralj Peter II. Izlet obeta biti nekaj posebnega ker se od vseh strani prijavljajo udeleženci.
Kakor je že skoro vsem znano, nekaterim pa le morda še ne, se je 12. oktobra vršila v Rosariu birma, pri kateri je bilo nad osemdeset slovenskih in hrvatskih otrok.
Ker nimamo slovenskega duhovnika v Rosariu je moral priti iz Buenos Airesa g. Hladnik, ki mu je otroke s pomočjo odbora Jugoslovanske šole in konzula Rubeša, pripravila za birmo sestra Alfonza Tratnik.
Nikdo ni pričakoval, da se bo toliko slovenskih otrok zbralo ta dan.' Otroci, starši in vsi smo bili veseli, da je ta redki praznik tako lepo potekel in izpadel, ki bo gotovo vsem ostal v najlepšem spominu.
Nadvse lepo je bilo petje in je pevski zbor mnogo pripomogel k tej slavnosti.. Marsikdo je po dolgih letih izseljenstva prvič slišal slovensko petje v cerkvi. Zamislil se je na -idOm in na tihem si je otrl solzo.
Je pa še precej slovenskih in hrvatskih obrazov v Rosariju, ki jih ni bilo videti na tej slavnosti in katerih otroci ne pohajajo v Jugoslovansko šolo, dasi imajo šolo prav pred nosoin in bi lahko pošiljali otro ke v to šolo. Zato tem potom apeliramo na vse slovenske starše, da napravite svojo dolžnost ter začnete pošiljati svoje otroke v šolo, ki more vašim malim samo mnogo koristiti.
Slovenci v Rosariju se moramo združiti ter skupno napeti vse moči, da ne vtonemo v tujem morju. In kar je glavno, da izkoristimo vse možnosti za naš skupni napredek.
Ker je napredek šole odvisen tudi od gmotne podpore, je dolžnost nas vseh, da tudi v tem oziru napravimo svojo dolžnost. Menda so nekateri zaostali s članarino, ki jo je treba po možnosti čimpreje poravnati.
Vdeleženec pri rosarijski birmanski slavnosti
-»••t-» •
VABILO
na VELIKO POMLADANSKO VESELICO Gospodarskega Podpornega Društva Slovencev v Villi Devoto, katera se bo vršila v NEDELJO 29. OKTOBRA ob 4.30 pop. v društvenih prostorih v ulici SIMBRON 5148, Villa Devoto. SPORED:
1.	Orkester "Triglav": POZDRAVNA KORAČNICA.
2.	A. Nedved; mešan zbor: "NAZAJ V PLANINSKI RAJ".
3.	J. Aljaž; mešan zbor: "SOČI".
4.	V. Vodopivec; moški zbor: "RDEČE ROŽE".
5.	N. N.: Deklamacija.
6.	Dr. Fran Detela:
"BEGUNKA"
Drama iz življenja goriških beguncev v zadnji svetovni vojni.
O S E B E : Dr. Doljak, posestnik: V. Batagelj Albert, njegov nečak: A. Brišček Mira, Albertova soproga: L. Vodopivec Neža, posestnica na Dobravi: M. T. Trebšetova Ivan, njen sin, jurist: A. Štokelj Lucija, begunka: E. Aladon Lenka, narednica: E. Roje Jereb, gostilničar: I. Bajt Letoviščarji: A. Bembič, Podgornik.
PO KONČANEM SPOREDU BO PROSTA ZABAVA S PLESOM TER BOGAT SREČOLOV.
Na razpolago bo tudi dobro založen društveni bufet.
Za številno vdeležbo se vljudno priporoča
ODBOR
ROPARSKI NAPAD PRI SAVINI
Postojna, avgusta 1939. — Na ponedeljek v tem mesecu je bila napadena Ivana Bizjakova, stanujoča v Grobiščah pri Savini. Ko je hotela leči, je nekdo potrkal na vrata in zaprosil malo kave. Med obema je nastal pogovor, ker se je Ivana bala odpreti, in ni vedela, kdo je in ker je bila sama v hiši. Končno pa se jc odločila in odprla vrata. Neznanec je pripovedoval, da je prehodil dolgo pot in spil ponujeno pijačo. Ko se je med tem časom Bizjakova obrnila, jo je neznanec udaril s pestjo, da je padla na tla, vsa obli-ta s krvjo. Na obupne krike so prihiteli sosedje, in ko je ropar videl, da hmu preti opasnost, jo je odku-ril, ne da bi kaj odnesel. Zadeva je bila javljena oblastem in karabi-njerji so čez nekaj dni že našli storilca v osebi 20-letnega Rudolfa iz Postojne, ki je dejanje priznal.
ROMARJI S POSTOJNŠČINE NA SVETI GORI
Zadnjo nedeljo, 20. avgu., nekaj ur po odhodu 1600 jugoslovanskih romarjev, je dospelo na Sv. goro 940 vernikov iz postonjske, trnovske in jelšanske dekanije. Spremljali so jih številni domači duhovniki. Ostali so na gori vso noč. Po opravljenih po-božnostih so se v ponedeljek vrnili ( vGorico, kjer so si ogledali razne zanimivosti. Popoldne ob 2 so se s svojim posebnim vlakom vrnili, domov.
UČBENIK ITALIJANSKEGA JEZIKA
"Da li znate italijanski?" je naslov novemu praktičnemu učbeniku, ki ga je napisal naš mladi goriški rojak, delavni g. Dušau Vidmar po svojih lekcijah italijanskega jezika v beograjski "Politiki". Knjiga je pravkar izšla in nima nobenih posebnih velikih zahtev, temveč le namen, da bo na kolikor mogoče lahek, jasen in tudi zabaven način pomagala pri učenju zlasti samoukom. Založba Jugo-Istok v Beogradu, cena 50 din.
STRAHOVIT ZLOČIN NEZVESTEGA MOŽA
V vasi Krupaja pri Žagubici se je i pripetil zločin, ki po svoji bestialno-sti presega vse meje. Posestnik Sve-tolik Stankovic se je pred kratkim zagledal v lepo mlado vdovo. Ker mu je bila na poti njegova žena, se je odločil, da se je reši. Svoj naklep je izvršil na strašen način. Prisilil je nič hudega slutečo ženo, da je je vlegla na debelo desko, nato na bliskovito pograbil sekiro in ji z enim samim zamahom odsekal glavo. Z nožem in sekiro je nato njeno truplo strahovito razmesaril. Truplo je odvlekel v sobo in nato hišo zažgal. Hiša je pogorela do tal. Stankovic je mislil, da bo s hišo vred zgorelo tudi truplo njegove žrtve. Toda to se ni zgodilo. Nad truplo je namrče padlo več tramov, ki so preprečili, da bi do njega prišli plameni. Tako so pri razmetavanju pogorišča naleteli na povsem ohranjeno žensko truplo, strašno zmrcvarjeno od sekire in noža. Sum, je takoj padel na Stankovica. Ta je spočetka odločno tajil, naposled pa pod težo sumljivih okolnosti klonil ter v celoti priznal svoj strahotni zločin.
VELIKA SUŠA
V	goriški okolici, še bolj pa na Krasu južno od Komna že dolge tedne ni bilo dežja. Suša je močno prizadela vse poljske pridelke, zlasti koruzo in krompir. Tudi otave ne bo. Celo trta je začela ponekod močno trpeti; grozdje je ovenelo in drobno. Zlasti Kraševci se boje za svoj dobri teran. Zadnje dni smo imeli sicer nekoliko dežja, pa ga je bilo premalo.
POD OROŽJE
V	petek 25. avg. so bili iz previdnostnih razlogov poklicani pod orožje letnika 1903 in 1913. Vpoklicani so se morali zglasiti pri svojih vojaških poveljstvih do 3. septemm-bra. S temi vpoklici ima sedaj italijanska armada pod orožjem šest letnikov in še nekaj odstotkov specialistov, ki pripadajo raznim letnikom. Mornarica in letalstvo sta od 21. avgusta sem skoraj polnoštevil-no v vojaški službi. Milica je vpoklicala 35 bataljonov. Za družine vpoklicanih so od 1. septembra naprej določene sledeče povišane podpore: za ženo dnevno 6 lir, za vsakega o-troka dnevno 2 liri.
VAŽEN IZUM ROJAKA
Hrvatski listi poročajo o izumu dalmatinskega Hrvata Davora Štambuka iz Sele na otoku Braču. Štambuk živi že nekaj časa v Franciji in je tam prijavil patent za svoj izum, ki bi ga mogli označiti za "perpetuum mobile" na morju. Francosko ministrstvo za trgovino in industrijo je dalo Štambuku na njegov izum patent za dobo 15 let. Izumitelj si je zamislil svoj "perpe-tuum mobile" na izkoriščanju morske plime in oseke ter je na tem principu zgradil turbino. Ta turbina obsega dva drug nad drugim ležeča bazena, ki sta med seboj spojena s kanalom. Za časa plime se gornji bazen polni, za časa oseke pa se izpraz-Uuje, tako da na ta način pridemo do stalnega vodnega gibanja, ki žene turbino. Bazena se moreta umetno zgraditi, ali pa jih utegnemo najti v naravi, na pr. pregrajeni zalivi, fjordi itd. V francoskih denarnih krogih je ta izum zbudil veliko pozornost. Kakor znano, so se številni izumitelji že desetletja bavili s podobno mislijo, znano pa je tudi, da so že stari narodi poskušali na ta način ustvariti "perpetuum mobile", ki bi jim nudil stalno in brezhibno pogonsko silo.
ampak mora biti kompaktna. Izselijo naj se po cel evasi skupno, da bodo kolikor mogoče skupno naseljeni tudi v Rajhu. Noben Nemec torej ne sme glede izselitve postopati samovoljno. Kdor bi hotel stopiti do izselitvene komisije, mora imeti poprej dovoljenje od NS stranke. Proglas tudi nujno svari Nemce, naj ničesar ne podpisujejo na hitro, ampak naj si izgovore čas za premislek. Tiste, ki so zaradi novih razmer gospodarsko propadli, mora vsa skupnost podpirati, dokler ne pride čas izselitve. V vsakem kraju naj se imenujeta po dva zaupnika za te stvari. Na te se je obračati. — Proglas očita Italijanom (Welschen), da bi hoteli kompaktno izselitev preprečiti in svetu prikazati, kot da se Nemci po svobodnem preudarku posamezno izseljujejo. Pri ocenitvi vrednosti bi hoteli ljudstvo ocigani-ti, tako da bi bilo z eno milijardo vse opravljeno. Nemška organiziranost in skupen nastop naj te manevre prepreči. — Uvod proglasa morajo vsi navzoči poslušati stoje, ko se berejo navodila, pa se vsedejo. — Proglas je mnenja, da bo metoda skupnega izseljevanja odhod Nemcev celo bolj zavlekla kakor pa individualno postopanje. Proglas tudi pravi, naj se ljudstvo pripravi in obdeluje v smislu te kompaktne izselitve ter naj čaka drugega, še važnejšega proglasa.
Kakšen naj bi bil neki ta novi proglas?
NAVODILA ZA PRESELITEV TIROLSKIH NEMCEV
Milan, septembra. — V zadevi preselitve tirolskih Nemcev je na-rodno-socialistična stranka izdala poseben proglas za svoje zaupnike. Ti naj povsod ljudstvo zberejo in mu slovesno prečitajo proglas, ki je bil sestavljen na visokem mestu v Nemčiji. Proglas pravi, da je Italija odločena uničti nemški živel j, da pa Hitler zaradi splošnega položaja ne more tega preprečiti. Ostane samo izbira: ali ohraniti svoj narodni značaj, to se pravi izseliti se iz Italije, ali pa ostati v Italiji in biti brez brambe izročen razpršenju in potujčenju. Stranka se je odločila za izselitev. Ta izselitev pa ne sme biti prepuščena odločitvi posameznikov,
DVA POŽARA
Zaradi neznanega vzroka je pričelo goreti v seniku 63-letnega Matije Hobana v Štandrežu. Ogenj je kmalu objel vso streho in še bližnje poslopje, kjer je bilo shranjeno gospodarsko orodjg.Ker ni kazala drugega in je bila velika nevarnost tudi za ostala poslopja, ki so v bli-vojaškega letališča. Med tem časom žini, so poklicali gasilce z bližnjega je požar že vničil nekaj sena in koruze ter gospodarsko orodje, ki ni bilo njegova last. Ogenj je bil po težkem delu pogašen. Zdi se, da se je seno samo vnelo, škode je preko 13,000 lir, ki pa je pokrita z zavarovalnino.
Drugi požar bi kmalu upepelil senik kmetovalcu Alojzu Besednjaku iz Cvetreža pri Rihemberku. Goreti je pričelo na vozu polnem sena, ni je bil spravljen v lopi. Ko je gospodar opazil da se kadi, je izvlekel voz sena seveda z največjimi napori iz lope na prosto, kjer je požar popolnoma uničil voz in 15 stotov sena, ki jc bilo na njem. Škode je o-koli 1000 lir. Zdi se, da se je tudi pri tem požaru seno vnelo samo od sebe.	•
mu ssse« aas-í x«asas«ssaeí8«k smssmc ¡mu >j»í x
g i
0
S
§
8
1 %
t» •-a „ O m
>N £
Sfl
is
s
So
& H W H
M O
Najnovejše blago za leto 1939-1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici
"PRI ZVEZDI"
Ugodno prilko nudim svojim klijen-tom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se bodete sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom
STANISLAV MAURIč
i
I
1
S?
i a
I I
I
I
TRELLES 2642 fjsmmmmemamK »ffi—taanr:
U. T. 59 - 1232
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SITILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO 2ILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraatenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo pp modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČBEVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
ORLO, NOS, UBESA, vnetje, polipi: brez
operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ SO.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naá zavod s svojimi modernimi naprava^ mi in z izvrstnimi SPECUAIJSTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko in ¡neplačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
ZELO SLABA LETINA NA GO- i RIŠKEM
Kot je naš list že poročal, bo letos zlasti vsa Goriška prizadeta z izredno slabo letino. Koj v spomladi, ko je polje potrebovalo sonca, je neprestano lil dež, da se posevki niso mogli normalno razviti, nato pa je nastopila suša, ki je trajala z malimi izjemami par mesecev: Prekinjena je bila ta suša od časa do časa z tako močnimi viharji, da so zgledale ponekod s krompirjem posejane njive kot počete. Ta prava neurja so ponekod uničila tudi skoro vse žito, ki je sicer obetalo precej dobro letino. Še posebno hudo pa je suša pritisnila zadnje mesece. Silna vročina je vladala in vsak dan se je nebo pooblačevalo ter so ljudje že upali, da bo vendar zopet nekaj moče, pa vedno spet je zapihal močan veter, ki je razgnal oblake tako, da ni pa- j dla niti kapljica dežja. Veter je pov- j zročal dvakratno škodo, ker poleg tega, da je odganjal dež, je sušil že itak vso od suše razpokano zemljo. Po njivah ni več nobene zelenjave. K,met je nabirajo napol uvelo listje češnjevih dreves, da z njim krmijo prašiče. Edini pridelek, ki je kmetom nekaj prinesel, so bile češnje, poletne zelenjave, s katero so vedno dosti zaslužili, pa letos ni bilo nič. Tako je znani in cenjeni goriški radič tako zelo prizadet po suši, da ga skoro ne bo kaj za prodajo. Radi tega so tudi cene pridelkom zelo poskočile. Najboljši dokaz o
1	.pako meljrnieyPa-ncfá etaoino ot skoro katastrofalno slabi letini je izredna draginja vsem poljskim pridelkom na goriškem trgu, ki raste iz dneva v dan. V Gorici so n. pr. prodajali kg. stročjega fižola že po
2	liri, kg zeljnate glave po 1 liro itd. Zdi se da je suša tako veliko škodo napravila, da ne bodo imeli, kmetje skoraj kaj pospraviti v jeseni z njiv ter bodo občutno oškodovani tudi pri svojem najvažnejšem pridelku — vinu. Zato ni čudno, če ljudje obupujejo in se prestrašeni ter polni skrbi sprašujejo, kako bodo preživeli dolgo zimo in kako odplačevali visoke davke, ki so še ob dobrih letinah in zaslužku komaj" zmogljivi.
POJAVA ŽIVINSKE BOLEZNI
črniče. — Poleg izredno slabe letine, ki jo je povzročila našim kmetovalcem huda suša, se je v naši vasi pojavila še živinska kužna bolezen na gobcih in parkljih, ki se kljub vsem preventivnim meram nevarno širi in se je bati, da bo zajela tudi sosednje kraje. Radi hude suše in vročine se ljudje boje najhujših posledic in škode, ki jih lahko povzroči med živino ta nevarna epidemija ter so vsi obupani, ker jih letos tepejo vse mogoče nesreče. Če bo šlo tako naprej, bo nujno potrebno, da nesrečnim kmetom priskoči na pomoč oblast, sicer se je bati najhujšega.
UMOR V KRNICI PRI LEDINAH
V Krnici pri Ledinah so našli mrtvega na svojem stanovanju kmetovalca Franca Deželo. Takoj so ugotovili, da je Dežela umrl nasilne smrti zaradi poškodb po telesu, ki so bile nekatere smrtne. Uvedena je bila takoj preiskava, ki ni dala v prvem času nobenih rezultatov. Kmalu pa je bil pojasnjen ta umor. Kara-binjerji so aretirali njegovo ženo Jo-sipino Mlinar, staro 32 let, ki je zločin priznala in izpovedala, kako in zakaj je storila to dejanje. Po njenem izkazu je prišlo med obema zakoncema do ostrega prepira zaradi ljubosumnosti. V napadu jeze in besnosti jeMlinarjeva pograbila pilo in zadala nekaj udarcev svojemu možu, ki je takoj padel na tla. Kmalu za tem je umrl zaradi zadobljenih ran na glavi. Mlinar jeva bo predana sodišču zaradi umora.
DROBIŽ IZ PRIMORJA
Črni vrh. — Do pretepa je prišlo med 18-letnim Francem Rupni-kom in dijakom Dominikom Sanga-lom zaradi dekleta. Ko se je Sanga-li vračal domov, ga je Rupnik počakal. Sangali pa je še pravočasno odnesel pete, toda njegovo kolo je
Rupnik popolnoma razbil.
*
Dobrovo. — Družina Alojzija. Ma-riniča je dobila nagrado 700 lir za rojstvo dvojčkov.
*
Gorica. — Na 3 leta in 2000 lir denarne kazni ter plačo vseh stroškov je bil kaznovan Anton Catič, star 38 let, zaradi poskusa tatvine. — Poštni uradnik iz Tribuše Peter Piemon-ti je bil kaznovan na eno leto in dva meseca zapora in 355 lir denarne kazni ter na prepoved javne službe za pet let, ker je izvršil vrsto prevar
na račun dveh domačinov.
*
Gorica. — Umrli so: Bregant por. Colja Terezija 71, Kos Marija por. Vernika 25, GehíibecpoíTCótTcMarija 69, Fon Josip 60.
*
Gorica. — Mestna občina je znižala davek na gradbeni materijal, vsem tistim, ki bodo zidali v teku 1. 1939 in ki bodo zgradili poslopja do 31. dec. 1949 od 8 odstotkov na 6 odstotkov.
*
Gorica. — Motociklist Josip Ni-coletti, ki je peljal 19-letnega Zofka černiča iz Št. Petra, se je zaletel z motorjem v avto. Nieoletti je bil pri priči mrtev, a černič težko ranjen in so ga s pretresenimi možgani prepeljali v bolnišnico.
*
Kanal, — V predoru pri Lovišč-ku je padel na glavo delavcu Antonu Berdonu, staremu 46 let, velik kamen. S težkimi poškodbami so ga
prepeljali v goriško bolnišnico. *
Miren. — Ker je zaklal tele brez dovoljenja oblasti je bil postavljen pred sodišče 36-letni Stanisalv Lut-man iz Mirna. Sodišče ga je oprostilo.
*
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelie MARKO RADALJ
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Tovarna pohištva "Los Andes"
Ima na izbero vsakovrstno moderno pohištvo, za spalnice, jedilnice, pisarne itd. po zelo ugodnih cenah. Prepričajte se sami!
VINKO ROGELJ
Los Andes 24 9, Villa Scasso — U. T. 652-133 Buenos Aires
ioi
I0E30I
aoi
MODERNA KROJAČNICA
Peter Capuder
o izdeluje moderne obleke po §	zmernih cenah.
AYACUCHO 975 — BS. AIRES
U
O p
o
U. T. 41 - 9718
-innni
D
o
locac"
|
Šmartno pri Kojskem. — Kolonu Antonu Sreberniku so neznanci zažgali nekaj sena in porezali nekaj trt. Zadeva je javljena karabiner-jem.
* ,
Torino, — Kvestura je aretirala 26-letno Doro Pare por. Pangoli, stanujočo v Torinu, ker je zaradi družinskhi razmer zbežala z doma in
pustila na cesti svoje otroke.
*'
Trst. — Aretirana je bila zaradi tihotajstva Avrelija Lovrečič, stara
34 iet-
*
Vipava. — Edvard Mohorčič je z avtomobilom težko povozil nekega vojaka, ki se bo moral 40 dni zdraviti v bolnišnici.
*
Volčje pri Tolminu. — Karabiner-ji so aretirali 24-letno Josipino Čen-čičevo, ker je osumljena, da je izvršila splav.
*
Trst. — Trst porabi dnevno 55 milijonov litrov vode. Vedo dobavlja Trstu nabrežinski vodovod, ki ima kapacitete 100 litrov vede dnevno «a prebivalca (za 250,000 prebivalcev).
*
Zgonik. — V mlekarico Marijo Rudelevo iz Samotorče se je zaletel na Kontovelu neznani kolesar in jo Podrl na tla. Z rešilnim avtom so jo «dpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobila težke rane na Slavi, da se bo morala zdraviti 5 tednov.
Nova ilirska grobišča
Kranj
n
Trst. — Z zida je padel 42-letni Alfred Smerdelj. Zlomil si je hrbtenico in je bil prepeljan v bolnišnico v težkem stanju.
*
Gorenje pri Saloni. — Ogenj je uničil senik posestniku Ivanu Ga-hrijelčiču. V seniku je bilo 20 stokov sena in gospodarsko orodje. Škoda znaša okoli 2500 lir in je pokrita z zavarovalnino.
*
Gorica. — Z drevesa je padel 8-letni Pepček Kumar in se nevarno ranil na nogi.
*
Gorica. — Zelo težko sc je ponesrečil na cesti z Gorice proti Furla-niji Stanislav Klančič, star 27 let, ki se je zaletel v neko motorno vo-alo, ki je stalo sredi ceste. Ponesrečenec je bil pridržan v bolnišnici.
*
Gorica. — Neurje je prizadejalo Precej škode in povzročilo več požarov. Tako je treščilo v hlev Matije Bernika in Mihe Pirca iz bližine Cerknega. Škoda znaša nad 40.000 Treščilo je tudi v hišo Mihe Po-r°pata iz Ločnika, kjer pa je bilo le 1000 lir škode.
sH
Gorica. — S Korzike je prišel Bogomil Hvala, star 33 let, rojen v Trnovem na Trnovski planoti. Na Korziko je odšel leta 1931. S seboj
Jc pripejal vso družino.
*
Prosek. — Karabinjerji so našli v .larku kraj ceste 28-letnega Puntaría Franca zelo pijanega in težko ranjenega na roki. Ugotovili so,
da je v pijanosti udaril po šipi.
*
Trst. — Umrli so: Bikič por. Bo-oan Ivana 70 let, Medved Anton 74, Sulic Emilija 26, Škilan Matija 92, ■NeŠič Katarina 49. Vidal por. Vrč Ada 31, Malalan Marija 3, Sancin vd. Ivančič Marija 82. Leban Pusti-na 55.
mrnxm
i FOTOGRAFIJA
ÍTLA MODERNA"
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
POTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
Borrego 1583 — Gs. Aires
___ u. T. 54 - 3588
Kranj, setpembra. — "Jutro" je aprila poročalo o zanimivih odkritjih ilirskih grobišč v severozapad-nem delu kokriškega predmestja. Takrat so na Prahovern zemljišču izkopali več izredno ohranjenih žar in vrsto bronastih okraskov. Ugotovili so, da je to bilo rodbinsko grobišče iz 7. stoletja pred Kristom. To odkritje je spremenilo dotedanje na-ziranje o obsegu ilirske naselbine v Kranju. V letih od 1893 do 1913 so namreč odkrili ilirske grobove na starem kranjskem pokopališču, na Mayerjevi pristavi in v Marjanišču. Ta odkritja so vodila do zaključka, da je bila nekoč v Kranju manjša ilirska naselbina in sicer v severozahodnem delu današnjega kokriškega predmestja, v bližini današnjega mostu. Ko pa so letos odkrili na Prahovern zemljišču rodbinsko grobišče iz iste dobe, so pričeli domnevati, da se je stara ilirska naselbina raztezala v mnogo večjem obsegu po vsej gornji kokriški terasi. Novo grobišče je namreč bilo odkrito v severozahodnem delu kokriškega predmestja, to se pravi: na isti terasi, toda na njenem popolnoma drugem koncu. O tem odkritju se je domnevalo, da morajo v tem delu biti še ostala grobišča, saj so Iliri imeli običajno strnjena pokopališča. Zgodovinarji so sodili, da morajo ležati grobovi ravno v istem pasu, kjer bodo izkopavali temelje za novo cesto iz Kranja v Naklo.
Ta domneva se je zdaj potrdila.
Te dni so namreč pričeli z izkopavanjem novega cestišča pod Prešernovo kavarno. In sicer so naleteli na novo grobišče, katerega pa bi bili delavci uničili, če jih ne bi bil nanj opozoril Rudolf Jeglič, ki je že pomladi pomagal pri izkopavanju prvega grobišča in je sedaj budno pazil, kje se bodo pokazali novi sledovi. G. Jeglič stanuje poleg ceste, pa je videl, kako se je vsul izpod kamenja, ki so ga delavci odkopavali, črn pepel. Ko je natančneje pogledal, je ugotovil, da gre za enako grobišče, kakršno je bilo odkrito pri Prahu. O odkritju je takoj obvestil dr. Žon-tarja, ta pa muzejsko društvo v Ljubljani. Muzejsko društvo je poslalo v Kranj g. Herforta. Medtem je vodil izkopavanje prof. dr. Žontar, ki .je odkril veliko kamenito grobišče s tremi žarami.
Novo odkrito grobišče leži točno v isti črti kakor Prahovo in je od tega oddaljeno 50 metrov. Okraski, ki so jih našli v teh žarah, so enako izdelani kakor oni iz Prahovega grobišča. Tudi grobišče samo je enako zgrajeno iz kamenja v obliki gomile. Posebnost novo odkritega grobišča pa je izredno velika žara, kala--šne so zelo redke in jih najbrž tudi v muzeju še nimajo. Da bodo tu naleteli še na več grobov, sklepajo iz tega, da so 5 metrov stran od grobišča našli že dve žari, ki pa sta bili osamljeni.
Nova domneva, da je bila v 7. stoletju pred Kristusom v Kranju mno-
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
go večja naselbina Ilirov kakor so prvotno sodili zgodovinarji, je zdaj docela potrjena. Ilirska naselbina se je razprostirala po vsej gornji kokriški terasi od današnjega mostu do kranjske ravani, do Krone.
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal	Bs. Aires
Kostanjeviške zanimivosti
jjum aC ¿mjpo o;s oí' opi^ajj zadnji francoski kralj iz rodbine Bourbonov in ta dogodek je obrnil pozornost sveta na usodo kostanje-viškega samostana pri Gorici, v katerem so pokapali Karla X., vojvodo Angoulemskega in njegovo ženo, hčer Ludovika XVI., grofa Cham-borda, njegovo ženo in vojvodinjo Parmsko. Samostan je med svetovno vojno bil tarča topniškega ognja in je bil samo še razvalina. Še med vojno so krste z Borbonci prepeljali na Dunaj, kjer so jih položili h karmelitom v Doblingu. Pred štirimi leti sta se začela vojvoda Franc Bourbon-Parmski in italijanska vlada pogajati za prenos teh krst v Kostanjevico, kjer so samostan med tem na novo pozidali. V septembru istega leta so prepeljali petoričo težkih mramornih sarkofagov in parm-ski sarkofag iz bakra v Gorico.
Kostanjeviški samostan se dviga, kakor znano, na pomolu krasnega gričevja za goriškim gradom in ga je grof Matija Turnski L 1630 prepustil karmelitskemu redu. Med
francosko revolucijo je bila Gorica pribežališče številnih francoskih e-migrantov. Mnogo duhovnikov, ki je republiki odreklo prisego, se je zateklo tja. L. 1811 so samostan prevzeli frančiškani. Samostanska krip-ta je bila že tedaj namenjena za poslednje počivališče goriškega plemstva. Ko je kralj Karel X. pri Gorici umrl, so ga na njegovo lastno željo pokopali v Kostanjevici in s tem je postala ta grobnica počivališče Bourboncev.
Karlu X. je sledil Ludovik, njegov sin, vojvoda Angoulemski, ki je umrl 1844 v Gorici. Sedem let pozneje pa je umrla njegova žena, Marija Terezija, hči Marije Antoinette. Kot otrok je delila Marija Terezija usodo svojih staršev v ujetništvu v Templu. Umrla je v Frohsdorfu pri Dunajskem Novem mestu. Po njej so položili v kostanjeviško grobnico k večnemu počitku 1. 1864. vojvodinjo Parmsko, sestro grofa Cham-bordskega. Končno je umrl 1. 1883 v Frohsdorfu še grof Chambordski, ki se je imenoval za eHnrika V., in so ga isto tako prenesli v Kostanjevico.. Njegova vdova je prebila svoja zadnja leta v Gorici, kjer je umrla tri leta pozneje. Ko so pretenden-ta prepeljali v Gorico, so njegovi pristaši prinesli s Francoskega domače zemlje, da bi v njej počival.
Poleg njegovega sarkofaga je stala zgodovinska zastava, ki so j p izdelali po njegovem naročilu po njegovem manifestu 5. julija 1871, zasta-
va, ki je njegove, drugače ugodne šanse pokopala, ker se mož ni mogel sprijazniti s francosko trikoloro. Bourbonska grobnica leži pod pres-biterjem samostanske cerkve in vanjo dospeš po podzemeljskem hodniku, ki je zavarovan z dvemi železnimi vrati. Kot kuriozum je še pripomniti, da je Karel X. brokat, rese in zlate čope bourbonskega prestola daroval goriškemu knezoškofu, da bi s temi ostanki pretekle slave okwisil baldaliin za procesijo na Telo vo.
ANEKDOTA
Leta 1848 je bil v bojih proti Danski stari geenral Wrangel nekaj časa vrhovni poveljnik zveznih čet v SchlesM ig-Holsteinu. Nato je bil imenovan az vrhovnega poveljnika na vzhodni meji s sedežem v Berlinu. Ko se je v kraljevem gradu javil, kakor je predpisano, sta ga kralj in kraljica zelo ljubeznivo sprejela, l^raljica ga je spraševala, če je na bojišču moral prestati dosti neprijetnostim neprilik.
"Že", je odgovoril stari general, "nekoč smo bili tako slabo nastanjeni, da nisem imel niti odeje. Pa tudi ničesar, na kar bi sevlekel. Čisto nič."
"Kaj ste pa potem naredili," ga je vprašala kraljica.
"Vlegel sem se na hrbet in se pokril s trebuhom", je suho odvrnil general.

ŽGANJE
¡ZBORNA KAKOVOST II. ¡N III. VRSTE MOCNOSTI 39 IN 48*
VERMUT
OKUSEN, PRVOVRSTNE KAKOVOSTI
PRIPRAVLJEN IZ NAJBOLJŠEGA SANJUANSKEGA VINA
SLIVOVICA
UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE
PELINKOVEC
PRIPRAVLJEN V BUENOS AIRESU IZ PRVOVRSTNEGA MATERJALA
TOVARNA LIKERJEV IN ALKOHOLNIH
PIJAČ .
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A.
U. T. Olivos (741) -1304
4W»>/ Wf »YííWáWíW*

Bolgarsko javno mnenje o sedanjem položaju
Bolgarska javnost se je postavila nekako na stran nemsko-ruske zveze, od katere si obeta utrditve položaja Bolgarije na Balkanskem polotoku.-Predvsem pa se zanimajo odločujoči politični krogi, kakšno stališče bo nasproti novemu položaju v Evropi zavzela Turčija in zato jej glavna pozornost Bolgarije obrnjena na razgovore, ki jih je začel v Ankari nemški poslanik von Papen. V Sofiji poudarjajo, da je Turčija hila tista, ki je najbolj pritiskala na Anglijo, da pritegne k sebi Sovjetsko Rusijo in je zato pakt med Nemčijo in Rusijo najbolj zadel turške državnike, ki imajo danes samo dve poti: ali da ostanejo na strani Anglije in tako žrtvujejo svoje dolgoletno tesno prijateljstvo z Rusijo, ali pa, da se pridružijo rusko-nemške-mu bloku. Pri tem vprašanju bo igralo največjo vlogo vprašanje Dardanel, ki je danes postalo *tako za Anglijo, kakor za Rusijo naravnost prvenstvenega pomena. "Mir" pravi, da so se v Parizu in Londonu hudo motili, ko so menili, da se bo Rusija odločila za vojno proti Nemčiji, katera bi prinesla dobiček samo drugim, dočim je težnja Rusije ta, da se izpremeni stanje po brestlitov-skem in versajskem miru, ki sta Rusijo globoko ponižala. Po svojem paktu z Nemčijo Rusija ne bo mogla trpeti današnje z Anglijo zvezane politike Turčije, ker bi to pomenilo naravnost sovražno - stališče nasproti državi, ki ne bi mogla trpeti, da bi Anglija dobila prost vhod j anketo v Črno morje. Enako piše "Slovo", ki pravi: "Ni bil samo Gdansk, am-1 pak niso nič manj važna vprašanja: j Dobrudže,* Trakije in Besara bije ter Sedmograške.
V interesu Turčije bi bilo,če bi v tem oziru izpremenila politiko, ki jo je začela po smrti Kemal paše. Tudi oficiozni "Dnes" se istotako popolnoma pridružuje politiki osi Berlin-.M osk va tej' pravi, da danes nihče več ne bo mogel delati svojih računov brez Rusije, ki je iz svoje ideološke revolucionarne dobe stopila v I dobo, ko so stopili zopet na pozorni-co njene nacioanlne koristi, pred katerimi so se morala vprašanja prvih dni revolucije popoln ma umakniti v ozadje.
Drug bolgarski list prinaša zelo zanimiva razmotrivanja o preobratu, ki ga je storila Rusija te dni. Stalin je ta preobrat že dolgo pripravljal in krvava odstranitev vseh njegovih nasprotnikov ni pomenila ničesar drugega, kakor to, da je očistil Rusijo breznarodnega židovskega marksističnega vpliva, čigar no-sitelj je bil Trocki. Židi so danes skoro popolnma izginili tako iz armade, kakor iz politične uprave. V armadi se goji narodni du^i in Stalin je zapovedal tudi v šoli patriotično vzgojo, ki navezuje na tradicijo prvih ruskih carjev. ' Bolgarski listi sploh napovedujejo, da bo vrhovni svet ruske sovjetske države popolnoma potrdil politične smernice Stalinove, ki gredo za tem, da Rusiji pribori zopet tisto mesto v Evropi, ki ga je imela ta za časa carjev.
Bolgarski listi vidijo potrditev svojega naziranja v tem, ker je Stalin popolnoma prelomil s zapadni-ma demokracijama in se odločil za politiko izključno ruskih narodnih interesov tudi v tem, da je tudi vsa ruska javnost zavzela sovražno sta-
lišče zoper Anglijo kot vekovno sovražnico Rusije tako v Evropi kakor v Aziji.
Razpoloženje bolgarske politične javnosti pa je ustvarilo naravno največje vznemirjenje v Romuniji, kjer se more zaznamovati nov preobrat, ki pa ni nikogar presenetil. Romunska vlada je namreč poudarila svojo apsolutno nevtralnost, kar se je seveda zgodilo pod pritiskom novih razmer, ki so spravile Romunijo zaradi nemško-ruske zveze v skrajno nevaren položaj.
Predhodna določitev otroka
Otroci po naročilu?
Američani trde, da bo v kratkem mogoče že vnaprej določiti otrokov spol. Prvi, ki bo določil spol svojega troka, bo gospod Ickson iz New Yor-ka. Prav za prav ni to gospod Ick-zumljivo, da hoče do tistega dne, ko son, a za nas naj ostane, saj je rabo izdal svoj "patent", ostati anonimen.
Ko bo stopila zdravnikova asistentka iz sobe, kjer bo Icksonova žena v kratkem rodila oete in mu hotela povedati, kakšnega spola je njegov otrok, jo bo prehitel z besedami :
"Vem, da je deček".
Vendar je treba tako prepričevalen odgovor natančneje pojasniti. Saj menimo, da si doslej še nihče ni upal tako kategorično kakor gospod lekson trditi, , kakšnega spola bo potomec njegove rodbine.
Čudno se vam bo zdelo, kako je mogel priti gospod Ickson do takšne trditve. Prav preprosto. Neki ameriški časopis iz Daytona je razpisal I anketo o določanju spola. Icksonovi so se takoj odločili, da bodo na lastni koži preizkusili teorijo, ki so jo znanstveniki postavili na osnovi preiskovanja pri živalih.
Nekatera teh preiskoianj so popolnoma verjetna. Priznati pa moramo, da je do danes le malo ali pa nobenega znanstvenika, ki bi se lahko pohvalil, da so njegovi rezultati uspeli tudi pri ljudeh, i Ali bo v bodoče znanost res že to-, liko napredovala, da bo mogoče izbirati spol otroka? To hočejo zdaj znanstveniki dokazati pri Tcksono-vih. Gospod Ickson je namreč oče ljubkega dekletca in zdaj ji hoče po vsaki ceni priskrbeti bratca; bratca in ne sestrico !
. Znanstvena teorija trdi, da pretežno tretiranje z alkalijami povzroči rojstvo moškega deteta, dočim i-ma tretiranje s kislinami za posledico rojstva ženskega deteta. To vsaj velja za živali, kajti doslej se ta teorija še ni uresničila pri ljudeh.
Poskuse so delali z zajci in racami. Od 94 primerov se je v 93 posrečilo točno ugotoviti rezultat. Baje pa niti ta primer ne pomeni neuspeha, kajti samica je povrgla 4 samce in 4 samice.
Posledica tega uspeha je bila, ker so samici vbrizgavali ali alkalne ali
kislinske raztopine, kar so pač žele-1 imeti.
Alkalna razstopina je na primer lahko razstopina sode bikarbone v razmerju 1:3 odstotki, za kislinsko razopino je treba vzeti pa na primer mlečno kislino v istem razmerju,, kajti raztopina več ko 5 odstotkov ne pokaže nobenega učinka.
Znanstveniki ne zanikajo, da v začetku kromosomi odločajo o spolu. Z ozirom na to načelo so znanstveniki v Daytnu ugotovili, da raztopine alkalija ali pa kislin povzroče moški ali ženski spol. Rezultati, ki so jih dosegli z živalmi, so dokaj prepričevalni, nihče pa še ne ve, ali bo tako tudi pri ljudeh.
Jasno je, da bo to senzacija v znanosti, če bo poskus uspel. Vprašanje je le, ali bo to za človeštvo dobro ali slabo.
Če bo na primer kakšna bojevita država potrebovala veliko armado bo kratko in malo izdala zakon in po njem se bodo morali ravnati njeni vdani državljani. V tem primeru bo imela pridobitev kaj žalostne posledice. Država, ki bi imela dosti moških, bi povečala svojo vojno moč, po drugi strani pa tega spet ne bi mogla storiti v nedogled, ne da bi se bavila še z drugo stranjo tega vprašanja.
Pomislite samo, kako bi bilo z ženskami. Dočim si danes marsikatera mati želi sina samo zato, da bi imel njen otrok lažje stališče na svetu, bi bilo v tem primeru toliko moških, da ne bi vedele kako izbirati. Ker bi bilo stališče ravno obratno kakor danes, bi se morali morebiti še sprijazniti s poliandrijo iz starih, dobrih časov, po kateri bi imele ženske več niož.
Povedati je pa treba, da ni gospod Ickson edini, ki se vanj v tem pogledu obrača zanimanje vsega sveta. Tudi prinas, na stari celini, nismo baje nič manj napredni. Tako trdi profesor Fritz Unterberger, da je v pogledu določanja spola napovedal že v 70 odstotkih pravilen rezultat. Dr. Harold Taylor je imel u-speh baje že v 84 odstotkih primerov. Razen tega se je s tem bavilo že tudi nekaj drugih znanstvenikov, ki so dosegli i podobne rezultate.
Znanstvéfi&ki v Davtonu nestrpno pričakujejo dne, ko se bo pokazalo, kaj znajo. Popolnoma miren je pa gospod Ickson, kajti trdno je uver-jen, da bo rezultat ugoden.
Slov. Babiea
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
DOBER ZGLED
Prvo jutro po poroki je mladi mož nenavadno zgodaj vstal, stopil v kuhinjo, zakuril in skuhal kavo. Nato jo je lepo nalil ter nesel ženi v posteljo. Mlada žena je bila vsa blažena, ko je videla, kako lepo skrbi mož zanjo. Mož pa ji je dejal: "Ali si si dobro zapomnila, kako sem vse to naredil?" Ona mu je presrečna odgovorila: "Vse, dragi
moj!
i" _ <
'Torej", je nadaljeval mož, "tako mi poslej vsako jutro postrezi!"
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
| AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
$	zatecite se k
Dr. A. G O DEL
§ AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, | ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Ženske bolezni, bolezit' maternice, jajčnika, prostate in neredno $ perilo. — Specijalisti ca pljučne, srčne, živčne in reumatione
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542
fvmtmKmm
■
S $
xmwam,'
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega
konstruktorja FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
Romantičen pogled na "Ljubljanski gTad", katerega Ljubljančani radi posečajo in se sprehajajo po njegovih lepih drevoredih.
OBIŠČITE KROJAČNICO ¡
Leopolda Ušaj j
Sporočam Vam, da imam v za- f logi najmodernejše blago za i
POMLAD in POLETJE |
•
Pridite k meni, kjer boste naj- | boljše postreženi.
G ARMENDIA 4 9 47 {
Buenos Aires La Paternal I
OBVESTILO
Kakor je bilo že javljeno v tukajšnjih izseljenskih glasilih, je finančno ministrstvo v Beogradu prepovedalo od 23. junija t. 1. dalje pošiljanje kakršnihkoli dinarskih bankovcev v pismih, ki gredo v Jugoslavijo. Dinarji, ki prihajajo na ta način v državo, se zaplenijo in vlagajo na vinkulirane račune pri Narodni banki, s katerimi, za sedaj, ni mogoče razpolagati. Zato se izseljenci, ki majo svojce v domovini, opozarjaj» še enkrat na to prepoved. Naj a® pošiljajo dinarskih bankovcev v pismih — ne v priporočenih in ne v navadnih — ker ga prejemniki ne bodo dobili v roke.
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svež® domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NA-KOČNIKA ?
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
Trgovina čevljev | B E L T R A. M
Vsakovrstna izbera čevljev	1
in cooat.	|
Dto. Alvarez 2288 — Paternal	jj
Buenos Aires	t
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
-
Franc Lojk
V I L L A R R 0'E L 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdnavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
KROJACNICA "GORICA"
Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postreženi.
Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine.
Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni.
Priporoča se:
Franc Leban
WARNES 2191	BUENOS AIRES
Nasproti postaje La Paternal
Lepo, zelo lepo je bilo v Rosariu
Kaj takega v Rosariju Slovenci ñe bodo kmalu doživeli, kot je bilo na dan 12. oktobra, ko so naši mali prejeli zakrament svete birme.
Saj je pa tudi bilo zanimanja ne le pri rojakih, ki žive v mestu, temveč tudi oni, ki, so raztreseni tam po okolici, so se veselili teško pričakovanega dne.
Neusmiljeno je lilo, ko sem se ob 11 uri zvečer v nedeljo pripeljal v Rosario. Kakor tudi bi rad šel na Prireditev Slovenskega lista v nedeljo 8. oktobra, sem vendar moral pomisliti na rosarijsko slovesnost in moral že v nedeljo odpotovati, da bom takoj v pondeljek na mestu.
Malo kislo se je držalo vreme v Ponedeljek dopoldne, tako da sem strašil okrog z dežnikom, kot se spodobi za pravega Kranjca; na noč pa se je nebo zjasnilo in zvečer so krasne zvezde obetale vse najbolje, kakor se je tudi uresničilo, kljub temu, da je bilo v sredo spet vreme nekaj slabe volje.
V torek dopoldne so imeli otroci nekaj skrbi.
Gospod nune pride, in bo hud, če ne bomo znali, tako so vedeli.
Sestra Alfonza je pa imela ne malo opravka, da je male učenjake Podučila in na birmo prav pripravila.
Ob 10 uri sem bil že v Saladillu Kar naravnost v šolo ®oječe so uprli vame 0ei, pa že so pogumno vstali ko je stopila pred mene Kastelčeva hčerka ni mi zrekla dobrodošlico.
Kako bi ne bil človek vesel tega ljubeznjivega sprejema, in tudi število navzočih ni bilo majhno. 22 sem naštel obrazkov: toliko jih bo pa tudi popoldne, tako je povedala sestra Alfonza, ki je vodila priprenio na sveto birmo.
Vsi pa ne morejo priti, ker je nekaterim jako daleč in tudi od teh so nuiogi, ki so prišli z omnibusom.
Tudi za prvo sveto obhajilo je bilo nekaj pripravljenih.
Sedem jih bo, tako je povedala sestra. Za birmo jih imam zapisanih Ze nad sedemdeset.	_____
Toliko? sem se začudil. Saj ni mogoče, da bi bilo toliko slovenskih
otrok.
Prav vsi niso slovenski. Toda sanio štirje so taki, ki niso naših ljudi. Nekaj je istrskih in dalmatinskih, kateri živijo po teh krajih.
Vsekako visoka številka, da sem
ze v
sem krenil, otroci svoje
se po pravici čudil.
Lepo so si otroci odgovarjali in dokaazli, da že razumejo kar treba, da zakrament prav prejmej.o
Tudi popoldne sem imel najlepši vtis, ko sem prišel v šolo. Polna je bila spet našega veselega drobiža, ki so ravno tedaj končali oddih na dvorišču in z vso modrostjo odgovarjali na stavljena vprašanja.
Jutri ob 2 uri popoldne pa naj pridej "vsi, vsi! Najprej bomo imeli pripravo na spoved, potem bomo šli v cerkev, da se boste spovedali in tudi naučili pravega obnašanja, da vas ne bo treba biti sram pred škofom, tako smo zaključili pouk.
V	času, ki sem ga imel na razpolago sem pa stopil na obisk k rojakom, ki žive tam po Saladillu. Zelo mi je bilo žal, da nisem mogel stopiti tudi v "Sel o Sladkosti'". Čas mi je bil preveč na kratko izmerjen. Moral sem ga porabiti tudi v to, da obi-ščem družine, katerih še nisem mo-£el najti na prejšnjih obiskih. Stopil sem v Ludveño, kjer sem našel Toplikarjeve in Ušajeve iz črnič m nekaj družin iz Komenskega Krasa.
V	sredo sem hotel pogledati tudi, kje se je naselil Triglav. Lep dom so si postavili, ki dela čast rojakom, ki so morali mnogo žrtvovati, da so prišli do tega. Žal sem prišel prav tako uro, ko ni\ bilo nikogar najti in sem si mogel dom le od zunaj ogledati.
Popoldne v sredo se je v najlepšem redu izvršila zadnja priprava otrok in smo se dogovorili z župnikom cerkve La Merced za slovesnosti naslednjega dne 12. okt.
Zelo ljubezniv je bil gospod župnik in nam je dal na razpolago cerkev, zvonove in svojo lastno osebo za vse, karkoli bi bilo treba. Tudi svojo kuhinjo nam je dal na razpolago in tudi ljudi, ki naj bi nam bili v pomoč, da bomo mogli pripraviti otrokom zajtrk, da nam ne bi kateri omagal.
Med tem so se pa potice pekle po vseh domovih, da bo ta lepi birmanski praznik tudi v družini sami čim najbolj slovesno proslavljen.
V	četrtek nas je zbudil krasen sončni dan.
Ob osmi uri je bila napovedana maša.
Že davno preje so se pričeli zbirati. In kako naj mine lep dan brez potrkavanja! Zato so se hitro našli
skupaj prijatelji zvonov in že se je oglasila vesela zvonovska pesem, ki je oznanila vsem našim veseli praznik. Že to samo je mnoge do solz ganilo. Saj je bilo vse to res nekaj tako domačega, tako slovenskega. Tam med drevjem, kakor v sredi gozda stoji cerkev in od tam doni kakor slovenska pesem.... Daljni lepi spomini so bili to.
Kmalu po osmi uri sem stopil pred oltar.
Imelo me je, kako bodo zapeli. Saj je bil Pavle Planinec, ki je petje pripravljal, kar v skrbeh. Pomisii-te, tako mi je potožil, prav sedajle zvem, da mi trije pevci izostanejo. Niso dobili dovoljenja in morajo danes na delo. Prav tako se je opravičeval prejšni dan Gomišček, doma iz Anhovega, ki ima mesarijo tam na koncu avenide Lucero. Ne smete nam zameriti, če nam bo kak glas kaj napačno ušel. Smo imeli premalo časa in tako teško se vsi zberemo. In prav tako so izražali bojazen drugi, če ne bi moglo biti vse prav.
Pa so se oglasili doli iz kora, da mi je pesem kar srce prevzela. Tako lepo ubrano, tako lepo domače, da sem se začudil lepim glasovom in dovršenemu zboru.
Ko sem stopil na prižnico, je bilo pa moje veselje popolno. Saj je bila cerkev skoraj polna. In ko sem odmolil očenaš, je cela cerkev odgovorila : daj nam danes naš vsakdanji kruh... Torej zares sami naši ljudje.
Bilo je pač nekaj drugih obrazov, a ni dvoma, da je bilo naših ljudi 250, kar pomeni gotovo polovico vseh Slovencev, kar jih živi v Rosariju in okolici.
Radost mi je napolnila srce ob pogledu na te obraze. Morda je bil ta in oni, ki se v cerkvi redko pokaže, toda na obrazih je bilo opaziti zadovol.jnost in veselje. Marsikatero oko se je posolzilo, ko je zadonela prelepa slovenska pesem, pa tudi ko so po dolgem času, morda po petnajstih letih spet slišali v cerkvi slovensko besedo božjo, sem videl marsikatero roko, ki je na skrivaj potegnila preko solznega očesa.
Pač je bila tedaj iskrena prošnja nas veseh, ko smo nadaljevali mašo in klicali Svetega Duha, naj pride z obilnostjo svojih darov na tiste, ki so čakali da prejmejo birmo, da pa naj tudi v naših srcih poživi delo svoje milosti, katero je začel v naših srcih tedaj, ko je nam škof položil roko na naše lice in mazilil

Naši v Rosariju, zbrani pred cerkvijo ob priliki birmanske slavnosti
naše čelo.
Ganljivo je bilo skupno sveto obhajilo med našo.
Sedem je bilo takih, ki so prvič prejeli Jezusa v svetem Rešujem Telesu, ostali pa so tudi pristopili k božji mizi vsi, razen onih, ki še niso dorastli za prvo sv. Obhajilo.
Tk lepi dogodek je bil pa ob enem tudi mal spominček na svetogorsko 400 letnico. Vsaj nekaj smo se morali spomniti tega lepega jubileja svetogorske Kraljice. Še enkrat pa si bodo poživeli naši rojaki v Rosariju svoje svetogorske spomine, ko bodo videli svetogorski film, ki sem ga pustil v Rosariju. Tudi tam naj imajo priliko, da vidijo ta prelepi spomin naše svetogorske proslave. Za sedaj pa imajo v rokah tudi naše svetogorske podobice, katere so dobili med mašnim ofrom.
Po končani maši so dobili otroci zajtrk. Še malo smo počakali in malo po 10 uri je prihitel monsignor Olaizola, namestnik rosarijskega škofa, ki se mudi sedaj v Rimu.
Zbrani na svojem mestu so čakali mali brimančki in brez vsake zamude se je obred začel. Pevci so zapeli še latinsko pesem pridi Sveti Duh, nakar je monsignor izprego-voril nekaj krepkih besed, s katerimi je povdaril veliki pomen tega zakramenta.
V dolgi vrsti so stali birmanci. Med tem ko se je delila birma, je pa donela iz kora tudi lepa pesem. Čudovito svečano se je vršilo vse, tako pač, kot se ob takih prilikah godi po naših slovenskih krajih.
Ko je bilo v cerkvi lepe slovesnosti konec,Aso stopili otroci in narod ven pred cfcrkev in se nabrali po velikem stopnišču. Hčrka gospoda konzula je pa spregovorila monsig-norju zahvalo najprej po slovensko in nato po špansko, proseč ga ob enem, naj ne pozabi na otroke, pa tudi ne na našo jugoslovansko občino. Spomnite se nas in naša drobna srca priporočite Najvišjemu.
Bilo je čez enajst, ko se je vsa slovesnost končala. Bilo je 75 srečnih otrok, ki so doživeli svoj veseli birmanski dan, in bile so vse slovenske družine in še nekaj drugih, ki so ta veseli dogodek vescelo praznovali pri dobro pogrnjeni mizi.
Bil je dan izrednega veselja za naše v Rosariju, bil pa, tako smemo upati, tudi izhodišče poživljene delavnosti med rosariskimi ' Slovenci, ki so ta dan dosegli svoj triurni z zborom, ki so ga tako velikodušno sestavili in tako dovršeno ta dan tudi zapeli.
Da, bil je triumf za Rosarijske Slovence dan 12. oktobra.
Kljub temu, da so "bili mnogi zadržani z delom, je prihitela polovica vseh naših.
Ni bila mala stvar, pripraviti tako lepo slovesnost in zato mi je tudi dolžnost, da se javno zahvalim vsem, ki so za to sodelovali. Ker so pa pokazali prav vsi svojo veliko dobro voljo, zato naj se zahvalim kar vsem.
Še posebno zahvalo sem pa dolžan najprej gospodu konzulu Branku
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 159
Priznavam Vam, Veličanstvo, da Ini jebilo zelo težko glumiti to dvojno ulogo. Grofice Klarise Pineberg nu ni bilo lahko zvabiti na krov ruske vojne ladje, edino dejstvo, da gre za nasprotnico Vašega Veličanstva me je vzpodbujalo, da jo na-pr avim neškodljivo, kajti baš s svo-3Un orožjem — s svojo lepoto in mladostjo, — bi utegnila sleparica postati bolj nevarna, kakor marsikateri upornik, ki se je pojavil do sedaj.
Ta sleparka, — je nadaljeval Or-,'nv po kratkem molku, pri tem pa se je silil k smehljaju, — se nahaja za enkrat v varni temnici in ne bo .minilo dolgo, ko bo za vedno izginila s tega sveta.
."7 Vsi naši sovražniki morajo izginiti, knez Orlov, — odvrne Carica Katarina, — to je božja volja, čeprav se moje nežno žensko srce pre-nuiogokrat tudi protivi proti nasilnim sredstvom, — kljub temu pa sem to dolžna Rusiji in svojemu uiienu, ki bo zapisano v zgodovini Kusije.
Na žalost pa je vedno še ljudi, .ez Orlov, ki mislijo, da svojo ca-rico lahko varajo, — toda vsi ti nesrečneži bodo poginili, — kajti jaz Se'n postala po milosti božji ruska £arica, — ¡n prepričana sem, da me
°g "e bo nikdar več zapustil. ^ Edini Subov je opazil, kako je ^•itarina pri teh besedah AlekW-ra Potemkina po strani pogledala.
Bog daj, Veličanstvo, — vzklikne knez Gregor Orlov, — da bi se Prestol moje velike .carice enkrat za sele.j očistil vseh teh strupenih kač ostudne golazni, ^e pa
vaše Veličanstvo potrebuje
iaz -ih in sPretnih rok> »udim svoje, — roke kneza Gregorja
Orlova bodo vedno pripravljene storiti, kar boste zahtevali!
Sedaj pa mi dovolite, Veličanstvo,
—	nadaljuje Orlov s popolnoma spremenjenim1 glasom, — da popravim krivico, ki sem jo nekoč storil. Dovolite, da bo današnji dan zame dan veselja, — to pa bo zame največja nagrada.
—	O kakšni nagradi govorite, knez Orlov?
—	Prosim, da mi oprostite, — odgovori Orlov. — Prosim, da mi o-prosti človek, kateremu sem povzročil težko bolest.
Storil sem to, ker me je premagala strast, ker nisem vedel, kaj delam.
V tistem nesrečnem trenutku sem napadel kneza Aleksandra Potemki-na, ranil sem ga s svojo sabljo, pri tem pa sem bil tako nesrečen, da sem uničil njegovo oko.
Radi tega dogodka sem se že zdavnaj bridko kesal, — dolgo potovanje po morju in osamljenost ter tiho življenje so pripomogli k temu, da sem spoznal svojo krivdo.
Vaše Veličanstvo prosim, da posredujete med menoj in med knezom Potemkinom in da mi dovolite, da sé obrnem h knezu Potemkinu m ga prosim odpuščanja.
Katarina prikima z glavo.
Orlov ponudi svojemu sovražniku roko.
—	Knez Potemkin, — reče Gregor Orlov z globokim glasom, — dajte mi roko, — oprostite mi, pomerite se z menoj! Doslej sva si bila sovražnika, — na škrido Njenega Veličanstva in naše države!
To pa se ne sme več nadaljevati,
—	oba imava iste interese, — najina carica nama nalaga, da storiva našo domovino veliko in mogočno in braniva svojo vladarico.
To naju mora zediniti, midva morava biti nepremagljiva viteza, ki bosta stala poleg Katarininega prestola, tako da se naši ljubljeni ca-
rici ne bo mogel približati noben sovražnik s slabim namenom.
Če vam je mogoče, knez, pozabite na tisto, kar sem vam storil, dajte mi svojo roko in pomislite na to, da sem jaz starejši, da vam skesano prožim roko.
Potemkin položi svojo desnico v Orlovo.
— Knez, — reče Aleksander Potemkin, — ne jezim se več na vas.
—	Povzročili ste mi veliko nesrečo, pretrpel sem mnogo bolečin, — toda čas ozdravi vse rane, — ko pa vidim, da tako odkritosrčno skrbite za našo veliko carico, mislim tudi jaz, da bi bilo najboljše, če bi si bila prijatelja!
Zopet se je Platon Subov nahajal v bližini.
In zopet se je smehljal.
Prav dobro je vedel, da ne pomeni obnovitev tega prijateljstva ničesar drugega, kakor obnovitev sovraštva,
Vedel je, da je knez Orlov hotel pomiriti Potemkina samo zato, da bi ga potem z énim samim udarcem uničil.
Radi tega Orlov ni hotel, da bi mu bil Potemkin sovražnik, bal se je, da bi mu mogel škodovati pri carici, — pravo prijateljstvo pa je bilo med njima nemogoče.
Med Katarininimi dvorjaniki se je hitro razširila vest, da sta se nekdanji in sedanji caričin miljenec pomirila.
Minister Panin potegne svojo to-bačnico iz žepa, si prižge cigareto in začne premišljevati. Mislil je, da se je njegov učenec Aleksander Potemkin že naučil, kako je treba postopati z divjimi zvermi, — človek jih mora najprej malo pogladiti, da jih pomiri, ko pa pride čas, mu je treba ¿grabiti samo noc ali pa bič
—	takrat se pogovarjamo z njimi drugače.
Grof Panin je mislil, da bo s tem knezom Orlovom nekoč tudi druga-
če govoril.
Potemkin ni pozabil Katarinine zapovedi.
Pred polnočjo jo je moral čakati na obali jezera.
S knezom Orloviin je spregovoril nekaj ravnodušnih besed, potem pa je prosil carico za dovoljenje, da bi smel oditi.
Deset minut pred polnočjo je moral čakati Katarino na obali jezera in najeti gondolo.
O polnoči pa sta se zmenila z E-lizabeto za sestanek.
Sporazumela sta se, da se bosta sešla pri nekem starem paviljonu, ki se je nahajal na obali in katerega so imenovali Puščavnik, ker je tam nekoč živel človek, ki je živel samotarsko življenje.
Ta puščavnik je že zdavnaj umrl, izginil je, njegova hišica pa se je še vedno nahajala v carskem parku, — tu je stala kot spomin na pobožnega moža.
Ta majhna hišica je že slišala mnogo šepetanja zaljubljenih parov, slišala je že marsikateri sladki vzdihljaj zaljubljencev, ta stari paviljon je videl že marsikatero solzo, slišal -mnogo priseg večne ljubezni,
—	tam so se po navadi shajali zaljubljeni pari.
Elizabeta se sploh ni prikazala na proslavi, čeprav bi to pod krinko doktorja Betalesija lahko brez skrbi storila.
Potemkina ni videla radi tega že nekaj ur, z vso silo svoje duše je hrepenela po času, ko bosta zopet združena.
Pa tudi Aleksander Potemkin je komaj pričakoval, da bo napočil čas, ko se bosta sešla pri starem paviljonu.
— Potrpežljivost, •— si misli Potemkin in potegne iz žepa svojo uro,
—	nikdar več je ne bom zapustil, nikdar več se ne bova ločila.
Za beg je vse pripravil, točno je je vse preračunal, torej mu je bil
uspeh zagotovljen.
Potemkin in Elizabeta sta svoj sklep zaupala Api-askinu, ki je obljubil, da bo priskrbel kočijo.
Apraskinu se je posrečilo da je kupil majhno, čisto navadno kmet-sko kočijo in dva konja.
Apraskin sam pa bo kočijaž.
Sklenil je, da bo čimprej odpotoval domov, kajti hrepenel je po svoji ženi. po Mili.
Javiti jehotel staremu Voroncovu, Natalki Soltikovni, Miroviču in Olgi, da je Elizabeta zopet našla svojega Potemkina in da bo mladi par ostal odslej vedno skupaj.
Vedel je, da bo ta vest vse veselo razveselila, v tem pa sta ga prehitela Elizabeta in Potemkin s svojim načrtom o begu in Apraskin je seveda takoj pristal na to, da bo prevzel službo kočijaža.
Med tem premišljevanjem je Potemkin prispel do jezera.
Površina je bila mirna in temna.
V	daljavi je videl nebroj lampi-jončkov, na lahnih valovih pa so se zibale gondole.
V	gondolah so sedeli italijanski gondolijerji, katere je Katarina nalašč za to prireditev poklicala v Rusijo.
Potemkin je stal na obali in motril črnolace, od južnega solnca ožgane inozeince.
Tu pa tam je že nosila katera gondola zaljubljene ljudi.
Gondolierji pa so prepevali pesen svoje domovine. To je bila sladka pesem polna hrepenenja, ki se je dvigala v Carskojem selu, daleč od domače grude v noč.
Potemkin je premišjeval, — moral je ubogati, če mu je bilo po volji ali pa ne.
Šel je, da bi poiskal gondolo zase in za carico. Moral pa je dobro premišljevati o tem, kako bi se pravočasno iznebil Katarinine družbe, da bo lahko ušel z Elizabeto.
Sprehajal se je po obali in pre-
SLOVE
SKI
LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
■ar^"
liubeši, ki je s svojim svetom stal ob strani in s svojim uplivom pomagal in s svojo besedo bodril šolski odbor, ki je >mel na skrbi vso pripravo.
Druga zahvala gre šolskim sestram, zlasti sestri Alfonzi, ki je o-troke tako lepo pripravila.
Nadalje so zaslužili posebno zahvalo tudi pevci in pevbvodja Pavle Planinec, ki so z mnogimi žrtvami navežbali tako lepo petje, da smo bili ponosni in se je čudil župnik in monsignor Olaizola.
Vsem naj bo torej izrečena topla zahvala in ob eneme iskrena častit-ka.
Zahvala tudi vsem, ki so mene tako ljubeznjivo sprejeli, da sem se počutil kakor doma. Zahvalo posebno gospodu konzulu, ki mi je dal na razpolago svoj avto in mojim sorodnikom, ki so mi dali gostoljubno streho v dneh mojega bivanja v Ro-sariju, ki mi bo ostalo v nepozabnem spominu.
Janez Hladnik
CERKVENI VESTNIK
22. okt. Maša na Avellanedi za Štefana Dravec. Molitve na Paterna-lu.
29. okt. Maša na Paternalu za Frančiško Ščuka. Molitve v Novi Pompeji.
Zadnjo nedeljo ta mesec v Novo Pompejo. Zberemo se ob 4.15 in bo najprej rožni venec, nakar bo naša pridiga in pete litanije, nato procesija v gornjo kapelico, kjer bomo kot običajno zapeli one prelepe pesmi, ki jih nikdar ne smemo pozabiti. Pridite torej vsi. To pot si boste pa tudi preskrbeli vozne listke za Lujan.
Birma v Rosariju je bila nekaj nepopisno lepega. 75 otrok je prejelo zakrament svete birme, zbralo se je na slovesnosti polovico vseh rosarij-skih Slovencev, to je 250. Nikdar se ni še zbi-alo v Rosariju toliko naših ljudi.
Vahte bomo praznovali takole: 1. nov. ob 10 uri maša na Paternalu. Ob 4 uri pop. molitve in petje za rajne v grobnici Jugoslov. podpor, društva na Čakariti.
Ob 5.30 pa sestanek staršev in prijateljev naše šolske mladine v šoli, ulica Paz Soldán 4824.
Janez Hladnik
Mladinski kotiček
Branka Rubeševa iz Rosarija, hčerka g. konzula Rubeše, pozdravlja msgr. Olaizola, poleg je g. Hladnik
PRIJATELJU V SPOMIN
Prerano oh, ti bela žena pretrgala je nit življenja, mrtvaški prt
prezgodaj bil ti je pogrnjen.
Ne moremo vživeti se v resnico, da tvoj veseli smeh ne bo se več da ti, prijatelj,	[o
¡ nikoli več med nas ne boš se vrnil.
.f
j Kako je tista steza zapuščena, i ki vsak dan hodil si po njej, i kako je v vrstah naših prazno, ! odkar te ni...
I	'
; Od vseh najbolj žaluje tvoja mati: I vsak dan jo vidimo ob grobu stati.
Prinaša rožic ti dišečih
in z grenkimi solzami jih zaliva.
Albina Zakrajšek:
PALČEK IN VELIKAN
Palček in velikan sta imela vsak svojo zemljo. Palček je bil miroljuben možiček in je svojo zemljo skrbno negoval. Velikan pa je s težko
gorjačo lomastil okoli in lenaril. Njegova zemlja je bila strašno zanemarjena. Rodila mu ni ničesar. Pa se je polakomnil palčkove zemlje, da bi brez trudá užival njene sadove. Stopil je za mejo in oblastno zakričal:
"Hej, hej, črviček drobni, zapomni si: poslej je tvoja zemlja moj življenski prostor! Jaz bom gospodaril na njej, ti pa bodi moj hlapec."
Palček je skušal najprej zlepa dopovedati velikanu, kako krivična je njegova zahteva. Ko pa je videl, da so vse njegove besede bob ob steno, se je vzpel na prste in odločno rekel:
"Zemlja je moja last in ostane. Na njej sem se rodil, na njej bom umrl. Jaz sem jo gojil, z mojim znojem je prepojena — ne dam je kar tako. Za vsako ped se bom boril."
Velikan se je porogljivo zagroho-tal:
"Komaj za malo južino te je, pa se mi upaš postaviti po robu! Če mi zemlje ne daš zlepa, ti jo vzamem zgrda. Spoprimiva se!"
In sta se spoprijela. Velikan je s svojo dolgo gorjačo opletal okoli sebe, da se je vse kadilo. Zadel pa je v svoji nerodnosti vse drugo, samo palčka ne, ki se mu je spretno izmikal Palček ni bil samo marljiv, bil je tudi bistro umen in zvit. Oborožil se je z drobno iglo in se zakadil Pelikanu pod noge. Zbadal ga je, da je velikan kar skakal in rjul od bolečine.
Tako sta se borila do noči. Velikan je zaman napenjal oči, da bi svojega nasprotnika z gorjačo pobil. Palček pa je izkoristil temo in je splezal po velikanovi nogi navzgor. Na njegovem hrbtu se je uta-boril in ga tam zbadal tako dolgo, da je velikan zatulil:
"Daruj mi življenje, premagan sem!"
Palček je bil usmiljenega srca. Pri zanesel je velikanu in skočil z njegovega hrbta na tla. Potem je rekel:
"Bratec, moder svet ti dam. Na-
mesto da se brez dela klatiš okrog in z gorjačo groziš sosedom, ki obdelujejo svojo zemljo v potu svojega obraza, se loti dela tudi ti! Pre-orji svojo zemljo, pognoji jo in po-sej — pa ti bo prav tako bogato obrodila, kakor, obrodi drugim."
Velikan ga je ubogal. Vrgel je gorjačo v bližnje jezero in začel o-rati svojo zemljo. Skrbno jo je po-gnojil in posejal.
Ko je prišlo poletje, so bile velikanove njive polne zlatega klasja. Jeseni je žito požel in napolnil z njim kaščo do vrha. Pozimi je užival sadove svojega truda in je bil na vso moč hvaležen modremu sosedu, drobnemu palčku, ki mu je odprl oči in dokazal, da edinole d°-lo rodi blagoslov.
M. K.:
OČKA MOJ . . .
Se spomniš še,
kako ob tistih večerih
si" me na kolenih ujčkal
in mi dejal:
hopsa, hoj,
zdaj si v nebesih,
sinek moj!
Globoko pod zemljo,
kjer težke skale so nebo,
kot v črnem peklu
zdaj živiš,
za naš vsakdanji kruh trpiš, o.joj,
očka moj! —
NESPAMETNI KOZLIČEK
(Ruska narodna basen.)
Kozliček in kozai sta odšla v gozd, da Ssi liabereta krme. Kozliček je nabral krme zvrhan koš, koza pa komaj polovico. Zaradi tega se je kozliček razsrdil in poklical volkove :
"Volkovi, volkovi, pridite in po-žrite kozo!"
Volkovi so odgovorili:
"Nak, ne pridemo!"
"Počakajte, počakajte," jim je zagrozil kozliček, "bom poslal nad vas lovce. Lovci, pridite in ustrelite volkove!"
Lovci so odgovorili: "Nak, ne pridemo!" "Počakajte, počakajte," jim je zagrozil kozliček, "bom poslal nad vas vrv! Vrv, vrv, pridi in zveži lovce!" Vrv pa je odgovorila: "Nak, ne pridem!" "Počakaj, počakaj." ji je zagrozil kozliček, "poslal bom nad tebe ogenj! — Ogen, pridi in zažgi vrv!"
Ogenj je odgovoril: "Nak, nočem!"
"Počakaj, počakaj, bom ' poslal nad tebe vodo. — Voda pridi in pogasi ogenj!"
Voda je odgovorila; "Nak, ne pridem!" "Počakaj, počakaj, bom poslal nad tebe vole! Voli pridite in popij-te vodo!" Voli pa so odgovorili: "Nak, nočemo!"
"Počakajte, počakajte, poslal bom nad vas čebele! — čebele, pri-letite in opikajte vole!" Čebele so odgovorile: "Nočemo!"
"Počakajte, poslal bom nad vas kokoši! — Kokoši, pridite in pozo-bajte čebele!"	t
Kokoši so zakokodajskale: "Nočemo!"
"Počakajte, neubogljivke, poslal bom nad vas race — Race, pridte in okavsajte kokoši!" Race so zagagale: "Nočemo!"
"Počakaj, počakajte, poslal bom nad vas gosi! — Gosi, pridite in populite racam perja!'' Gosi so odgovorile: "Ne pridemo!"
"Počakajte goske, poslal * >m iud vas orla! — Orel, prileti i.odavi gosi!"
In orel je priletel in začel klati goske, goske so začele racam puliti perje, race so se s kljuni zagnale' v kokoši, kokoši so hitele zobuti čebele, čebele se začele pikati vole, voli so začeli piti vodo, voda je hotela pogasiti ogenj, ogenj je hotel zažgati vrv, vrv je hitro zvezala lovce, lovci so začeli streljati volvo-ve, volkovi so drveli proti kozi.
Koza pa se je medtem skrila pod brv — jn tako so volkovi namesto nje ugrabili kozlička in ga pojedli.
mišljeval, kako bo pobegnil z ljub-ujeno deklico.
Ko je prišel do stopnic, katere je ukazala Katarina zgraditi za to prireditev in ki so vodile do jezera h gondolam, je zagledal lepega mladega gondolierja.
Potemkin stopi bliže.
—	Hej — mladenič, — vzklikne Potemkin italijanski, — pridi iz svoje gondole, rad bi s teboj govoril!
Condoliere skoči na obalo in se postavi pred Potemkinom s ponižno kretnjo.
Knezu je mladi in lepi gondoliere ugajal. Na bledo čelo so mu padali črni kodri.
Mladenič se je bolestno smehljal, Potemkin pa je mislil, da revež hrepeni po svoji daljni domovini.
—	Mladenič, ugajaš mi, — reče Potemkin. — Ali si tudi ti eden izmed gondolierjev, ki jih je carica poklicala iz Italije.
—	Sem, signor!
—	Kako se imenuješ?
—	Kako se imenujem?
Gondoliere ga hitro pogleda, potem pa reče:
—	Imenujem se Gianettino! ' — Odkod si?
—	Tz Benetk, gospod!
—	Kako pa ti ugaja v Rusiji?
—	Hvala, signor — tukaj je mr-' zlo!
Potemkin se nasmehne.
Bilo je poletje, ta tujec pa se je pritoževal, da je mrzlo! Sicer pa to ni bilo ničesar čudnega, kajti mladi Italijan je bil vajen pripekajoče-ga italijanskega solnca.
—	Povej mi, Gianettino, ali si že kedaj videl našo carico Katarino?
Potemkin ni opazil, kako so se mladeničeve oči pri tem vprašanju zasvetile.
—	Nisem je še videl, signor, — odvrne gondoliere.
—	Dobro, zelo dobro! — vzklikne Potemkin. — Poslušaj, nekaj ti bom
povedal! Ali hočeš zaslužiti mošnjo denai'ja ?
—	Signor, prišel sem v Rusijo, da bi zaslužil denarja, — hahaha, prišel sem samo radi tega.
In zopet ni opazil Aleksander Potemkin, kako porogljivo in trpko so zvenele mladeničeve besede.
Potemkin potegne iz žepa svojo denarnico, ki je bila nabito polna denarja.
—	Ta denarnica naj bo tvoja, Gianettino, — reče Potemkin, — če mi storiš majhno uslugo!
—	Hm, lahko bi zahtevali, da bi vam storil uslugo, ki pa bi jo moral plačati s svojo glavo.
—	Ah, — takoj se boš prepričal, da gre le za majhno nedolžno šalo!
—	Za šalo — govorite, signor kaj moram storiti?
Potemkin je dal gondolierju znamenje in oba sta se oddaljila od obale nekaj korakov.
—	Čez nekaj trenutkov bo prišla sem na obalo neka dama. Opazil boš, da bodo v tem trenutku pristale vse gondole ob obali in da bodo vsi ljudje izginili iz gondol.
—	S to damo bom stopil v tvojo gondolo, Gianettino, in vozil naju boš po jezeru, pri tem pa boš prepeval čim žalostnejše svoje bene-čanske pesmi. Ali ine razumeš?
—	Razumem, signor! •
—	Sedaj pa poslušaj, Gianettino! S to damo si bom dovolil majhno šalo, ker me je pred kratkim užalila v družbi, ti mi boš pri tem pomagal. V trenutku pa, ko bo postajala dama napram meni nežna, bi jo rad pobrisal!
—	Radi pobrisali? — Toda, signor, vi pozabljate, da se bomo nahajali sredi jezera!
—	Seveda, tvoja dolžnost pa bo takrat, dat se boš neprenehoma držal obale in sicer tako, da mi bo treba samo skočiti, pa bom na trdih tleh!
—	Aha, — potem pa?
—	Potem pa moraš gondolo hitro potisniti od obale in jo peljati čim dalje na jezero. Ostani najmanj dve uri na vodi daleč od obale!
—	Kaj pa, če bo vpila, signor?
—	Vpila bo in besnela, — toda to naj te prav nič ne moti. Ne jem-lji je v poštev, temveč z njo ostani na jezeru!
—	Kaj pa potem? — vpraša Gianettino. — Pa ne, da bi jo moral voziti s svojo gondolo celo noč?
—	Če jo moreš zadržati dalje časa, ti ne bo žal, — če pa ti to ne bo mogoče, pripelji čez dve uri gondolo zopet k obali in ji dovoli, da izstopi.
—	To je vse, kar mi je treba storiti?
—	Vse, za to pa boš dobil to mošnjo zlata, pozneje pa se lahko vedno oglasiš pri meni in vedno boš dobil nagrado. Za vsako nadaljno uro, ko jo boš zadržal na jezeru, boš dobil od mene dve sto rubljev!
—	Strinjam se, — odvrne Gianettino in se nasmehne. — Potrebujem denarja, — zagotavljam vam, da bo ta dama smela oditi iz moje gondole šele takrat, ko se bo že začelo daniti.
Potemkin je bil zadoovljen.
Mladi Benečan je bil po njego-, vem mnenju pripraven mladenič.
Potemkin si je izbral to pot, ker ni vedel, kaj bi sicer storil. Če se nui ne bo posrečilo čez četrt ure oditi od Katarine, ne bo mogel čakati Elizabete na določenem prostoru.
Z bliskovito naglico bo skočil iz gondole, za tistim drevje pa ga bo čakal Apraskin s kočijo. Preden bo preteklo pet minut, bodo konji že daleč.
Takrat^ pa naj Katarina začne na. jezeru besneti in kričati, če hoče, — to ga ne bo več motilo.
Takrat bo Potemkin držal v svojem naročju Elizabeto, konji pa bodo dirjali po cesti proti Petrogradu,
rešena bosta, ker bodo njuni konji najmanj dve uri pred zasledovalci.
Čez dve uri se bosta že nahajala v Petrogradu. Tam ¡je bosta preo-blekla in odpotovala v Kronštadt, kjer ju ne bo nihče spoznal in se bosta vkrcala ter odpeljala.
—	Sporazumela sva se, Gianetti no, — reče Potemkin, — sedaj pa pojdi v svojo gondolo in si zapomni zaninenje.
Pel boš, ko pa ti bom dejal: — zapoj še kakšno pesem kondoliere, — vedi, da je napočil trenutek, ko ti bo treba zaveslati proti obali, tako da bom lahko skočil na suho. Si me-li razumel?
—	Sem, signor.
Gianettino vzame mošnjo srebra in se vrne k obali.
Potem pa skoči v svojo gondolo, sede in se zagleda v noč.
Potemkin se nasloni na neko drevo, — čakal je carico.
Katarina je bila medtem v družbi kneza Gregorja Orlova in ostalih gostov.
Carica je bila zelo milostljiva. Orlova je znova navdušila caričina lepota, trdno je bil prepričan, da ne bo minilo dolgo, ko bo zopet postal njen miljenec kakor nekoč.
Knez Gregor Orlov je namenoma odpeljal carico v utico, v kateri je bila prijetna poltema.
Pokleknil je h Katarinim nogam in vzkliknil:
—	Sama sva, naposled sva vendar sama! Oh, carica, kako sem hrepenel po tem trenutku. Medtem ko sem se nahajal na svoji ladji, ko sem vršil svojo nalogo v Benetkah, ko sem bli v daljni tuji državi, sem neprestano mislil nate, Katarina, — predstavljal sem si trenutek, ko bom smel zopet klečati pred teboj!
Sedaj je naposled napočil ta trenutek, sedaj ti lahko rečem, kako sem srečen, da sem ti mogel storiti uslugo.
Ukazala si Paninu, naj se mi zahvali v tvojem imenu.
Toda zakaj potrebujeva posredovalca?
Bil je čas, ko med carico Katarino in Gregorjem Orlovim ni bilo nikogar. To je bil najsrečnejši čas, Katarina, ko sem bil« jaz edini smrtnik, ki je smel objemati najlepšo ženo sveta.
Katarina zapre oči.
Tudi Katarina se je mnogokrat spomnila na dni, ko je bila še nežen popek in je Orlovu darovala svojo prvo ljubezen.
—	Vi me ne prekinjate, Katarina, — ali smem nadaljevati? — vpraša Orlov.
Katarina pokima.
Dovolila mu je govoriti, — bas danes je zvedela, da jo je Potemkin izdal, da jo je prevaral, — radi tega je rada poslušala pripovedovanje kneza Orlova, spominjala se je sladkih trenutkov.
—	Ali smem govoriti? — vpraša knez Gregor Orlov. — Ali smem povedati vse, kar želim?
—	Nadaljujte! — zašepeče Katarina.
Knez Orlov prime njeno roko.
—	Moja edina carica, — reče stari malopridnež, — videl sera, da sem padel v nemilost, videl sem, da seiu izgubil najlepšo ženo sveta.
Zadovoljiti bi sebil moral s tvojo ljubeznijo, toda ti si me napravila mogočnega, Katarina, jaz p® sem človek in ničesar višjega in tolika sreča me je omamila.
Postal sem ohol, — ker sem vedel, da pripada tvoja ljubezen samo meni, kljuboval sem tudi tebi. namesto da bi te bil vedno smatral za svojo gospodarico.
Orlov jo objame in pritisne k sebi.
V njem je vzplamtela stara lj11" bežen.
(Dalje prihodnjič)