Nagla smrt italijauskega kralja Viktorja Emanuela I. Sijajna gospoda je novega leta den 7 Rimu ^hajala v kvirinalsko palačo čestitat italijanskemu kralju. Ta je bil precej dobre volje do 7seb, le diplomatom ali zastopnikom 7uanjib drža7 je opomnil, da se za Italijo in za 7so Evi-opo pripra^ljajo 7ažne reči, pri katerih bo zopet oster toeč odločil. Par dui poznej ga je obiskal francoskih repnblikancev vodja, zviti Gambetta, z katerim se je pri zaprtih d^erih pogo^arjal. Toda brž potern so se rau vnela pljuča in 9. januarja je umrl — spre^ideu z sv. zakramenti, 57 let star. Viktor Emanuel je bil in ostane, čeravno osebno nialo kaj prida, vsekako znamenita oseba v s7etni in cerkveni zgodo^ini. Z pornočjo italijanskih prtkucubov, freiaiaureijev ia jihovih zavezniko7: Palnneistona, Napoleona III. iu Bismarka je iztiral Avstrijance iz Italije, pregual burbonske 7ladaije iz Modene, Paiine in Neapolitanskega ter napoaled cel6 papeža oropal njego^ib dežel ir tako 7se italijanske dežele združil 7 eno, precej 7eliko in imenitno kia!jest7o. Zoper 87. katoliško Ceik^o je kot kialj podpisal veliko neizm^rno hudib zaukaze7 ia se tako močno pregrešil. Vzel je papeževe dežele, mesto Rim in 7 njem palače, ki .so bile od nekdaj lastaina namestDikov Kri stuso^ib; pograbil je po celej Italiji 7se cerk^eno premoženje, zatrl 7se samostane in katoliške za7ode. S7. očeta Pija IX. je imel pra7 kot jetnika zaprtega 7 7atikanskej palači, okoli katere je bilo polno nasta^ljenih njego^ih beriče7, vobuno^ in 7ojako7. Ali 7kljub temu je naposled 7 smrtni sili dobil odpuačanje od 87. očeta ter je kot katoličan umrl, spra^ljen z razžaljeno Cerk^ijo, spia7ljea, kakor upamo, tudi z Bogom! Ta čudeo člo7ek se je narodil 1. 1820. kot sin pijemontežkega ali aardinskega kialja Karla Alberta. Ko je ta od naaega slavnega Radeckija pri Novari bil tepen in pobit 23. tuarca 1849, se mu je kralje^anje tako pristudilo, da je krono odložil in jo dal S70jemu sinu Viktorju Emanuelu, ki je nesrečno 7ojsko brž skončal in mir naredil. L. 1859. se je z francoskim cesarjem Napoleonom III. '¦ • ;zal zoper nas ter je po bitkah pri Mortari, Mageuti in Solfeiinu pograbil Lombardijo z Milanom, potetn Toškano z Florencijo, dalje Parmo, Modeno in del papeže^e dežele z Bologno. Sedaj je začel zoper ueapolitanskega kralja ro^ati z pomočjo Garibaldija. Uže 1. 1861. je kialja pregnal in se polastil lepega Neapola in rodovitne Sicilijc. Vse do sedaj ugrabljene dežele je združil 7 italijaasko kralje8t70, on sam je iz pijemoutežkega kialjiča postal ¦pivi' italijanski kralj. Toda Italija po njego^ib mislih še ni bila po 7sem dognaua. Manjkalo še njej je lepe Venecije in starosla^uega Rima. L. 1866. se je zvezal z Piajzi in z Bismarkom zoper A^stiijo. Bil je sicer od nas hudo tepen pri Custozzi in Višu. Ali ker amo se zoper Prajze uesrečno 7OJsko7ali, nam je italijanski kralj vendarle izmeknil Venecijo in uovega kraljest^a meje potisnil do Tirolskega, Koroškega in Goiice. Rima pa ni mogel brž dobiti 7 svojo oblast, ker so papeža branili francoski vojaki in Gaiibaldija, ki je % 37ojimi od Viktor-Euianuela dobro podpiraninii prostovoljci prilomastil blizu do Rima, pri Mentani hndo pretepli iu izrinili. Ko so pa 1. 1870. Francozi bili od Prajzev strahovito pobiti, cesar Napoleon III. 7Jet in odsta^ljen, je zviti Viktor-Emanoel to priliko dobro porabil. Njegova 7ojska je meni nič tebi nič kar naravnoč mahnila 7 Ritn in papeža potisnila 7 vatikansko palačo. Vse drugo je italijanski ki alj pograbil; starosla^ni Rim je postal koncem 1. 1872. glavno mesto Italije in prestolnica Viktorja Einanuela. . ..; Ko so njego^i 7ojaki 1. 1870. vdili prflji Rimu, 80 na vsa usta kričali: nRoma o morte" t, j. Rim ali smrt. No, sedaj se mu je oboje &f> pike spolnilo. Dobil je Rini in. 7 njem kralje^al 7 let, pa tudi stnrt ga je ondi dohitela. > t Papež Pij IX. so 7ae izobSili, kateri so pnpomagali pri zasedanju papeževih dežel in Rima, toda imeuo7ali niso nikogar. Ko je tedaj ViktorEmauuel 9. jan. 87ojemu d^ornemu kaplaoa, k^noniku Anzinotu nazaanil, da hoče z sv. zakrameuti gprevideu biti, je ta brž poslal k sv. očetu prašat, kaj niu je ntoiiti. Ta 86 usmilijo kralja in odpošljejo takoj č. g. Ceuti-ja z polnim pooblastilom glede sv. odveze. Kralj se temu res izpove, dobi odvezo iu prejiue iz rok *dvornega kaplana z veliko pobožnostjo vpričo svoje kraljevske rodbine iu mini8trov sv. Rešnje telo. Kmalu potem je zgubil govorico ter je sede v postelji z roko dajal znamenja in jemal slovo; okoli V*tieh izpije kupico vode, izdibue globoko, nagne glavo in umrje. Ko 80 8V. oče o teni dobili glas, 80 z lokania pokrili 8voj obraz iu molili za tistega, ki jih je najhujše preganjal. Cudno je tudi to, da je Viktorjev saveznik, Napoleon III, isti den v mesecu, namreč 9. jauuarja (I. 1873.) umrl. Nedavno so se kraljevi dvorniki pogovarjali, kako bodo papeža pokapali. Sedaj pa žalujejo sami na grobu svojega mitvega kralja; 861etni Pij IX. pa živijo!