Ust ljudstvu v pouk in zabavo. SaEaj« vsak Četrtek In velja s poStnino vre3 In v Maribora ■ po«ljanjem na dem za celo leto i K, pol leta 2 K In za četrt leta 1 K. Naroinlna za Nemčijo 5 K, za drage IcvenavrfrHdfc= leEela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plaža na leto samo S E* Naročnina se poSilja na: Dpr&vniStvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Katal-lakcroega drofitva" dobivajo list brea posebne narofcoinea *— Eosamezni listi stanejo 10 vin. Uredništvo: KoroSka cesta itev4 5» —. Eokopisi se ne vradajoj i-h JJpravništvo:. Korolte» cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije4 ffift inaerate se plačnje od enostopne petitvrste s« enkrai BS sin* »a dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popusta InseraH se sprejemaj do srede zjutraj —> Rs« zaprte reklamacije so poštnine proste« Današnja številka obsega 12 strani. Razmere na Ogrskem. V glavnem mestu Ogrske, v Budimpešti, so se vršili pretepeni teden krvavi nemiri. Mnogo mrtvili in na stotine več ali manj lahko ranjenih je končni zaključek teh večdnevnih krvavih nemirov, ki so bili mnogokrat pravi boji med podivjanimi delavci in oboroženo policijsko in vojaško silo. Prvi in glavni vzrok teh žalostnih dogodkov, ki so namočili ulice ogrske prestolice z gorko človeško krvjo, je iskati v političnih razmerah na Ogrskem, v drugi vrsti pa prideta v poštev nasilje, s katerim se hoče vzdržati na krmilu sedaj vladajoča maloštevilna kapitalistična ip plemenitaška družba, ter posurove-lost, h kateri vzgaja Široke ljudske plasti socialna demokracija. Politične razmere na Ogrskem so skrajno obupne. Politično moč imajo v rokah zastareli plemenitaš-ki rodovi in bogataši, po veČini židje, ki izžemajo deželo. Ti ljudje se vedno samo bore s kraljem, da bi pridobili kolikor mogoče svobodšČin in prišli končno do samostojne države, v kateri bi lahko gospodarili nad priprostim ljudstvom, zlasti pa nad nemadžarski-mi narodi, kakor bi hoteli, ki pa tvorijo na Ogrskem veČino. Za splošni blagor se ne brigajo. Ljudstvo je revno, se trumoma izseljuje, vsega sita vladajoča gospoda se pa že leta in leta poteguje samo za zvišanje svoje moči. Med tem, ko se po vseh državah vpeljuje razširjena volilna pravica, nočejo sedanji mogotci na Ogrskem o tem ničesar slišati. Po volilnem redu, ki je sedaj na Ogrskem v veljavi, je volilna pravica zelo omejena. Ošabni plemenitaši, oderuški bogataši, od vlade odvisno uradništvo Jri po deželi razne ljudske pijavke, to so po veČini sedanji ogrski volilci. Ogrska ljudstva nimajo nikake besede, in Če se govori o zahtevah ogrskega naroda, je to krvavo norčevanje. Ogrsko priprosto ljudstvo, zlasti naši prekmurski bratje, Slovaki, Rumuni, sedmograški Nemci itd., nimajo druge pravice, kot delati, plačevati in molčati, oziroma se izseliti z doma, če nočejo več trpeti in stradati doma. Vsak poskus, ki meri za tem, da bi se na Ogrskem volilni red preosnoval ip bi prišle široke ljudske mase do svoje pravice, vedo sedaj vladajoči oholeži preprečiti. Pri tem niso izbirčni v svojih sredstvih. Vsaka nepoštenost, vsako nasilje jim je dobro došlo, samo Če pomaga. V ljudstvu se je vsled vednega pritoževanja in izžemanja od zgoraj nabrala silna ne volja. Počasi sicer, a vendar-le se širi na Ogrskem politična izobrazba. Zapuščeni, zanemarjeni, zaničevani, priprosti ogrski državljan uvideva od clne do dne biolj krivice, ki se mu gode. Zato je klic po splošni in enaki volilni pravici vedno krepkejši. V zadnjem Času se je že govorilo, da ima preosnova volilnega reda v kralju samem zvestega zagovornika in da se bliža uresničenju, Sedanji ogrski ministrski predsednik Lukač je že predložil nekak načrt prvega volilnega reda in vršila so se že pogajanja med njim in strankami. Toda vse to je bilo po največ le varanje javnosti, slepljenje ljudstva, Da bi vlada zatrla to gibanje, je izvolila o-grska zbornica pretečeni torek za svojega predsednika grofa Tiso, znanega nasilnega nasprotnika volilne preosnove, ki bi gotovo zastavil vse moči, da jo prepreči. Socialni demokratje pa so odgovorili na to izvolitev s tem, da so v znak protesta proglasili splošno stavko. In potem je prišlo med stavkajočimi, ki so hoteli prirediti tudi obhod po mestu mimo državne zbornice, in policijo ter na pomoč poklicanim vojaštvom do krvavih bojev. Streljalo, ropalo, pobijalo, raz-ruševalo, zažigalo se je po mestu, da je bila groza. Nasilje vlade je izzvalo nasilje stavkujočih, ki so popolnoma podivjali in sa niso socialnodemokratičnim voditeljem, ki so jih poslali v stavko, hoteli več pokoriti. Anarhistične prekucijske nauke, ki jih uči socialna demokracija, so začeli delavci in razna brezposelna ponočna sodrga, katera se je tudi privalda iz svojih temnih kotov, vdejstvovati v. dejanjih in v Budimpešti so se zgjodila grozodejstva, zločini, podivjanosti, kakor smo o njih že slišali na Portugalskem, Španskem, Francoskem in drugod. V naslednjem poročamo natančneje o tem. ____ Krvavi nemiri v Budimpešti. Ogrski socialni demokratje so napovedali za četrtek, dne 23. maja, v Budimpešti splošni širajk. Ho- teli so pa rdečkarji napraviti tudi slovesen obhod po mestu. Delavstvo se je na posebnih letakih pozivalo, da se mu ni treba držati zakonov» Mestna oblast je socialnodemokraški obhod po mestu prepovedala. Vkljub temu je hotelo delavstvo izvršiti svojo namero ter se je zbralo v ranih jutranjih urah v predmestjih in je v velikih trumah korakalo v mesto. Policija se je tem trumam na več mestih postavila nasproti, a ni bila kos svoji nalogi. Nekako ob 9. uri je prišlo do prvega spopada med nemirneži in policijo. Na vojaštvo in policijo je na velikem trgu pred drž. zbornico začelo delavstvo metati kamenje. Policija je oddala prve strele. Pri teh strelih je padel nek delavec, Vedno večje trume delavcev so prodirale v mesto» Oborožena sila se jim je postavila nasproti. Iz vrst štrajkujočih so pričeli padati streli iz revolverjev proti policiji. Oddanih je bilo okrog 80 strelov. Zadet je bil poveljujoči častnik in več policajev. Nato je začelo vojaštvo z nasajenimi bajoneti prodirati proti delavskim trumam. Streljala je tudi policija; delavca Rudolf Holubeka je zadela krogla v glavo, da se je takoj mrtev zgrudil na tla. Nemirna množica je divjala po raznih mestnih ulicah naprej; pobi,'ala je Šipe, lomila svetilke in skušala razrušiti vse,, kar ji je prišlo pod roke. Na poslopju avstro-ogrske banke je pobila množica skoro vse šipe, neko zastavljalnico so popolnoma oropali. Po ulicah so doneli klici: ¡„Živela revolucija!" Na mnogih krajih so nemirneži podirali plinove svetilke, zar žigali plin, razbijali električne svetilke, metali kamenje na poulično električno žele«raco. prekopicnili mnogo voz; poškodovanih je bilo na cesti okrog 300 voz. Število štrajkujočih se je cenilo od 50 do 60,000. Ko je izvedelo delavstvo za prvo žrtev, je nasta^ la v njihovih' vrstah divja razburjenost. V divji strasti so začeli zažigati poslopja, gorelo je na več kra-jih. Požarno brambo razdivjana množica ni pustila do gorečih hiš. Strašen vik in ropot se je razlegal po budimpeštanskih ulicah» V veliki poljski ulici je polila množica voz poulične železnice s petrolejem in ga zažgala» Policija je najhujše nemirneže pri priči u-strelila, mnogo pa ukienila. V ulici Olstrogon je hotel nek delavec zgrabiti za bajo.net nekega vojaka, a vojak ga je ustrelil. V tej ulici so vdrli delavci v neko tovarno, razlili po ulici tri sode tera in jih zažgali, V Goinbovi ulici so bili nemiri še hujši» Divja dru-hal je streljala na vojaštvo in policijo. Tudi vojaštvo je odgovorilo z ostrimi streli, na kar je množica z divjim krikom odbežala, policija in vojaštvo pa za njo. Mestna in policijska oblast je dala ob 3. uri popoldne ustaviti ves promet po ulicah. Vse trgovine so zaprli. V ulici „Ring" je vrgel nek delavec dinamitno kroglo, ki se je razletela ter razbila vrata, Šipe in stene neke hiše. Policiji se je slaba godila. Druhal je oblegala popoldne dve policijski vojašnici, policaje, ki so se pokazali pred množico, pa so pretepavali. Ob 5. uri popoldne je dobil vojaški poveljnik nalog, da napravi z vojaštvom red v mestu. Od vseh strani so poklicali vojaštvo, ki je takoj zasedlo vse ulice. Hud boj se je bil v osrednjem delu mesta. Razdivjana množica je razbijala na vse strani in zažigala hiše» Na Frančiškanskem trgu je prišlo do vročega spopada med vojaštvom in Š'trajkujoČimi, Z nasajenimi bajoneti in s puškinimi kopiti je udarilo vojaštvo na divjo druhal. Socialnodernokraškim nemirnežem Še cerkev ni bila dovolj sveta, da bi jo bili pustili v miru. Vdrli so v njo celo med službo božjo in streljali iz revolverjev kot dokaz socialnodemokraške zdivjanosti. Nemiri so trajali pozno v noč, V predmestjih, kjer ni bilo toliko vojaštva in policije razpostavljene, je bil položaj še žalostnejši kot v osrednjem mestu. Strajkujoči so razbijali po hišah, pobijali Šipe, rušili trgovine, tepli mirno idoče ljudi, zapaljali poslopja, gorelo je do 30 hiš na več krajih ter je bila nevarnost, da se požar razširi. Le z največjo težavo in z združenim naporom so se dale goreče hiše pogasiti. Ura je odbila že polnoč, a boji med ŠtrajkujoČimi in vojaštvom so trajali še naprej. Policija je bila že popolnoma utrujena. Ker so razdjali nemirneži po mnogih ulicah svetilke, je bilo mesto na mnogih krajih v temi. Dasiravno je lil dež, vendar se je podila druhal iz ulice v ulico ter kar na slepo streljala proti oni strani, od katere je Čutila vojaštvo. Ob 9. uri ponoči je napadla druhal Ženski samostan v Hermin-ulici; s sekirami so razbijali vrata, drugi so pobijali šipe in zažigali» Velik strah se je polotil sester in gojenk v zavodu. Vojaštvo, ki je bilo poklicano telefonično na pomoč, je razgnalo druhal in ugasilo ogenj. Se-le proti jutru so se razgrajajoče množice razkropile na vse strani. V petek zjutraj dne 24, maja so se nemiri zopet nadaljevali. Druhal je polivala s petrolejem skladišča lesa ob Donavi in jih zažigala. Na ta način se je zažgalo tudi več hiš ter magacinov. Najhujši boj se je vršil ta dan v mestnem gozdiču, kjer so priredili so cialni demokratje več velikih zborovanj. Ko so se zborovanja končala, se je pričel zopet boj s policijo. Streljalo se je na obeh straneh, letelo je tudi kamenje po policiji, ki je začela streljati z revolverji. Policiji so prišli na pomoč huzarji, ki so z golimi meči sekali po zdivjani množici. Popoldne ob 5. uri je zavladal zopet mir. Ti žalostni izgredi imajo mnogo zlih posledic. Usmrčenih je bilo 9 oseb, težko ranjenih pa je nad 70, od katerih jih bo po izjavah zdravnikov Še nekaj umrlo. Lahko ranjenih je nad 100. Ustrelje.na sta med drugimi 121etni deček in mlada deklica. Pogreb žrtev nemirov se je vršil na Binkoštni ponedeljek, dne 27. maja. Mnogo tisoč delavstva in drugega občinstva se je udeležilo pogreba. Udeležila sta se pogreba tudi poslanca Justove stranke, Bako-niji in Gyorffij ter tudi nekaj poslancev drugih strank. Rakve so bile pokrite s cvetlicami. Poslanec J ust je podaril venec z napisom: „Žrtvam volilne pravice, Julij Just." Tudi avstrijska socialna demokracija jo poslala venec. Ob grobu je govoril žrtvam v slovo poslanec Bakoniji, ki je stavil umrle kot mučenike svobode, Pritisk tisočere množice h grobom je bil tako silen, da je bil nek delavec potisnjen ob grob' in je nadel vanj. Ko so grob zasuli, so ga obsipali s cvet-jem.___________ Politični ogled. — Državni zbor. V četrtek, dne 23» maja, je bila zadnja seja pred BinkoŠtmi, V tej seji je govoril naš poslanec dr. VerstovŠek v slovenskem jeziku. Njegov govor je trajal skoro 3!4 ure. Nemški petelini so bili silno razjarjeni, ker dr. Verstovžek ni hotel govoriti nemški. Govornik je ostro bičal uradniško predlogo, ter je zahteval, naj se raje boljše skrbi za nižje uradnike in uslužbence, ne pa za višje uradnike. Za povišanje plač uradnikom zahteva vlada od davkoplačevalcev 29 milijonov kron» — Za leto 1912 je v, državnem proračunu navedeno, koliko uradnikov moramo vzdrževati in kako velikanske svote se potrošijo za uradništvo. Državnih uradnikov je 46.453, stroški 176,742.000 K; državnih učiteljev 9521, stroški 53 milijonov 220.000 K, sodnikov 5348, stroški 28,862.000 kron, praktikantov 4204, stroški 3,361.000 K, avskul-tantov 1174, stroški 1,789.000 K. Skupaj 66.700 na-stavljencev, 2(ii3,974,000 K stroškov, Poduradnikov in služabnikov je 28,868, stroški 49,830.000 K» Vseh drž» uslužbencev je 427.564, ki stanejo 763,049.000 kron. Te Številke rastejo leto za letom. Kam bo prišla naša država? — V tej seji se je razpravljalo tudi o nujnem predlogu glede hišno-najemninskega davka. Seja je bila ob 4. uri popoldne zaključena. Prihodnja seja se vrši daneSj dne 30. maja, — Zunanji minister grof Berchtold se je mudil od 25. do 26. maja v Berolinu, kjer je obiskal nemškega cesarja Viljema in odlične nemške državnike. Cesar je Berchtolda prijazno sprejel in se pogovarjal ž njim o važnejših političnih zadevah. Obisk Berch-toldov v Berolinu je imel namen, da stopi novi zunanji minister v stik z vladarjem in z merodajnimi državniki prijateljske države. Dne 26. maja jfc odpotoval Berchtold v Draždane, kjer je obiskal saškega kralja Friderika Avgusta. Dne 27. maja se jo vrnil Berchtold nazaj na Dunaj. — Ogrsko. Novi predsednik državnega zbora, grof Tisa, hoče s silo ugnati opozicijo in spraviti vojaško predlogo skozi. Poslance manjšine, ki ne mirujejo, se kar izključi od več sej. Vendar manjšina tudi ni izgubila korajže in hoče nadaljevati boj ra volilno preosnovo naprej. Just je izjavil, da ni misliti, da bi mogla vlada brez volilne preosnove rešiti vojaško predlogo. Opozicija se je združila in bo brezobzirno postopala proti vladi, ki bi hotela rešiti vojaško predlogo. — Balkanske zadove. Italija je čedna zaveznica Avstrije. Z Rusijo se je Italija na tihem domeni- la, kako naj se urede zadeve na Balkanu za slučaj, Če pride kakšna izprememba. Prihodnji mesec prideta na Dunaj bolgarski in Črnogorski kralj, ob tej priliki se bo gotovo govorilo o novem položaju na Balkar nu. Rusko vojno brodovje kroži po turških vodah pred Dardanelami, kar dela Turčiji velike skrbi. Turčija je že vprašala Rusijo, čemu zbira vojaštvo ob meji. Rusija je sicer odgovorila, da nič hudega ne namerava, gotovo pa je, da hoče Rusija sedaj dognati vprar Šanje glede Dardanel in glede perzijske meje. To bo poizkusila doseči najprej s sklicanjem evropskega mirovnega shoda, če se pa to ne posreči, pa z orožjem. — V Albaniji in Macedoniji vre. Vstaši se zbirajo v gorah in se oborožujejo, Turčiji prete zopet slabi časi. — Nemčija. Nemški državni zbor je odgoden do 2(6, novembra. V seji dne 22. t. m. je socialni demokrat Ledebur ostro napadal cesarja. Prišlo je do viharnih nemirov. Ker predsednik KaempI te napade ni odločno zavračal, so izrazile nekatere stranke svojo nezadovoljnost nad predsednikom, in zaradi tega. je Kaempi odstopil. Kot njegov naslednik se imenuje poslanec Payer, — Pruski deželni zbor ima na dnevnem redu zakon, ki dovoljuje novih 100 milijonov mark' za nakup poljskih posestev na Poznanjskem in. za naselitev Nemcev na njih. Poljedelski minister je izjavil, da hoče vlada v bodoče še brezobzirnejŠe izvajati ponemčevanje poljskih krajev, — Kakor se poroča iz Berolina, namerava cesar Viljem sam s posebno jiaredbo omejiti dvoboje Častnikov v nemški armadi. — V Belgiji se bodo vršile v kratkem volitve za državni zbor, ker je kralj stari državni zbor razpustil.. Liberalci in socialni demokratje so se združili in upajo na ta način premagati katoličane, kateri so imeli dozdaj veČino v zbornici. Na volilnih shodih nastopajo liberalci z nasilnimi sredstvi. Pretepajo se, da teče celo kri. Katoliškega kandidata markija Impe-rialija so liberalci na nekem shodu blizu mesta Bruselj težko ranili z noži in sekirami. Liberalci so pač povsod enaki. Tudi naši slovenski liberalci so lansko leto pri volitvah v državni zbor delali z lažmi, razbijanjem in silo, a so vkljub temu propadli. — Francosko. Za predsednika francoskega drž. zbora ali kamore je bil dne 23, maja izvoljen svobo-domiselc DeŠanel z 292 glasovi. Njegov protikandidat, bivši podpredsednik Etienne, je dObil 208 glasov, — Vstaja na Kuhi. Zamorci so se uprli Ameri-kancem. Vstaja se strašno širi. Vlada je ukazala zapreti vse tvornice, ki izdelujejo sladkor, ker se boji, da jih vstaški zamorci napadejo in izkuŠajo zažgati, Kuba je otok v Ameriki, Do leta 1898 je bil ta rodovitni otok last Španije; a po vojski med severoameri-škimi Združenimi državami in Španijo leta 1898 je prešel otok v last Amerikancev, Vstaja se ponavlja na tem otoku leto za letom, ker tamkajšnje zamorce preveva že od nekdaj uporni duh. Na otoku raste mnogo sladkornega trsa, tobaka (od tod imajo tudi cigare „kuba" svoje ime), kava, „k»kos"-orehi, pome-ranče, koruza, riž in raznovrstno žlahtno sadje. Tudi živinoreja je na otoku zelo razvita, — Maroko. Iz Feza, glasnega mesta te nemirne države, poročajo, da so oborožene domače čete vdrle po daljšem obleganju v mesto, da pa so se morale ko.nČno umakniti francoski artiljeriji z velikimi izgubami. Francoski general Girardot je s 4500 vojaki in 12 topovi prekoračil reko Mulujo in zasedel Gherif, kjer so se zbirali vstaši, Vstaški rod Berberi je dne 26. t, m. ponoči napadel zopet mesto Fes. Ob 1. uri ponoči so Francozi zopet napad odbili. Ob 6. uri zjutraj se je pričelo zopet streljati. Padlo je veliko Berberov, tudi več Francozov je bilo ranjenih, — Italij.-turška vojska. Italijani poročajo, da so se generalu Amegliu dne 17. t. m. Turki na Rodo-su popolnoma podvrgli. Zaplenili so Italijani 4000 pušk, 2 gorski bateriji, 2 strojni puški in mnogo streliva. Padlo je v boju 200 Turkov in 1200 je bilo vje-tih. Turke s Častniki vred so Italijani že dali prepeljati v Italijo, Na poslopju vjetega glavnega poveljnika v mestu Rodosu stoji napis: Kraljeva italijanska vlada. Prišli so na otok že italijanski trgovci s svojim blagpm. V Marmorskem zalivu nasproti Rodosu so Italijani pod admiralom Amarom obstreljevali in razdejali turško vojašnico. V zbornici v Carigradu so pa Turki sklenili, da se ne udajo, ker zahteva čast domovine, da se ohranijo neomajane vladarske pravice turškega sultana. Iz Afrike so začeli odpošiljati Italijani vojake domov in jili bodo nadomeščali polagoma z mlajšimi vojaki. Kot odgov!or na napade italijanskega brodovja v Egejskem morju je dne 21, maja turško ministrstvo sklenilo, da morajo tekom 14 dni vsi Italijani razen delavcev na železnicah, duhovnov ip vdov, zapustiti turško ozemlje. Vseh Italijanov na Turškem je okoli 50.000 in samo v Carigradu jih biva 10.000. Italijani bodo posebno hudo prizadeti s tem ukazom, ker bo s tem uničena njihova dobro razvita trgovina na Turškem. Turki pravijo, da so sklenili ta izgon posebno zaradi tega, ker so Italijani turške civilne u-radnike na Rodosu proti narodnemu pravu razglasili za vojne ujetnike. — Italijani so se polastili do 20. maja 10 turških otokov. Ti otoki Štejejo več kot 20.000 prebivalcev, ki so večinoma Grki-kristjani. Ti so že dolgo čakali, da se rešijo turškega suženjstva. Italijani so s tem, da so se začeli polaščati važnih otokov v Egejskem morju in v bližini evropske Turčije, pri-zadjaliTurčiji hujši udarec, kot Če bi se polastili Tripo-litanije. Ti otoki so nekateri zelo rodovitni, na njih cveto trgovina, imajo pa tudi varna pristanišča za trgovske ladje. Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 2. nedelja: Presveta Trojica. 3 pondeljek: Klotilda, kraljica; Oliva, devica. 4. torek: Frančišek K, spoznavalec. 5. sreda: Bonifacij, škof, Valtrija 6. četrtek Sv. Rešuje Telo. Norbert. 7. petek: Robert, opat, Bogomil. 8. Bobota: Medard škof; Maksim. * Iz šole. Na 6razredni deški ljudski Šoli v Celju je razpisano mesto učitelja, na 7razredni dekliški ljudski šoli istotam se oddasta dve mesti za učiteljice. Na 5razredni ljudski šoli v St. Jurju ob juž, železn. je razpisano mesto učiteljice. Prošnje do 20. junija. Sola je v II. plačilnem razredu. * Iz pošte. Poštno ravnateljstvo v Gradcu je i-menovalo srednješolca Pavla Krulej v Trbovljah za poštnega praktikanta, Poštarica Julija Schon ostane na lastno prošnjo na poŠti v Podčetrtku. Praktikant M. Postrak je imenovan za poštnega oficijanta v Krškem, Razpisana sodnijska mesta. Pri / sodiščih v Konjicah, Radgoni, Kamniku, Litiji in 'Raflovljici so razpisana sodnijska mesta. Prošnje je treba vložiti do dne 30. maja. Vnukinja našega ceäarja v, Mariboru. Najstarejša hči nadvojvode Franca) Salvatorjai, nadvojvo-dinja Elizabeta Frančiška, je zaročena z nadporoč' nikom Jurijem grofom' Waldbiurg-Z'eil-Lustenau-Ho-henemsom. Grof Waldburg bo premeščen k 5. dra-gonskemu polku v Maribor, Po 'poroki bosta mlada poročenca bivala v Mariboru. * Cesar — birmanski boter. Na binkoštno nedeljo je bil naš cesar kot boter pri birmovanju kletnega nadvojvoda Antona in llletne nadvojvodinje Asun-te, Birmanca sta otroka nadvojvoda Leopolda Salva-torja in njegove soproge Blanke. * 9. junija, kam? Vsi Slovenci iz Maribora in Dravske doline pohitimo na veliko ljudsko veselico, katero priredita podružnici Slovenske Straže v Mariboru in v St. Lovrencu nad Mariborom v gostilni Brezonelli na. Cinžatu (20 min, od železniške postaje Fal). Vspored: 1. Pozdrav, 2, Gledališka predstava. 3. Ljudska, zabava: godba, petje, šaljivoi streljanje, šaljiva pošta, različni Šotori, konfeti itd. Za2etek točno , ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 60 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Cisti dobiček je namenjen za Društveni Dom na Remšniku, Veselica se vrši pri vsakem vremenu, K obilni udeležbi vabita podružnici. Vlaki odhajajo: iz Maribora na Fal ob 1'40, 2'50 in 3'10 popoldne, in odhajajo iz Fala proti Mariboru ob 8'32 injL0'46 zvečer, * V spomin avstrijskim junakom. Dne 18. maja je bila na Predilu ob koroško-goriški meji pred Her-manovim spomenikom vojaška slavnost, kakor vsako leto. Med sv, mašo, katero je daroval vojaški duhovnik, je igrala vojaška godba iz Celovca. Tukaj so se leta 1809 naši bratje Hrvatje borili proti Francozom v leseni trdnjavi, kakoršna je takrat bila, dasi jim je Francoz trikrat ponudil svobodo, ako se vdajo, a so jo odločno odklonili, „Zmagati ali umreti", je bilo njih geslo. Tako so se borili kakor levi Štiri dni skoro do zadnjega moža. Sedaj je imel Francoz sicer prosto pot na Trbiž, a med tem je avstrijska vojska pod vodstvom nadvojvode Ivana se lahko rešiia v Celovec in Gradec. * 2001etnica katoliškega Časnika. V Virtember-gu na Nemškem je obhajal dne 9. maja list „Riedlinger Zeitung" 2001etnico svojega obstoja. List je pisan od začetka pa do danes v katoliškem duhu ter je last katoliške družine Riedlingen, Ta list ima največ zaslug, da se katoliška stvar tudi na Virtemberškem vedno lepše razvija. Katoliški Slovenci, Širite in podpirajte katoliško časopisje ! * Učenjak-iznajditelj Markoni — odločen katoličan. Italijan Markoni, iznajditelj brezžičnega brzo-java, ki se sedaj nahaja v Novem Jorku, v Ameriki, da napravi brezžično zvezo med Ameriko in Janonsko. Je pri neki priliki navdušeno povdaril, da ima brezžični brzojav svoj znak v katoliški cerkvi, ki druži milijone in milijone ljudi na celi zemlji v najožji duševni stik. Ta odkrita izpoved velikega izumitelja o katoliški veri, je napravila na vse mogočen utis. * Nemški Sulferajn je imel dno 27. maja v mestu Wels na Gornjem Avstrijskem svojo glavno skupščino. Dohodkov je imel Sulferajn v preteklem Šolskem letu brez Roseggerjeve zbirke 1,176.562 kron, stroškov je imel 56,000 K več kot lani. Pri Rosegger-jevi zbirki manjka samo 42 kamnov po 2000 kron do tretjega milijona. Sulferajn vzdržuje in podpira v 550 krajih na jezikovnih mejah med Slovani Šole-muČilni-ce. Lastnih šolskih poslopij ima 108. V letu 1911 seje ustanovilo 320 novih podružnic Sulferajna; skupno šteje sedaj 2350 podružnic. Silovito delajo naši nasprotniki s pomočjo Sulferajna za ponemčenje slovenske dece. Postavimo se jim po robu s tem, da podpiramo Slovensko Stražo in ob vseh prilikah pobiramo doneske za to prepotrebno obrambno društvo, * Svoboda kat. cerkve. Drugo leto bo minulo 1600 let, odkar je dal cesar Konstantin katoliški cerkvi svol>odo. Zgodovina nam o tem tako pripo'veduje: Prvega koraka osvoboditve krščanstva ni napravil Konštantin Veliki sam, ampak cesar Galerij, povzročitelj najkrvavejšega preganjanja, kar jih' je kedaj svet videl.. Ta je namreč slednjič uvidel, da je vse klanje kristjanov zaman in je zato na smrtni postelji dne 30. aprila leta 311. v Alpii Sardiki, sedanji Sofiji na Bolgarskem, razveljavil ukaz preganjanja in dal cerkvi iste pravice, katere je imelo tedaj vsako, od rimske države priznano verstvo. Sam je umrl, ali njegova naslednika KonŠtantin in pa Licinius, ki sta tudi ukaz podpisala^ sta držala svojo besedo in skrbela, da se je ukaz uveljavil. Leta 312. je premagal KonŠtantin pri Veroni in v znameniti bitki pri tiberij-skem mostu tirana Maksencija in dobil v svojo oblast vso Italijo in Severno Afriko. Ta zmaga je bila odločilnega pomena za notranji preobrat KopŠtantina Velikega. Kristjani so se ga oklenili, ker so videli v njem svojega največjega prijatelja in. rešitelja. Da so ga tudi v boju podpirali, je samo ob sebi umevno. Koliko je resnice na tem, da se je prikazalo Konštanlinu znamenje križa na nebu pred bitko pri tiberijskem mostu, ne vemo. Tedaj živeča sodobnika Laktancij in Evzebij, pripovedujeta ta dogodek, a spričan je samo po prisegi cesarja Konstantina, Četudi se je dal KonŠtantin še le na svoji smrtni postelji krstiti, je bil vendar celo življenje velika opora krščanskega gibar-nja. Leta 313, meseca januarja, je v Milanu zagledal beli dan oni znameniti milanski odlok, po katerem imajo vsa verstva v rimski državi neomejeno svobodo in isto veljavo _kakbr stari paganski bogovi. Odlok pripoznava krščanstvo in obljublja, da dobe kristjani odškodnino za njim vzeta shajališča in zemljišča iz državne blagajne. Državnim uradnikom se pa naroča, da dekret po celem cesarstvu razglasijo. Ta dekret je veljal pa le za zahodne dele države. Razširil se je tudi na vzhod Še-le, ko je KonŠtantin dne 30 aprila 1. 313 premagal Še ljutega sovražnika kristjanov, Mak.-sima, ki je vladal do tedaj na vzhodu, v Bizancu (sedaj Carigradu), * Socialnodemokraške nesramnosti. NeČuven Škandal so vprizorili v Cirihu na Švicarskem ondot-ni socijalisti 1. majnika. Čirih je po veČini zagrizeno, protestantovsko mesto, kraj, kjer se zbirajo najhujši anarhisti in drugi politični lopovi. Čirih je glavno mesto socijalne demokracije. Napravila je ta stranka,, ki trdi v slepilo ljudem, da ji je vera rasebna reč, velik ižprevod delavcev po mestu. Na čelu izprevoda je korakal neki rdečkar, oblečen kot katoliški mašnik, z rožnim vencem in brevirjem v roki, okoli njega so stopali sodrugi v belih koretljih s križi na ramah. V rokah so nosili tako ostudne in pohujšljive napise, da je vse poštene ljudi, ki so videli ta prizor, obšla rdečica. Tako nastopa stranka, ki hoče biti učiteljica izobrazbe med delavstvom, Nič boljša, nego ta švicarska svojat, ni slovenska rdečkarija, ki si pa Še ne u-pa pokazati na ta način svoje olike, ker je preslaba.. Poizkuša sicer svojo umazanost in sovraštvo do cerkr ve kazati na svojih shodih in y „Zarji", ki se posebno po Trbovljah širi med delavstvom. Prejšnji teden je prinesla „Zarja" neko tako satansko zlobno notico o sv. očetu PijuX,, da se Čudimo, da državni pravdnik ni posegel vmes. Daleč je zašlo delavstvo, ki svoj težko prisluženi denar izdaja za tak surovi list, kakor je „Zarja". * Mladina, organiziraj se! Mladeniči ne stopajo samo pri nas na Slovenskem na plan, ampak tudi med Nemci napreduje organizacija mladine vedno bolj... Na nemškem Češkem se je dne 19, maja v mestu Dau-ba vršilo veliko zborovanje nemških kmečkih mlade-ničev iz vseh delov nemško-češkega ozemlja. Sklenilo se je, ustanoviti veliko zvezo kmečke mladine. Žali-bog se najdejo med nami Še mnogokrat stariši, ki branijo svojim sinovom pristop k Orlu, mladeniški zvezi ali izobraževalnemu društvu. Na Dunaju se organize cija med krščansko mislečo mladino vedno lepše razvija. Mladi.na slovenska, ne zaostani! * Osebnodohodninskl davek in naši kmetje, Da-siravno je kmečko ljudstvo že itak preobloženo z raznimi davki, dolgovi in drugimi bremeni, se vendar o-paža, da zadnji čas finančne oblasti nakladajo večjim kmetom osebnodohodninski davek, Ker kmečko ljudstvo navadno ne ve izpolniti doposlanih mu pol-priznatnic, se davek kar slepo naloži dotičnim posestnikom, ne glede na to, ali ima 1200 K čistega dohodka ali ne, Znani so nam slučaji, dai se je naložil o-sebnodohodninski davek posestnikom, ki tičijo do vrar tu v dolgovih in Še obresti ali zemljiškega davka ne morejo plačati, Svetujemo tistim, kateri dobijo pole za priznanje osebne dohodnine, da iste izpolnijo in je pošljejo finančni oblasti; ako pa kdo ne zna sam izpolniti teh papirjev, pa se naj obrne na župana, g. župnika ali na kakega drugega izvežbanega Človeka, da mu pomaga iste izpolniti. Kdor pa tistih pol ne vrne izpolnjenih oblasti nazaj, pa se mu potem kar poljubno naloži davek. Torej pozor! * Ponarejanje vina se strogo kaznuje. V Neu-dorflu na Ogrskem blizu avstrijske meje so zasledili, da je vi.nski veletržec žid Arnold Wolf v veliki meri ponarejal vino in ga prodajal kot naravno. Vinski nadzornik in člani tamošnjega občinskega zastopa so se podali v vinotržčevo klet, vzeli iz posameznih sodov vino, zapečatili sode, zapečatene steklenice so poslali preiskovalno komisiji v Budimpešto, ki je spoznala, da je vino ponarejeno in zdravju škodljivo. Posebna kolisija je dala ■ iztočiti 78.343 litrov vina iz sodov v kanale. Wolf je bil obsojen poleg tega Še na 30 dni strogega zapora in 1000 kron denarne kazni. Obsodbo mora objaviti žid tudi v listih. Radi ponarejanja velike množine vina so kmečki vinorejci trpeli veliko Škodo, ker so kupci radi nizke cene kupovali vino v tistem kraju skoraj izključno pri židu Wolfu. Sedaj je Wolf opustil svojo trgovino. Tako se postopa na Ogrskem proti ponarejalceinvina. Tudi pri nas bi kazalo, odločno izvrševati jiovo vinsko postavo. * Državne ustanove. Na c. kr. državni obrtni Šoli v Ljubljani (stavbno obrtna šola, delovodska šo la za kovinske obrti, mojstrska Šola za mizarstvo, strokovna Šola za lesno in kameno kiparstvo, ženska obrtna Šola za Šivanje perila in oblek, za umetno ve- zenje) je za prihodnje Šolsko leto oddati vež državnih ustanov po 30—40 K na mesec, Prošnje za te ustanove je vložiti najkasneje do 20. junija let, leta pri šolskem ravnateljstvu v Ljubljani, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. * Vinogradniški tečaj na Grmu, Kmetijska šola na Grmu priredi v petek, dne 14. junija, in v soboto, dne 15, junija, vinogradniški tečaj s sledečim spore' dom. V petek od 2. do 5, ure popoldne: Najvažnejša dela v vinogradu., Trtni Škodljivci in bolezni. V soboto, od 8» do 11, ure dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenimi trtami. Izbira gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenega cepljenja. Popoldne od 2. do 5, ure:, Praktične vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Ceroveih, Razkazovanje Škropilnic in žveplalnikov, Vaje v zelenem cepljenju. — Kdor se želi udeležiti tega tečaja, naj se priglasi po dopisnici na ravnateljstvo kmetijske Šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija) do 6. junija t. 1.. * Pravica je zmagala. Pred celjskimi porotniki se je vršila zadnje tri d'ni pred BinkoŠtmi porotna obravnava proti g. Kregarju, svetniku trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, njegovej gospe], gospej Štele in uradniku Erženu. Dolžilq se je obtožence, da so ponarejali volilni imenik za kranjsko trgovsko in obrtno zbornico. Liberalci so mislili, da bodo uničili s to pravdo odličnega somišljenika naše stranke, g. Kre-garja, in zadjali z njegovo obsodbo S. L, S. hud udarec, A tekom obravnave se je dokazalo, da je slonela cela pravda na grdem in strastnem ovaduštvu liberalne stranke. Nobena priča ni mogla potrditi tega, kar so prej ovaduhi trdili, Kregar in vsi drugi obtoženci so bili oproščeni. * Osrudnj* zadruga za vno»če'>je živine in pospeševanje živinoreje, reg zadruga z omejenim poroštvom ima v pondeljek, due 10 jun. ob 9. uri dop. v prostorih Zadruž. Zveze v Mariboru s?oj občoi zbor, h kateremu se vsi člani uljudno v*bijo. Dnevni red: Poročilo načelstva in nadzorstva, odobritev rač zaključka za 1. 1911. Slučajnosti Ako ob 9. uri ni dovolj članov navzočih se vrši dugi občni zbor eno uro pozneje, ki sklepa ob uleležbi vsakega števila zadružn kov. * Za Slav. StraŽJ je daroval f. g. Matija Zemljič, župnik pri Sv. Jurju ob Pesnici prvi dvekronaki novec. Hvala prisrčna Posnemajte iaše obmejne stebre! Mariborski okraj. m Maribor. Dasi se vrši letos birmovanje v župnijah mariborske okolice, je bilo vendar v stolnici na Binkoštno nedeljo več birmancev kakor katerokoli leto poprej, iiamreč 1103. m Maribor. 721etni usnjarski pomočnik Lovrenc Črnko je bil skozi 30 let uslužben v Badlovi tovarni za usnje, Pred Veliko nočjo je bil Črnko odpuščen od dela, brez da bi se mu dala kaka podpora. Ubogi mož, kateremu je nedavno poprej umrla žena in je moral oskrbovati 5 otrok, je v obupu skočil dne 22, maja v Dravo, katerega truplo je zanesla na nek otok pri Slovenji vasi v bližini Ptuja, m Selnica ob Dravi, Začetkom tekočega leta je naša fara žalovala nad smrtjo svojega dolgoletnega dušnega pastirja. Nedavno se ji je izpremenila žalost v veselje, ko je sprejela novega Župnika, Pretekli bin-koštni ponedeljek, dne 27, maja, pa smo doživeli novo veselje, ker so prišli k nam prevzvišeni Nadpastir birmat naših otrok. Sedmeri slavoloki od farne meje do cerkve so zaznamenovali in krasili njihovo pot, zlasti sta bila v Bistrici postavljena dva veličastna slavoloka, in med njima na obeh straneh ceste dve dolgi vrsti zelenih1, s šopki ozaljšanih in z venci prepletenih drevesc. Po slovesnem in prisrčnem sprejemu in po vhodu v cerkev so Prevzvišeni služili sveto mašo, potem pa z ozirom na binkoŠtni praznik in na požu nal Muto priredi dne 2. juuija t. 1. ob .S. uri popoldne v slovenski šoli na Muti dve gledališki predstavi: „Marijin otrok" igrajo dekleta, in šaljiv prizor z moš kimi vlogami Na vaporedu je tndi podučni govor in deklamacije. Ker bi društvo rado razširilo svojo malo knjižnico, se bode pobirala vstop- nina in sicer za sedež 40 vin , za stojišča 30 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. Konjiški okraj. k Konjice. Pri nemški Šparkasi se baje deli vsako nedeljo veliko izvodov ptujskega „Štajerca" in nekateri ljudje baje hodijo redno po njega. Prvo se nam ne zdi Čudno, da namreč gotovi ljudje s pomočjo sicer v slovenskem jeziku (da se Bogu smili, op. ur.), pa v nemškem duhu pisanega, „Štajerca" lovijo neumne politične backe. Da so pa nekateri ljudje tako slepi, da so nekateri slovenski ljudje tako neumni, da, kakor ovce in veše, ki silijo v ogenj, dokler se ne o-smode, da se nekateri slovenski ljudje vpregajo v njim skriti sovražni jarem, da pljujejo v lastno skledo in spravljajo sebe in slovensko stvar v pogin, temu se ne moremo načuditi, ko bi vendar že moral biti danes vsak Slovenec na Štajerskem tpliko poučen, da ve, kdo zastopa v resnici nesebično in najboljše verske, narodne in gospodarske zadeve Slovencev, Kako daleč bode še šla nezavednost nekaterih Slovencev?! k Konjice. G. Ljudevik Nigman je naiel uro, katero je cioral izgubiti kak posestnik iz okraja na dan nabora konjev, ker se nobeden domačm vkljub oznanilu še dosed*j ni oglasil. Ura se nahaja v Konjicah štev. 103. — V nedeljo, 2 junija bo zborovanje Dekliške Zveze po večernicah z navadnim kpim vsporedom: petjem, govorom, Najlepši kinč, deklamacijami, potem bo odborova seja Dekliške Zveze in bralnega društva glede 'elike rilomšekive sla*nosti. Odborniki, vsi k seji! — Dekliška Zveza šteje nad 150 član e. pa še najmanj enkrat toliko jih manjka, ki bi lahko sledile ciljem Dekl. ¿veze — Bralno društvo je naložilo 30 K v Kmečki hran lnici in posojilnici v prid okoliške šole iz hvaležnosti za porabo telovadn ee. Celjski okraj. c Celje. Umrl je g. Matevž Glinšek, bivši župan celjske okolice, v starosti 60 let. Rajni je bil nepretrgoma 22 let župan celjske okolice. Bil je mož v pravem pomenu besede. Krščanski, naroden, zvest pristaš naše Kmečke zveze in zaradi svojega mirnega značaja pri vseh: priljubljen. Zato pa se je tudi njegovega pogreba, ki se je vršil na binkoštni ponedeljek' popoldne, udeležila ogromna množica ljudi. Bilo jih je gotovo okoli 600. Mil. g, opat Fr. Ogradi, ki je vodil pogreb, je slavil ob odprtem grobu posebno dve Čednosti rajnega — njegovo ljubezen in zvestobo do cerkve, domovine in njegove družine. Stavil ga je vsem za vzgled kot vzor krščanskega in narodnega moža, V resnici! Ko bi imela celjska okolica mnogo takih krščanskih in narodno zavednih mož, kakor je bil rajni, potem se nam ni treba bati za njo. — Isti dan smo izročili materi zemlji še drugega blagega moža g. dr. Alojzija Brenčiča, odvetnika v Celju. Umrl ranjkima naj bo ohranjen med nami blag spomin, nju-prepeljan tía okoliško pokopališče v Celje. <¡Obema ranjkima naj bo ohranjen med nami blags pomin, njunim žalujočim zaostalim pa izrekamo tem potom naše najprisrčnejše sožalje, c Celje. Na Binkoštni ponedeljek se je vršil tukaj že naznanjeni obrtni shod. Izmed naših poslancev so se ga udeležili dr, BenkoviČ, Novak in dr.-Ver-stovšek, da pokažejo s tem pripravljenost naše stranke, pomagati tudi obrtnemu stanu pri vseh njegovih opravičenih zahtevah. Na shodu sta govorila dr. BenkoviČ o ustanovitvi trgovske in obrtne zbornice za Spodnji Stajer, ter dr. VerstovŠek o obrtnih nadaljevalnih šolah. Ko sta zavračala in popravljala nekatere laži liberalcev o zadržanju naše stranke z ozirom na obrtno vprašanje, so se posebno vznemirjeno vedli Zalčani. Kakor se vidi, ne morejo Zalčani nikjer in nikdar ukrotiti svojega trapastega liberalizma. Menda v zalivalo za to, da so Zalčani tako dosledno zagrizeni liberalci, jim hoče katoliška družba usmiljenih bratov postaviti tjekaj bolnišnico, da se bodo tudi v bodoče z denarjem katoliških ustanov redili liberalni trebuhi. Stara stvar je, da si navadno katoličani sami vzrede na svojih prsih najstrupenejše gade, c Hmelj. Iz Zatca se poroča, da pivovarnarji kupujejo zadnji Čas le toliko hmelja, kolikor ga nujno rabijo, ker upajo, da bo novi hmelj cenejši. Cene so skoro popolnoma neizpremenjene. ŽateČki hmelj je ohranil ceno prejšnjega tedna. Za tujim hmeljem se razmeroma tudi zelo malo povprašuje. Plačuje se zanj od 360—340 K 50 kg. Rastlina se na Češkem izborilo razvija. Dosedaj se je pojavilo le Še malo škodljivcev rastline. Tudi v Savinjski dolini se hmeljeva rastlina krasno razvija. Pogosti rahli dež ugodno upli-va na razvoj rasti. Dobrna. Kaj takega ni vsake kvatre na Dobrni, kar je bilo na Binkoštni ponedeljek. Celjsko okrožje Orlov je priredilo pri nas večjo slavnost, ki je privabila milih gostov od vseh" strani. Raz slovenske hiše so plapolale trobojnice v pozdrav vrlim Orlom. Ob 5410, uri dopoldne je bil slovesen obhod po vasi. Na Čelu godba, potem društvena zastava in uniformirani Orli so korakali po slovenski Dobrni v cerkev, kjer jo imel domači Č. g. župnik in mladinoljub Fric Ku-kovič slovesno pridigo. Sveto mašo je daroval domaČi č. g. kaplan. Po cerkveni slovesnosti so imeli Orli na telovadišču vaje, na kar je sledil skupen obed v hotelu Unio.n. Po večernicah se je otvorila slovesnost v¡ društveni uti z lepo pesmijo domačega pevskega zbora,, C, g, župnik Kukovič je nato pozdravil došle Orle in goste. C. g. Barbič je najprvo poročal o delovanju Bralnega društva, na kar je odposlanec S. K. S. Z., Fr, Žebot iz Maribora, imei govor na mladino. Za tem je sledila javna telovadba Orlov, katero se je u-deleževalo 32 telovadcev pod spretnim vodstvom na-čelnika br. Pišeka. Celo tuji topliški gostje so se Čudili lepemu nastopu naših Orlov. Po telovadbi smo se podali v gostilno vrlega g. Korena, kjer smo se. še dolgo prijetno zabavali ob zvokih vrle novocerkovško narodne godbe in petju domačega zbora. Res vesel in lep dan nam je pripravila naša vrla mladina. Hvala ji! c Sv. Peter v Savinjski dolipi. Kakor sedaj stojijo razmere, se bo bolnišnica katoliških usmiljenih bratov gradila v liberalnem Žalcu, Res je Žalec naj-pripravnejši kraj, da se ga spominjajo katoliški redo-vi, V njem je zalega najstrupenejših liberalnih gadov, v njem se je demonstriralo proti katoliškim redovnikom, v njem se je metalo kamenje proti sivolasim katoliškim duhovnikom, v njem je bila ob vsakih volitvah pripravljena gnojnica za katoliške kandidate. Da je tukajšnji vodja liberalcev tudi za Žalec, nam je največ škodovalo, ker se sedaj na to sklicujejo. S svojim ljudstvom pa je zvesto držal naš g. župnik, za kar mu bomo vedno hvaležni, Četudi se nam ne izpolnijo naše želje, c Nova Cerkev, Tu se je dpe 18. t. m. zastrupil z mišicto Ivan Feldin, posestnik v Vizovih. Vzrok samomora je beda, ki letos posebno tlači ubogo kmečko in delavsko ljudstvo, v drugi vrsti pa voditelji svobodne misli ali liberalci, ki tako radi poučujejo ljudi, da duhovnika ni treba poslušati itd, — Nad 100 kilogramov svinjskega mesa je bilo pokradenega dne 17. maja v noči iz shrambe Jožefa Klinca, krčmarja v Razdelu. c Polzela. Ne davno sem bil na našem kolodvoru in ravno ob času, ko so Šli otroci v šulierajnsko šolo. Imel sem priliko opazovati te majhne posilinemč-ke, Pravih polzelskih otrok ni, razun otrok tovarniških delavcev in pa kolikor so jih iz Nemčije naroČili, menda 15, reci petnajst, in ravno toliko jih je iz braslovške občine, Ako bi teh ne bilo, bi Šola itak ne mogla obstati. Kakor sem nadalje poizvedel, so vsi otroci iz braslovške občine od starišev, ki volijo pri volitvah z liberalci, in niti enega ni od Kmečke zveze. No, ali ni res, da sta nemškutar in liberalec brata ?! Vi, dični Sok.oli, tukaj imate ddjvolj dela, ne pa, da zmerjate naše ljudi s čuku Pa kaj, saj nimamo od liberalcev nič pričakovati, ker drugega ne znajo, kot zabavljati in zmerjati ter podirati, kar naši zidajo. To je dobro, da jih je vedno manj, kar je pametnih, se že sramujejo, biti pri taki stranki. Nekemu liberalnemu generalu baje še kozolca ne smeš vzeti v misel, pa bi te že rad spravil v luknjo. Mar ni res? c Polzela. Na temeljito razlago lovske postave našega rojaka deželnega poslanca g. Terglava, smo pričeli zadnje tedne resno razmišljati, kako bi pre-ustrojili zastarele lovske razmere v naši občini ter se je v ta namen parkrat sklical občinski odbor k posvetovanju o tej važni točki. Končno se je posrečita, občinskemu zastopu zadeti srednjo pot, katera, kakor u-pamo, je edino prava za sedanje razmere. Nad 20 let je dobivala občinska blagajna lovske najemnine bera-ško sramotno svotico 110 K, med tem, ko so dobile sosednje občine za deloma manjše lovske okoliše po 500 do 700 kron. Dne 22. maja se je vršila dražba lova, katere so se udeležili razen graščakovv precejšnjem številu tuidi kmetje-domačini, kateri so zložili prostovoljne prispevke v svrho zdražitve lova, Gosp. župan Filip Jelen je bil pooblaščen, dražiti lov ter je dvignil tem potom ceno najemnini do svote 710 kron, ali z drugimi besedami povedano: občinska blagajna dobi prihodpjih 6 let svoto v znesku 4260 K lovske najemnine, med tem, ko bi bila brez dražbe po željah „nekaternikov" dobila svotico 660 K. Lovskim upravičencem pa tem potom povemo, da bomo strogo pazili na postavno izvrševanje lova ter jih že naprej opozarjamo na par. 56 in 57 Lovske postave z dne 21. septembra 1906. c Luče. Na željo naših sosedov, ki so nas v tako obilnem Številu počastili pri drakratni predstavi ljubeznive igre „Lurška pastarica", se bo ta igra zopet ponovila 2..in 9, junija. Prijateljice in prijatelji krasnega petja in poštene zabave torej na svidenje v Lučah ob 2. uri popoldne. c Mozirje. Dekliška zveza v Mozirju priredi dne 2. junija gledališko predstavo „Svojeglavna Minka". Prosimo sosednja društva, da se ozirajo na to prireditev. c Vojeik. Slov. kmež. zveza priredi v nedeljo dne 2. junija po rani sv. maši v cerkveni hiši politično «borovanje. Govorijo dr Benko-vič, dr. Korošec in Pišek. Somišljeniki pridite v obilcem številu. c Galicija. Slov. kat. izobraževalno društvo v Galiciji priredi v nedeljo, dne 9 junija t. 1. veselico iri g. Fr. Ifcherju v Pernovem, ob 3. uri poooldan z zanimivim vsporedom, katerega objavimo prihodnjič. Igra tudi znana godba. Sosednja društva vabimo, da nas tedaj obilno posetijo. c Frankolovo. čebelarska podružnica v Novi cerkvi priredi pod-učni shod na Frankolovem, dne 2. junija po večernicah ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku Matevža Korošec p. d. pri Lapornikn. Predavat pride obče priljubljeni potovalni učitelj g. Ivan Jurančič. Uljudno ste vabljeni vsi čebelarji ter prijatelji čebelic in sladkega modu. Brežiški okraj. b Iz brežiške okolice. V zadnji številki „Slov. Gospodarja" toži nekdo čez žalostne razmere v Brežicah, češ, da okoliški fantje in dekleta trumoma zahajajo v nemški dom ali po domaČe „Pufstein", tam vpijejo, pojejo !n rajajo. Res, žalostno je to. Pa tudi druge razmere pri nas so žalostne. Danes, ko sedi na \oditeljskem stolcu brežiške politike slaven narodnjak", imamo za narodno obrambo popolnoma druge misli. Danes ne velja več geslo: „Svoji k svojim", kar je baje le prazna beseda zarobljenih „klerikalcev Da-nes ni nezaveden isti, ki podpira svoje nasprotnike, ki redi gada na lastnih prsih, nezavednost to m, ako rodoljubna mladina popiva in pleše v „Pulstemu , ampak to je čisto nekaj drugega, to je nova metoda, po kateri naši liberalci rešujejo slovensko domovino. In kdo je danes pri nas zaveden? Morda tisti, ki z navdušeno besedo in dejanjem širi narodno zavest, ki zbira narodno mladino okrog sebe v razne organizar cije, v društva, ki neustrašeno nastopa proti zatiralcem slovenskega naroda, morda? Oh ne, danes ne več, to je k večjemu kak zabit „klerikalec", robat kmet. Zaveden Slovenec je, kdor je naročen na N List", „Slogo", „.Štajerca", zaveden je, kdor liže pete liberalcem, kdor zna temeljito zabavljati čez ..klerikalce", farje itd. In ta, ki si, Če to kaže, natakne plavice, ki je reden obiskovalec nemškutarskih gnezd, ki obenem sovraži vero, cerkev, molitev, ki ob vsaki priliki pokaže narodnost z nožem in revolverjem, ki mu je gostilna cerkev, cerkev pa muka, ta je junak naroda, ta je slaven sin matere Slovenije. In to danes, v teh srečnih časih, ko vlada brežiško politiko naš ljubljeni Ljudevit. Kdo pa zahaja v nemško hišo? Osebe iz krajev, kjer najbolj cvete „naprednost". Videl boš mladeniče in može, ki so ponos napredne stranke, ki so z nemalo vnemo poveličevali celjskega Vekoslava in z vsemi sredstvi tolkli po i„klerikalcih". Tukaj boš videl najbolj zavednim moleti „Narodni List" iz žepa in slišal narodne pogovore proti sovra-gom „klerikalcem". Tako pri nas izvršuje Narodna stranka narodno vzgojo pri svojih' pristaših. To je njeno narodno delo. Sicer pa ne moremo več pričakovati od stranke, koje glavno glasilo .„Slovenski Narod" piše v številki z dne 8. maja s pravcato liberalno surovostjo naslednje: „V brežiškem okraju ne bode razen duhovnikov, Pajdašev, Podvinskih in Ure-kov noben pes več povohal dr. BenkoviČa". Tako primerjajo fini in olikani brežiški liberalci psom tiste ljudi, ki so storili v korist slovenske domovine gotovo lOOkrat več kot vsi liberalci inVekoslavi in Ljudeviki. Sicer pa: Vsaka sila do vremena. In tudi nam bo mera potrpežljivosti kmalu polna, in napočil bo čas, ko si bomo vsakega liberalca pošteno ogledali od vseh strani, predno bomo ž njim stopili v katerikoli stik. Ni je tako ostudne stvari na političnem polju, kot je liberalec» — Kmet iz okolice. b Koprivnica. Slov. kat. itobr»ževalno drnštvo priredi v nedeljo dne 2. junija dve prav zanimivi igri popoldne ob 4. uri v društvenih prostorih. Domačini in scsedj?, prijatelji zabave udeležite se v obilnem številu. Najnovejše« Sv. Andraž pri Velenju. V nedeljo, dne 9, junija ob 8. uri po ranem sv. opravilu se vrši ustanovni shod mladeniške zveze v društveni sobi, St. Janž na Vinski gori. V nedeljo, dne 9. junija, priredijo ob 3. uri ŠentjurŠka dekleta igro: „Oh ta Polona", fantje pa „Kmet in fotograf". Vmes bo pet je in tamburanje. Začetek ob 3, uri popoldne.. Bela žena. Deželno-sodni svetnik v pokoju, gospod Josip. Rotner v Mariboru, je danes ponoči nag-loma umrl. Pogreb bo v petek ob 2, uri popoldne na pokopališče v Lembah. Velike povodnji. Na Ogrskem, v Galiciji, na Tirolskem, Švicarskem in v Belgiji je divjalo ob BinkoŠtnih praznikih silno neurje. Radi večdnevnega deževja so nastale velike povodnji, ki so napravile ogromno Škodo. V o-kraju Lugos na Ogrskem so radi deževja narasle vode in poplavile pokrajino lugoskega okraja. V Resicz-banyi je 500 hiš pod vodo. Kraj Szanut je popolnoma preplavljen. Reka Temes je podrla v Lugosu neki most, v nevarnosti, da se podere, je tudi veliki železniški most. Poplavljeno je mesto Resiczabanya kakor tudi kraja Ferenzfalva in Brazova. Dne 27. maja ob 3. uri zjutraj je reka Berzava prestopila bregove. Deroča voda je podrla železniški nasip. Več hiš se je podrlo. Okolica Resicze je podobna morju. Žito na polju je uničeno. Škoda znaša več milijonov. Tudi reka Samos je prestopila bregove. V Nagy-Iskolodu je preplavljena deželna cesta. Banlfyjev grad v Valazutu obdaja voda na vseh straneh. Pri Hesaatu je podrla voda železniški most, V Samos-Ujvar si je reka izkopala skozi mesto drugo strugo. Hiše v mestu se podirajo. Kraji Kacko, Aloz, Dees in Diesak so poplavljeni. Okraj Maroš še nikdar ni doživel take povodnji kot tokrat. Cele vasi so pod vodo, hiše podrte, živina je pa večinoma potonila. Dosedaj je našlo v valovju 10 ljudi smrt. V vasi Varadia je podrtih 150 hiš. Reka Temes je predrla jezove in se vali z velikansko silo po vaseh in poljih ter uničuje vse za seboj. Skoda je neprecenljiva. V okolici mesta Krakov v Galiciji se je na Bin-koštno nedeljo dvakrat utrgal oblak. Ulice so bile poplavljene. Voda je trgala tlak. Več pritličnih stanovanj je poplavila voda. Ognjegasci so v 50 slučajih posredovali. Dve osebi sta utonili. Visla je preplavila bregove in napravila veliko Škodo. Na Wielička cesti je podrla voda del železniškega nasipa. Cesto so morali zapreti. O povodnjih se poroča tudi iz drugih krajev zahodne Galicije. Pri vasi Dabije so obširna pšenična polja popolnoma preplavljena. Na Švicarskem in Tirolskem je Čez Binkoštne praznike nastopilo velikansko deževje. V gorah je za-padel blizu meter visok sneg. Reke in potoki so drli s strašno silo Čez svoje bregove in poplavili doline in vasi v nižavi. V Belgiji so divjala tako silovita neurja, da jih ljudje že dolgo ne pomnijo, V okolici mesta Gept je pobila strašna toča vse poljske pridelke. Vsa okolica je bila pod vodo, Utonilo je mnogo živine._ " Listnica urednKtva. Dopisnikom! Nekateri dcpiBniki se kregajo nad uredništvom, če kak nujni dopis, ki ga cdpošljejo v torek ali sredo ne pride takoj v list. Zadnji čas so se kregili nekatfri cenj. dopisniki, le mi nismo takoj priobčili dopisa, ki je došel še le v četrtek po sklepu uredništva ali celo v petek k nam. Če pride dopis prepozno, vendar uredništvo ni za to odgovorno. Prosimo torej cenj. dopisnike, da oddajo pismap-avo-časno. V četrtek zjutraj se sprejemajo le ie najnujnejše zadeve, za dolge dvpise je tedaj že prepozno. — Ključarovci: O shodu smo že zadDjič poročali. Poidrav! — Dogoše: Toiljivo. — Sv. Lovrenc v Slov. gor.: Ne spada v polit. list. — Veržej: Mislimo, da je boljše, če se ta zadeva ne vlači v liste, Poidravljeni. — Šp.talič: Če imate upravičene tolbe proti pošti, javite jih na pravo mesto, v listu n« boste dosegli ramen*. — Dramlje: Pritožbo glede na orožnike javite politični oblasti, ali pa tudi kakemu poslancu, v listu se stvari ne koristi. — Ljubečna: Toiljivo I — Polzela: Ostalo pnhodnjičl Pozdra* ljeni I — Luče: Dopis je že „Straža" prinesla. — Ob sklepu uredništva smo dobili več dopisov, ki jih moramo odložiti za prihodiyiS. A. Kalmarju Dun«j! Izjavljam in Vam naznanjam, da je Vaš „Menthol" froncosko žganje izvrstno sredstvo pri vseh revmatičnih boleznih, ter da zelo rad in mnogokrat rabim to zdravilo. 621 (Kalmdr). S spoštovanjem M. N. Ferd. Karafiat. Sejem klavne živine v Gradca dne 17. maja 1911. Zaklana živina: 624 telet, 1714 svinj, 61 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kg: telota od K 1 28 do K 140; teleta Ia (izjemna cena) od K 1'42 do K 1'62; mlade svinje od K 1'50 do K 166; nemške pitane svinje od K 144 do K 1'50; ogrske pitane svinje Ia od K 1'52 do K l-66; ogrske pitane svinje Ila od K 1'44 do K 1-48; mesne svinje od K 140 do K T50. Zelo koristno J jo, če v otročji sobi Scottova emulzija nikdar ne opusti. Malčki vzamejo vrh-njen preparat zelo radi, včasih celo s tako priljubljenostjo, da sami segajo po njem. Scott-ova emulzija je popolnoma izvrstno pomirjajoče sredstvo proti kasSju in že mnogokrat preizkušeno sredstvo proti večkratnemu prehlajenju naših malčkov. Pri nakupu naj se zahteva izključno §C0tt-0*f@ emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah. Pristna samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. Tri ki>ave, ki dobijo vsak dan „Vacein" v krmo, dajo toliko mleka, kakor druge štiri in ostanejo vedno zdrave in krepke. Ti»i prašiče se lahko z isto krmo izpita, katoro se rabi drugače za dva, ako se jim da vsak dan nekaj „Suilina". Hpcmi in bolani konji žrejo ravno toliko, kakor zdravi in kiepki, delajo pa jako malo. Hromi in slabotni konji stanejo mnogo denarja, ne prinašajo pa nobenega dobička. Ako prične konj šepati vsled izpahnjenja, otekanja, pfctem namažemo dotična mesta krepko s sredstvom „Pegasol", „Pegasol" napravi konja krepkega, kite in členke gibčne in daje konju pogum in živahnost. „Pegasol vpliva dvakrat tako močiso kakor navadni fluid. C s« O) s > O S "g 2 «3 S &- o «S 73 °. • > u > . "O rt n- LO t/i >-i •h .9 « «j . ir-i O f-t H rf -S «5 a o g A 2? u v-> ca 3 1 s» g- CD I—■ rs>< pt CD } < B a M* sr p Ake pa konj slabo žre in prebavlja, ako ima črve, potem damo takemu konju trikrat na dan „Equin" v krmo. U^peh je preseneti iv. Vsak posestnik dobi popolnoma zastonj ilustrovano brošuro o živinoreji z dodano razpravo, kaj ima vsak živinorejec v slučaju bolezni v svojem hlevu storiti Zahvala. Srčno se zahvaljujemo vsem spoštovanim udeležencem slo esnega pogreba našega nepozab nega soproga očeta gospoda Matevža Glinšek, posestnika na Gornji Hndmji pri Gelja Posebej pa še izrekamo zahvalo prečastitemn gosp. opata za ganljivi nagrobni govor, državnim in deželnim poslancem za sožalno brzojavko, slavnemu občinskemu odboru Okolice celjske za krasen venec, slavDemu n6iteijstvu, čč. šolskim sestram, o kr. orožnikom, mnogobrojni inteligenci iz Celja in okolice ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so spremili rajnega k zadnjemu počitku, Gor. Hadinja pri Celju, 27. maja 1912. 640 Žalujoča žena in otroci. m Pet "VJtrsfftr-jeiV «tHiinosn;k, njiva, meri okolt 2 orala. Se proda po nizki ceni. Več prve Jožef Lipnik, na Rasci, pošta Pesnica. 626 H ša v Mariboru, (Melje), priprav na za vsako obrt z devetimi sta novanji, z lepm vrtooi ia njivo, se pod jako r.g bitimi pogoji takoj proda. Ves se iz e pri lastniku, Maribor, Khis'gwse 3, prvo nadstropje. 622 Potrebuj m eno deklo, ki z ia slovensko in nemško, mori včasi tudi kot prodajalka na-itopa-i, mora znati prosto kuhMi in v« hi-nt opravila, je vse pri-' prosto, perilka p-de tudi k h;ši. Plačam od začetka 16 K ia dam pozneje tudi 24 K na mesec Biti mora nekoliko simpatična, kar je za trgo?st»o potrebno. JaEez Han-ž-l č, koiiscmna in delikatesna trgovina Dunaj, VII Hulbg&sse 16. 629 Eotograf. 8par*t, elekfra rapit aplanat. skoro nc;v, komaj p il ieta 1 rabi, zajamčeno ostro stekl dela .«dobe 6x9 ia 9x 12, se radi nab.ve prav veli iegí aparata prav p sianovaaje. Hiš* je davka prosta. Več pova Marija Lačen, Tfzen štev. 9 pri Mariboru. Samec, 41 14 star, ki ima 14 tisoč kron v dens-rju, se ž li poročiti z varčno in delavno, od 35 do 45 let staro kmečko žensko. Želi se od 2 do 4 tisoč kron premoženji. Le resne ponudbe na rA B." p ste resfante Štore pri Celju. Na pisma brez pravega naslova se ne bode oziralo. 573 Učenec od pištrne hiše se takoj sprejme v trgovino z mešinim blagom in železom Franc Korošec, Gornja Radgona. 573 Pasectvo na predaj, radi izselitve gospodarja v Nemčijo. Po;e3tvo je v Jodloneku obč. Št. Jur ob Pesnici, oddaljeno četrt ure od okrajne ceste, meri 8 oralov, lep svlonosnik, njive, blizu en oral vinograda, in mal vinograd Poslopje z opeko krito. Cen s 6200 K. Proda se tudi z letošnjimi prid-lki vred. Več povs Ja; ez Brus, Jed-lonek 28, St Jur ob Pesnici, p. Gor. Sv. Kuneoia • 575 G H 3, ^ * d. N« M* Ako želite nprijati acetilenovo luč, blagivol te si naročiti ilastrovane cenike do sedaj najboljših in po polnoma varnih karbit aparatov zastonj in poštnine prosto od tvrdke Zinauer & Co. 8v. Jakob v Slov. gor. Na ra»poligo so tudi ve»ko vrstni gorilci in drogi svetilni predmeti. Paailni pogoji jako u-godni. 582 Škropilnice zalota - Hlapec, priden, zve;t in trezen se takoj sprejme v trgovini P. Starašina v Cirkovcah. 598 Pekovskega ufie»cs sprejmem starega od 15 let naprej. Učenje in ptgoji po dogovoru Franc Horvat pekovski moj 'ter v Cirkovckh. 599 Gostilna in kovačija, LeP° P°^stvo " frnpfi l nQ rw fpati!//« nri iilíí +t*4l vse zidano in z opeko krito, vse v dobrem rt&nu. Kovačoica je spo-sob-a v.a vsakega obrtnika tudi za trgovca, tudi se lahko prenaredi v sobo. Kdor želi kupiti, se naj takoj oglasi pri Simon Bolšak, go etilaičar in kovač v Dornavi, p. Moškanjci. 562 L Stek Kaufman trgovina z žela^nino v Radgoni priporoča najboljše oselae kose in srpe. pravo štaj. železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 601 Pozor pred agenti 1 Kdor želi svoje poslopje, pohištvo ali drage re či zavarovati, naj natnani Francu Golčerju v Cidramu. 610 Iščem en motor ali pa lokomobll, žs r»bljen, pa še v d3brem Btanu. da bi se še dal 5 let rabiti. Imeti mora 14 konjskih sil. Želim d» je žaga zraven in jo tudi vzamem. Jožef Račnik, Zepina p Celje. 605 Dva zakonska, src-dnjib let z tri delavskimi močmi, želita vstopiti k dobremu, krščanskemu gospodarju, kje r;a Spod. Štajerskem v službo ta kako manjšo pris'avo (mtrof); razunret« sv njerejo, vino-rejo, govedorejo in tudi molže. Mož vešč nemščine. Nastop 15. julija ali 1. avg, Kolarič Jakob, Maribor Urbanigasje 65. 6^9 Deklo išče posestnik Florjan A'nšek, Gotovljs pošta Žalea. 6 .6 Proda 89 takoj 11 zelo legih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sestojiio iz 2 parcel nisv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništrvu. 364 lahko ^sikdo sam ako si naroči pri tvrdki Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. izvrsten aparat za lotanje samo za 5 K s činom in navodilom vred. 581 Prav lepo posestvo v nižjih hri bih, blizu koroške meje, v prav lepi legi, 5 minut od cerkve in šole, meri 12 oralov dobrih njiv, 7 oralov pašnikov, 8 oralov travnikov, 30 oralov lepega gozda, vse skupaj v enem arondirano, 1 pa hiša, s tremi sobami, kuhi ya, Klet, velik hlev, zidan in obokan, za 2 konja ia 10 glav govedo, sedem svinjskih hlevov, mlatilnik in tudi ekoli 500 lepih sadnih d/eves, ki se prav polne ki žejo. Živine se tukaj 16—20 glav Uhko redi in bi to posestvo bilo za živinorejca in lesotržca prav pripravno. Se le radi bolezni lastnika prida Torej prilični kup. Cena je 24000 K brez živine. Ostane od kepnine 4200 K na 5% obresti Pri kupni pogodbi je treba 10.000 K. Več o tem se izve pri Francu Podlipniku, Mari bor, Tezen št. 37. 620 Na Grajeni pri Vurbsrgu se sprejme xnlix).ax, do konca avgusta Oženjen ima prednost. Ima lep ograd, če hoče več zemlje dob za malo ceno. Oglasiti se je pri Vurberškem žnpoiku. 617 Mlin se išče na račun ali na tri-telc. Gre tudi za nadailinarja. Želi se takoj nastopiti. Ponudbe na upravo tega lista. 641 Akord kosca išče viničarska šola v Burgwa!du pri Mariboru 614 Novo vinsko posodo 3 sto do 9 sto litrov vsvbine ima na prodaj Feliks Drozg Zimica, S?. Barbara pri Mariboru. Liter stane 10 h. 563 Posestvo na prodaj v bližini Dobrne, z stalno dobro vodao močjo; v bližini se bo zidsla železnica; pripravno za povečanje ml;na in nov* žage; močno zidana in dobro ohranjena hiša, z lepo kl-tjo, sadaim vrtom, travnikom in njivami se taVoj prod». Vpraša se: Celje. Go p ski ul'ca 17, dru g) nadstropje. 600 Oacimnilo. Hrastov les. Za strešje, rušte, trame, vsake dolgosti in debelosti, les za preše, mostove, sploh za tes&rje in mizarje, doge zi sode, posebno za dna vsake velikosti, ves sodarski le«, drve bukove, hrastove in h j sove ima na prodaj Franc Vogricec, posest. Sv. Andraž v Slov. gor. žel. post. Ptuj. 486 Vinogradniki pozor! Kdor potrebuje močno, trpežno, bojkovo kala- o kolje iz starih smolnatih hojk, katerega se ne p-ime trohnobs in g* »e zlom" z lahka vibar. caj se obrne na podpisanega kdor gi postavi tako kolje v vinograd ims gotovo čez 20 let mir zaradi kolja; kdor kaj razume temu ni treba dalje govoriti, ker moramo v prvi vrsti gledati na trpežnost blaga. Cene franko do postaje Ptuj i\ tisoč komadov (2 m dolgo) 8 kron, m 2'30 dolgo 90 kron. Kdor vzame 10.000 kom. franko na vsako postajo, Franc Vogrinec, posestnik S/. Andraž v Slov. gor. čel. postaja Ftuj. 487 ^KMPII^ ^ VSAKE VRSTE K. KÖRNER GRAVER v HrajstoÄ' Strojnik zmožen za vodstvo vsakovrstnih strojev išče službo takoj. 536 Veliko posestvo na Pohorju, 3 nre od železnice Slo? B strica, okoli 120 oralov, od teh 50 oralo / gozda, ki ja veči del za sekit, ostalo so lepi travniki in nji.e. To po sestvo se, da tudi na več dt lov razkosat in se radi bolezni sedanjega posestnika z* etno 40.000 K proda. 3-/.0- 0 K lshko ostani vknji-ženih. Vpiaša ,se pri posestniku sa-nem: Frarc Žigart, sedaj v Mariboru v gostilni „ Kreuzbergir" Koroška ulica, soba št 3. 541 P salnl stroj se po ceni prodi. Vpraša se v upra-ništvu 537 V nsjem se da na več let, lepo stanovanje obstoječe iz h š, kuhin je, kleti, hlevi za goved in svinje, vrt za zeli-.nia o. sadonosoik Pripravno za kakega obrtnika ali pen-zijooista Več se izve pri Ivanki M>-dič v Framn. 559 gostilna z trafiko, prilika tržiti z mešanim blagom, ob glavni cesti, P^s-stvo z 10 orali se proda za 20 tisoč kron. Ponudbe na dobo tr li let, drugo na intsbulacijo. Davorin Štritar, posestnik, Breg š*. 10, pošta L ka pri Židanem moito, Štajersko. 603 Dva kmečka, že stara zakonska brez otrok, iščeta pridno, rd 16 let naprej staro deklico Ja jo vzameta za svojo. Ogtasilna pisma naj se pošljejo na poJtioltžeč<; pod imenom „Suzana", Ljutomer. 602 Vin«gradno posestvo ra Pernici pri Sv. Marjeti ob Pernici se proda. Nova hita z gospodarskim po siopjem vred, 1 oral gozda drugo pa je travnik s sadnim drivjem in lep vinograd. C'ni 6 tisoč kron. 01 Maribora eno uro hoda. Vsega skupaj krog 6 oralov. Natančneje se izve pri g Antonu Perušek, Maribor, Melli ggisse 28/1. 606 Pohištvo razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom Kari Pi>eis, Maribsr, Stolni trg 6, lepe postelje na valjar, nastavne postelje 15 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K, itoli K 2 6<», trde, polirane postelje 24 K, polirane mize 28 K, toiletno ogledal.: 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg S^t K, u njati s'oli 9 K, vse vrste lesnega in rapeciranegi pohišt a, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene ŽičaBte podloge S K. matrace 6 K, že lezne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine H8 K, emaj- lirane postelje 40 K. Slobodno na ogled, Sloboden nakup, Ceniki zastonj in lianko. Pri vseh vlogah naj se navede naslednje uradno število: E 100/12 g Razglas licitacije in poziv za zglasitev. Na predlog hranilnice v Ptuju, »astopane po dr. Arg pl. Plackem, odvetniku v Ptuju se vrši dne 15. jun. 1912 predpoldne ob 10. uri na licu mesta pri Sv. Barbari v Halozah, na podlagi priznanih pogojev licitacij a sledečih posestev: Cirkulane vi. štev 80, hiš štev. 46, njiva, parcela štev. 110/2 pašnik. Cenilna vrednost 9241 K 50 vin Najnižji ponudek 6218 K 32 vin. K posestvo Cirkulane, vi. štev. 89 pripada še sledeča premičnina: 1 dolga miza, 2 mali mizi, 4 klopi, 1 krčmar-ska točilnica, 4 obešalniki za obleke, 4 zimska okna. dva pulta in 3 trgovske štelaže v trgovskem prostoru v vred-notti 86 K. Pod najnižjo ponudbo se ne proda. Pogoji prodaie in vsi zahtevki, ki so zabileženi na tem posestvu (izvleček zemljiške knjige, izvleček katastra, cenilni zapiski itd.) lahko kupci pri spodaj označeni sod-mji vpogledajo med uradnimi urami. Pravice in zahtevki, ki bi zabranile to prodajo pri sodniji, se morajo najpozneje vložiti v določenem roku pri sodniji, ker se drugače na nje ne more ozirati. Osebe, ki imajo razne zahtevke na tem po sestvu in se njih pravice doženejo med licitacijo, lahko imenujejo svojega zastopnika, če ne stanujejo v področju podpisane sodnije. C kr. okrajna sodnija Ptnj, odd. IV., 628 dne 18. maja 1912. Josip Brandl, izdeiovatelj orgel v Mariboru o. Dr, izdeluje cerkvene orgle v vsaki m velikosti zelo solidno delo. — š - . Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni. Transponirharmonista z 28 akordi. Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto. ____47 Silv. Fontana mL: Maribor Teget hof. cesta 23: špecerija m železnina ponuja po najnižjih cenah: modro gallco, rafijo, motvoz za vez (jute), peronospora brisgalnice, spleteno žico z bodicami za plotove, cement, lepenko za strehe, karbo-linenm in vse v to stroko spadajoče blago. 530 Cene nizke, postrežba točna. Ceniki na zaht. zastonj. Varaždinske toplice (Ilrv atsko). Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z električno razsvetljavo. staroznasa radioaktivna žve- plena iopeij + 50° C priporočljiva za trganje, revmo, ishijo iti Pitna zdravilišča za bolezni v vratu, krhlju, prsih, jetrab, želodcu in v črevesih. ___ Električna masaža, blatne, oglj. kisi. in soinčne kopeli. Odprto celo leto Moderni kom-fort. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. — Zdraviliški zdravnik dr. I. Loehert. 607 0 M V «■> ra » ß v Ne pozabite Volno, sukno (štofe), cagge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini M. E. Šepec, Maribor. — Grajski trg. io36* Burgpl&tz. 1 Pozor Pozor! 568 Pozor! 33 Trissin11 gumijeve trakove' za cepljenje trt. Žvepleao zdravilišče jamčim, da isti 8—14 dni kljub dežju, solncu in slani vstrajajo dobro na trti. Vzorci z&stonj in poštnine prosti. Rudolf Oesterreicher, Dunaj, II., Iiilienbx>unngasse lO. Priporočam svojo veliko za'ogo manafakturnega, modnega in platnenega blaga, svilene robce, kakor tHdi druge vrste, vse najnovejše. Srajce, kravate, odeje, perje, posebno pa priporočam cenj. odjemalcem veliko izber za ST. birmo be'o in barvano blago vse po jako nizki ceni. Se priporoča za obilen obisk Jožef Ullssga, Maribor, Tegetthoffova cesta 21. 499 Solidna postrežba. Izhera je lahka, kajti kakovost odloča. Slast pravega zagrebškega „Francka", njegova jakost in krasna barva usposob-lja ta izdelek najboljšim kavinim pridatkom, kateri bodetudi Vas trajno zadovoljil. 1234 Ivan Latzy Bolezni na nogah, vona Atlnvta rt r\ crck in 1 rri van ti K"R h f\1 H r?» teracco«-tlakov, in lesenih cementnih tlakov, kakor vsa v to stroko spadajoča dela. 586 Najboljšo Ia bakreno galico, l kg 66 vin. nadalje drobno žveplo, gumijeve firake za cepljenls, rafijo, priporoča po najnižji ceni Ferd. Hartinger, trgovina z deželnimi pridelki. Maribor, Tegethofova ufi.29. uvmunnunttu*********** Zahtevajte Genike. JP _______;fe r.'-' • S • narejeni iz kovanega železa in kovisiaste pločevine, torej nepokverljivi. Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. kuriva se prihrani. Zastopniki se iščejo Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pridane zato posebna priprava. Na debelo! IVa drobno! Priča & Kramar Celje, Graška in krožna ulica priporočata svojo bogato zalogo galanterijskega,^ drobnega in modnega blaga ter velikansko izbiro birmskth daril in potrebščin Cene nizke. 612 Postrežb» točna» , Jitani@-Werkegs,li@i§ 136, Zgor. Avstrijsko. Največja specialna tovarna za parilnike na Avstro-Ogrskera. Glavno zastopstvo FS*anS ASen9 Gradec, Mariangasse 22. — mmm nosilce, okovje, strešno lepenko, črpaljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene po tiebščine, poljedeljske stroje m orodje, vozne plahte najboljše kakovosti, kose znamka „Merkur" in „Triglav", žič-nato mrežo in ograje, trnjevo žico in vse drug<" predmete železninske stroke pri veletrgovini S Žeie2«inO 473 ,Merkur' P. Prva iužnoštajer. kamnoseška industrijska družba v Celju Nova ul.11, zraven slov« šole« Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom. Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kulantni plac. pogoiš. Svoji k svojim I TRntppiri in hntpppT &Ssrmo pripo" 1JUUI 111 %J\J L/l \J\J. ročam najlepša darila kakor: ure, zlatnino, srebrnino, verižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilante in drugimi kamni. Vse po najnižjih cenah. Za ženine in nevestice p°roč,ne *lat,e pr8ta?® ženk°- ... —————— — vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA;] OČAL, NAOČNIKOV, DALJNOGLEDOV ITD. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmic : Celie : Narodni dom* Največji čudež narave. „Semper viva" itlli „Rastlina vstajenja" Ta rastlina, ki raste v sveti deželi (Palestini) živi več sto let brez vode in prsti. Ako položiš suho v toplo vodo, cživi v 24 urah in poprej mrtva, nudi se ti v kr»sni zdani barvi. Ako jo vsadiš v lonček, se lepo razvija. A tudi če jo v suhem stanju položiš v omaro med oblek«, ali kam drugam, ohrani leta in leta svoje življenje Njen za ljudi prijeten duh odpravi molje iz obleke ter ščurke in drago jednako golazen iz stanovanj. — Rastlini ne škoduje niti vročina niti mraz. — O tej čndežni »astiini se pripoveduje, da se je je mati Božja na begu v Egipt dotaknila in da ima od takrat večno življenje. To čndeino rastlino ima v edini zalogi in razpošilja komad za 1 K 50 h poštnine prosto (ako se denar po&je po poštni nakaznici v naprej, — po po&tnem povzelju stane pošiljate? 2 K) Rudolf Starovašnik, ekspert sadja ter razpcfiiljalnica novosti v Slovenski Bistrici. (Štajersko) Navodilo o porabi se priloži. Vabilo na II korist i@ vsakemu in si prihrani veliko denarja, kar rabi v slovenski trgovini če kupuje vse IV 8. II cevar J. N, Šoštaric: Maribor Gosposka ulica Štev. 5. Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, ceflr, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd. 623 Cene veliko nižje kakor drugod. Razpisuje se služba organ, in cerkovnika v Št. Iijn pošta Mmlinja. Piača nad 6j0 K, oženjeni rokodelci imajo prednost Nastop službe vsaj v teku enega meseca. Natančnejša pojasn'!a d»je žnpn»jski urad v Ht. Iljn pošta Mislinja. 682 posestnik in bivši trgovec ▼ Središču, »e zahvaljuje vsem odjemalcem in dobaviteljem lesnega blaga, za njihovo naklonjenost, katero je užival v 25 letih svojega trgovanja z lesom. Ob enem priporoča svojega naslednika na istem mesta sina: Franc Kočevar, ki je prevzel leino trgovino v Središču in le ta s bode po svojih močeh prizadejal, v tej stroki vsem opiavičeuim zahtevam zadostiti in velecenjene odjemalce * najnižjimi cenami in dobrim blagom zadovoljiti. Središče, dne 22. velikega travna 1912. redni oocni zoor Kmečke hranilnice in posojilnice v Hoeah, reg. z. z neom. z., ki se vrši v nedeljo, dne 16. junija zjutraj po rani službi božji pri g. Karolu Novak. DNEVNI RED: 1. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 2. Poročilo nadzor >tva. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti 5. Govor g. Vlado Pušeniaks. ODBOR. Iv• Kočevar. 627 Fr. Kočevar. Alojzij Pinter, trgovec pri farni cerkvi v SI. Bistrici priporoča celi okolici veliko zalogo raznovrstnega blaga: galico, gumijeve trake, ličje, škropilnice, gumijeve cevi, Lsvrstne kose, bruse, grablje, vile, kosiša, srpe, vsake vrste železo in žele mino, ključavnice, kovanje za nove stavbe, trsovine, cement itd. Lepa zaloga modernega blaga za vsakovrstne moške in ženske obleke. Razprodaja klobukov, čevljev, vel'ka zaloga zgotovljenega blaga itd. vse po zanesljivo nizki ceni. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim prave voščene kakor tudi druge vrste sveč, najboljšo olje za večno luč, kadilo. Kadilni premog itd. 623 Delniška glavnica 8 milijonov kron. Podružnica Ljubljanske Rezervni zaklad 800.000 kron. anke sprejema vlO£ge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. O 2 0 v Celju Vloge na tekoči račun obrestuje najkulantnele. Isdaj*t«lj la salo&Mk: Katoliško tiskovne Aroitv«. Odgovora! urednik: L. Kemperto. I »k ticbara« »r, Ciril* v Maribor«.