Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. — Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1 000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči-ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 25. julij 1978 LETO XVI - St. 11 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE NAŠ PRAZNIK - NAŠA OBVEZNOST ziranost od začetka do zaključka javne razprave, - demokratičnost v razpravi in pri usklajevanju ter oblikovanju stališč in pripomb. ločnosf^ poznala 1 z-v ., Ipvalec vseh inteT|i9p|^^ poti labosti, ki so nas spremljale na n smo v samoupravnih. tok»wh:iR; j i____ittiSSiEŽiffiiP .esmoupmvnedmSmM^ £££££*» zaka|||| smo dolžni povezati vse silnice B, Mi sami $mo tisti, katerih M i:;:^Fttttii^iie:;:S^mozašč i to, naš rjiir in ravne družbene-stvamosti. : ravni jevati in skupi Posebno pozornost smo posvetili kritični oceni idejno-politič-nega stanja med mladimi v naši občini, ki smo jo izdelali na podlagi obiskov osnovnih organizacij ZSMS in pregledu sklepov Občinske konference ZSMS Domžale v tem obdobju. Ta ocena je bila sprejeta na volilno programski seji junija letos. Na omenjeni seji je bil |jj sprejet tudi sklep, da morajo vodstva vseh osnovnih organizacij ZSMS aktivno pristopiti k realizaciji programa, ki je bil sprejet na posvetu vodstev osnovnih organizacij ZSMS maja letos, in sicer: Osnovne organizacije ZSMS morajo na programsko volilnih sejah, oziroma na posebnih študijskih V sejah obravnavati osnutke doku-men tov za X. kongres ZSMS. Posebno pozornost morajo posvetiti .... ............... .... oceni konkretne aktivnosti med obema kongresoma ter oblikovati ■ ■ pripombe, dopolnila in predloge. Vodstva družbenih organizacij in društev, kolektivnih članov skupaj z vodstvom Občinske kon-: ference ZSMS Domžale organizi-rajo javno razpravo. wwww^ Javna razprava o kongresnih do-e drugo, kumentih bo izpeljana v vseh orga-"" - '■ nih Občinske konference ZSMS, to je področnih konferencah, komisijah. Obenem je Občinska konferenca ZSMS Domžale pobudnik za m razpravo v organih ostalih družbe-H nopolitičnih organizacij v okviru $ SZDL. Vodstvo Občinske konference ZSMS Domžale in osnovnih organizacij ter družbenih organi-: zacij in društev organizira informi-j38gžjj§l \ ranje preko Občinskega biltena Š 72-790, Občinskega poročevalca, SfŠS: : tovarniških glasil in glasil krajevnih SMggS 5: skupnosti, mladinskih glasil na krajevnih skupnosti in TOZD, informativnih sestankov, S plakatov in letakov. fff orga«g V počastitev X. kongresa ZSMS rii&mve formirati ie v okviru občinske mladinske 'mifM^snrkmltattfe organizacije organizirana mladin-- ""k ftef&dJi ^ovna nkcija PEČE 78, orga-frfrlmrjfrffji# nizirajo pa se proslave in druge sve-sZSMS :Š čanosti, ki so v celoti ali delno po-svečene obeležju X. kongresa gg ZSMS, kulturne in kultumo-zabav-:• ne prireditve s kongresno tema- ve in akcije družbenih organizacij in društev, pohodi in kvizi Občinska konferenca ZSMS Domžale RAZGOVOR OB PRAZNIKU V mesecu marcu smo na volitvah izvolili nove delegacije za zbore občinskih skupščin in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. S tem smo velikemu številu delovnih ljudi in občanov zaupali odgovorne naloge na področju delegatskega sistema in s tem tudi vrsto nalog za naš nadaljnji razvoj. Ker je od dela delegacij in delegatov odvisno, kako bomo reševali vsa vprašanja na gospodarskem in družbenem področju in pri usklajevanju ožjih in širših interesov, smo se ob letošnjem praznovanju pogovarjali s predsednikoma občinskih skupščin Kamnika in Domžal. Tovariša Franc Svetelj in Jernej Lenič sta se odzvala našemu povabilu in v tem sestavku objavljamo odgovore na naša vprašanja. ločitve resnično sad skupnega dela delovnih ljudi. VPRAŠANJE: Na volitvah je bilo izvoljenih veliko novih delegatov in tudi število delegacij za samoupravne interesne skupnosti se je močno povečalo. Kaj bi po vašem mnenju bilo potrebno narediti, da bi se delegati tvorno vključili v delo v svojih sredinah in prenašali mnenja in stališča te sredine v delegatske skupščine in sprejete sklepe nazaj v svojo sredino? Predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič VPRAŠANJE: Ker ste bili na letošnjih volitvah ponovno izvoljeni za predsednika skupščine obči-nepomeni, da so delovni ljudje in občani pozitivno ocenili vaše prizadevanje v preteklem mandatnem obdobju pri uresničevanju delegatskega sistema. Prosimo vas, da na kratko ocenite delovanje tega sistema v prvem mandatnem obdobju. FRANC SVETE U: Če pravite na kratko, potem lahko rečem, da smo v tem obdobju pravzaprav šele vsi skupaj spoznali, kaj pomeni delegatski sistem za delovnega človeka in občana, za njun neposreden vpliv na najpomembnejše družbene odločitve. Možnosti so velike, izredne, vendar jih žal še nismo uspeli v celoti izrabiti. Predvsem zaradi še ne do kraja izoblikovane organizacijske, oziroma, če lahko tako rečem „tehno-loške“ plati delegatstva. Pri tem mislim zlasti na oblike zbiranja mnenj, stališč in predlogov občanov in delovnih ljudi, na oblike javnih razprav, na načine obveščanja delegatov itd. Splošna ocena prvega delegatskega obdobja je, da seje med ljudmi zelo povečalo zanimanje za reševanje skupnih družbenih zadev in problemov. JERNEJ LENIČ: Dati kratko oceno delovanja delegatskega sistema je zahtevna naloga, kajti v štirih letih je bilo mnogo 1 strojnega,, veliko je ostalo nedorečenega. Nabrali pa smo si prav gotovo ogromno dragocenih izkušenj za bodoče delo delegatov in delegatskih skupščin. Oceno dela v prvem mandatnem obdobju so dali delovni ljudje in občani na zadnjih volitvah. Volilni rezultati, izredno uspeli, so množična manifestacija za delegatski sistem in za tako socialistično samoupravljanje kot smo ga začeli. Predsednik skupščine občine Kamnik Franc Svetelj To je potrditev uspešnosti novih odnosov in jasen odgovor, da poti nazaj ni in da moramo našo socialistično, samoupravno življenje razvijati naprej. Delo delegatskih skupščin je bilo v javni razpravi pozitivno ocenjeno. Nov način delaje pognal globoke korenine. V štiriletnem delu so zrasli mnogi dobri delegati, ki so bili sposobni aktivno reševati problematiko in zavestno, s polno odgovornostjo tudi odločati. Delegatsko življenje je našlo svoj prostor in svoje mesto v vseh krajevnih skupnostih in mnogih TOZD. Delegatsko življenje pomeni nepretrgan postopek dogovarjanja, izmenjavanja stališč, zbiranja predlogov in različnih sugestij, pomeni stalno medsebojno srečevanje, polno družbenopolitično življenje, ki ni več vezano na nekaj zborov volil-cev letno. To so temeljne spremembe v načinu življenja in naših medsebojnih odnosih, ki postajajo kritični, toda odkriti in prežeti s skupnimi željami, s sodelovanjem reševati čim uspešneje vso nastajajočo problematiko. V tem osnovnem smo v naši občini v mnogočem uspeli s tem, da se v te globoke vsebindte spremembe vedno aktivneje vključuje SZDL z vso svojo organiziranostjo in mobilizacijsko sposobnostjo. S tem pa seveda ni rečeno, da smo naredili in dosegli vse. kar ie potrebno za uspešno delo v delegatskem življenju. Moramo na trdnejše noge postaviti konference delegacij, sistem informiranja mora bolje služiti delegatom in delovnim ljudem. Delegacije morajo še bolj odpreti vrata vsem samoupravnim telesom, strokovnim službam, delovnim ljudem in občanom.Vse to bo pomagalo, da bodo vezi delegacija — občani -skupščina pristnejše, trdnejše, učinkovitejše in bodo sprejete od- FRANC SVETELJ: Predvsem mislim, da moramo dograditi oblike in metode delovanja delegatskega sistema. Med ljudmi in skupščinami, kjer se odloča, mora biti čimmanj posrednikov in čimveč neposrednega sodelovanja. Zmanjšati moramo, seveda v okviru možnosti, število različnih konferenc delegacij, raznih skupin delegatov itd. Bolj moramo okrepiti občinsko skupščino kot konferenco delegacij za republiško skupščino in skupščino Jugoslavije. To pomeni, da naj bi delegacije v prihodnje posvetile več pozornosti tudi gradivom, ki jih obravnavajo delegati v teh skupščinah. Najpomembnejša naloga po mojem mnenju je, da močneje razvijemo informiranje v obeh' smereh: več pobud ljudi in delegatov mora priti v skupščine in na drugi strani debele svežnje večkrat težko razumljivih besed mora zamenjati kratka, jedrnata in razumljiva informacija, na osnovi katere se bo delegat res lahko samostojno odločal. Zato smo se odločili, da bi v kratkem začeli v Kamniškem občanu redno posredovati vse povzetke gradiv, ki bodo o njih razpravljali delegati v občinski skupščini in skupščinah SIS. Nove delegate moramo tudi čimbolje seznaniti z organiziranostjo in delovanjem delegatskega in skupščinskega sistema. Marsikje bodo morale tudi družbenopolitične organizacije bolj spremljati delo delegacij in jim pomagati pri premeščanju eventualnih težav in problemov. JERNEJ LENIČ: Nekaj tisoč delegatov bo delalo v novem mandatnem obdobju. Le nekaj je starih, večinoma so to novi ljudje. Vendar v tej zvezi „nov“ ne pomeni človeka, ki mu je potrebna abeceda delegatskega sistema. Kadrovske priprave za volitve so bile obsežne in tehtne, izvoljeni delegati so občani, ki so nekje v samoupravnem in političnem življenju opravili izpit s svojim delom, s čimer so si pridobili zaupanje. To, kar sprašujete pa je osnova za dobro delo delegata, delegacij in njihove baze. Prva odgovorna naloga je mobilizirati in angažirati volivce, ki naj delegacijam daio svoja stališča pa tudi odločitve. Osnovno mobilizatoisko nalogo bodo morale opraviti delegacije s tesnim sodelovanjem SZDL, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravo, društvi.. Nikoli naj ne zaseda delegacija sama — je naš dogovor. Druga dogovorna naloga delegacij oziroma delegatov je, kako bo na zasedanjih skupščinskih zborov in zborov SIS usklajeval stališča svojih delegatov in volilcev z mnenji in stališči ostalih delegacij v občini. Gre za to, da bo vsak delegat tudi sam sposoben presojati in zavestno s polno odgovornostjo tudi odločati. Tretja naloga je, kako obvestiti svoje volilce o poteku in odločitvah, ki so bile na zasedanjih zborov sprejete in kako utemeljevati, zakaj je delegat tako ali drugače glasoval. Te tri faze delegatskega dela oživljati in utrjevati je odgovorna naloga ne le dfelegacij, ampak vseh. ki v delegatskem sistemu živijo in delajo, ta odgovorna naloga vzgoje je tudi ena prvih pred družbenopolitičnimi organizacijami. Na srečanjih, ki smo jih imeli z delegacijami organiziranimi preko SZDL in Kluba samoupravljalcev v naši občini smo ugotavljali, da so med nami potrebni pogosti stiki, da bomo kritično odstranjevali napake in slabosti in se s skupnimi prizadevanji približevali postavljenim ciljem, ki jih moramo v tem mandatnem obdobju doseči. VPRAŠANJE: Nekatere oblike dosedanjega sodelovanja med obema občinama so se pokazale pozitivne - komunala, kultura, varstvo zraka, inšpekcijske službe. Glede na ge°' grafski položaj obeh občin so dam■ možnosti, da bi se to sodelovanje še povečalo. Na katerih področjih - družbenih in gospodarskih - m po vašem mnenju v bodoče lahko sodelovali in s tem pripomogli k hitrejšemu razvoju in tudi medsebojnemu povezovanju na delegai' skem področju ? FRANC SVETE U: V obeh občinah vse bolj priim' jamo do spoznanja, da mnog3 odprta vprašanja lahko uspešn0 razrešujejmo le z medsebojnim sodelovanjem. T o sodelovanje ** kaže tudi konkretne rezultate, zadnjem času zlasti na področju varstva okolja in prometa (čistim3 naprava, ponovna uvedba potniške* ga prometa na železnici itd). P1*, nami pa je potreba po čimtesnej šem sodelovanju v bodočem raZ voju rekreacijsko turističnega cen tra Velika planina, za katerega s zelo zainteresirani delavci in obča ni obeh občin. , Več sodelovanja bo zahteva usmerjeno izobraževanje, kjer moramo dogovoriti, katere obuk izobraževanja in katere šole bi>m^ razvijali v posamezni občini, np^ števajoč pri tem naše skupne P . trebe po kadrih in seveda ‘u. možnosti v okviru ljubljanske reg je. . i^j Seveda je še vrsta vprašanj, jih lahko uspešno rešimo le sk> P no, od prostorskega urejanja,va va okolja, preskrbe z vo..’JLa moznic, do vprašanj kmetij skct£ razvoja, davčne politike čini pomenijo prispevek k obogatitvi slovenske kulture. Predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale Dušan Boršt nar je po sklepu izvršnega odbora in predsedstva skupščine skupnosti podelil plakete in nagrade oz. plakete: Prosvetnemu društvu , Jožef Virk" iz Doba, Delavsko — prosvetnemu društvu ..Svoboda1' iz Ihana, Moškemu pev&emu zboru KUD ,Janko Kersnik" iz Lukovice, Lini Sitaijevi in Rajku Hafnerju. Nagrajenci so prejeli plakete in nagrade na podlagi naslednjih utemeljitev: Tovarišica Lina Sitar prejema Kersnikovo plaketo za dolgoletno kulturno delo PROSVETNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK" IZ DOBA Društvo je bilo ustanovljeno že leta 1906. V letih pred vojno so bile v društvu razvite knjižničarska, dramska in pevska dejavnost ter tamburaški zbor. Po II. svetovni vojni se je društveno življenje ponovno oživilo. Trenutno delujeta aktivno dramska sekcija in mešani pevski zbor, ki so ga ustanovili pred leti in je v kratkem času doživel velik kvaliteten vzpon. Društvo si je s prizadevanjem članov pred leti zgradilo letno gledališče. Sicer pa člani društva aktivno sodelujejo na vseh krajevnih proslavah in prireditvah in so veliko storili, da se telovadnica osnovne šole lahko uporablja v te namene. (Nadaljevanje na 6. strani) Kersnikovo plaketo je v imenu DPD Svoboda Ihan prejel Tone Lenček Predsednik skupščine Kulturne skupnosti Dušan Borštnar podeljuje Kersnikovo plaketo Francu Capudru za plodno delo Prosvetnega društva Janko Kersnik z Brda Miloš Starbek je prejel Kersnikovo plaketo v imenu Prosvetnega društva Jože Virk iz Doba L (Nadaljevanje s 5. strani)] Kulturna skupnost Domžale podeljuje Prosvetnemu društvu .Jožef Virk“ iz Doba Kersnikovo plaketo in nagrado za njihovo dolgoletno delo na kulturnem področju, prizadevanja za obogatitev kulturnih programov ter približevanje kulture delovnim ljudem in občanom v Krajevni skupnosti Dob. DELAVSKO-PROSVETNO DRUŠTVO »SVOBODA “ IZ IHANA Kulturna dejavnost v Ihanu sega že v obdobje pred prvo svetovno vojno. V obdobju med obema vojnama sta bili predvsem razviti dramska in pevska dejavnost. Po drugi svetovni vojni je bila v društvu najbolj razvita dramska dejavnost. Z načrtnim vzgajanjem mladega kadra v šolskem kulturnem društvu imajo zagotovilo za napredek društva, ki v glavnem uprizarja ljudske igre, lotevajo pa se tudi klasičnih in modernejših poskusov. S svojimi igrami se predstavljajo tudi izven kraja. Kulturne potrebe prebivalcev obogatijo z organiziranjem glasbenih, folklornih in gledaliških skupin v njihovem kraju. Aktivno sodelujejo na krajevnih prireditvah in proslavah. Kulturna skupnost Domžale podeljuje Delavsko-prosvetnemu društvu »Svoboda11 iz Ihana Kersnikovo plaketo in nagrado ob letošnjem praznovanju 750-letnice kraj., za njihovo dolgoletno delo na kulturnem področju ter približevanje kulturne dejavnosti delovnim ljudem in občanom Krajevne skupnosti Ihan. MOŠKI PEVSKI ZBOR KULTUR-NO—UMETNIŠKEGA DRUŠTVA .JANKO KERSNIK11 IZ LUKOVICE Zbor je bil ustanovljen v sezoni 1962/63 kot samostojna sekcija KUD .Janko Kersnik11 iz Lukovice, pri katerem deluje tudi dramska sekcija. Pevski zbor redno sodeluje na vseh prireditvah in proslavah v Črnem grabnu, redno sodeluje na revijah pevskih zborov domžalske občine, nekaj pesmi v izvedbi tega zbora pa je posnetih na RTV Ljubljana. Zbor vodi ves čas Peregrin Capuder. Kulturna skupnost Domžale podeljuje Kersnikovo plaketo in nagrado Moškemu pevskemu zboru KUD .Janko Kersnik11 iz Lukovice za njihovo 15-letno neprekinjeno delovanje in za kvaliteten vzpon, ki ga je doživel v teh letih ob pokrivanju kulturnih prireditev v Lukovici in okolici. LINA SITAR Lina Sitar, rojena 1925,upokojenka, je izrazito amaterska kulturna delavka. V dramski skupini DKD »Svoboda11 Mengeš sodeluje od ustanovitve, to je od leta 1952; pred tem pa je bila aktivna v kul-tumo-prosvetnem društvu »Janez Trdina11 v Mengšu. Vseskozi je aktivna članica v upravnih organih društva, sedaj v dramski sekciji ter v nadzornem odboru »Svobode11 Mengeš. Uspešno je tolmačila tudi večje vloge in doživela velik odmev v okviru poletnih iger v Mengšu. Veliko svojega dela in prizadevnosti je vložila tudi v knjižničarsko dejavnost, saj še vedno opravlja delo knjižničarke pri podružnični knjižnici v Mengšu, pred tem pa pri društveni knjižnici DKD »Svobode11 Mengeš. Kulturna skupnost Domžale podeljuje Lini Sitarjevi Kersnikovo plaketo in nagrado za njeno dolgoletno, uspešno in prizadevno delo na amaterskem kulturnem področju; v dramski in knjižničarski dejavnosti. RAJKO HAFNER Rajko Hafner, rojen 1927, ravnatelj Osnovne šole v Radonijah, je dolgoletni kulturni organizator. Vsepovsod, kjer je opravljal svoje pedagoško delo, se je aktivno vključil tudi v kulturno življenje kraja. Tako je bil v Ljubnem ob Savinji sedem let predsednik kulturnega društva. Kot ravnatelj Osnovne šole na Brdu in sedaj v Radomljah sije prizadeval, da bi se čimbolj razvilo kulturno življenje med šolsko mladino. V Radomljah je tudi veliko prispeval k ustanovitvi oddelka glasbene šole. Tudi kot predsednik Občinskega odbora ZPM je organiziral več pomembnih kulturnih prireditev. Kulturna skupnost Domžale podeljuje Kersnikovo plaketo Rajku Hafnerju za delo na kulturnem področju kot organizatorju kulturnih prireditev ter za vzpodbujanje kulturne dejavnosti med šolsko mladino. Za kulturne dosežke v minuli sezoni pa je predsednik Občinskega sveta ZKO Domžale Slavko PIŠEK podelil priznanja in nagrade amaterskim kulturnim delavcem za uspehe in trud v kulturni sezoni 1977/78. Ta priznanja so prejeli: Branka BEČAJ, Miroslav CAPUDER, Jože GORJAN, Boris KOPITAR, Tone KOS, Franci KOŠAK, Lojzka KOVAČ, Justa KOŽELJ, Evstahij MODER, Miran PEZDIRC, Metka P1CHLER, Nejko PIRNAT, Marica SIMČIČ, Miloš STARBEK, Lojze STRAŽAR, Franc ULČAR, Andrej ZAJC. M. M. OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da bo lokal zaprt od 24. 7. - 13.8. 1978. FOTO - STUDIO MAJHENIČ DOMŽALE 0 GRADNJI STANOVANJ Stanovanje je eden izmed osnovnih pogojev za ustvarjanje, za načrtovanje in za normalen življenjski razvoj družine. V občini Domžale so hiter gospodarski razvoj, bližina Ljubljane ter gradnja za trg povzročili ekspanzijo v stanovanjski gradnji. Zgradili smo veliko število stanovanj za znane in neznane kupce, zaradi počasnejše gradnje spremljajočih objektov in naprav pa se nam odpirajo problemi na področju komunalne uredit- - zakonske predpise za pridobivanje zemljišč. Največ težav je z zbiranjem sredstev, ki so predvidena za urejanje in opremo zemljišč. Edini stalni vir je 20 % stanovanjskih sredstev, kar predstavlja letno 650 starih milijonov dinarjev ii za naše potrebe ne zadostuje, zato mora Samoupravna komunalna interesna skupnost najemati kratkoročne bančne kredite. Zazidalnih načrtov za Krajevno Del udeležencev „okrogle mize", problemih gradnje stanovanj in ve, otroškega varstva, šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva in ne nazadnje se zaradi velikega porasta individualnih gradenj nevarno krčijo kmetijske površine. Zato, da bi te probleme izpostavili in se o njih pogovorili, je Klub samoupravljalcev organiziral 8. julija 1978 razgovor z najbolj odgovornimi delavci na tem področju, ki so dajali pojasnila na vprašanja, ki so nam jih posredovali delavci iz Komunalnega podjetja Domžale, Agroemone, Mojce Lukovice, Induplati, Poklicne kovinsko in usnjarsko galanterijske šole, Hidrometala in Traka iz Mengša. Po vsebini so se nanašala ta vprašanja na naslednja tri področja: — pridobivanje lokacije, zemljišča in urbanistična ureditev, — zbiranje, razporejanje in poraba stanovanjskega dinarja, — in na izgradnjo infrastrukturnih objektov. Tajnik Komunalne samoupravne interesne skupnosti je skupaj s tovarišem Kovačem ing. Janezom obrazložil problematiko prvega področja. Pridobivanje zemljišč je dokaj zapleten in dolgotrajen postopek, ki ga zaradi zakonskih predpisov ni mogoče skrajševati. To gre tudi v škodo družbenim interesom. Predpogoj za pravočasno pridobitev zemljišča je dober program oziroma urbanistične etape graditve, ki zajemajo: — izdelavo zazidalnih načrtov, — pridobitev sredstev za odkup zemljišča, na kateri je potekala razprava 0 ostalin objektov r naši občini skupnost Domžale je dovolj, takjj za individualno gradnjo, kot tu za blokovno gradnjo. Kljub dog voljenemu razmeiju med blokov ^ in individualno gradnjo 60:4u korist blokovne gradnje, nC^a.^ese krajevne skupnosti vztrajajo, da izdelajo zazidalni načrti za ind* dualne hiše. Pri tem pa se lan* zgodi, kot je bilo v primeru 'rZI! da na licitaciji zemljišč uspe) občani drugih občin. Vsak investitor, ki gre v org ,g°to adnje višini 2° zirano novo gradnjo mora zag?1® viti še pred pričetkom gra višin' starih milijonov. To pa je tudi cd®( komunalni prispevek v starih milijonov. To pa je luu‘ od vzrokov velikega števila c gradcnj. Točnega števila teh 8. denj ni mogoče podati, venda J je bilo pred leti zabeleženo o 400. Število teh gradenj v zad J ^ času upada, ker črnograditelj^, morejo pridobiti posojila, ne , 6 rejo se priključiti na komun objekte, proti njim pa so uve tudi ostrejše zakonske sankcije- a. Seveda se ob tem postavlja Fg šanje, kako naj delavec -občan zbere sredstva za stan‘>n;sjce oziroma za gradnjo stanova Ju hiše? Večina delovnih °r^!!nvpra-dajc za rešitev stanovanjskin ^ {a šanj svojih delavcev kredite i ^ način reši več prosilcev,■ V lastno stanovanjsko hišo ve .^o preteklih štirih letih je bilo v j0. letno okoli 200 gradbenm £e voljenj za individualno gra( J j,ile bi se tak trend nadaljeval, kaj kmalu premajhne z' .dajne površine. Nestmjene z |jsko skupnost se vključujejo tudi organi-vzdr> .zdru2enega dela, ki projektirajo, gradijo in kutne e!°- stanovar|ja' pripravljajo urbanistično do- iij ^Cntacgo in urejajo zemljišča, stanovanjske zadruge izpoje zainteresirane organizacije in skupnosti, če samo U^j° P°8°je’ določene z zakonom in s tem sj;up uPravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske 3. člen v ‘^avc.L delovni ljudje in občani zaradi uresničevano SVojih osebnih in skupnih potreb in interesov v - $?Vavjski skupnosti opravljajo zlasti tele naloge: vabijo za utajevanje samoupravljanja in za uveljav- vaJ i/Je organiziranega družbenega vpliva v stano- - ^Cn) gospodarstvu; tgkmtizirajo in povezujejo delovne ljudi in občane t družbene dejavnike z namenom, da sc poveča 0°seg stanovanjske graditve in da se postopoma Uq tay' stanovanjski primanjkljaj; v skladu z zakonom in samoupravnimi last n'ni* akri, s sredstvi in stanovanji v družbeni ki/®™ ter s poslovnimi prostori v stanovanjskih - 0jVm v družbeni lastnini; Realizirajo in izvajajo družbeno pomoč in razvijajo dar arnost ib vzajemnost v stanovanjskem gospo-cia|S,VU z najnen°m da se hitreje odpravljajo so-ob?c razlikc in omogoči vsem delovnim ljudem in - sbL^bom, da rešijo svoje stanovanjsko vprašanje; uR°IJ0 za uveljavljanje organizirane in družbe taci Cnc stanovanjske gradnje ter za uveljavljanje dru°balizacije pri graditvi stanovanj z ustreznim stavbenim vplivom na strukturo, kakovost in ceno - Ruvanj; eko Ujcj° P1' Pripravi osnov za načrt družbeno-b0n*kcga razvoja občine za področje stanovanj-oJJj?* L*n konunalnega gospodarstva, pripravljajo Polit v Pro8rama stanovanjske graditve, osnove za hičn ° stanarin in za standarde stanovanj ter teh-" $kunc bormative za vzdrževanje stanovanj; kraje0' z zb°ri stanovalcev stanovanjskih hiš in s javnimi skupnostmi oblikujejo načela za urejanje vari«iS,V0 stanovanjskega okolja ter razvijajo stanovsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj. . 4. člen Stan StatUt 0Vadiska skupnost je pravna oseba in ima svoj ^statm sp^m6 skupščina stanovanjske skupnosti; 1 mora dati soglasje občinska skupščina. žbeno II. Upravljanje in organizacija stanovanjske skupnosti 5. člen Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina stanovanjske skupnosti, ki ima 77 delegatskih mest. Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata: - zbor uporabnikov, - zbor izvajalcev. 6. člen Zbor uporabnikov, ki ima 63 delegatskih mest, sestavljajo: - delegati delavcev v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki za stanovanjsko graditev združujejo del dohodka, s katerim samostojno razpolagajo; - delegati delavcev, ki opravljajo dopolnilno delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov; - delegati imetnikov stanovanjske pravice in etažni lastniki stanovanj v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, preko delegacij krajevnih skupnosti; - delegati občanov, ki namensko varčujejo za stanovanje v poslovni banki, preko delegacij krajevnih skupnosti; - delegati delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih družbeno pravnih osebah, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih v družbeni lastnini, v stanovanjski hiši v družbeni lastnini, s sedežem izven občine Domžale. 7. člen Zbor izvajalcev, ki ima 14 delegatskih mest, sestavljajo delegati naslednjih organizacij, ki sodelujejo v smislu 2. člena tega sporazuma pri stanovanjski graditvi, in sicer: Biro 71 Domžale, GIF Beton-Zasavje - TOZD Operativa Domžale, GIF Obnova Ljubljana - TOZD Splošne gradnje Ljubljana, SGP Graditelj Kamnik, SGP Gorica Nova Gorica — TOZD Gradbena operativa Ljubljana, Komunalno podjetje Domžale, ONPZ Zora Domžale, Hidrometal Mengeš, Komunalno gospodarstvo Mengeš, Slovenja ceste TOZD Nizke gradnje Ljubljana, DL S Ljubljana - TOZD F.lektro Ljubljana okolica, PTT Ljubljana — TOZD PTT Domžale, Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale, Arboretum Volčji potok. V zbor izvajalcev se vključujejo tudi delegati delavcev organizacij združenega dela, ki pri bodoči stanovanjski graditvi nastopajo kot novi samostojni nosilci del. V skladu s tem se število delegatskih mest ustrezno spremeni. Takšno . spremembo verificira skupščina stanovanjske skupnosti. 8. člen Skupščino stanovanjske skupnosti in zbora skupščine vodjjo in predstavljajo predsedniki oz. podpredsedniki skupščine oz. zborov skupščine, izvoli jih skupščina stanovanjske skupnosti. 9. člen Izvršilni organ skupiščine je izvršni odbor, ki ga vodi in predstavlja predsednik oz. podpredsednik. Izvršni odbor izvoli skupščina stanovanjske skupnosti. Naloge in pristojnosti izvršnega odbora določa statut stanovanjske skupnosti. Skupščina izvoli tudi druge organe, določene s statutom stanovanjske skupnosti in s tem sporazumom. III. Način dela in pristojnosti zborov skupščine stanovanjske skupnosti 10. člen Delo skupščine poteka na zasedanjih obeh zborov. Natančen način dela določa statut stanovanjske skupnosti in poslovnik o delu skupiščine. 11. člen Zbor uporabnikov samostojno sklepa o naslednjih zadevah: - družbena po noč v stanovanjskem gospodarstvu; - gospodaijenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - stanarine in najemnine v družbenih stanovanjskih hišah ter prispevki etažnih lastnikov; - sprejemanjesplošnih aktov o dodeljevanju stanovanj; - sprejemanje splošnih aktov o dodeljevanju posoju; - sprejemanje normativov za tekoče vzdrževanje skupnili delov in naprav v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in o drugih zadevah določenih z zakonom. 12. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev sklepata enakopravno o zadevah organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, zlasti o zadevah racionalizacije pri graditvi stanovanj, cenah stanovanjske graditve, organiziranja strokovnega nadzora nad gradnjo stanovanj ter sodelovanje s kommalno interesno skupnostjo 1 in drugimi interesnimi skupnostmi. Zbor izvajalcev in zbor uporabnikov sklepata enakopravno tudi o vzdrževanju stanovanjskih hiš. 13. člen O zadevah iz prejšnjega člena tega sporazuma pa na zasedanju skupščine stanovanjske skupnosti ne more glasovati zbor izvajalcev o zadevah oblikovanja neposrednih pogodbenih odnosov med stanovanjsko skupnostjo in posameznimi izvajalci. 14. člen Delo stanovanjske skupnosti in njenih organov je javno. Stanovanjska skupnost in njeni organi so dolžni obveščati delovne ljudi in občane ter skupščino občine o svojem delu. 15. člen Stanovanjska skupnost je za opravljanje nalog, določenih v 3. čl. tega sporazuma, odgovorna občinski skupščini. 16. člen Organ samoupravne delavske kontrole stanovanjske skupnosti opravlja nadzor nad: - uresničevanjem in varstvom samoupravnih pravic, - izvajanjem v stanovanjski skupnosti sprejete politike, - uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v stanovanjsko skupnost, - trošenjem sredstev ter delom organov upravljanja in delovne skupnosti, ki za stanovanjsko skupnost opravlja strokovna dela. Način dela in pristojnost organa samoupravne delavske kontrole določa statut stanovanjske skupnosti. IV. Sredstva stanovanjske skupnosti 17. člen Da bi se zagotovila materialna osnova za uresničitev ciljev stanovanjske skupnosti, ustanovitelji stanovanjske skupnosti na osnovi samoupravnega sporazuma in v skladu z zakonom združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter za druge, s samoupravnim sporazumom opredeljene namene. Ustanovitelji vlagajo in skupno upravljajo v stanovanjski skupnosti s stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, na katerih imajo pravico razpolaganja. Sredstva po prvem odstavku tega člena ter sredstva stanarin in najemnin so sredstva stanovanjske skupnosti. V. Opravljanje strokovnih nalog za stanovanjsko skupnost 18. člen Strokovne naloge in opravila za stanovanjsko skupnost opravka za to ustanovljena delovna skupnost. Poslovni stroški za delovanje delovne skupnosti ter za opravljanje strokovnih nalog sc krijejo iz vseh sredstev, kijih ustanovitelji na podlagi 17. člena tega sporazuma združujejo v stanovanjski skupnosti. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti so opredeljene s samoupravnim sporazumom med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo. VI. Ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenjje 19. člen Stanovanjska skupnost sc kot ustanovitelj, zaradi obravnavama in opravljanja zadev skupnega pomena, pomembnih za vse delovne ljudi in občane v republiki, povezuje v Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenjje. VII. Končne določbe 20. člen Statut in drugi splošni akti stanovanjske skupnosti, ki so bistvenega pomena za delo stanovanjske skupnosti, morajo biti sprejeti in vsklajeni z Zakonom o samoupravni stanovanjski skupnosti do 31. 12. 1978. 21. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina ustanoviteljev in ga podpišejo pooblaščeni predstavniki ustanoviteljev, veljati pa prične 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Doniale z dne 12.6.1974. Sporazum se objavi v Občinskem poročevalcu. Številka: 025-1/78 Domžale, 23. 6.1978 Podpisniki: (pristopne izjave ustanoviteljev) Na podlagi 12., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67) ter 112. in 205. čl. statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) je skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 7.1978 sprejela ODLOK o sprejetju naslednje urbanistične dokumentacije 1. člen Sprejme se sprememba: A) Urbanističnega programa občine Domžale ((št. projekta 1866, PP Kranj, januar 1968 - Uradni vestnik občine Domžale, št. 9/69), ki obsega: - lokacijo plinske postaje Količevo in odcepni plinovod do obratov Papirnice Količevo, Helios Količevo in Helios Domžale (št. projekta 2686/a, b, c, Biro 71 Domžale, avbust 1977). B) Urbanističnega načrta Domžale-Mengeš (št. projekta P - 1866 c, PP Kranj, julij 1968) - Uradni vestnik občine Domžale, št. 9/69, ki obsega: - lokacijo elektrokabelske zanke za industrijo občine Domžale (št. LD 2081, Biro 71 Domžale, november 1976). 2. člen Urbanistična dokumentacija, ki je predmet tega odloka, je stalno na vpogled vsakomur na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SOb Domžale ter na Biroju 71 Domžale. 3. člen Manjše odmike od potrjene urbanistične dokumentacije obravnava in dovoljuje komisija IS SOb Doniale za komunalne zadeve, vodno gospodarstvo in varstvo okolja. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična in korrunalna inšpekcija SOb Domžale, 5. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem verniku občine Doniale. Številka: 351-9/78 Datum: 25. 7.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1j. Na podlagi 177. člena začasnega poslovnika skupščine občine Domžale dajem v objavo naslednji URADNI POPRAVEK V uradnem vestniku občine Domžale št. 4/78 z dne 27. 3. 1978 je pri objavi ..Odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve" pomotoma izpadla pod tar. št. 2 tč. 6 v opombi, ki se glasi: „6. Davka po tej tarifni številki so oproščena vsa društva, kadar prirejajo zabavne prireditve, na katerih točijo alkoholne pijače." SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE St. 421-7/78 Datum: 13. 7. 1978 SEKRETAR skupščine občine Domžale Janko GEDRIH, dipl. pravnik, 1. r. Skupščina občine Domžale je na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76) in 192. člena statuta skupščine občine Doniale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) na zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 24. 7. 1978 in zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 25. 7. 1978 sprejela ODLOK o razrešitvi začasnega organa v delovni organizaciji BIRO 71 Domžale 1. člen Začasni ukrep, ki ga je v skladu 617., 628. in 631 člena zakona o združenem delu odredila skupščina občine Domžale z odlokom o imenovanju začasnega organa v delovni.organizaciji Biro 71 Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 14/77) preneha veljati z 31. 7. 1978. S prenehanjem začasnega ukrepa preneha mandat začasnemu organu v delovni organizaciji Biro 71 Domžale. 2. člen Prenehanje mandata začasnega organa se vpiše v sodni register. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občtne Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 023—5/717—11 Datum: 25. 7.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, Ir. Skupščina občine Domžale je na podlagi 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 7/72) ter 192. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 7.1978 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega družbenega interesa za gradnjo plinovoda od MRP Količevo do MRP Helios Domžale 1. člen Gradnja plinovoda od MRP Količevo do MRP Helios Domžale je v splošnem družbenem interesu. 2. člen S to odločbo je v smislu 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. list SRS, št. 7/72) ugotovljen splošni družbeni interes za gradnjo plinovoda od MRP Količevo do MRP Helios Domžale na pare. št. 963/1 k. o. Domžale. 3. člen Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, mogoč pa je upravni spor. 4. člen Ta odločba bo objavljena v Uradnem vestniku občine Domžale. Številka: 351-10/78 Datum: 25. 7. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ Zbor dlcgatov Krajevne skupnosti Jarše-Rodica je dne 29. 6. 1978 na osnovi zakona o referendumu (Ur. list SRS 23/77), zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 3/73) in statuta KS Jarše-Rodica sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje asfaltiranja ceste v KS Jarše-Rodica in sicer skozi Rodico, Sp. Jarše in Sr. Jarše od križišča pri Smolnikarju na Rodici do križišča pri avtobusni postaji Sr. Jarše za naslednje ulice oz. hišne številke: - Perkova ulica od 1,3-5, 8-14,16,17. - Petrovčeva ulica od 33, 34. - Spodnje Jarše - Srednje Jarše. 4. V 3. členu določene denarne zneske so zavezanci dolžni vplačati do 31. 12. 1978. Samoprispevek sc lahko vplača v enkratnem znesku ali v največ 5 obrokih. Zavezanci, ki so se s pogodbo o sofinanciranju asfal' tiranja ceste skozi Rodico, Spodnje in Srednje Jarše zc obvezali prispevati dogovorjeni znesek, plačujejo svoje obveznosti na podlagi te pogodbe, če so izpolnjene obveznosti v rokih iz pogodbe. Samoprispevka ne plačujejo občani v primerih, k* 1 2 jih določa prvi odstavek 10. člena zakona o samopri' spevku (Ur. list SRS št. 3/73). Vse morebitne sporne zadeve in olajšave o znesku in roku plačila bo na P1' smeno prošnjo reševal svet Krajevne skupnosti Jarse-Rodica. Za območje Rodice, Sp. in Sr. Jarš od križišča pri Smolnikarju na Rodici do križišča pri avtobusni postaji Sr. Jarše za naslednje ulice oz. hišne številke: - Perkova ulica od 1,3-5, 8-14,16,17. - Petrovčeva ulica od 33, 34. - Spodnje Jarše, - Srednje Jarše se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 11. VI. 1978 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja ceste v KS Jarše-Rodica. 2. Samoprispevek se uvede za obdobje od 1. Vlil. 1978 do 31. XII. 1978 in se plačuje v denarju. 3. Krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja ceste navedene v 1. členu tega sklepa se bo pla- čeval: 1. SKUPINA - - od vsake stanovanjske hiše 1.950 din - od vsakega zaposlenega občana 330 din - od vsakega motornega vozila, vključno traktorja 1.300 din 2. SKUPINA - od vsake stanovanjske hiše 660 din - od vsakega zaposlenega občana 330 din - od vsakega motornega vozila* vključno traktorja 1 -300 din V I. skupino spadajo naslednje ulice oz. hišne številke: - Perkova ulica 1,3-5,8-14,16,17 - Petrovčeva ulica: 33, 34 - Srednje Jarše - Spodnje Jarše. (Spodnje in Srednje Jarše med Mlinščico in cesto Domžale - Kamnik). V II. skupino spadajo naslednje ulice oz. hišne številke: - Srednje Jarše, - Spodnje Jarše. (Spodnje in Srednje Jarše med Mlinščico in Kamniško Bistrico. Srednje Jarše med cesto Domžale -Kamnik in železniško progo). 6. Nadzor nad zbiranjem sredstev in njihovo uporabo bo opravljal svet Krajevne skupnosti Jarše-Rodica. Svet KS je dolžan po preteku plačilnega roka v občinskem glasilu ali na drug običajen način seznaniti občane o višini zbranih sredstev, njihovi uporabi in o drugm važnih podatkih o samoprispevku. 7. Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samo-prispevka v določenem roku, sc obveznosti izterjajo p° predpisih, ki veljajo za izteijavo davkov občanov. 8. Denarna sredstva, zbrana s samoprispevkom, s° namenska in se zbirajo na žiro račun KS Jarše-R°dlC4 pri SDK Domžale št. 50120-645-65209. Stroški za izvedbo del iz 1. člena tega sklepa $ predvideni v višini 2.500.000 din in se bodo sredstv zbrala iz naslednjih virov: - prispevki občanov 400.000 d* - posojilo LB - Banke Donžale 1.300.000 d* - sredstva KS Jarše-Rodica 400.000 d« preostala sredstva do proračunske vrednosti - pa sc bodo zbrala iz drugih virov. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi, krajevno običajen način v KS Jarše-Rodica in v 1 r4s nem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1978 dalje. Številka: 33/78 Datum: 29. 6.1978 vg Predsednik zbora delegatov jarše~R°d , Oražem ing. Stelah- (Nadaljevanje na 13. str»n’) POSEBNA PRILOGA Izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale daje na osnovi sklepa skupščine v JAVNO RAZPRAVO OSNUTEK STATUTA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE z namenom, da vsi zainteresirani dajo pripombe in dopolnitve k osnutku STATUTA in s tem dopolnijo posamezna določila, ki so bistvenega polena za urejanje zadev na področju, ki ga samoupravno ureja v te nadene ustanovljena Samoupravna stanovanjska skupnost. Vse pripombe in dopolnitve sprejema DELOVNA SKUPNOST Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale do 31. avgusta 1978. pripombe in dopolnitve bo proučil izvršni odbor in jih posredoval *upščini, ko bo sprejemala statut. Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o Samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. list št. 8/78) ter 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale na skupnem zasedanju obeh zborov sprejela naslednji - skrbijo za uvajapje racionalizacije pri graditvi stanovanj; - organizirajo in izvajajo družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu s ciljem hitrejšega odpravljanja socialnih razlik na stanovanjskem področju in sicer prek dodeljevanja družbenih najemnih stanovanj, odobravanja premij za namensko stanovanjsko varčevanje ter zagotavljanje delne nadomestitve stanarine; - upravljajo s stanovanji v družbeni lastnini ter s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah družbene lastnine: - pripravljajo osnove za politiko stanarin in najemnin ter za standarde in tehnične normative za vzdrževanje stanovanj; - se vključujejo v načrtovanje družbenoekonomskega razvoja občine za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva; - skupno z zbori stanovalcev in s krajevnimi skupnostmi sooblikujejo načela za urejevanje in varstvo stanovanjskega okolja, kakor tudi za dvig stanovanjske kulture. IV. ORGANIZACIJA TER UPRAVLJANJE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI 7. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti s tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti zagotavljajo kar najbolj neposredno udeležbo pri upravljanju in odločanju v stanovanjski skupnosti. Naloge stanovanjske skupnosti uresničujejo ustanovitelji prek svojih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti in v drugih organih skupščine. STATUT Samoupravne stanovanjske skupnosti občine domžale 1 splošne določbe 1. člen sta^amouPravna stanovanjska skupnost občine Domžale (v nadaljnjem besedilu: “jnovanjska skupnost), kije bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o.usta-”?tvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale dne 23. 6. 1978, je e v združenem delu in občani «. * ^uiuuupiUMit aianuroiijarev .mupnuaii uuuu iv i v v^Pravna interesna skupnost, v kateri delovni ljudje Revnih skupnostih na področju občine Dontalc po načelih vzajemnosti in Udarnosti organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri ^aditvj, gospodarjenju s stanovanji in družbeni pomoči v stanovanjskem go- sPodarst Stanovanjska skupnost je pravna oseba. Stanovanjska skupnost ima žiro račun in ^u8e račune pri pristojni Službi družbenega knjigovodstva. 2. člen 3. člen N°ST OBČl°Van{)ke 2kUpn°-Sti ”SAM0UPRAVNA STANOVANJSKA SKUP-Sttdež stanovanjske skupnosti je v Domžalah, ljubljanska c. 34. 4. člen j. Stanovanjska skupnost uporablja pri svojem poslovanju štampiljko z besedilom: Poupravna stanovanjska skupnost občine Domžale11, tampiljkaje pravokotne oblike, dimenzije 5x1 cm. " 0pREDELITEV PRISTOJNOSTI IN NALOG, KI SE UREJAJO S STATUTOM Skupščina stanovanjske skupnosti 8. člen Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina. Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata: - zbor uporabnikov, ki šteje 63 delegatskih mest, - zbor izvajalcev, ki šteje 14 delegatskih mest. Podrobnejša določila o načinu dela skupščine stanovanjske skupnosti ureja poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov 9. člen Delegati v skupščini stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, kijih določajo ustava, zakon ter ta statut, predvsem pa: - da izražajo na sejah zborov skupščine stališča konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale; - da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki naj zlasti odražajo trajno poglabljanje samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu; - da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov pri graditvi, gospodarjenju s stanovanji in družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; - da tvorno sodelujejo pri delu skupščine stanovanjskih skupnosti in vseh drugih organov stanovanjske skupnosti; - da skrbijo za obveščanje konferenc delegacij oz. delegacij o delu stanovanjske skupnosti. 10. člen Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic delegacij, ki so jih delegirale. Za svoje delo v skupščini stanovanjske skupnosti so delegati odgovorni ustanoviteljem stanovanjske skupnosti. 5. člen niza t.em statutom se podrobneje opredeljuje naloge stanovanjske skupnosti, orga-'*pS° ter upravljanje v stanovanjski skupnosti, delovno področje organov Janja, odbore in druga delovna telesa skupščine stanovanjske skupnosti, dele-skunn v stanovanjsko skupnost, mandatno dobo organov stanovanjske le]™0st*> financiranje stanovanjske skupnosti, način nadzora ustanoviteljev nad : oh0v,teljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenje, naloge na področji orambe in družbene samozaščite ter javnost dela stanovanjske skupnosti. '' NaLQge STANOVANJSKE SKUPNOSTI y 6. člen ^vjJi^uvaijski skupnosti uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani kot usta-" skrb'' ^upnosti svoje osebne in skupne potrebe in interese, predvsem pa: ae za utrjevanje samoupravljanja m za uveljavljanje organiziranega družbe-po? vpliva pri graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in pn družbeni N tia C1 v stanovanjskem gospodarstvu; lip P°diagt samoupravnega sporazuma in v skladu z zakoni ter drugimi samo-splošnimi akti združuje denarna sredstva za stanovanjsko graditev, uPtaw° Pomo^> vzdrževanje stanovanj, prenovo stanovanj ter za druge s samo-ženpC?un sporazumom opredeljene naloge ter upravljajo s samoupravno zdru-s Qtga;u denarnimi sredstvi; pulzirajo in povezujejo vse dejavnike na področju stanovanjskega gospo-izpolnjevati plane stanovanjske graditve, ob istočasnem uveljav družbeno stanovanjske graditve, ki naj zagotovi postopno odpravo stano-0tJr*c8a primanjkljaja, kompletiranje stanovanjskih sosesk s spremljajočimi varritL1,’ kakor tudi vpliv na ceno, strukturo in kakovost novozgrajenih stano-,5*ih površin; Zbora skupščine 11. člen Zadeve in pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, skladno z določbam zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti, sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in tega statuta. Zbora sta v mejah svoje pristojnosti pri svojem delu samostojna, pri skupnem delu pa enakopravna. 12. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata in sporazumno sprejemata rešitve o naslednjih zadevah: - sprejemata statut stanovanjske skupnosti, poslovnik o delu skupščine stanovanjce skupnosti ter samoupravne sporazume in družbene dogovore, ki nalagajo stanovanjski skupnosti materialne oz. finančne obveznosti ter sklepe in smernice, ki zadevajo izvajanje družbenega plana občine na področju graditve stanovanj, oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v občini, racionalizacijo v stanovanjskem gospodarstvu, pospeševanje zadružne gradnje ter raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu; - sprejemata odločitve o vzdrževanju stanovanjskih hiš; - sprejemata poročilo o delu stanovanjske skupnosti in njen načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun stanovanjske skupnosti; - odločata o organiziranju strokovnega nadzora nad gradnjo stanovanj; - volita in razrešujeta predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika, pod-predsednika in člane izvršnega odbora, predsednike in člane odborov stanovanjske skupnosti ter imenujeta in razrešujeta tajnika skupnosti; - urejata medsebojne pravice, obveznosti ter odgovornosti med stanovanjsko skupnostjo ter delovno skupnostjo; - dajeta avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki sta jih sprejela. Sklep o vprašanju in zadevah iz prvega odstavka tega člena je veljaven, če je sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da pri sklepanju v zborih ne pride do r*^itve oziroma sklepa v enakem besedilu se izvede usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti. 13. člen O zadevah iz prejšnjega člena tega statuta pa na zasedanju skupščine skupnosti ne more glasovati zbor izvajalcev o zadevah oblikovanja neposrednih pogodbenih odnosov med stanovanjsko skupnostjo in posameznimi izvajalci. 14. člen Zbor uporabnikov sklepa samostojno o naslednjih zadevah: - o določanju osnov za oblikovanje stanarin in najemnin v družbenih stanovanjskih hišah ter prispevkov lastnikov posameznih delov zgradb (etažnih lastnikov); - o predlogih za standarde stanovanj ter normative za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; - o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; - o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - o sprejemu vseh samoupravnih splošnih aktov s področja družbene ponpči in gospodarjenja s stanovanjskim skladom; - o snernicah za delovanje stanovanjske skupnosti v delu občinske skupnosti socialnega varstva in drugih samoupravnih interesnih skupnosti; - o dajanju soglasja k samoupravnim splošnim aktom skupnosti socialnega varstva; - odloča in rešuje pritožbe zoper sklepe in odločbe izvršnega odbora; - o avtentični razlagi samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejel. 15. člen Vsak zbor skupščine posebej. - verificira pooblastila delegatov na seji zbora; - rešuje mandatno vprašanje delegatov v zboru; - izmed delegatov v zboru izvoli ter razrešuje predsednika in podpredsednika zbora. 16. člen Zbora skupščine veljavno sklepata, če je na seji navzočih večina vseh delegatov posameznega zbora, razen tedaj, ko je na dnevnem redu zasedanja zborov skupščine sprejem statuta, poročila o delu stanovanjske skupnosti in načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun stanovanjske skupnosti, kakor tudi volitve in imenovanja, ko se za veljavno sklepanje zahteva več kot 2/3 večina prisotnih. Skupščina lahko odloči, da je tudi za sprejemanje nekaterih drugih zadev iz njene pristojnosti potrebna 2/3 večina. Vse druge sporazumne rešitve iz pristojnosti zborov skupščine so veljavno sprejete z večino glasov navzočih delegatov posameznega zbora. 17. člen V primeru, da o zadevi, ki je v pristojnosti obeh zborov skupščine tudi po usklajevalnem postopku, ki ga podrobneje opredeljuje poslovnik o delu skupščine, ni prišlo do sporazumne odločitve o vprašanju, kije bistvenega pomena za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti lahko občinska skupščina na predlog svojega izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje. Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti 18. člen Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti zlasti: - predstavlja stanovanjsko skupnost; - sklicuje in vodi seje zborov skupščine ter predlaga njihov dnevni red; - daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku; tri mesece pred potekom mandatne dobe razpiše volitve novih delegatov; - podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost; - tolmači dejavnost stanovanjske skupnosti na posvetovanjih s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij v občini; - opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine stanovanjske skupnosti. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini stanovanjske skupnosti. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge iz njegovega delovnega področja. kupnost nimajo materialnih oz. finančnih obveznosti; v mejah svoje pristojnosti izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oz. podpisnik je stanovanjska skupnost; pripravka predlog razdelitve sredstev na podlagi natečajev, razpisanih iz samoupravno združenih sredstev za stanovanjsko graditev, opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršni odbor stanovanjske skupnosti. usklajuje delo odborov stanovanjske skupnosti za posamezna interesna področja; ■ voli oz. imenuje delegate stanovanjske skupnosti v druge skupščine, organe in organizacije; stanovanjske skupnosti; - ustanavlja začasna delovna telesa, s katerim se - oblikuje osnutke oziroma predloge stališč o vprašanjih in zadevah, kijih obravnava skupščina stanovanjske skupnosti; - daje pobudo za sklic skupščine in za njen dnevni red; - sklepa in odloča o predlogih odborov za posamezna interesna področja iz svoje pristojnosti; - spremlja in objavlja cene stanovanj, dogovorjene na osnovi samoupravnih sporazumov; - pripravlja predlog srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini in plan letnih etap realizacije tega programa; - skrbi za sodelovanje s komunalno skupnostjo; - skrbi za organizacijo in izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo stanovanj v okviru družbeno usmeijene stanovanjske gradnje; - skrbi za javnost dela stanovanjske skupnosti; - opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina stanovanjske skupnosti. Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini stanovanjske skupnosti, skupščine. Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini stanovanjske skupnosti. 21. člen Izvršni odbor skupščine stanovanjske skupnosti šteje 9 članov, upoštevajoč načelo zastopanosti delegatov iz vseh interesnih področij stanovanjske skupnosti, s tem, daje 8 članov s strani uporabnikov, 1 član pa s strani izvajalcev. 22. člen Izvršni odbor skupščine stanovanjske skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzočih najmanj polovica članov. Na seji odloča izvršni odbor z večino glasov prisotnih članov. Za obravnavo in sprejem osnutka statuta ter osnutka vseh drugih samoupravnih splošnih aktov, kakor tudi za volitve in imenovanja iz pristojnosti izvršnega odbora je potrebna soglasnost 2/3 prisotnih članov izvršnegodbora. Predsednik izvršnega odbora 23. člen Predsednik izvršnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti: .. - predstavlja izvršni odbor v skupščini stanovanjske skupnosti in v vseh njenih organih; - vodiin usklajuje delo izvršnega odbora ter skrbi za uresničevanje njegovih nalog, - sklicuje in vodi seje izvršnega odbora ter predlaga njihov dnevni red; - skrbi za zakonitost dela izvršnega odbora; - poroča zboroma skupščine o delu izvršnega odbora med dvema zasedanjih" •zhnrnv in n izvršitvi snroietih sklp.nnv* skupnost; - opravlja druge naloge po opooblastilu skupščine in izvršnega odbora. , V primeru, če je predsednik izvršnega odbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik izvršnega odbora z vsemi pooblastili. Odbori stanovanjske skupnosti 19. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti opravljata zlasti tele naloge: - sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov; - skrbita za uporabo poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti pri delu zbora; - skrbita za izvajanje sklepov zbora; - opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine stanovanjske skupnosti. Izvršni odbor skupščine stanovanjske skupnosti 20. člen Izvršni odbor je kolektivni izvršilni organ skupščine in opravlja zlasti naslednje naloge; - skrbi za izvajanje stališč, smernic in sklepov skupščine stanovanjske skupnosti; - pripravlja predloge programa dela, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti; 24. člen Za obravnavanje in pripravo predlogov sklepov s posameznih interesnih področ| stanovanjske skupnosti ustanavlja skupščina stanovanjske skupnosti naslcdh) odbore: - odbor za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš, - odbor za graditev stanovanj, - odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 25. člen Odbor za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš ima zlasti naslednje pristoj' - pripravlja predlog programov za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš i*1 stanovanj ter poslovnih prostorov; . ke - pripravlja osnutke Samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanj5* skupnosti s področja gospodarjenja; v - pripravlja smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi sklada stanovanjskih h*5 družbeni lastnini; - sodeluje pri pripravi programa, finančnegnačrta, zaključnega računa in Por o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava poslovanje sklada 5W no vanj sk ih hiš; /O domžalska to# - skrbi za usklajenost dela hišnih svetov in zborov stanovalcev v krajevnih skupnostih z delom stanovanjske skupnosti napodročju gospodarjenja; - pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja; - opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršni odbor stanovanjske skupnosti. 26. člen Odbor za graditev stanovanj ima zlasti naslednje pristojnosti: - pripravlja stališča, smernice in predloge za gospodarjenje s sredstvi, kijih temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije namensko združujejo za stanovanjsko graditev; ~ pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve; - sodeluje pri pripravi programa, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava stanovanjsko graditev; " po potrebi organizira informativni center za pričakovalce stanovanj; 27. člen Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje Pristojnosti: ~ Pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; ~ Pripravlja smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; - sodeluje pri pripravi programa finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; ~ Pripravka predlog prednostne liste za dodeljevanje stanovanj, pridobljenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; ~ pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost; ~ na osnovi predloga izvršnega sveta SOb Domžale pripravlja predlog razdelitve kadrovskih stanovanj; ~ obravnava ter pripravlja predloge za odobravanje premij za namensko stanovanjsko varčevanje; ~ obravnava ter pripravlja predloge za delono nadomestitev stanarine posameznim upravičencem; ~ razpravlja o predlogih občinskega odbora ZZB NOV za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV; Pripravlja predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV prek dodelitve družbenega najemnega stanovanja ali odobritve posojila za nakup stanovanja, gradnjo st anovanjske J “ opravlja druge naloge, ki mu jih skimnosti. Odbor mora pri svoiemdelu up *»nja stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV; enega člana delegira občinski odbor opravjja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršni odbor stanovanjske skimnosti. Odbor mora pri svoiemdelu upoštevati ustrezen občinski odlok o načinu reše- ZZB NOV. 28. člen . Odbori skupnosti štejejo po 7 članov, predsedniki odborov so pravilona člani Kvršnega odbora. - 1 delegatsko mesto, delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih družbeno pravnih osebah, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih v družbeni lastnini v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, s sedežem izven občine Domžale. Delegacjjc za zbor uporabnikov izvolijo delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah po postopku in na način, ki velja za volitve delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki sestavljajo skupščinski sistem. 32. člen V zbor izvajalcev skupščine skupnosti delegirajo po enega delegata naslednji izvajalci (skupaj 14): Biro71 Domžale, GIF Beton-Zasavje-TOZD Operativa Domžale, GIF Obnova Ljubljana-TOZD Splošne gradnje, SGP Graditelj Kamnik, SGP Gorica Nova Gori-ca-TOZD Gradbena operativa Ljubljana, Komunalno podjetje Domžale, ONPZ Zora Domžale, Hidrometal Mengeš, Komunalno gospodarstvo Mengeš, Slovenija ceste-TOZD Nizke gradnje, DBS Ljubljana-TOZD Elektro Ljubljana okolica, PTT Ljubljana -TOZD PTT Domžale, Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Doniale, Arboretum Volčji potok. V zbor izvajalcev se vključujejo tudi delegati delavcev organizacij združenega dela, ki pri bodoči stanovanjski graditvi nastopajo kot novi samostojni nosilci del. V skladu s tem se število delegatskih mest ustrezno spremeni. Takšno spremembo verificira skupščina stanovanjske skupnosti. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavski sveti izvajalcev. VI. MANDATNA DOBA ORGANOV STANOVANJSKE SKUPNOSTI 33. člen Mandatna doba organov stanovanjske skupnosti traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine stanovanjske skupnosti, predsednika ali podpredsednika zborov skupščine ter za predsednika, podpredsednika ali člana izvršnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti. VIL MEDSEBOJNA RAZMERJA STANOVANJKE SKUPNOSTI IN NJENE DELOVNE SKUPNOSTI 34. člen Delovna skupnost stanovanjske skupnosti opravlja strokovne, administrativne, finančne, tehnične naloge in izvaja sklepe samoupravnih organov skupščine ter druge zadeve za stanovanjsko skupnost v skladu z ustavo, zakoni, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statutom stanovanjske skupnosti ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti in po navodilih in smernicah organov upravljanja stanovanjske skupnosti ter tajnika stanovanjske skupnosti. Medsebojna razmerja stanovanjske skupnosti in njene delovne skupnosti se urejajo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti. Predsedniki odborov stanovanjske skupnosti 29. člen Predsednik posameznega odbora ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti; ~ Predstavlja odbor v skupščini stanovanjske skupnosti, vodi in usklajuje delo odbora s smernicami skupščine in izvršinega odbora, ~ skrbi za uresničevanje stališč in predlogov odbora, ~ sklicuje in vodi seje odbora ter pmdlaga njihov dnevni red, skrbi za uporabo poslovnika o aelu skupščine stanovanjske skupnosti pri delu odbora, ~ Poroča izvršnemu odboru ter skupščini o delu odbora, " °Pravlja druge naloge po pooblastilu izvršnega odbora ali posameznega zbora. Začasne komisge 30. člen Skupščina in izvršni odbor stanovanjske skupnosti lahko za proučitev posameznih vprašanj ter pripravo predlogov oz. gradiva s področja dela stanovanjske *uPnosti imenujeta začasno komisijo. n sklepom o imenovanju komisije se določajo sestav komisije, naloge komisije ter s,®Cln dela. Za člane začasne komisije so lahko imenovani tudi strokovnjaki izven vinjske skupnosti, ki se ukvarjajo s problematiko, ki jo obravnava začasna V' DELEGIRANJE DELEGATOV V STANOVANJSKO SKUPNOST 31. člen Pod|Z^°r uPorabnikov skupščine skupnosti delegirajo ustanoviteljice skupnosti na skii.38' dol°čil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske _ Pnosl' sv°je delegate takole: dclovnjflfkih m^* delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in J 'klegatsko mesto, delovni ljudje, ki opravljajo dopolnilno delo pri delovnih vii ^ samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi ~ 2s občanov (obrtna dejavnost); - i 5 delegatskih mest, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih; delegatsko mesto, delovni liudic v delovnih skunnostih državnih ort VIII. TAJNIK STANOVANJSKE SKUPNOSTI 35. člen Tajnik stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti: - organizira delovanje in poslovanje skupščine in njenih organov; - sodeluje pri določanju politike skupnosti in skupno z izvršnim odborom skrbi za rgeno uresničevanje ter izvršuje ali skrbi za uresničevanje sklepov skupščine, izvršnega odbora, odborov interesnih 'področij skupnosti, komisge za samoupravno delavsko kontrolo, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugih organov skupščine; skrbi za zakonitost delovanja stanovanjske skupnosti in njenih organov; ske skupnosti z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in drugimi akti skupščine; - aktivno sodeluje pri pripravi finančnega in delovnega programa stanovanjske skupnosti; - pomaga predsednikom organov skupščine pri pripravljanju sej in pomaga pri izvrševanju sprejetih sklepov; - skrbi za pripravo samoupravnih splošnih in drugih aktov skupščine in za izvajanje sprejetih aktov skupščine; - sodeluje in organizira sodelovanje z delovnimi organizacijami, drugimi organizacijami, organi in skupnostmi; - koordinira delo stanovanjske skupnosti z Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije; - opravlja druge naloge po sklepih skupščine, izvršnega odbdra ter drugih organov skupščine. 36. člen Tajnika stanovanjske skupnosti imenuje skupščina stanovanjske skupnosti za štiri leta. Za tajnika je lahko imenovan delavec z višjo ali visoko strokovno izobrazbo pravne, ekonomske, organizacijske ali družboslovne smeri, s 5 leti delovnih izkušenj. Imeti nora sposobnost organiziranja in vodenja in mora biti moralno in politično neoporečen. 37. člen Tajnik stanovanjske skupnosti je pri svojem delu samostojen, odgovoren je skupščini stanovanjske skupnosti; glede zadev, nalog in dejavnosti, o katerih soodloča k a, - naša banka, stanovanjska skupnost s pristojnimi zbori občinske skupščine, pa tudi občinski skupščini. 38. člen Tajnik stanovanjske skupnosti prisostvuje sejam organov upravljanja stanovanjske skupnosti, ter preko vodje delovne skupnosti skrbi za koordinacijo dela v delovni skupnosti, s tekočim izvajanjem letnega plana dela stanovanjske skupnosti oz. z delom organov upravljanja stanovanjske skupnosti.. 49. člen Komisija za samoupravno delavsko kontrolo dela na sejah. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo šteje 5 članov, ki imajo svoje namestnike. Člane in namestnike članov komisije za samoupravno delavsko kontrolo volijo in odpokličejo ustanoviteljice stanovanjske skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti. Člani in namestniki članov komisije za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v stanovanjski skupnosti. 39. člen XI. SOUST ANOVITEUSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA Tajnik stanovanjske skupnosti združuje delo v delovni skupnosti stanovanjske skupnosti z vsemi pravicami in obveznostmi, kijih določijo samoupravni akti delovne skupnosti, razen osebnih dohodkov, ki se določijo na podlagi družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatom in voljenim ah imenovanim funkcionarjem. 40. člen Tajnika stanovanjske skupnosti v primeru daljše odsotnosti nadomešča z vsemi pooblastili eden od strokovnih delavcev v delovni skupnosti, ki ga določi izvršni odbor skupščine stanovanjske skupnosti. V primeru krajše odsotnosti pa tajnik sam določi svojega namestnika. 50. člen Stanovanjska skupnost se povezuje skupaj s skupnostjo socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v občinsko skupnost socialnega varstva zaradi usklajevaija politike na področju socialnega varstva in opravljanja nalog, ki teijajo širšo solidarnost delovnih ljudi in občanov združenih v interesnih skupnostih, ki sestavljajo skupnost socialnega varstva. Naloge občinske skupnosti socialnega varstva so opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva ter v zakonu o skupnosti socialnega varstva. IX. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 41. člen Stanovanjska skupnost financira svoje naloge iz naslednjih virov: 1. na osnovi samoupravnega sporazuma oz. odloka občinske skupščine, združenih sredstev za kreditiranje in financiranje stanovanjske graditve, družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, revitalizacijo in rekonstrukcijo starih stanovanjskih hiš ter za druge, s samoupravnim sporazumom opredeljene nantne; 2. s sredstvi stanarin za stanovanja in sredstvi najemnin za poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; 3. s sredstvi dogovorjenih prispevkov lastnikov etažnih stanovanj; 4. s prostimi sredstvi odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada; 5. s prostimi sredstvi, zbranimi na osnovi zakona o prispevku za gradnjo stanovanj za udeležencev NOV; 6. s posojili bančnih in drugih organizacij; 7. z drugimi sredstvi, ki jih določa zakon, odlok občinske skupščine, družbeni dogovor, samoupravni sporazum in pogodba. 42. člen Prihodki in odhodki stanovanjske skupnosti se za vsako koledarsko leto določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. Med letom ugotavlja prihodke in odhodke (periodični obračun), konec leta pa bilanco prihodkov in odhodkov z rezultatom poslovanja in poslovnim poročtlom stanovanjske skupnosti skupščina stanovanjske skupnosti. 43. člen Stroški delovanja stanovanjske skupnosti in njene delovne skupnosti se krjjejo iz vseh namensko združenih sredstev na osnovi samoupravnega sporazuma oz. odloka občinske skupščine in iz sredstev stanarin ter najemnin. 44. člen Odredbodajalce za upravljanje s sredstvi, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnostjo predsednik izvršnega odbora skupščine oz. druga pooblaščena oseba. XII. USTANOVITELJSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE 51. člen Stanovanjska skupnost skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanavlja Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije za obravnavanje in opravljanje zadev skupnega ponena, ki so pomembne za vse delovne ljudi in občane v SR Slovenji. Stanovanjska skupnost je podpisnik samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije z dne 25.7.1974. XIII. NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 52. člen Naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite izvaja odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri stanovanjski skupnosti. Odbor za ljudsko orambo in družteno samozaščito je nosilec vseh priprav na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v stanovanjski skupnosti. Odbor sodeluje s pristojnimi organi občinske skupščine in družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju stanovanjskega gospodarstva« še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev združenih v zborih stanovalcev pri krajevnih skupnostih. Odbor opravlja tudi vse druge nalog6 v skladu z zakonom o ljudski obrambi ter drugimi predpisi. Odbor imenuje skujžčina na skupnem zasedanju obeh zborov. 53. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje.........članov. Pred- sednik odbora je po položaju predsednik skupščine stanovanjske skupnosti. Clana odbora po položaju pa sta tudi predsednik izvršnega odbora ter tajnik stanovanjske skupnosti. X. NAČIN NADZORA NAD DELOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI XIV. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI 45. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uveljavljajo uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti prek komisije za samoupravno delavsko kontrolo. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima naslednje pristojnosti: - nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov; - nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti; - nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpolaganje z njimi; - nadzirajavnost dela stanovanjske skupnosti; - nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti; - nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljic stanovanjske skupnosti. 46. člen Komisija za samoupravno delavsko kontrolo lahko zahteva od skupščine stanovanjske skupnosti in njenih organov ter od delovne skupnosti stanovanjske skupnosti in tajnika stanovanjske skupnosti vse padatke, ki soji potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo. 47. člen Komisija za samoupravno delavsko kontrolo opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij oz. konferenc delegacij, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti in njenih organov ter tajnika stanovanjske skupnosti. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo vrši ustrezen nadzor sama, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oz. strokovnjake, 48. člen Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske skupnosti ter njene organe, delovno skupnost stanovanjske skupnosti, kakor tudi podpisnice samoupravnega sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter da dqje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti oz. nepravilnosti ne odpravjjo, obvesti komisja za samoupravno delavsko kontrolo o tem pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja. 54. člen Stanovanjska skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in P°P°^'°. obveščanje podpisnic samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, staniu te razvoju stanovanjskega gospodarstva v občini, o Izvajanju samoupravnih splošnih ter drugih aktov stanovanjske skupnosti, o delovanju delegatskega sistema stanovanjske skupnosti in o samoupravni organiziranosti nasploh, o delu in problemih dclovn1-skupnosti stanovanjske skupnosti ter organizacij združenega dela, ki pogodbeno opravljajo določene strokovne naloge za stanovanjsko skupnost kot tudi o drugi'1 najpomembnejših vprašanjih in pristojnosti stanovanjske skupnosti. 55. člen Javnost dela ter obveščanje o delu skupnosti se izvaja: - preko delegatov skupščine, - s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov stanovanjske skupnosti, - z občasnimi informacijami o delu stanovanjske skupnosti objavljenimi v gh*s občinske konference SZDL Domžale - Občinski poročevalec, - s pomočjo drugih sredstev javnega obveščanja; nj. - z drugimi oblikami obveščanja, kijih določita predsednik skupščine stanova j ske skupnosti oz. izvršni odbor stanovanjske skupnosti. XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 56. člen Spremembe in dopolnitve statuta stanovanjske skupnosti sprejema skupšč‘na stanovanjske skupnosti, ki dqjc tudi tolmačenje statuta. 57. člen Z dnem uveljavitve tega statuta prenehata veljati statut stanovanjske skupn® j ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti dne 27. 6. 1974 in sta sklep z dne 19. 5.1978. 58. člen ^ Ta statut začne vejati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti m žara svoje soglasje skupščina občine Domžale. rutinskem Statut se oljavi v glasilu občinske konference SZDL Domžale - Ul>c poročevalcu. predsednik skupščine stanovanjske^ (Nadaljevanje z 8. strani) Zbor delavcev Krajevne skupnosti Jarše-Rodica je dne 29. 6. 1978 na osnovi zakona o referendumu (Ur. list SRS 23/77), zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 3/73) in statuta KS Jarše-Rodica sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja pločnikov in postavitve javne razsvetljave naslednjih ulic v KS Jarše-Rodica: Perkova in Miševa u‘ica in javna razsvetljava za del Kettejeve in Dragaije-ve ulice. 1. ^ Za območje KS Jarše-Rodica in sicer naslednjih ~ Perkova ulica od 17-23,25-33 - Miševa ulica od 1-12,15-22, 25-27 Dragarjeva ulica od 1-13,16 Kettejeva ulica od 1-2,7-12 Petrovčeva ulica od 2-7. 5® na podlagi odločitve občanov na referendumu dne V' VI. 1978 uvede Krajevni samoprispevek za sofinan-C1tanje asfaltiranja pločnikov in postavitve javne raz-sv,etljave. 2. Samoprispevek se uvede za obdobje od 1.8. 1978 00 31. lž. 1978 in se plačuje v denaiju. 3. Krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja pločnikov in postavitve javne razsvetljave navedenih ulic iz 1. člena tega sklejpa bodo plačevali: - lastniki stanovanjskih hiš 1.000 din - etažni lastniki 1.000 din - nosilci stanovanjske pravice 1.000 din 4. V 3. členu določene denarne zneske so zavezanci dolžni vplačati do 31. 12. 1978. Samoprispevek se lahko vplača v enkratnem znesku ali v največ 3 obrokih. Zavezanci, ki so se s pogodbo o sofinanciranju asfaltiranja pločnikov in postavitve javne razsvetljave že obvezali prispevati dogovorjen znesek, plačujejo svoje obveznosti na podlagi te pogodbe, če so izpolnjene obveznosti v rokih iz te pogodbe. 5. Samoprispevka ne plačujejo občani v primerih, ki jih določa prvi odstavek 10. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73). Vse morebitne sporne zadeve in olajšave o znesku in roku plačila bo na 6. Nadzor nad zbiranjem sredstev in njihovo uporabo bo opravljal svet Krajevne skupnosti Jarše-Rodica. Svet KS je dolžan po preteku plačilnega roka v občinskemu glasilu ali na drug običajen način seznaniti občane o višini zbranih sredstev, njihovi uporabi in o drugih važnih podatkih o samoprispevku. 7. Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. 8. Denarna sredstva, zbrana s samoprispevkom, so namenska in se zbirajo na žiro račun KS Jarše-Rodica pri SDK Domžale št. 50120-645-65209. 9. Stroški za izvedbo del iz 1. člena sklepa so predvideni v višini 250.000 din in se bodo sredstva predvidoma zbrala iz naslednjih virov: - prispevki občanov 70.000 din - sredstva KS Jarše-Rodica 180.000 din. rismeno prošnjo reševal svet Krajevne skupnosti aršc-Rodica. 10. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi na krajevno običajen način v KS Jarše-Rodica in v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1.8. 1978 dalje. Številka: 32/78 Datum: 29. 6.1978 Predsednik zbora delegatov KS Jarše-Rodica Oražem ing. Štefan, 1 j. (.Nadaljevanje na 15. strani) krajevna skupnost jarše - rodica POROČILO o izidu referenduma ° uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje asfaltiranja ceste v ^ 3arše - Rodica in sicer skozi Rodico, Spodnje in Srednje Jarše, od križišča pri molnikarju na Rodici do križišča pri avtobusni postaji Srednje Jarše za naslednje "uce oziroma hišne številke: ~ Perkova ulica: 1,3-5,8-14.16,17 ~ Petrovčeva ulica: 33,34 ~ spodnje Jarše, prednic Jarše. . Volilnia komisija, ki jo je imenoval svet KS Jarše-Rodica nS seji dne 6. 2.1978 j *^°tovila izid referenduma, kije bil izveden dne 11.6. 1978. ' ~9?r delegatov KS Jarše-Rodica je s sklepom, ki je bil objavljen na krajevno °bičajen način v KS Jarše-Rodica razpisal referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denaiju za sofinanciranje asfaltiranja ceste skozi Rodico, Spodnje in Srednje Jarše, od križišča pri Smolnikarju na Rodici do križišča pri avtobusni postaji Jarše, za naslednje ulice oziroma hišne številke: ~ Perkova ulica: 1,3-5,8-14,16,17 _ ~ Petrovčeva ulica: 33,34 _ ~ Spodnje Jarše, 2 JI Srednje Jarše. ' JjOlilni odbor je izvedel referendum dne 11.6. 1978 na volilnem mestu: Gasilski b°m v Sr Jaršah. Volišče je bilo odprto od 6. - 18. ure. Volilna komisija ni 3 Pmjela nobenih pripomb glede poteka referenduma. ort skupne8a levila 362 glasovalnih upravičencev je glasovalo 319 ali 88,12 %; ^ugajeza uvedbo samoprispevka v denarju glasovalo 258 upravičencev ali p.°ti je glasovalo 60 ali 16,6 %, neveljavnih glasovnic pa je bilo 1 ali 0,3 %. 4. v asovanja sc ni udeležilo 43 ali 11,8 % glasovalcev. j Podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je refe-endum uspel, ker je večina volilnih upravičencev glasovala za uvedbo samopri- 5. v denaiju. delegatov KS Jarše - Rodica ima na osnovi zakona o referendumu (Ur. list KS 23/77), Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 23/77), (Ur. list 3/73) in ututa Krajevne-skupnosti Jarše-Rodica, zakonito podlago za sprejem sklepa o cdbi samoprispevka v denaiju. POROČILO 0 o izidu referenduma k0yV.edbi krajevnega samoprispevka v denaiju za sofinanciranje asfaltiranja pločni-' podstavitev javne razsvetljave naslednjih ulic v KS Jarše- Rodica: uUce °Va u**ca *n Miševa ulica in javna razsvetljava za del Kettejeve in Dragarjevo l9X0)dna komisija, ki jo je imenoval Svet KS Jarše-Rodica je na seji dne 6. 2. 1, 7.-N ugotovila izid referenduma, kije bil izveden dne 11.6.1978. n-, v delegatov krajevne skupnosti Jarše-Rodica je s sklepom, kije bil objavljen l? .Krajevno običajen način v KS Jarše-Rodica, razpisal referendum za uvedbo »Jcvncga samoprispevka v denaiju za sofinanciranje asfaltiranja pločnikov in P stavitevjavne razsvetljave v KS Jarše-Rodica in sicer: _ ferkova ulica od 17 do 23, 25 do 33 „ Miševa ulica od 1 do 12,15 do 22 in 25 do 27 _ "tugarjeva ulica od 1 do 13,16, _ Kettejeva ulica od 1 do 2, 7 do 12 2, u.Pbtrovčeva ulica od 2 do 7. šni' odbor je izvedel referendum dne 11.6.1978 na volilnem mestu: Osnovna pj? v Sp. Jaršah. Volišče je bilo odprto od 6. do 18. ure. Volilna komisija ni 3, Orj*Cv nobenih pripomb glede poteka referenduma. 2a $kupnega števila 213 glasovalnih upravičencev je glasovalo 202 ali 94,82 %. h ni'i b° samo prispevka v denarju je glasovalo 167 upravičencev ali 78,40 %. Ud«i 'e glasovalo 35 ali 16,44 %. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Glasovanja se ni 1 \a etilo 11 ali 5,16 % glasovalcev. rCn Podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, daje refe-SrJOum uspel, ker je večina volilnih upravičencev glasovala za uvedbo samopri-S' Zjl kav denaiju. $t J delegatov KS Jarše-Rodica ima na osnovi zakona o referendumi (Ur. list iatšp n 7 SRS), Zakona o samoprispevku (Ur. list št. 3/73 SRS) in statuta KS pfijj^Rodica, zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samo- ^ Predsednik volilne komisije KS Jarše-Rodica dne 1 3. 6.1978 Franci Gerbec, 1j. Jaršah, IZID VI. JAVNEGA NATEČAJA ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO Izvršilni odbor zbora delegatov Samoupravne enote za graditev stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je v Občinskem poročevalcu št. 5/78 z dne 15. aprila 1978 objavil VI. javni natečaj za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo. Natečaj je trajal od 15. aprila 1978 do 15. maja 1978. Odziv na razpis je bil razmeroma velik tako s strani delovnih organizacij, kakor tudi strani delavcev, zaposlenih v delovnih organizacijah, ki združeujejo sredstva za stanovanjsko graditev v občini Domžale in delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Izvršilni odbor je na svojih sejali dne 22. 51978 in 7. 6.1978 pregledal prispele vloge in izvolil 3-člansko komisijo za oglede stanovanj in faze gradenj na terenu za posojila za individualno gradnjo in za nakup etažnega stanovanja. V tej komisiji sta sodelovala dva člana izvršilnega odbora in sicer Matevž Florjančič in Slavko Petek, tretji član komisije pa je bil delavec v strokovni službi tov. Uren. Pri ogledih stanovanj delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, je bil prisoten tudi član njihovega sindikata Dušan Januš. Komisija je opravila oglede stanovanj in fazo gradnje pri vseh prosilcih. Skupni razpisani znesek 19,700.000 je bil namenjen: 1. 6,700.000 din za posojila delovnim organizacijam, ki združujejo sredstva pri LB - Banka Domžale, in sicer za gradnjo ali nakup standardnih najemnih stanovanj. Natečaja so se udeležile naslednje delovne organizacije. Delovna organizacija združ. sred. vi. 1977 odobreno din 1. Upravni organi SOb Domžale 2. Papirnica Količevo 3. Helios, Domžale 4. Vzgoj.varstv. zavod Domžale 5. Osnovna šola M. Koželj, Dob 6. Napredek Domžale 7. G1P BETON - ZASAVJE, TOZD Operativa Domžale 251.459 923.366 1,005.652 120267 55.107 596.751 119.101 700.000 2,000.000 700.000 300.000 200.000 300.000 700.000 II. 2,800.000 din za posojila delavcem za nakup etažnih stanovanj gradnji. Prispelo je 14 vlog, od katerihje bilo 10 ugodno rešenih. v blokovni Št. Priimek in ime Naslov Delovna organizacija 1. Gričar Bojan 2. Krevs Špela 3. Bela Ljudmila 4. Tomšič Tanja 5. Pohar Jurij 6. Radovič Rade 7. Jerman Joži 8. Popovič Višeslav 9. Podbevšek Jelka Za nakup montažne hiše 10. Urankar Franc Niso bile ugodno rešene: 1. Žorž Savo 2. Klopčič Stanka 3. Zavašnik Mihaela 4. Potočan Franjo Kranj, Kidričeva 35 Domžale, Krakovska 9 Domžale, Župančičeva 7 Domžale, Veljka Vlah. 1 C Ljubljana, Posavskega 14 Mengeš, Toma Brejca 8 Moravče, Trg svobode 4 Domž., Velika Vlahoviča 9 Domžale, Zupančičeva 6 Lukovica, Šentvid 3 Ljublj., Na jami 19 Domžale, Ljube Sere. 1 Kamnik, Kajuhova pot 10 Kamnik, Nevlje 18 Lek, Mengeš Osn. šolaJBT Dž. Tosama Helios Biotch. fakulteta TOZD Živinor. M lino stroj Tosama PTT TOZD Domžale SOb Domžale Mojca, Lukovica Termit (ne izpol. vseh pogojev razpisa> Induplati (kupuje starejše stanov.) SOb Domžale (kupuje starejše stanov.) OŠ Matije Blejca Mengeš (odstopil) Ker je za nakup stanu v etažni lastnini prispelo mani vlog, kot je bilo razpisanih sredstev in ravno tak- tudi pri delovnih organizacijah, jeizvršilni odbor, enote za graditev stanovanj predlagal, naj se v septembru 1978 razpiše ponovno natečaj za pridobitev posojil, samo za nakup etažnih stanovanj, delovnim organizacijam in njihovim delavcem. 65. Kastelic Rezka 66. Vrhovnik Marjan 67. Lebar Pavla 68. Zaje l ani Domžale, Robbova 14 Vir SIS—strok, služba Kamnik, Kamniško-zasavskega odreda 6 Induplati Moravče, Stegne 15 Tosama Radomlje, Pelechova n Ji. Slovenijales Rad. III. 5,900.000 din za posojila za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjskih hiš Gornji prosilci bodo koristili posojilo v mesecujuliju 1978. V mesecu avgustu 1978 oz. adaptacijo. Na ta naslov je prispelo 134 vlog, od katerih je bilo 16 negativno bodo koristili posojila naslednji prosilci: rešenih. Izvršilni odbor ni ugodno rešil naslednjih vlog: ' St. Priimek in ime Naslov Delovna organizacija 1. Posl Jožica 2. Savnik Alenka 3. Topič Ostoja 4. Pavovec Franc 5. Svetlin Ivanka 6. Hacin Ana 7. Jeglič Rafael 8. Basarič Milorad 9. Breskvar Borut 10. Skrij Jelena 11. Kušar Marinka 12. Okorn Mavricij 13. Auda Srečko 14. Pirnat Marija 15. Bolhar Jurij 16. Zalog ar Stane Radomlje, Pionirska 24 Domžale, Savska 1 Radomlje, Bistriška 9 Preš. Domžale, Ihan 57 Domžale, Kamniška 14 Radomlje. Bukovčeva 1 Radomlje, Triglavska 16 Radomlje, Bistriška 11 Ljubljana, Privoz 5 Domžale, A. Skoka 9 Dob 188, Dob Domžale, Slomškova 13 Domžale, Kamniška 13 Domžale, Murnova 8 Domžale, Usnjarska 5 Domžale, Kettejeva 10 Slovenijales Rad. SIS soc. skrbstva Papirnica Kol. loko Domžale SIS izobraževanje Melodija, Mengeš Papirnica Količevo Papirnica Količevo Helios (več kot 25 milij. posojila) VVZ Domžale Helios-Oljarna Mlinostroj (več kot 25 milij. posojila) Helios (več kot 25 milij. posojila) Napredek Helios Kom. podjetje Domžale Na podlagi poročila komisije, kije opravila oglede na terenu, je izvršilni odbor ugodno rešil vloge sledečih prosilcev: St. Priimek in ime Naslov Delovna organizacija 1. Pirc Branko 2. Svetlin Zorka 3. Prašnikar Vida 4. Matko Nada 5. Černivec Milka 6. Sever Janez 7. Grilj Dragica 8. Limoni Ana 9. Kosec Milena 10. Jemec Milan 11. Učakar Janez 12. Avguštin Kristina 13. Vidovič Ivan 14. Pišek Bernarda 15. Župan Jože 16. Sinko Majda 17. Hribar Ana 18. Capuder Vida 19. Jančar Martin 20. Mihelj Anton 21. Jereb Ivanka 22. Brate Franc 23. Stempelj Danica 24. Hribar Janez 25. Bakšič Nada 26. Kerč Štefka 27. Flere Franc 28. Rudolf Žarko 29. Prelovšek Franc 30. Prašnikar Filip 31. 'Smolnikar Milena 32. Pustotnik Slavka 33. Koderman Kristina 34. Barlič Majda 35. Grošelj Anica 36. Velepec Janez 37. Velepec Matjan 38. Svetlin Karol 39. Capuder Martin 40. Cerar Janez 41. Rihtar Anica 42. Jemec Marija 43. Dečman Zdenka 44. Močnik Marja 45. Penič Albin 46. Jerman Niko 47. Pivec Andrej 48. Remšak Ljudmila 49. Vlašič Marija 50. Svenšek Nada 51. Grašič Jožica 52. Stare Valentin 53. Cerar Tomaž 54. Pirnat Ani 55. Komovec Antonjja 56. Hribar Marna 57. Stiftar Anuška 58. Zajc Marja 59. Kocjančič Jožefa 60. Sankovič Stanke 61. Cerar Bernarda 62. Tfdin Anton 63. Merkužič Marjeta 64. Trdina Marja Lukovica, Prevoje 103 Domžale, Fajfarjeva 10 Radomlje, Pelechova 14 Koliška 6, Vir, Domžale Domžale, Župančičeva 7 Dob, Krtina 15 Moravče, Heroja Vasje 12 Dob, Želodnik l/a Radomlje, Pelechova 20 Preš. Lukovica, Presetjc 1 Moravče, Drtija 50 Komenda, Suhadole 5 Dob 55, Dob Mengeš, Kidričeva 14 Domžale, Umekova 20, Vir Mengeš, Ropretova pot 1 Radomlje, Gor. Jarše n .h. Lukovica, Sp. Prapreče 1 Moravče, Trg svobode 4 Domžale, V. Vlahoviča 2A Tosama Universale Osn. šola Dob Napredek Tosama Tosama Termit Tosama ZD Domžale Helios Termit Slovenjales Rad. Tosama Tosama Papirnica, Kol. Melodja Tosama Mojca, Lukovica Mlinostroj OS J. Kersnik Brdo Radomlje, Hudo 6 Induplati Moravče, Partizanska 10 Helios Dob 98, Dob Tosama Podrečje 43, Domžale Helios-Oljarna Domžale, Perkova 14 Rod. Toko Domžale, Vir, Šaranovičeva 42 Tosama Toko Helios - Kol. Krtina 58, Dob Moravče, Češnjice 29 Domžale, Vir, Maistrova 2 Moravče, Goričica 10 Moravče, Vegova 20 Moravče, Vegova 20 Mengeš, Ropretova pot 1 Zg. Tustanj, Moravče R .................. Papirnica Helios-Oljarna ZD Domžale ZD Domžale Melodja Induplati Slovenijales Rad. adomlje, Homec IV/11 Radomlje, Bolkova 32, Homec Papirnica Radonje, Kamniška.5 Preser. Papirnica Moravce, sp. Tustanj 8 Radomlje, C. Radom čete 2 Dol, Zalog 12 Domžale, Fajfatjeva 11 Lukovica, Preseije 1 Domžale, Stritarjeva 10 Vir Domžale, Petmelova 9 Moravče, Vrhpolje 32 Domžale, C. talcev 18 Domžale, Petrovčeva 18 Domžale, V. Vlahoviča IB Dob, Češenik 9 Stahovica, Zagorica 2 Radomlje, Gostičeva 39/a Domžale, Čufarjeva 8 Vir Dob, Zalog 7 Dontale, Prešernova 3 Mengeš, Goretjska 17 Domžale, Stritarjeva 16 Vir Domžale, Eijavčeva 1 Vir Domžale, Čufarjeva 9 Vir Dob, Studenec 7 Domžale, Stritaneva 5a Vir Lukovica, Rafolce 30 Moravče, Gabrje nJt. Dob, Škocjan 10 Domžale, Brejčeva 3 piri Lek, Mengeš Napredek Papirnica Hefios-Količevo Mrjca, Lukovica Universale Toko Osn. šola J. Vega Hidro me tal Helios-Oljarna VVZ Domžale Napredek DS SSS Domžale Napredek . Tosama Toko Helios Trak Helios-Količevo Tosama Universale Tosama Tosama Universale Helios-Količevo Mlinostroj Tosama Št. Priimek in ime Naslov Delovna organizacija 1. Šlibar Jožica 2. Kolenc Ivanka 3. Kovačič Franc 4. Burja Olga 5. Kcpec Vinko 6. Lubi Jožica 7. Bohinc Miha 8. Zanoškar Jakob 9. Pavl Janez 10. Peic Vinko 1 J. Osolnik Marko 12. Ermmio Franc 13. Cerar Marja 14. Cerar Andrej 15. Vidmar Jože 16. Lukač Slava 17. Podjed Marija 18. Klopčič Ančka 19. Habjan Veronika 20. Rems Janja 21. Vidovič Tomo 22. Gabrovec Ivan 23. Gabrovec SLavica 24. Grintal Jožica 25. Pavlišič Anica 26. Zibe rt Anton 27. Cerar Božidar 28. Bleje Anton 29. Vesel Matjan 30. Gabrovšek Florjan Moravče, Vegova 5 Lukovica, Rafolče 27 Domžale, Linhartova 14 Vir Lukovica 76 Dob, Zalog 5 Trzin, Mengeška 27 Cerklje, Zg. Brnik 144 Domžale, Količevo 36 Domžale, L. Serce tja 1 Domžale, Količevo 13 Dob 100, Dob Radomlje, Triglavska 7 Dontale, Podrečje 25 Radomlje, Pelechova 24 Preš. Domžale, Za boršt 47 Trzin, Mengeška 23 Radomlje, C. Radom, čete 11 Domžale, Podrečje 28 Trzin, Za hribom 14 Dob, Krtina 30 Domžale, Radio cesta 6 Moravče, Dole pri Krašcah n h Lukovica 46, Lukovica Domžale, V. Vlahoviča 1B Domžale, Depala vas 64 Volčji potok 10, Radomlje Domžale, Ipavčeva 10, Vir Mengeš, Kidričeva 14 Lukovica. Gradišče 34 Trzin, Za hribom 2 Napredek Slovenijales Rad. Osn. šola Dob Tosama Induplati Universale Bioteh. fakulteta TOZD živinor. Rodica Papirnica Toko Papirnica Papirnica Helios-Količevo Helios-Ojjama Papirnica Tosama Melodjja Napredek Melodija Napredek Napredek Mlinostroj . Helios PIT Domžale Tosama Universale Slovenijales Rad. Induplati Trak Napredek Ifelios-Oljarna V mesecu septembru 1978 bodo koristili posojila naslednji prosilci: Št. Priimek in ime Naslov Delovna organizacija 1. Žebalc Antonija 2. Zučko Franc 3. Tomc Ana 4. Čaška Anton 5. Stupica Frančiška 6. Klemen Cirila 7. Fetjan Rado 8. Roš Silva 9. Kotnik Janez 10. Bizjak Marija 11. Kunaver Franc 12. Štebe Marija 13. Podlogar Marija 14. Homar Tomaž 15. Končar Marija 16. Dodič Mira 17. Koren Majda 18. Vrhovnik Marjana 19. Černe Valentina 20. Kotnik Janez Domžale, Podrečje 4 Radontje, Kamniška 1 Preš. Domžale, Ljubljanska 83 Lukovica, Prevoje 8 Moravče, Maroko va 9 Domžale, Zupančičeva 7 Domžale, Kamniška 12 Domžale, Šlandrova 9 Dob 179, Dob Radomlje, VII/23, Homec Dob, Krtina n Ji. Domžale, Rojska 25 Dob, Laze 4 Domžale, Zaboršt Lukovica, Prevoje 40 Domžale, Ljubljanska 83 Domžale, Nušičeva 8 Vir Mengeš, Tomšičeva 16 Donžale, Kamniška 14 Domžale, Jurčičeva 2, Vir Tosama Induplati Induplati Helios Osn. šola Moravče Helios BIRO 71 Helios Mlinostroj Papirnica Papirnica Osn. šola Šlandrove brigade Domžale Helios DS SSS Domžale Universale SOb Domžale Papirnica BIRO 71 Delavska univerza Induplati IV. 2,800.000 din za komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Na ta naslov je prispe*8 vloga Samoupravne komunalne skupnosti Domžale. Vloga je bila ugodno rešena. V. 1,500.000 din za posojila delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini ter za gradnjo ali nakup >nu viduainc stanovanjske hiše, oziroma adaptacije. Prispeli sta dve vlogi za nakup 28 vlog za individualno gradrjo. Prošnje za individualno gradnjo niso bile ugodno rešene naslednjim prosilcem: Št. Priimek in ime Naslov Zaposlen pri 1. Zajc Franc 2. Kancilija Helena 3. Pirnat Janez 4. Gorjup Miran 5. Ložar Edo Trzin, Kmetičeva 6 Domžale, Ljubljanska 56 Mengeš, Na ulicah 37 Kamnik, Šmarca 78 Domžale, Selo pri Ihanu 30 Križman Franc, ti-Kancilija Pavk, Dontale Škofič Rad' Ferkojj Slavko, Ihan Za nakup stanovanja v blokovni gradnji pa je bila negativno rešena vloga: 6. Bela Bogomir Domžale, Župančičeva 7 Kap«a ggg-gjj Ugodno so bile rešene vloge naslednjih prosilcev za individualno gradnjo oziroma adaptacijo: St. Priimek in ime Naslov Zaposlen pri 1. Vodnjav Jelka 2. Zajc Nada 3. Sušnik Miro 4. Šinkovec Janez 5. Cvetkovič Jožefa 6. Zamik Ciril 7. Jančigaj Marjan 8. Cerpnjak Marija Domžale, Ihan n Ji. Domžale, Zoisova 30, Vir Domžale, V. Vlahoviča ID Kresnice, Sp. Preker n Ji. Domžale, Ljubljanska 65 Kontnda, Mlaka 9 Dob 181, Dob Domžale, Depala vas 4 9. Rauh Peter Mengeš, Zajčeva 16 10. Nemec Viktor Trzin, Mengeška 39 11. Škalič Karel Domžale, Depala vas 49 12. Gostinčar Jože Dol pri Lj., Pšata 29 13. Učakar Stanislav Moravče, Drtija 42 14. Fortuna Ladislav 15. Juršič Ivanka 16. Ložar Franc 17. Prašnikar Darko 18. Smolnikar Rado 19. Dimc Mihael 20. Šorn Kazimir Domžale, Stranska 9 Mengeš, Kamniška 18 Domžale, Selo 32, Ihan Dob, Brezje 44 Moravče, Gorica n Ji. Domžale, Depala vas 35 Mengeš, Dobeno 8 21. Rotar Bruno Polzela 210 22. Žerjav Ivan Mengeš, Hribarjeva n Ji. Tijan Marija, Domžale Zajc Jože, Domžale Jeretina Maks, Domžale Krulc Valentin, Domžale Kodrman Janez, Domžale Stele Franc, Mengeš Jovan Leopold, Vižmarje Plešec Franc, Depala vas Škofič Rade, Mengeš Capuder Vinko, Domžale Prclovšek Maks, Etepala vas Gostinčar Janez, Pšata Capuder Jožefa, Domžale Volčini Janez, Vir Hribar Darinka, Mengeš Rupar Hilda, Ihan Frkolj Slavko, Ihan Korošec Štefan, Dole Koritnik Stane, Depala va: Bohinec Jeromina, Ljubljana Vhjent Ivan, Domžale Kunterič Vinko, Mengeš Za nakup stanovanja v etažni lastnini - blokovna gradnja je Izvršilni odbor “godno rešil vlogo: 23. Kavka Helena Domžale, Partizanska 10 Okršlar Vinko, Domžale Samoupravna stanovanjska skupnost Domžale Izvršni odbor KRAJEVNA SKUPNOST DOB POROČILO o izidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje cest, ureditev pokopališča in gradnjo avtobusne postaje v naselju Dob in Želodnik, 25. junija 1978 — volišče v Osnovni šoli Martin Koželj Dob: Število volilnih upravičencev po volilnem imeniku Od tega je glasovalo volilnih upravičencev Opravičeno odsotni volilci Veljavnih glasovnic Neveljavnih glasovnic „ZA‘f je glasovalo „PROTI“ je glasovalo V naselju Cešcnik in Turnšc, 9. 7.1978 volišče v Gradu v Češeniku Število volilnih upravičencev po volilnem imeniku Od tega je glasovalo volilnih upravičencev Opravičeno odsotni volilci Veljavne glasovnice „ZA“ je glasovalo volil, upravič. .JPROTrje glasovalo volil, upravič. -688 -535 ali 77,76% - 63 ali 9,15 % -530 -5 -426 ah 68,16% -104 ali 8,9 % -246 -172 ali 69,91 % -9 ah 3,65 % -172 -149 ali 62,86% -23 ali 9,7 % Ker v roku sedmih dni ni bilo ugovorov na izid referenduma, volilna komisija smatra, da so podani pogoji za uvedbo samoprispevka na osnovi 9. člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku. Predsednik volilne komisije: Jože Vilar, 1j. (Nadaljevanje s 13. strani) v '**'/» S • V1C11U idAUlId v IVlVlVllUUHlU V VI. 1131 J1\J la 23/77), 2. člena statuta Krajevne skupnosti Dob, ‘42. člena statuta občine Domžale in na podlagi odlo-** Skupščine občine Domžale o razširitvi obveznosti Plačevanja samoprispevka (št. 420-3/77-11 z dne 5. ‘977) ter na podlagi referendumov sprejel SKLEP ? uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje ^gradnje cest, ureditev pokopališča in gradnjo avtobusne postaje za del Krajevne skupnosti Dob in sicer v uaselju Dob, Želodnik, Češenik in Turnše. 1. j. 2a obnočje Doba, Želodnika, Cešenika in Turnš v ■vfajevni skupnosti Dob se na podlagi odločitve obča-u°v na referendumih 25. junija 1978 in 9.julija 1978 vede krajevni samoprispevek za sofinanciranje iz-nepje. ?cst’ Uleditev pokopališča in gradnje avtobus- 2. s ..Program financiranja obsega asfaltiranje cest v na-dn <°b, P° programu, sprejetem na zboru občanov ■JPe 18. maja 1978, asfaltiranje ceste Dob-Cešenik-iz»In5e “reditev pokopališča z mrliškimi vežicami ter gradnjo avtobusne postaje v Dobu. 3. jvJ^Hreprispevck se uvaja za dobo 50 mesecev od 1. n^sta 1978 dalje. Samoprispevek se plačuje v de- 4. Samoprispevek plačujejo: - vsi zaposleni občani 2 % od neto OD - upokojenci 2 % od pokojnine - obrtniki 2 % od čistega dohodka - kmetje 1/4 višine enoletnega katastrskega dohodka - občani, ki na območju Doba, Želodnika, Cešenika in Turnš nimajo stalnega bivališča, imajo pa nepremičnine 2 % od dohodka od nepremičnin. 5. Samoprispevka ne plačujejo občani v vseh primerih, določenih z zakonom o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) kot tudi upokojenci, katerih skupni dohodek ne presega 1.500 din mesečno. 6. Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin se plačuje v mesečnih obrokih, samoprispevek od dohodka od obrti, gostinske ali druge gospodarske dejavnosti, od dohodka, ustvarjenega z intelektualnimi storitvami in od katastrskega dohodka pa se plačuje v četrtletnih obrokih, na način, ki velja za plačilo davka in v skladu z zakonom o samoprispevku. Posamezni zavezanci se s svetom KS Dob lahko dogovorijo o hitrejšem plačevanju samoprispevka. 7. Nadzor nad zbiranjem sredstev, uporabo sredstev in nad izvajanjem del bo opravljal svet KS Dob. Svet KS mora po preteku plačilnega roka v občinskem glasilu ali na drug krajevno običajen način seznaniti občane o višini zbranih sredstev, njihovi uporabi in drugih važnih podatkih, ki se nanašajo na samoprispevek. 8. Vse sporne zadeve bo na pismeno vlogo reševal svet Krajevne skupnosti Dob. 9. Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem žiro računu Krajevne skupnosti Dob in so namenjena izključno financiranju sprejetega programa. 10. Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. 11. Predračunska vrednost del znaša 7.543,000 din. S samoprispevkom bo zbrano približno 3.600.000 din. Preostala potrebna sredstva do predračunskega zneska pa se bodo zbrala iz drugih virov. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, ki bi eventualno ostala po izvršitvi programa, se namenijo za komunalno ureditev območja Doba, Želodnika, Cešenika in Turnš. 12. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. avgusta 1978. Številka: 174/78 Datum: 18. 7.1978 Predsednik zbora delegatov KS Dob: Jože Štiftar, 1j. (Nadaljevanje s 6. strani) I Unaln° opremiti oziroma se „ j3 komunalna ureditev zna Podraži. ^ ^'stveno drugače pa je pri v Pu stanovanja, kjer je potrel elativno kratkem času zagoto je t°tn° vrednost stanovanja. Tc 0. udi glavni razlog, da prihaja stopanj od sprejetih smerni Wi°VUn(Ski P°**tiki. čeprav se n ’K)uPravna stanovanjska sk h, djži in dodeljuje posojil stu5u 60:40 v korist nak gtaj e. hočemo prekiniti s stihij QnJo za trg in preiti na usme no gradnjo, ki jo organizira in vodi Samoupravna stanovanjska skupnost, stanovanjski dinar ne sme biti več nepovezan. Potrebna je povezava vseh delov stanovanjskega di-naija in sicer tistega, ki se zbira na Samoupravni stanovanjski skupnosti, tistega, ki se oroča na banki, tistega, s katerim razpolagajo delovne organizacije in tudi tistega, ki ga delavni človek sam prihrani. Vzporedno z integracijo sredstev pa je potrebno za usmerjeno stanovanjsko gradnjo čvrst in trden program, ki mora upoštevati potrebe naših občanov in tudi gradnjo spremljajočih objektov kot so šole, vrtci, zdravstvo, trgovine itd. Zamisliti se moramo nad tem, da so obstoječe šole prenatrpane, da odklanjajo vpis v prvi razred, da je otroških vrtcev premalo, in da njihova gradnja zaostaja za tri leta. Omejitev gradnje za trg, ki nam v veliki meri povzroča te težave, saj seje dosedaj letno povečalo število občanov za preko 1000 in ki so s seboj prinesli nerešena vprašanja infrastrukture, je glavni porok za izboljšanje obstoječe situacije. Obstoječi problemi so dobili takšne dimenzije, da se moramo nad njimi zamisliti vsi, tako samoupravne interesne skupnosti in nji- hovi organi, kakor tudi družbenopolitične organizacije in drugi odgovorni dejavniki in v zvezi s tem zavzeti določena stališča. Naš skupen cilj mora biti družbeno usmerjeno stanovanjsko gospodarstvo, ki bo z integracijo sredstev in z združevanjem interesov korrpleksno reševalo to problematiko, da ne bone vzporedno z reševanjem osebnega standarda siromašili družbenega, da ne bomo gradili samo bivalnih prostorov, temveč stanovanja v pravem pomenu besede. M. Z. r Občina Domžale po Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Domžale RAZPISUJE na podlagi 13. in 17. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča in gospodarjenju s sredstvi za pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč (Ur. vestnik občine Domžale št. 11/74) in 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 7/77) JAVNI NATEČAJ Za oddajo stavbnega zemljišča na področju k.o, Trzin, in sicer: 1. TRZIN-MLAKE a. za gradnjo visokopritlične individualne atrijske stanovanjske hiše na parceli označeni s serijsko št. 24 v izmeri 724 kv. m. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 194.300 din. Stroški za izdelavo lokacijske dokumentacije znašajo 2364 din. b. Za gradnjo visokopritlične individualne stanovanjske hiše tip Marles S 406 na pare. označeni s serijsko št. 105 v izmeri 584 kv. m. Izklicna cena za komunalno ureditev znaia 194.300 din c. Za gradnjo enonadstropne individualne stanovanjske hiše na pare. št. 850/26 v izmeri 552 kv. m. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 194.300 din. Stroški za izdelavo lokacijske dokumentacije in glavnega projekta znašajo 8.744 din. 2. TRZIN STARI DEL Za gradnjo individualne stanovanjske hiše na pare. št. 49/4 v izmeri 650 kv. m. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 119.000 din. 3. Zemljišča oddajamo komunalno urejena. Komunalna ureditev zajema: — pod zaporedno številko 1 pripravo, elektriko, vodovod, asfaltne ceste, kanalizacijo, javno razsvetljavo in primarno telefonsko omrežje; - pod zaporedno številko 2 pripravo, elektriko, vodovod, asfaltno cesto in javno razsvetljavo. 4. Odškodnina za zemljišče znaša 66,27 din za 1 kv. m in jo je treba plačati v 8. dneh po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča. Poleg odškodnine bo najboljši ponudnik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja dolžan plačati še prispevek za spremembo namembnosti zemljišča. 5. Stroške za komunalno ureditev je treba plačati v dveh obrokih in sicer 70 % v 8. dneh po podpisu pogodbe o komunalni ureditvi,30%pa do31.12.1978. 6. Natečaja se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe. 7. Na natečaju uspe najugodnejši ponudnik. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višji znesek za stroške komunalne ureditve. 8. Pismene ponudbe je treba poslati priporočeno na Samoupravno komunalno interesno skupnost občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 36, v zapečateni ovojnici z oznako za „Javni nate-čaj“ najpozneje do 15. 8. 1978. Ponudnik mora hkrati s ponudbo vplačati varščino na račun št. 50120-661-16039 Samoupravni komunalni interesni skupnosti Domžale v višini 10.000 din. K ponudbi je treba priložiti potrdilo o plačani varščini. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne, uspelim pa vračuna v odškodnino za zemljišče. 9. Posebna korrisija bo ponudbe odpirala 22. 8.1978 z začetkom ob 8. uri. Pri delu komisije lahko prisostvujejo vsi ponudniki. Vse informacije so na razpolago na Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 36, soba . 1. Natečajna dokumentacija je sekstavni del natečaja. SKIS DOMŽALE V______________________________________________________________) f "N KEGLJAŠKO TEKMOVANJE V okviru praznovanj letošnjega občinskega praznika bo v soboto, 5. avgusta ob 8.30 uri v športnem parku v Domžalah tradicionalno kegljaško tekmovanje, na katerem bodo sodelovale naslednje ekipe: Športno društvo INVALID Zagorje Športno društvo INVALID Črnomelj Športno društvo INVALID Kočevje Športno društvo INVALID Ljubljana Športno društvo BOREC Kranj Pokrovitelj tega tekmovanja je Zveza za telesno kulturo Domžale. v__________________________________________________________J ~\ DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE RAZPISUJE v šolskem letu 1978/79 v naslednje šole in tečaje: — dvoletno administrativno šolo — 1. in 2. razred (pogoj: redno končana osnovna šola, starost nad 17 let) — tehniško tekstilno šolo 1. in 4. razred — dvoletno delovodsko šolo tekstilne smeri — 1. in 2. razred — osnovno šolo za odrasle - 7. in 8. razred — dvoletno poklicno šolo za kmetovalce — strojepisni tečaj, — krojno-šiviljski tečaj - začetni in nadaljevalni — gospodinjski (kuharski) tečaj — tečaj nemškega jezika-začetni in nadaljevalni — tečaj angleškega jezika — za odrasle in predšolske otroke — tečaj za snažilke — tečaj za skladiščno poslovanje — tečaj za voznike viličarjev — tečaj za upravljalce „Ss naprav — tečaj higienskega minimuma — tečaj iz varstva pri delu — za vse profile delavcev — ekonomsko srednjo šolo — skupaj s Kamnikom Vpišete se lahko vsak dan od 7. — 14. ure (razen sobote) v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE Donžale, Kolodvorska 6/1. Informacije v tajništvu, telefon številka 72-082 in v programu delavskih univerz Gorenjske, v katerem so navedene vse izobraževalne oblike, kijih organizira Delavska univerza Domžale. ARBORETUM VOLČJI POTOK 61235 Radomlje — Yugoslavia Telefon 72-945 Ali želiš biti srečen in zadovoljen v svojem poklicu vse življenje? Odloči se za obetaven poklic in postani vrtnar. Pridruži se nam, ki oblikujemo lepše življenjsko okolje. Ko boš spoznal, kako pomemben in mikaven je rastlinski svet, nam boš kasneje hvaležen, da smo v rani mladosti potrkali na tvoje srce in te usmerili v poklic vrtnarja. Arboretum Volčji potok, 61235 Radomlje takoj sprejme v uk štiri mladeniče s končano osemletko. Zagotovljeni so jim delovni pogoji in svetla prihodnost. Obiščite nas in postanite poklicni oblikovalci našega kulturnega r-----------------------------------------------------------) RAZPIS Krajevna skupnost Dob razpisuje delovno mesto tajnika in to s polovičnim delovnim časom. Pogoji: Srednja ali nepopolna šolska izobrazba upravnoadmini-strativne smeri, moralnopolitična neoporečnost, zaželjeno poznavanje krajevne samouprave in krajevnih razmer. Osebni dohodek po družbenem dogovoru. Rok prijave 15 dni od objave na naslov: Krajevna skupnost Dob, Dob 131 61233 Dob. X______________________Z_______________________ ____________J OGLAS SOZD SLOVENIJA PAPIR LJUBLJANA ZDRUŽUJE VSO PAPIRNO INDUSTRIJO SLOVENIJE Z NASLEDNJIMI DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI: - Papirnica, Vevče - Papirnica, Količevo - Sladkogorska tovarna papirja in kartona, Sladki vrh - Tovarna lepenke Ceršak, Šentilj - Tovarna celuloze in papirja DURO SALAJ, Krško - Papirografrka, Ljubljana - Kartonažna tovarna Ljubljana - Rudnik kaolina Črna, Kamnik - Tovarna dokumentnega in kartnega papirja, Radeče - Tovarna lesovine in lepenke, Prevalje KRAJEVNI PRAZNIK V TRZINU Letošnji krajevni praznik 8. julij so občani Trzina praznovali še posebno slovesno. Najprej so odkrili sponinsko ploščo trem tragično obitim političnim aktivistom ki so Padli. 9. septembra 1944. leta, nato Pa izročili svojemu namenu več Kilometrov asfaltiranih cest v starem delu Trzina. je delal organizirano vse do vstopa v NOV. Njegova naloga je bila zbiranje hrane, obleke in orožja. Bilje član gospodarske komisije kamniškega okrožja, leta 1944 pa je postal načelnik okrajne gospodarske komisije za Mengeš. Omenjeni tovariši so prišli 8. oktobra zvečer k Podgoršku iz Tuhinjske doline in so šli prenočevat na skedenj. Naslednje jutro P°^San/e vencev k spominski plošči, ki je bila odkrita v spomin na Male aktiviste v Trzinu so hišo obkolili Nemci in belogardisti - bili so izdani - in tovariše, ki se zaradi izčrpanosti niso mogli upirati, zverinsko ubili. Tega dne j e bila pri Podgoršku - Rudijevi domačiji — resnična morija, saj so okupatorji zverinsko počenjali vse mogoče s tovariši, ki so jih privlekli iz skednja. » Srednja slovesnost je bila na ernčevi cesti, kjer je bila odkrita ,P°minska plošča na Podgorškovi 1 Predsednik Krajevne skup-,°sti Trzin je pozdravil številne raiane, praporščake in goste -njimi tudi predsednika iz-n ne8a sveta skupščine občine r °rTlžale Edvarda Peternela in na-]_ ae8a heroja Franca Avblja-finHc3 nato Pa je 0 tragičnih dolgJ1*'*' sPregovoril predsednik Kra-P^ega odbora ZZB NOV Trzin sal *liC Orel. V svojem govoru je orise n, 08°dke, ki so se odigrali 9. šku u bfa 1944. leta pri Podgornik > ko so okupatorji ubili nasled-Je Politične aktiviste: Pr/??6?8 Burja-Mirka, doma iz Trnovč vodii v . polju. Tovariš Mirko sc je leta, v slrorr|a5ni kmečki družini 1919. negi j nrladosti seje izučil za vodovod-t°vrie ^ l^aterja in ob začetku 2. sve-slavij, v.°lne, ko je razpadla stara Jugo-vVojn’Jf bil kot vojak ujet in odpeljan va ip o taborišče v Nemčijo. Iz ujetništ-v delo^1 leta 1942 in se takoj vključil I943 “f • Delal je na terenu in aprila tajontv e v Partizane. Bil je sekretar ^ttdaii88. komiteja KPS v Lukovici, z enaltn v začetku leta 1944 poslan “teVteo 6"1* spevek. Akcija, ki se je že pričela in katere višek bo v začetku prihodnjega leta z izvedbo referenduma, mora uspeti in glede na dosedanje razumevanje in zaupanje občanov, da so sredstva, kijih na ta način prispevajo potrebna in da se namensko in koristno uporabljajo, daje garancijo v uspeh referenduma. Problemi šolskih objektov so v naši občini zelo pereči in zahtevajo hitro akcijo sicer bomo prišli v situacijo, da ne bomo imeli dovolj prostora niti za šoloobvezne otroke, kaj šele za celodnevno šolo, usmeijeno izobraževanje, izobraževanje in usposabljanje duševno manj sposobnih otrok in tudi za izobraževanje odraslih. Zato pričakujemo tudi v bodoče razumevanje in podporo vseh občanov v vseh krajevnih skupnostih — seveda tudi občanov krajevnih skupnosti Trzin." Po svečani otvoritvi je krenil sprevod proti kamnolomu, kjer je bilo tovariško srečanje. V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Trzin pod vodstvom Teodore Bleje, Moški pevski zbor Janez Cerar" iz Domžal, recitatorji in Mengeška godba. Ar IN MEMORIAM PAVLIN ZULE '»M : -7“mui. ru Kumom uauvviii P°siu ttučil za elektrikaija in se za-Postal V?duplati v Jaršah. Leta 1943 je C an občinskega odbora OF "lengeV ,nato rajonskega odbora OF ?dbota‘nn*? ^944 Pa član okrajnega Njla ,qJ’ Mengeš, v partizane je odšel Pted Sm!44- leta in bi moral nekaj dni ''idrsko °^*t' na novo dolžnost na Bodgotška-Rudjja iz Ttzina. Jdii v J® rodil leta 1917 v kmečki drugje izuju!nu- P° končani osnovni šoli Ce* sodelovati že j unija 1941 in ZAHVALA Ob smrti naše drage žene in mame Ploščo omenjenim tovarišem je odkril narodni heroj Franc Avbelj-Loj ko. V nadaljevanju slovesnosti je spregovoril predsednik izvršnega sveta skupščine občine tov. Edvard Peternel, ki je krajanom čestital za njihov praznik in istočasno tudi k velikemu dosežku pri razvoju njihove krajevne skupnosti. Spregovoril je tudi o tem, da so krajani Trzina veliko prispevali k temu, da bi uredili ceste v svoji Krajevni skupnosti in da njihov samoprispevek kaže veliko zavest in pomaga odstranjevati mnoge probleme, ki so prisotni v vseh krajevnih skupnostih v naši občini. Ko je govori o velikem odpovedovanju ljudi, je med drugim dejal: »Trenutno izstopa v naši občini najbolj v ospredje problematika vzgojno-izobraževalnih objektov. To spoznanje in obsežnost nerealiziranih problemov na področju šolstva je bilo osnova za odločitev sprejeto na izvršnem svetu, v predsedstvih družbenopolitičnih organizacij in na sejah vseh zborov občinske skupščine ter zborih občinske izobraževalne skupnosti,! da se tudi v bodoče ureja problem investicij v šolstvo s pomočjo samoprispevkov občanov in da se ob izteku sedanjega uvede nov samopri- VIKE BEC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pomagali in sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo zdravnici dr. Šiški ter zdravnikom in osebju hematološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi tovarišu Janezu Hafnerju iz Induplati za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem iskrena hvala mož Stane in otroka Matija in Marjetka ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi ljubega sina, brata in strica JERNEJA ŠIMENCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadrgi poti. Iskrena zahvala celotnemu kolektivu Opekarne Mengeš za denarno pomoč ter gasilskemu društvu Domžale in Stob. Posebno pa se zahvaljujemo tov. Lojzetu Dremlju in gospodu kaplanu za Izrečene čudovite besede slovesa. Žalujoči: mama, ata in sestri z družinama Na domžalskih Žalah smo se v petek, 14. julija poslovili od znanega športnega delavca tovariša Pavlina Zuleta. Tovariš Pavlin se je rodil pred 68. leti v Koprivi pri Gorici. Po končani prvi svetovni vojni se je preselil v Slovenijo in nadaljeval začeto šolanje v Komendi, pozneje v Celju in Ljubljani, kjer je obiskoval gimnazijo. Nato je odšel v pomorsko izrakoplovno šolo v Divulje, ki jo je končal 1931. leta. V narodnoosvobodilni boj se je vključil 1943. leta, vendar je bil po težki borbi z ustaši ujet in odpeljan v zapor. Kljub mučenju je ostal zvest svojemu prepričanju in se takoj po osvoboditvi zaposlil v knjigovodski službi najprej v Usnjarskem teh-nikumu, nato v Kemični tovarni v Domžalah in končno v Oljarni na Viru. Tovariš Pavlin je bil pred vojno aktivni tekmovalec in vaditelj ter dolgoletni predsednik sokolskih društev. Bil je vsestranski športnik, predvsem orodni telovadec, atlet in plavalec. Po osvoboditvi je bil organizator pri ustanavljanju Okrajne zveze in fizkultumih društev v okraju Kamnik. Pozneje je bil načelnik Telovadnega društva Domžale in strokovni sekretar okrajne zveze. Leta 1949 je voda moško in žensko vrsto ki sta zastopali republiko na državnem prvenstvu v ljudskem mnogoboju, kjer sta vrsti Domžal osvojili prvo mesto. Poleg tega j e aktivno delal tudi v skladu za pospeševanje telesne kulture in pri gradnji športnih objektov v občini. Dolgo časa je bil predsednik Zveze za telesno kulturo Domžale, nad 15 let je opravljal predsedniško dolžnost pri Nogometnem klubu Domžale, poleg tega je opravljal še vrsto drugih dolžnosti pri TVD Partizan, pri Košarkaškem klubu in pri različnih svetih za telesno kulturo v občini. Sodeloval je tudi pri različnih komisijah pri Nogometni zvezi Slovenije in pozneje pri Temeljni nogonetni zvezi Ljubljana. Za svojo vsestransko in bogato športno dejavnost je bil odlikovan s številnimi priznanji, med katerimi stopata v ospredje Red dela s srebrnim vencem in Bloudkova nagrada, kot najvišje priznanje, ki ga podeljuje republika za dosežke na športnem področju. Lahko rečemo, da smo s tovarišem Pavlinom izgubili enega izmed tistih neumornih športnih delavcev, ki je vse svoje moči posvečal mnogim generacijam na področju razvoja športnih panog v domžalski občini. Tovariš Pavlin je znal prenašati športnega duha Iv vse sredine, v katerih • je deloval in za marsikateri športni dosežek in užitek ter za mnoge objekte se moramo zahvaliti prav njemu, sqj je znal pritegniti k delu vse tiste, ki so hoteli pomagati športnemu življenju v naši občini. L NEZGODNA KRONIKA V prejšnji številki našega poro- je na lokalni cesti Moravče-Velika čevalca smo vas obvestili, da bomo vas v vasi Katarija pripetila pro-pričeli objavljati v tem glasilu po- metna nezgoda zaradi nepravilno imensko tiste občane, ki so bili na ustavljenega vozila, podlagi pravnomočnih odločb pri- Voznik osebnega avtomobila stojnih organov kaznovani zaradi Zastava 750 Šuštar Milan, roj. kršitve cestno prometnih predpi- 1952, stanujoč Dešen 3 nima vosov, kakor tudi prometne nesreče, zniškega dovoljenja, niti ni imel Tako iz gleda ,,fičko“ ki ga je pred nesrečo vozil voznik brez izpita . .. ki so nastale predvsem zaradi lastne neodgovornosti do sebe in do drugih udeležencev v cestnem prometu na našem območju. Kot primer takega ravnanja, ki dovolj zgovorno priča, da bodo v bodoče morali odbori za LO, družbeno samozaščito in varnost občanov na tem področju še raiogo storiti tako v KS in TOZD, da takim občanom, ki s svojim ponašanjem v cestnem prometu predstavljajo potencialno nevarnost za nas vse, poskrbijo, da s svojini vplivom, vzgojo in budnostjo, preprečijo udeležbo z motornim vozilom v cestnem prometu. Dne 9. 7. 1978 ob 00.30 uri se registriranega vozila, v vozilu pa je imel še dva sopotnika. Vozilo je zaustavil na skrajni levi strani cestišča in ko je hotela sopotnica izstopiti, je vozilo pričelo peljati nazaj, nakar se je dvignilo v zrak in obstalo okoli 120 metrov pod cesto. In posledice: 2 osebi lažje telesno poškodovani, popolnoma uničeno vozilo z materialno škodo okoli 40.000 din. Ob tem pa ne gre prezreti, da voznik nezgode ni prijavil najbližjemu oiganu javne varnosti, kot to določa 124/4. člen v zvezi s 43. členom zakona o varnosti cestnega prometa. ŠAH zvezni Šahovski finale za POKAL MARŠALA TITA V letošnji 7. številki našega glasila smo poročali o rezultatih republiškega finala in ugotovili, da sta si za končni obračun najboljših jugoslovanskih moštev priborili vstopnici ljubljanska Iskra in Domžale. Pn tem smo naši ekipi zaželeli dobro uvrstitev v Pulju. Na zveznem finalu, kije bilo tokrat v času od 18. do 23. maja, so se naša pričakovanja in želje docela uresničile. Naši izbranci so dosegli še mnogo več. Med Šestnajstimi jugoslovanskimi ekipami so osvojili visoko četrto mesto in pustili za seboj kopico udeležencev z naj višjimi šahovskimi naslovi. Na tej elitni šahovski prireditvi v Pulju so se v petih kolih švicarskega sistema pomerile naslednje štiričlanske ekipe: 1. GOSA 2. Spartak 3. Kosovo pojje 4. Rad 5. MladostTndustrogradnja 6. Nikica Pavlič 7. Bosna 8. Ivan Kuijački 9. Titograd 10. Domžale 11. PTT Zagreb 12. IM Rakovica 13. Iskra 14. Študent 15. Monting 16. Kvamer Kako močne igralce so imeli nekateri finalisti, naj vam potrdi tale ugotovitev: za Nikico Pavlič sta igrala dva velemojstra in dva mednarodna mojstra, enako moštvo je imela GOSA, zagrebška Mladost pa je nastopala s tremi velemojstri in enim mednarodnim mojstrom. Barve Domžal so branili en velemojster, en mojster in dva mojstrska kandidata, torej po šahovskih naslovih precej skromno moštvo, po borbenosti pa prav gotovo med najvidnejšimi udeleženci. Domžalčani so v petih srečanjih dvakrat zmagali, dvakrat remizirali in le enkrat tesno izgubili. Njihovi dvoboji so se končali takole: Domžale : Titograd 3:1 Domžale : Rad 2:2 Domžale : Mladost 2:2 Domžale : Spartak 1,5:2,5 Domžale : Kvamer 3:1 11,5:8,5 K skupno osvojenim 11,5 točkam so prispevali: Albin Planinc 3 točke iz 5 partjj, Iztok Jelen 3 točke iz 5 partij, Vlado Ivačič 3,5 točke iz 5 partij, Marjan Kam ar 1,5 točke iz 4 partjj, Vide Vavpetič 0,5 točke iz 1 p arije. Kakor lahko razberemo iz tega pri-.kaza.je k visoki uvrstitvi Domžal največ točk prispeval mojstrski kandidat Vlado Ivačič, ti je v brezkompromisni borbi porazil celo bivšega državnega prvaka velemojstra Hulaka. Ivačič je bil tudi med člani vseh nastopajočih ekip najboljši igralec na tretji dedci. Po sklenitvi petega kola in z upoštevanjem tekmovalnih kriterijev so se finalisti letošnjega Titovega pokala razvrstili takole: 1. Mladost 13 točk, 2. Monting 13 točk, 3. Rad 12 točk, 4. Domžale 11,5 točk, 5. PTT Zagreb 11,5 točk, 6. Spartak 11 točk, 7. Ivan Kur-jački 10,5 točk itd. Zmagovalka slovenskega finala Iskra je bila osma, Nikica Pavlič z dvema velemojstroma in dvema mednarodnima mojstroma šele dvanajsti, GOSA z enakimi naslovi pa celo predzadnja, - petnajsta. Vsekakor je četrto mesto izjemen dosežek, ki ga ni pričakoval niti največji domžalski opti- mist. Skor^ neverjetno in nadvse osupljivo pa je dejstvo, da so v tem finalu imeli Domžalčani izjemno možnost, da bi dosegli celo prvo mesto. V dvoboju z Mladostjo, ki se je končal neodločeno, je bila po treh urah igranja objektivna ocena Šahovskih strokovnjakov enotna. Ugodne pozicije na deskah, ki so jih imeli naši igralci, so po mnenju izkušenih ocenjevalcev namreč kazale na popolno zmagoslavje Domžal s 3,5:0,5. Ce bi naši mušketirji imeli le malce več šahovske sreče, zlasti pa kanček več turnirskih izkušenj, bi se favoriziranemu nasprotniku kljub zvenečim nazivom ne posrečilo izogniti hudemu porazu. Pa vendar ... Četrto mesto na tako kvalitetnem turnirju presega vsa naša pričakovanja in za ta uspeh ljubitelji šahovske igre v Domžalah lahko svojim reprezentantom iz srca izrečemo: ..Iskrena hvala in še kdaj nas tako prijetno presenetite! “ KOŠARKA Guberiničevi — zlato Balkana, srebro Evrope; Slavincu — uniforma; Zagorcu — rekreacija; Marnu — republiška selekcija. Igralci republiške in regijske selekcije — košarkarji KK Bresta in KK Domžale so s prijateljskim srečanjem (135:99) poudarili slavje domžalskih košarkaijev. Ti so čestitali svoji nekdanji igralki GUBER1NIČ Danici -Nani, ki je kot članica državne košarkarske reprezentance osvojila ZAGORC Jožetu so se zahvalili za dolgoletno sodelovanje kot igralcu in zaželeli, da bi kot teles-no-kultumi delavec tudi v bodoče prispeval pri prijateljskih odnosih košarkaijev občine Domžale in Kamnik. MARN Branetu pa so zaželeli v republiški selekciji - KK Brestu uspešno nastopanje v I. zvezni lig*-To je velik uspeh tega mladega igralca, o katerem bomo še slišali v kolikor bo z delom na košarkarskem področju tako nadaljeval, kot je začel. Dr. Mitja Šircelj podeljuje priznanje znani košarkaški Guberiničevi zlato medaljo na balkanskem prvenstvu in srebrno na evropskem. To je naj večji uspeh, ki gaje kdajkoli dosegla na športnem področju katerakoli občanka Domžal. Predsednik kluba Šircelj Mitja ji je v imenu vseh košarkaijev in košarkaric občine Domžale čestital k osvojenim medaljam in ji zaželel, da bi si v bodoče priborila mesto v državni reprezentanci za svetovno prvenstvo in olimpijske igre v Moskvi. Želel pa je, da ne pozabi, da je spoznala osnove košarke in čar te igre v KK Domžale. Košarkaiji so se poslovili od svojega kapetana SLAVINEC Uroša, ki jih je vodil v zveznem tekmovanju in z njimi osvojil tudi naslov republiškega prvaka. Bil je dober športni prijatelj, istočasno pa odličen študent in vzorni delavec, prepričani pa smo, da bo-tudi dober vojak. Košarkaiji so nam lahko za primer, kako lahko gojimo v Domžalah kvaliteto le do določene stopnje, nato pa odhajajo boljši igralci v kvalitetnejše sredine. To naj bo tudi primer ostalim šp°r" tom, da bomo oziroma naj bi v Domžalah gojili le tiste športne panoge, za katere imamo t*)tu pogoje razvoja, ne pa za vsako ceno vse in vsepovsod. KK Domžale L OGLAS Učiteljica išče opremlj* 1 2 3 4 5 6 7 8 9 no ali neopremljeno garsl', njero v Domžalah. 1’onud ’ pod „redni plačnik“ GOSTI8CE Pri »Konšku« - Trojane -AVTOMATSKO KEGLJIŠČE MELODIJA MENGEŠ - IZBORNA KUHINJA Čestitamo za praznik. -SOLIDNA POSTREŽBA Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO table. — Priporočamo svoje izdelke napradok Kolektiv V napradok domžalo f delovne organizacije »NAPREDEK« Domžale TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM Se Priporoča za nakup vsakovrstnega po-trošnega blaga v svojih prodajalnah širom °bčine DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, TISKARSTVA IN KNJIŽNIČARSTVA ! U.V.I 51 ^0v'nsko in strojno podjetje nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge "izdelava in montaža opreme za čistilne ^Prave komunalnih in industrijskih 0(*Padnih voda, 'iz9radnja regionalnih vodovodov, ^eskrba s pitno vodo in odvajanje °dpadnih voda skozi čistilno napravo jjj OBNOVA feBLNO INDUSTRIJSKO POD n.sol.o., Titova 39, p.p. 182/IV, PRODAJA RAZLIČNE VRSTE ^o!2yANj ?*Ah, 1IRA !N NAČRTUJE »HSTc RrOIZVAJA in sestavlja vse ^Aj°A8JnEKT0V ^ja gradbene polizdelke TOVARNA POZAMENTERIJE /Tik \/y Pridružujemo se čestitkam in priporočamo £>VVI ^ vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove Mengeš . ~ l [ TAMIZ jj&j* EKSPLOATACIJA PREDELAVA IN OPLEMENITENJE ^*S5čr nekovin Mengeš Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate. Se priporočamo "TERMIT" DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA proizvodnjo' LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA INDUSTRIJSKI KOMBINAT - "PLANIKA" KRANJ TOZD "MOJCA" LUKOVICA Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za praznik Radomlje proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode avtoservis ■ ZAVAROVALNICA Domžale DOMŽALE Čestitamo za praznik llas "TRIGLAV" Poslovna enota Mengeš Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake in avtobuse Čestitamo za praznik in priporočamo svoje storitve GOSTILNA "REPANŠEK VID" HOMEC - Bolkova 42 vam nudi GOZDNO GOSPODARSTVO Domžale — domača jedila — dobro domačo kapljico - prostor za svadbe Čestita in se priporoča 1 Občanom čestitamo za praznik ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAJO Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale Komunalno podjetje Domžale Priporoča svoje storitve Kolektiv čestita "M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE VSEM OBČANOM ČESTITAMO nn induplati — Jarše So v vašem domu zavese, prti in garniture Induplati? Taborite v šotorih Induplati? Uporabljate koridorje in zračne hale Induplati? Torej nas že poznate kot fleksibilno delovno organizacijo, katere moto je nenehen razvoj — in kvaliteta. TOSAMA DOMŽALE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV HELIOS BARVE LAKI EMAJLI DEKSTRINI LEPILA UMETNE SMOLE TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE S SVOJIMI TOZD: — Galanterija — Usnjarna — Maloprodaja Proizvodni program: Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovk6: Ce Mili biti ob točeni športno in ešegantno nosili konfekcijo in pokrivali mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, iz reptilij Vrhnje usnje in usnjena podloga izdelk' slamnikov in konfekciji »UNIVERSALE« Domžale EMONA TOZD Kmetijska kooperacija Izdelki so iz ktotičnih .in modnih meserieiov v različnih brveh ki velikostih s poslovalnicami kmetijskega reproma-teriala v Domžalah, Moravčah, Lukovici in Blagovici se priporoča in čestita Papirnica Ko ičevo POŠTA DOMŽALE Izdelujemo: raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke, več vrst sestavljenih kartonov, zlasti s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo KOMUNALNO GOSPODARSTVO Mengeš Opravlja: zidarska, ključavničarska, steklarska in parketarska dela Priporoča svoje usluge in čestita za praznik ! 'H** IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ z delovišči: Semenarno In Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski.Soboti nudi gozdno sama. sadike za pogozdovanje in okrasne nasade ter storle za okras in se priporoča TEKSTIL TOZD file O. sol. o. 61234 jvieffl' Izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste til sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestita vsem občanom Živilski kombinat »ŽITO« LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE ČESTITAMO