ŠTEV. 26 Ptuj, 12. julija 1957 Leinik X. Glasilo SZDL ptuJsKega okraja — Uprava In uredništvo Ptuj. Lackova ulica 8 — Telefon 156, SB Ptuj Stcv 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Baufuan — Rokopisov ne vračamo — Tiska Maribor^ tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev U ul m\mH mi\i\K iii\m Naše kmetijske zadruge so se v zadnjih letih že močno usme- rile v organizacije za povečanje kmetijske proizvodnje, razvile so vrsto {Kispeševalnih dejav- nosti in okrepile tudi družbena sre^tva, s katerimi upravljajo. Se vedno je pa dokajšnji del skrbi in dela upravnih odborov tn zadružnih uslužbencev na- menjen dejavnostim, ki nimajo neposredne zveze s kmetijsko proizvodnjo in ki zadruge le odvračajo od njihovih osnovnih nalog. Tako priporočajo zadružne zveze že nekaj let zadrugam, naj opuste gostinsko dejavnost, ki nima nobene zveze s kmetij- stvom. Vendar se nekatere za- druge trdno oklepaj i> svojih gostiln, pa čeprav imajo od, go- stinskih obratov običajno le zgTjibo, ki jo krijejo celo iz sred- stev, ki bi morala biti vložena v povečanje osnovnih sredstev kmetijske zadruge. '^udi trgovine s potrošnim blagom ne spadajo v kmetijske zadruge kot kmetijske proizva- jalne organizacije. Res je, da se je naša kmetijska zadruga raz- vila iz kmetijske nabavno-pro- dajne zadruge, ta pa iz nabav- no-prodajne zadr uge (naproze) in da je bila takrat, t. j. v letih 1945—1947, trgovina bistveni del oziroma v začetku celo edini predmet poslovanja te zadruge. 2e ob izidu uredbe o Icmetijskih zadrugah v začetku 1. 1954 pa je prLšla do izraza težnja, naj se vsaj večje trgovine pri kme- tijskih zadrugah osamosvoje v samostojne gospodarske organi- zgcije. Danes pa je to še tem- bolj potrebno, če hočemo, da se bo kmetijska zadruga lahko v celoti usmerila v kmetijstvo. Ko bodo odpadle od kmetij- skih zadrug trgovine s potroš- nim blagom, bodo zadruge raz- bremenjene dokaj nehvaležnega dela. Znano je, da je pri tej gospodarski dejavnosti največ poneverb, da so stalne težave zaradi primanjkljajev in po- dobno. Zelo pa bo tudi olajšano delo revizijske službe, ki je morala do sedaj precej svojega dela ix>sveliti prav trgovinam kmetijskih zadrug. Seveda se bo s tem tudi pocenila revizij- ska služba za kmetijske zadru- ge. Razumljivo pa je, da bodo morale zadruge tudi v bodoče obdržati odkup kmetijskih pri- delkov in oskrbo svojega ob- močja z investicijskim in repro- dukcijskim materialom za kme- tijstvo. Obe ti dve dejavnosti sta tesno povezani s kmetijsko proizvodnjo in njenim usmer- janjem in spadata med osnovne dejavnosti zadruge. Mnoge zadruge imajo še mes- nice, pa tudi pekarne in druge podobne dejavnosti komunal- nega značaja. Tudi vse to je področje dela, ki zadruge od- vrača od njihovega osnovnega cilja — Icmetijstva in jim daje značaj neke splošne vaške or- ganizacije storitvenega značaja. Da so se kmetijske zadruge ukvarjale z vsemi mogočimi de- javnostmi, je delno krivda na sami uredbi o kmetijskih za- drugah. Prvi člen te uredbe določa sicer v svojem drugem odstavku, da se kmetijske za- druge ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, njenim organizi- ranjem in pospeševanjem in k drugimi dejavnostmi, ki so v zvezi s kmetijsko proizvodnio. Vendar ima pa 5. čl. iste uredbe določbo, da se lahko ukvarjajo kmetijske zadruge z vsemi go- spodarskimi deja\Tiostmi, ki jih določajo njihova pravila, ko iz- polnijo pogoje, ki so predpisani za te dejavnosti. Novi osnutek zakona o kmetijskih zadrugah pa precizjio določa, da je osnov- 'na naloga kmetijskih zadrug, da s socialistično kooperacijo s svojimi člani na področju kme- tijske proizvodnje, dodelave in predelave kmetijskih proizvo dov razvijajo in krepe družbena sredstva za proizvodnjo in so- cialistične družbene odnose v kmetijstvu. Zaradi izpolnitve te naloge se ukvarjajo kmetijske zadruge s kmetijsko proizvod- njo, z organizacijo različnih storitvenih enot in obratov na posestvih individualnih kmetij- skih proizvajalcev, preko raznih oblik socialistične kooperacije, z odlcupom kmetijskih proiz- vodov in njihovo predelavo itd., pa tudi z drugimi gospodarsldmi dejavnostmi, vendar le s tistimi, ki neposredno služijo razvoju socialistične kmetijske proiz- vodnje. Upravni odbor Gla\Tie za- družne zveze Slovenije je v ci- lju, da postane kmetijska za- druga proiz\'ajalna organizacija, sprejel na eni izmed svojih zad- njih sej med drugim tudi sklep, da je treba takoj začeti s pri- pravami, da se od zadrug čim- prej ločijo gostilne, trgovine, mesnice, komunalne, Icuitumo- prosvetne in socialne dejav- nosti. Razumljivo je, da bo morala v, vasi ostati trgovina, gostilna, mesnica itd., vendar pa naj bodo vse te dejavnosti organizi- rane kot podjetja občinskega ljudskega odbora ali na drug ustrezen način, nikakor pa naj se s tem ne ukvarja kmetijska zadruga. Vse njeno delo se mora osredotočiti na kmetijstvo, nje- govo organizacijo in usmerja- nje, odpade pa naj od zadrug vse, kar ni v neposredni zvezi s tem bistvenim ciljem in vse- bino kmetijske zadruge. Po »Gosp. vestniku« KOLORADARJEVA NEVAR- NOST VEDNO RESNEJŠA Na cirkovškem občinskem pod- ročju se ljudje vedno bolj zaveda- jo nevarnosti za kro mpirjeve na- sade. Težko bi našli njivo, ki še ni okužena, vendar si ljudje resno prizadevajo to golazen čimučinko- vitejše zatreti. Redno pregledujejo krompirišča in jih prašijo s pre- nosljivim razpršilcem prahu. So pa še posamezniki, ki koloradar- jev-e nevarnosti ne morejo doume- ti, pač pa se morajo pokoravati večini na pritisk javnega mnenja. Vzdolž Drave je bilo te dni vse živo Zgrac!it\>ijo nouihb!ohoy pojema stanovanjska kriza Pri stanovanjski upravi v Ptuju zatrjujejo in tudi doka- zn.jejo, da je vloženih okrog 500 prošenj za dodelitev stano- vanja. V lanskem letu jih je stanovanjska komisija zavrnila okrog 140. Pa si še na kratko oglejmo, kako je z graditvijo novih hiš v Ptuju. V Ptuju je 25 % stanovanj, ki so po higiensko zdravstvenih predpisiii za bivanje ljudi ne- primerna. Ce bi hoteli omiliti stanovanjsko stisko odnosno re- šiti vložene prošnje za dodeli- tev' stanovanja, bi rabili okrog 500 stanovanj raznih velikosti. Tudi po samskih sobah je do- kaj veliko ix)vpraševanje. Stanovanjska skupnost v Ptuju gradi sedaj novo lekarniško po- slopje. V tej stavbi t>o imela prostore centralna ptujska le- karna, prvo nadstropje bo za- sedel Zavod za socialno zava- rovanje, v drugem in tretjem nadstropju pa bodo po tri dru- žinska stanovanja in po dve garsonijeri. Ob Gregorčičevem drevoredu bo gradila Stano- vanjska skupnost 24-stanovanj- ski blok, 8 stanovanj bo dvo in pol sobnih, 8 stanovanj bo imelo dve sobi, ostalih 8 stanovanj pa bo imelo eno sobo. Ta stavba bo dograjena do 1. junija 1958. leta. Na nasprotni strani pa gradita 16-stanovanjski blok ObLO Ptuj in Bolnica. 8 stano- vanj tega bloka bi moralo biti končano do 1. januarja 1958. Graditvi stanovanj bodo mo- rala posvečati mnogo več po- zornosti razna podjetja in usta- nove, Id naj bi jih gradila za svoje delavce in uslužbence, kajti samo ObLO in Stanovanj- ska skupnost ne moreta v no- benem primeru zadostiti in re- šiti perečega stanovanjskega vprašanja. Stanovanjska skupnost ima tudi velike težave z vzdrževa- njem starih hiš, ker je najem- nina minimalna in ne zadostuje za vzdrževanje in večja popra- vila hiš, med katerimi so ne- katere potrebne popolne pre- ureditve. Tukaj pa igrajo velilio vlogo hi.šni sveti, ki po danih možnostih popravljajo in ure- jajo hiše in stanovanja. V kolikor bodo sredsK^a na razpolago, bo Stanovanjska skupnost še v tem letu pristo- oila k adaptaciji bivše Tamove hiše v Dravski ulici in jo pre- uredila. V pritličju bo dobila prostore ptujska tiskarna, v pi-vem nadstropju, pa bodo ure- dili nekaj stanovanj. S tem se bo tudi estetski izgled mesta z ozirom na novi most zelo spre- menil. —nS Novo lekarniško poslopje v Ptuju Naši otroci na Setovanjiii in taborienfih Na morju skoraj prevroče Tudi v letošnjih počitnicah tabori in letuje naša mladina v kolonijah, v katerih so pred- vsem socialno in zdravstveno ogroženi otroci. Kot smo že pi- .sali. letujejo naši otroci v Bio- gradu na moru in v Brežicah. V Biogradu .je naša kolonija nastanjena v lastni zgradbi, v Brežicah pa stanujejo v Dija- škem domu. Otroci se zelo dobro počutijo, imajo dober apetit, so zado- voljni, nazaj pa prihajajo okrep- ljeni in spočiti. Zanimivo je to, da je taborjenje v Brežicah uspešnejše od taborjenja v Bio- gradu. V Brežicah ni namreč takšne vročine, kot je na morju, ki je letos skoraj prevroče. V Brežicah je zelo prijetno. Sava in Krka sta zelo blizu in tukaj se navdušeno hladijo naJi -t.- bomiki. Tudi klima sama je ve- liko primemej.^a za nas. T«da tudi v Biogradu so izredna za- dovoljni. Ko so šli skozi Reko, naše veliko pristanišče, se kar niso mogli nagledati njim popol- noma novega sveta. Veliko otrok je to pot prvič videlo morje in lahko si predstavljamo, kakšni bili tedaj njihovi občutki. Leto- vanje na morju je za na.še otro- ke edinstveno doživetje. Na morje smo poslali dve iz- meni socialno ogroženih otrok, v tretjo izmeno pa bodo šli otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. V četrto in peto izmeno bomo poslali va- jence za lesno stroko, vajence razne stroke in mladince TVD »Partizana« Ptuj, V tem tednu je odšlo 70 otrok na tritedensko taborjenje v Se- kiro ob Vrbskem jezeru. Z nji- mi je šel tudi mladinski orke- ster pod vodstvom prof. Hasla. Tamkaj bodo priredili več kon- - certov. 30 zdravstveno ogroženih otrok pa bo poslal Rdeči križ v okrevališče na Debelem rtiču. I*rva izmena je že prišla do- mov. Otroci so bili s taborjenjem zelo zadovoljni, saj jim prijet- nega kopanja in razvedrila v teh vročih dneh res ni manjkalo. Še en nov stanovanjski blok v. Ptuiu ali Kidričevem Kolektiv Tovarne glinice in aluminija namerava graditi ve- lik stanovanjski blok s približno 40—50 stanovanii. Ta blok je glede na potrebe stanovanj de- lavcev in'uslužbencev, ki so za- posleni v tovarni in so brez sta- novanj, nujno potreben in bo z njim vsaj delno odpravljena stanovanjska stiska. Delavski svet je na zadnjem zasedanju o tem razpravljal in so člani DS ta ukrep pozdravili. Kje bi se naj blok gradil, ali v Ptuju ali Kidričevem, so mne- nja deljena. Občinski ljudski odbor Ptuj predlaga, da bi se blok gradil v Ptuju, in sicer v Lackovi ulici, kjer je bil pred- viden kulturni dom Jožeta Lacka. Tako bi se v ta blok lahko vselili tudi delavci, ki jim je v Ptuju bolj pri roki. Tovarna bi tudi laže dobila strokovnjake, ker sedaj marsi- kateri ni hotel iti v gozd na stanovanje. Ta predlog je ute- meljen tudi s tem, da je razen osaovne šoie v Kidričevem vsa gradnja stanovanjskih blokov ali hiš prepovedana. V predlogu stanovalcev v Gradisovem taborišču pa je iz- raženo mišljenje, da je tak blok potreben v Kidričevem. Delavci, ki stanujejo v bivšem Gradiso- vem taborišču, nimajo primer- nega zdravega stanovanja, ka- kršnega nujno potrebujejo. Zato bi so morali izseliti, ali kam? Drugo pa je, da v Kidričevem ni prepotrebne lokacije za me- sarijo, trgovino itd. kar je v načrtu v pritličju tega bloka. Ta blok bi bil torej zgrajen so- flobno in primeren današnjim potrebam. Celo tretji predlog obstaja. Pc tem bi se naj gradila celo dva bloka, in sicer eden v Ptuju in drugi v Kidričevem. Ta pred- log pa ni najbolj umesten, ker bi se s tem stroški gradnje znatno p>ovečali. O vsem tem je vredno dobro razmisliti, da bo problem rešen sporazumno z občinskim ljud- skim odborom Ptuj in investi- torjem in da bo nova velika stavba služila namenu, za ka- terega bo skupnost žrtvovala milijonska denarna sredstva. V-o. OBČINSKI ODBOR ZB NOV LEŠJE NA DAN BORCA Občinski odbor ZB N{)V Lešje jo organiziral na dan borca, 4. ju- lija, skupinski izlet članov ZB in družinskih članov v Trakoščan, katerega so je udeležile 13 članov krajevnega odbora ZB NOV — Zetale. V Trakoščanu so si ogledali muzej ter znamenitosti tega gra- du. Ker niso vsi krajev, odbor! ZB NOV dobili avtobusov za prevoz v Trakoščan, so organizirali v nede- ljo, 7. julija, krajevni odbori ZB — Majšperk, Ptujska gora, Jelovica in Makole izlet na grad Bori, kjer so sodelovali pri razvitju prapora občinskega odbtM-a ZB NOV Bori. Nato so si ogledali znamenitosti gradu, v katerem so nekoč mučili na.se zavedne ljudi. Stroške za prevoz članov ZB j; kril občinski odbor ZB NOV Lešje. »Pasji dnevi« niso prizan^U sveta to poletje. In*edno vročemu valu, ki je divjal po Evropi približno deset dni in povzročil naravn<»t rekordno temperaturo v zadnjih letih, so se pridružili še dogodki, ki so tudi povzročili marsikje pre- cej živahno valovanje krvi. Nedavni inoskovski plenum CK KP Sovjetske zveze je izključil iz svojih vrst Molotova, Kaganoviča in Malenkova. Po večdnevni razpravi, v katero so lahko posegli tudi obto- ženci, so ugotovili, da je ta skupina sabotirala sklepe 20. kon- gresa. Medtem ko je Kaganovič med drugim posebno nasto- pil proti decentralizaciji v sovjetskem gradbeništvu in-indu- striji, je Molotov med drugim skuša! ovirati zboljšanje odnosov z Jugoslavijo. Skupina je skušala znotraj partijskih vrst uveljaviti svoj vpliv potem, ko je večina na kongresu sprejela smer- nice. Nastopala je proti Icninistični politiki aktivnega sožitja med državami, ni ji bilo všeč popuščanje mednarodne na- petosti itd. Skratka: ostali .so še vnaprej stalinisti in jih zgodovina zadnjih mesecev ni nič naučila. »Bili so konservativci,« je v razgovoru z novinarji izjavil podpredsednik sovjetske vlade Mikojan. Značilno je, da sklepe o izključitvi omenjenih treh, katerim se je pridružil tudi bivši zunanji minister SepiloT, niso z zadovoljstvom sprejeli samo v deželah Vzhodne Evrope, temveč tudi na Zahodu, četudi tu vso zadevo prika- zujejo tako, kakor ustreza njihovi tre^nutni politiki. Ne zani- kujejo, da je pomenil 20. kongres »preobrat na bolje«, saj je odprl pota za zbližanje med Vzhodom in Zahodom. Vendar sedaj preradi govore o »novi diktaturi«, ki naj bi zav^ladala v SZ po kratkem obdobju »kolektivnega vodstva«. S tem tudi priznavajo, da ne verjamejo v drugačen razvoj v SZ, ka- kršen je bil v časih Stalinove vladavine. Toda dogodki bodo pokazali, kako so njihove »prognozc« pretirane. Medtem ko londonski razgovori ožjega odbora OZN za razorožitev še vedno tiče v "slepi ulici«, se kažejo lepši časi za sovjetsko-zahodnonemško zbližanje. Spominjamo se še nedavnih zamenjav pisem med sovjetskim premierom Bulganinom in zahodnonemškim kanclerjem Adenauerjem. Pred meseci sta z razmeroma prijaznim tonom pripravila podlago za širša trgovinska pogajanja, kulturne stike in ureditev konzularnih zadev. Nato je sledila no\'.ca, da se v Bonnu pripravljajo na atomsko oborožitev kot »enaki med enakimi« v Atlantskem paktu. Te izjave so prekinile dopisovanje med obema premiero- ma. Nato S" sletlila precej ostra opozorila Moskve j>? posle- dice, ki jih lahko ima atomska oborožitev nt Nemčijo. Ozračje : «d obema d-^elama se j* hudo ohladilo. Toda na najnovejTT sovjetski r^dv, naj pri' o pogajanji o trgovinski zamenjavi, so v Bonnu vendar ufT^Jno odgovo. rili. Kancler želi pridobiti simpatije tistih, ki terjajo repa- triacljo nemških vojnih ujetnikov iz SZ — o tem naj bi se tMdj pomi^nili v Moskvi — na drugi strani pa slišati pri- pombe socialnodemokratske opozicije, naj ne podere vseh mostov do sovjetske prestolnice. Znano je. da o združitvi obeh nemških delov soodloča tudi SZ! V Franciji so te dni objavili predlog posebnega sta- tuta za Alžir, katerega pa bo osvobodilno gibanje odklonilo. Premier Bourges-Maunoury je doslej v skupščini z us^jehom prodrl, glede Alžira pa je težko prerokovati vnaprej. Bolj razveseljiva je novica, da bosta Anglija in Egipt kmalu sedla za zeleno mizo in se pomenila o vseh problemih, ki so nastali po anglo-franrosko-izraelskem napadu na egipto^^sko ozemlje. Baje bo nekako posredoval indijski ministrski pred- sednik Nehm, ki se prav te dni mudi v Kairu. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTO7, 12. JULIJA 1957 Naši vinogradi In vino svetovnega siovesa 2. VIL je bila republiška seja vinogradniškega odbora LRS Na seji vinogradniškega od- bora so delegati obravnavali predvsem vprašanja o tekoči in o bocU-^či obnovi -inogradov v nrU»rq[njeii? letu. V Sloveniji o^ed nočnegsk dela v času, ko dozorevata rž in pšenica in se pripravljamo na nov kruh, se mi zdi umestno napisati nekaj svojih misli v zvezi z ljudmi, ki pripravljajo kruh za ljudstvo, v zvezi s peki, njihovimi pomočniki in vajenci, zlasti glede na njihovo udoma- čeno nočno delo. Prepričan sem, da sedanji način dela naših pe- kov ni dokončen, še manj pa uzakonjen in da bo potrebno tudi na tem področju marsikaj storiti. Marsikomu iz pekovskih vrst je znano, s kako težko borbo so dosegli peki prepoved nočnega dela, zato se lahko upravičeno čudi, kako je mogoče, da se prek teh pridobitev še vedno dela po pekovskih obratih ponoči, da peki nimajo pravega in rednega nočnega počitka in da je njihov boljši zaslužek pogojen na noč- no delo, ne glede na to, kako škoduje množici sveže spečen kruh. Pred prvo svetovno vojno se je začenjalo delo v pekarnah ob 9. uri zvečer in je trajalo do 8. ali do 12. ure dopoldne. Tega delovnega časa so se morali držati tudi vajenci. Ob 4. ali 5. uri zjutraj so si morali opr- tati koš in oditi s kruhom na podeželje. Po povratku s poti so morali pospraviti pekarno in malo je bilo dni, ko so legli pred 3. uri popoldne. Peki na podeželju niso imeli toliko dela, da bi bil vajenec zaposlen samo v pekarni, temveč je moral po- magati na njivi, travniku in tudi pri domačem delu. Zaradi vztrajne borbe pekovskih po- močnikov je po prvi svetovni vojni izšel zakon o prepovedi nočnega dela. Potem je zače- njalo delo ob 4. uri zjutraj (po- stavljanje kvasa in drugo). Pe- kovski mojstri tega novega za- kona niso spoštovali. Sami niso delali. Dobro so se naspali in ko so zjutraj prišli v obrat, sta bila kruh in pecivo gotova. Ponekod so ta zakon bolj upoštevali in delo tako uredili, da se je peklo najprej belo pecivo in pozneje kruh. 2e ob 6, uri zjutraj so dobili potrošniki sveže pecivo (zemlje, rosljiče, beli kruh in ostalo) ter črni kruh prejšnjega dne, • ki je za prehrano bolj zdrav in izdaten kot topel sveži krtih. Zato se tudi gospodinje povsod ne potegujejo za sveži topel kruh, temveč imajo raje ohlajenega in jih prav nič ne moti, če je bil pečen prejšnji dan. Zakon o prepovedi nočnega dela bi moral toliko več veljati med ljudmi, zaposlenimi v pe- kovski stroki, ker nočno delo ne koristi potrošnikom, pekom niti podjetju. Z nočnim delom se sicer res nekaj več zasluži kot z dnevnim, vendar to ne more biti kriterij za peke. Ob takem načinu dela trpijo vajenci. Nji- hovi vrstniki ostalih strok niso prikrajšani za nočni počitek, zato tudi laže sledijo v obrtni šoli in so tudi pri delu bolj zbrani. Vsi vemo, kako je z dnevnim spanjem, zato bi nas moralo toliko bolj skrbeti nočno delo pekovskih vajencev, po- močnikov in mojstrov. Ob rednem .dnevnem načinu dela bi bil sveži kruh gotov ob 10. ali 11. uri. Seveda bi bilo težavno spremeniti sedanjo po- slovno navado, da že mora biti zjutraj ob 6. uri kruh gotov in zgodaj 'dostavljen prodajalnam in gostilnam, vendar bi potroš- niki sčasoma razumeli, da imajo tudi peki svoje dolžnosti in pra- vice. Pečenje kruha je specialno delo, ki je z zakonom primerno zaščiteno in ta zakon bi morala podjetja primerno spoštovati. S temi vrsticami nisem hotel nikomur vsiljevati, naj j6 na- mesto svežega toplega kruha ohlajen kruh. ker to zahteva od njega zdravnik oziroma on sam, če hoče biti zdrav, pač pa bi rsd stanovske tovariše peke in pekovske vajence spomnil na vsebino borbe njihovih predni- kov, ki se niso borili samo za to, da bi lahko delali, temveč za to. da bi delali podnevu, ne ponoči in da bi lahko potro.šniki jedli zdrav in dobro pečen kruh. P. Koloradski hrcšS uničuje Tudi v letošnjem letu se je koloradski hrošč zelo razbohotil na ptujskem polju. Razlika med prejšnjimi in letošnjim letom je* samo v tem, da je pričel letos svoje uničevalno delo mnogo bolj masovno kot kadarkoli prej. Zajel je skoraj celotno r^vršino ter prozi, da uničil skoraj ves pritreiek icfompirja. Proti tej nevarnosti so dali navodila občinski odbori in OZZ. Nekateri ljudje so se več ali manj držali navodil ter uniče- vali nevarnega škodljivca. Ne- katere zadruge so organizirale izurjene ekipe, ki so zapraše- vale in škropile krompirjeve nasade. Uspeh teh ekip je bil zelo velik. Zadruge Sela, Dor- nava, Markovci itd. so šle orga- nizirano v boj proti koloradar- ju. Druge pa so prepustile ta boj Vidividualni iniciativi posa- meznih kmetovalcev. Uspeh je tu vsekakor manjši. V letošnji borbi proti temu škodljivcu je bilo opaziti neka- tere pomanjkljivosti. Tako je n. pr. v prvi fazi razvoja zmanj- kalo škropiva. Druga pomanjk- ljivost je bila nepripravljenost zadrug, pomanjkanje škropilnih naprav ter prašilcev. Nekaj za- drug ima še sedaj samo eno škropilnico in nekaj hrbtnih zaprašilcev, ki pa ne odgovar- jajo povsem za takšne akcije. V glavnem je bjjo škropljenje izvedeno. Oškropili so 95 % na- sadov in tako delno onemogočili p>ogubno koloradarjevo delo. Boj proti koloradarju je bil večinoma dobro organiziran. Vodstva zadrug so bila natanč- no seznanjena z razvojem kolo- radskega hrošča in so to ma- sovno in individualno posredo- vala kmetovalcem. Doslej so ne- kateri ljudje podcenjevali to nevarnost, letos pa je bila to za njih velika šola, ker so bile ne- varno ogrožene velike površine. Vsaka trgovina, kjer prodajajo škropivo ali prašivo, je dobrO' poučena o uporabi teh učin- kovitih sredstev. Najboljša sred- stva zoper škodljivce so bakreni lindane, lindane-olje in tekoči pantakan. Škropljenje je bolj učinkovito kot prašenje. Prašivo je učinkovito proti ličinkam, lindane-olje pa uničuje tudi hrošče. Na krompiriščih se sedaj raz- vija že druga generacija kolo- radarjev v tem letu. Zato mo- ramo boj še zmeraj nadaljevati, kajti koloradski hrošč se izred- no hitro množi in le z dosledno borbo ga je mogoče uničiti. Na- čin uničevanja je isti, kot pri prvi generaciji. Dva para hro- ščev dasta v enem letu toliko potomcev, da uničijo 150 hekt- arov na leto. Zato bodimo v borbi zoper to nevarnost še naprej dosledni in disciplinirani. —nč XIV. MARIBORSKI TEDEN V času od 26. julija do 4. av- gusta se bo v Mariboru odvijal tradicionalni Mariborski teden. Do sedaj je bil Mariborski te- den vedno na različnih mestih, letos pa gradijo v ta namen nove razstavne prostore ob Dravi. Sedaj tečejo dela naprej s polno paro, kajti marsikateri dvomi, da bodo mogli do tega časa dograditi razstavni prostor. Na letošnjem Mariborskem tednu bo sodelovalo preko 120 podjetij i^ vse Slovenije. Iz ptujskega področja bodo sode- lovala tri podjetja. Njihova imena še drži uprava Maribor- skega tedna v tajnosti. G. ST. KOLORADARJA DOVOLJ TUDI V HALOZAH Doslej je Kmetijska zadruga Videm razprodala kmetovalcem okrog 4 tone zaščitnih sredstev za prašenje proti koloradarju in nje- govemu zarodu, ki ga nikjer ne manjka. Če se ne bi kmetovalci proti njemu tako odločno borili, bi bilo naše polje -v par letih po- poln plen koloradarja. Na Gomili bo v nedeljo telmovanje žanjic V nedeljo, 14. julija t. 1., bo na Gomili v Slovenskih goricah tek- movanje žanjic, ki je sicer napo- vedano za 3. uro. Pripravljene sO zanje lepe nagrade. Žele bodo lepo pšenico, zato so si pripravile do- hre srpe. Ne bojijo se še tako hude vročine. Turistično društvo na Gomili in žanjice želijo, da bi njihovo tek- movanje videlo čimvečje število gostov iz Ptuja in drugih krajev, ki imajo radi dober beli kruh in pecivo iz domače pšenice in tudi cenijo vse delo v zvezi s tem dra- gocenim pridelkom. Kolektivi, to nedeljo določite za izlet v Slovenske gorice na Gomi- lo, kjer Vas bomo prisrčno spre- jeli. Vas pogostili s slovenjegorl- ško kapljico in domačim prigriz- kom. Ob tej priložnosti boste vi- deli tekmovanje žanjic in se po- menili z našimi vrlirni odborniki Turističnega društva Gomila, ki si že leta prizadeva vzbuditi zani- manje naše javnosti za Slovenske gorice in tukajšnje lepote. Pridite zgodaj, da Vam ne bo spotoma prevroče. Sence imamo dovolj. Dolgočasili se ne boste v senci, ker Vam bo igrala domača godba. Tudi vode imamo dovolj, da se boste lahko namočili in ohladili. Vabimo Vas in upamo, da Vas bomo lahko pozdravili tukaj v čimvečjem številu. IZ DORNAVE ISKRE IZ VLAKA ZANETILE POŽAR NA NJIVI Na polju pri Dornavi je v ne- deljo, 6. julija t. 1., požar uničil nepožeto pšenico, ki je nedaleč od železniške proge. Iskre iz lokomo- tive so padle na njivo z zrelo, nepožeto pšenico in jo zažgale. Ko so prišli na pomoč gasilci, je plamen že opravil svoje. _ VLADO KLEMENCiC: Tudi tod je bila gradnja vse prej ko lahka. Treba je bilo raz- streliti velikanske gmote kame- nja. Ker ni bilo ob Savinji do- volj prostora, so morah napraviti čez njo pet mostov. Stroški za te mostove so znašali v takratnem denarju 368.000 goldinarjev. Sko- raj enako vsoto je stal most na Zidanem mostu, ki je posebna za- nimivost. Zgrajen je iz 1260 na- tančno obdelanih kamenitih blo- kov. Vsak sestavni del je posebej zmerjen in vzgrajen na določeno mesto. Za postajno poslopje in naprave na Zidanem mostu so morali razstreliti velike skalne sklade, da so dobili potreben pro- stor. Od Zidanega mosta so name- ravali graditi proga po desnem bregu Save, kjer se. še danes vi- dijo stare vlačilne steze, po k%- terih so nekdaj z voli vlačili tež- ko otovorjene čolne s Hrvaškega proti Ljubljani. Opustili so ta na- črt, da bi ne motili živahnega prometa po Savi, nekaj pa tudi zato, ker bi morala železnica zgraditi 4rage dovozn*? mostove za Hrastnik, Trbovlje in Zagorjft, ki bi povezovali železnico s temi kra.ii i)ivja in lepa so strma poboč- ja, fi se vzdigujejo iz savske so- teske. Nobene poti ni bilo tam, kjer naj bi gradili progo. Treba je bik) razstreljevati visoko ska- lovje, ki je molelo nad Savo, zi- dati oporne zidove, sekati živo skalo, napravljati prepuste, ki jih je 299, in sezidati 21 manjših mostov. Res si številk ne zapom- nimo, vendar naj povemo, da so samo na tem odseku razstrelili 386,000 m'' pečin, prekopali in prepeljali 581,000 m^ zemlje ter porabili 134,000 m^ lomljenega kamenja za zidove s suhim po- kladanjem in 2,359.000 m-^ obde- lanega in rezanega kamna. Delavcev je bilo več deset ti- soč, med njimi ni bilo niti polo- vica težakov, vsi drugi so bili izučeni delavci, minerji in sa- perji. Kakih 12.000 je bilo Italija- nov, ki so služili lepe denarce. Delavci so bili plačani po 30 do 36 krajcarjev na dan, vozniki z dvovprežnimi vozovi pa do 2 gol- dinarja 40 krajcarjev. Delovni čas je trajal 13 ur, Naši ljudje, zlasti kmečki, se dolgo niso mogli sprijazniti s *enx 'f.z se Itc jjradila ^-eiezna cesta. Toda že med gradnjo, prav posebno pa poterp, ko so videli, kake ugodnosti in koristi jira da- je nova naprava, so jo sprejeli kot oznanjevalko novih, boljših časov. Tudi naš veliki pesnik Preše- ren jo je pozdravil s pesmijo »Od železne ceste«: ^ Bliža se železna cesta, nje se, Ijubca veselim, iz Ljubljane v druga mesta kakor ptiček poletim. Vendar ni doživel njene slo- vesne otvoritve v jeseni leta 1849, ko je prvi slavnostno okra- šeni vlak privozil v slovensko prestolnico Ljubljano. Umrl je nel^aj mesecev prej. Nas]e(Jnjih osem let se je gra- dila južna železnica dalje proti Trstu. Tudi na tem odseku je bi- lo premagati čez naš slovenski Kras prenekatere težave, preden je bila železnica leta 1857 (pred sto leti) končno zgrajena do obale Jadranskega morja, do Tr- sta. Naši znanci iz vaške gostilne: kmet Tomaž, delavec Tone, po- štar visokošolec Lovro in krčmar niso v>>ž rmeli dolgih pogovorov pri poliču vina in dokazovali Grug drugemu potrebnost ali nepotreb- nost železne ceste. Železnica jih je potegnila nase kot magnet. Postala je de' njihovega življe- nja. Vsak izmed njih je imel od nje svojo korist ali pa je celo stopil v njeno službo: kmet To- maž si je zasluži! len d<='nar, ko je vozil s svojimi konji kamenje in gramoz za nasipe, delavec Tone je pustil slabo plačano delo v ljubljanski cukrarni in pomagal inženirjem pri merjenju, pozneje pa je sprejel službo kretnika na domači postaji, Lovro je skončal svoje visoke šole na Dunaju in dobil odgovorno službo pri že- lezniški direkciji. No, krčmarju je pač gostilna dajala lepši do- biček kakor kdaj koli. Pa tudi poštar se ni več vozil s počas- nim poštnim vozom po slabi ce- sti ob sobotah v Ljubljano; peljal se je rajši s hitrejšim in udob- nejšim vlakom. Na dan otvoritve, ko je vozil prvi s cvetjem in zelenjem pre- pleteni vlak proti Ljubljani, jih vidimo spet skupaj, kako čakajo na domači postaji njegovega pri- hoda. LOVRO: Kak lep dan! Kakor nalašča za današnje slavnost. Kaj ne, gospod poštar? E>OŠTAP: Res, prav lepo vož- njo bomo imeli, gospod Lovro. LOVRO: In naši stari znanci so tudi že tu. Pozdravljeni, stric Tomaž! Dober dan. Tone! No, in krčmar se bo tudi peljal. Pozdrav- ljeni! (Znanci odzdravljajo Lo- vru: Dober dan, gospod dohtarlji LOVRO (nadaljuje): Kdo bo pa v gostilni gostom stregel, krč- mar? KRČMAR: Mala skrb! Bo že žena opravila s tistimi redkimi, ki ne pojdejo v Ljubljano. (Sliši se oddaljeno žvižganje prihajajočega vlaka.) TONE (nagajivo): Stric Tomaž, zdaj se pelje hudoba, ali slišite? (Smeh.) TOMAŽ: Tiho bodi, klepetulja! TONE: Ali več ne veste, stric Tomaž, kako ste nam razlagali v gostilni, da ste videli v Celju hudobo na dimniku lokomotive? TOMAŽ (ga je malo sram): Nič nisem videl, nič nisem pravil! Kakšna hudoba? Menda se ti sa- nja, fant! f?/-lžganje se približuje.) TONE: Nič sp mi »e sanja. Po- i.-?jte, gospo«* ki ste bili zraven, ali je pravil ah he? POŠTAR: No, no, bilo je nekaj govora o tem ... TOMAŽ (sponaša poštarju): Si- cer se je pa marsikaj govorilo. Na primer, da se bodo vsi Ijuclje na vlaku zadušili, kaj ne, gospod poštar' POŠTAR: Pustimo to čenče! LOVRO: Vlak je že tu, je že tu! (Lokomotiva že vozi na postajo in se ustavlja. Razgibano vrve- nje množice. Živio-klici. Vaška godba igra v pozdrav staro, po- skočno polko. Ko se vlak ustavi, vstopijo potniki na vlak. Pogo- vor se nadaljuje v vlaku.) TOMAŽ: Hentano je gosposko tu. (Vlak se premakne.) LOVRO: Se že peljemo. Kaj pravite, možje, aH smo dočakali ali nismo našo prvo železnico? VEČ GLASOV: Dočakali smo. Kdo bi si mislil! LOVRO: Da. ali mnogo je bilo težav. S tem ne mislim toliko na* ovire pri gradnji železnice, na velike napore inženirjev, zidar- jev in težakov, ki so jih končno le premagali. Premagana je tudi zaostalost mnogih naših prepro- stih podeželskih ljudi, pC' tudi predsodki nekaterih izobražencev. Kaj pravite, stric Tomaž? TOMAŽ: Prav imsts, gospod dohtar. Bili snio telebani, ki smo se branili tega, kar nam je, kakor sedaj vidimo, le v korist. Sedaj vem, da nam je železnica res po- trebna. In če bi je ne bilo, bi bil jaz prvi, ki bi glasoval zanjo. TONE: Tako se spreminjajo ča- si in z njimi ljudje. Gradili smo progo, proga pa je gradila nas. in napravila iz nas čisto druge, re- kel bi, naprednejše ljudi. Konec prihodnjič PTUJ, 12. JULIJA 1957 PTUJSKI TEDNU Stran 5 Andrej Kovač, bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti CAJNKARJKV »SLOVEN IZ PETOVIJE« Pic?.teij Stanko Cajkar se je lo- til tudi zgodovinske povesti iz nemirnega 9. stoletja, v katerem so živeli in se bojevali naši pred- niki, ki so med drugim poselili tudi ptujsko območje. Pred njim je že pisec ljudskih povesti in romanov Josip Jurčič prikazal v »Slovenskem svetcu in učitelju« (Ljubljanski Zvon 1856) to ne- mirno dobo panonske kneževine Pribine in Koclja. Usodepolni do- godki, ki jih osvetljuje še de- lovanje slovanskih znanilcev do- mače besede Cirila in Metoda, mečejo svojo senco tudi na stari Ptuj in njegovo obljudeno oko- lico. Tudi pokojni Alojzij Remec se je bavil z načrtom, da bi v daljši zgodovinski povesti oveko- večil Ptuj iz tega burnega ob- dobja, ko je še »Karantanec-Slo- ven« gospodoval kot svobodnjak nad delom ptujskega mesta in bližje okolice. To vladavino slovenskega ve- ljaka nad starim Ptujem (Petto- uia) nam potrjuje znamenita li- stina iz leta 890, ki tvori izho- dišče tudi Cajnkarjevi povesti »Sloven iz Petovije« (izšla pri Mohorjevi družbi v Celju 1. 1955 kot 106. zv. Slov. večemic). Za to listino so zgodovinarji sicer ugo- tovili, da je nepristna, vendar je sestavljena na podlagi pristne li- stine vz 9. stoletja, ki se pa ni ohranila. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev (Pirchegger, Lj. Hauptmann) naj bi bil omenjeni »Karantaneca. gospodar tretjine ptujske naselbine, istoveten s slo- venskim knezom Kocljem. Z na- vedeno listino iz leta 890 pa dobi salzburška cerkev od kralja Ar- nulfa ptujsko mesto v celoti v svojo posest, in sicer s sodstvom, mitrino in mostom vred. »Karan- tancu« je bila namreč tretjina mesta odvzeta zaradi izdaje, ki jo je zagrešil proti nemškemu vladarju. Samo njegovi ženi, ki je ostala zvesta svojemu vladar- ju, je ostal neki delež ptujske posesti. Potem ko nas Cajnkar seznani najprej z razmerami, ki so vla- dale ob prihodu naših prednikov v novo donrovino, nam predstavi Radogosta »slovenskega solastni- ka mesta Petovije in svobodnega plemiča« (str. 11.), ki je imel tu- di svoj dvOT-ec nedaleč od Drave, ki je »deKla petovijsko naselbino na vzhodno in zahodno polovico«. To je bilo še v letu 889, ko si je Radogost delil oblast v Ptuju s salzburškim nadškofom Toetmar- jem. Radogost seveda ni zgodo- vinska oseba, dočim je salzburški nadškof Teotmar (Diotmarus) v tem času resnično živel. Rado- gost je bil »Sloven, prijatelj in zaveznik osovraženega kneza Koclja«. Toda njegova žena Edel- truda je bila Bavarka, sina Ra- stlslava pa je imel z neko Slo- venko. K družini je še spadala sestra Živa in hčerka Milrada. Zaradi nemškega dotoka v na- še kraje je postala »slovenska Petovija čudna zmes slovenskih in nemških ljudi.., Mesto je do- bivalo lepše lice, a ni imelo več čisto slovenskega srca<(. (Str. 9.) Po opisovanju v naši povesti zaživi pred našimi očmi ptujsko polje, kakršno je bilo v preteklo- sti, precej obdelano, vendar moč- no prepreženo z obsežnimi go- zdovi. Radogostov zakon z Edeltrudo že zaradi narodnostne razlike ni bil srečen. Našo pozornost pri- tegne tudi prikupna Vesna »hčer- ka svobodnega koseza iz Dobra- ve ob Dravi«. Nekega dne sta jezdila Vesna in Rastislav »po petovijskih cestah in potem pre- ko dravskega mostu. Reka je ne- kam leno tekla v smeri proti ju- gu in se izgubljala v gozdovih petovijskega polja ...« (Str. 31..) Jezdila sta ob Dravi navzgor na pristavo Čistanovo, kjer so ležala obsežna polja. V že omenjeni li- stini iz leta 890 se ta predel ime- nuje »Zistanesfeld«. Zgodovinarji tolmačijo to krajevno oznako za polje pri Skorbi. Vesna in Rasti- sta sta jezdila od tod tudi »do hribovja na jugu, kjer so bili vi- nogradi.« (Str. 34.) Na tem izletu sta si priznala medsebojno ljube- zen. Ko sta se vračala v Petovijo, »je bilo videti iz daljave hrib in zidovje petovijskega dvorca, zdra- jenega na razvalinah stare slo- venske naselbine. Sonce se je igralo z belino kamenja in z ze- leno trato pod gradom.« (Str. 41.) Trenuten političen položaj je bil za Franke precej kritičen, kajti Madžari ogrožajo frankov- ske državne meje. Kralj Amulf se pogaja z njimi, da bi skupno uničila Svetopolkovo vladavino na Moravskem. V romanu beremo dalje, kako se je snovala zveza med Morav- Ijani in panonskimi Sloveni, niti teh pogajanj so segale tudi v Petovijo. Slovenski svobodnjak Kosan posreduje med Svetopol- kom in Radogostom. Uporniki so se zbirali na nekem dravskem otoku blizu Petovije. Tu so se se- stali »velmožje iz slovenske Pa- nonije, od petovijskega polja do Blatenskega jezera.« (Str. 48.) Z uporniškega posveta pošljejo od- poslanstvo na Svetopolkov dvor, da obrazlože skupen cilj: osvo- boditev Moravske in Panonije. Toda Radogostova žena Edel- truda izda ves pokret in pošlje pismo po domačem učitelju Teo- baldu v Regensburg h kralju Ar- nulfu, ki ga je poznala že iz ča- sa, ko je bil ta še karantanski vojvoda. Iz Regensburga pride v Peto- vijo posebno kraljevo odposlan- stvo, preišče zadevo in zapove za- preti Radcgosta v prostorih salz- burškega namestnika v Ptuju. Po dolgem zasliševanju so Radogosta odpeljali na zagovor h kralju v Ragensburg. V slabem vremenu »so jezdili preko petovijskega po- lja proti toku Drave«, Radogost se je samozavestno zagovarjal pred kraljem. Izdajstvo lastne žene ga je silno bolelo. Zavedal se je, da se bliža »konnec svobode in sa- mostojnosti. Slovenska Petovija je izbrisana iz knjige življenja. Na Panonijo pa lega mrak dolgotraj- nega suženjstva.« (Str. 161.) In končna kazen za slovenskega viteza Radogosta izguba petovij- ske posesti in dosmrtna ječa. Edeltruda pa je dobila za nagrado del moževega imetja. Pisatelj je povest tudi drama- tiziral, in sicer pod naslovom »Pe- tovijska tragedija«. Igra ima 13 slik in je posvečena osemdeset- letnikoma Mešku ter Finža^riu Delo je prinesla »Nova pot«, glasi- lo CMD (1954. štev. 10-12). Istega leta je izšel tudi ponatis teh slik iz zgodovine Slovencev v 9. sto- letju. Tečaj angleškega jezika je Jetos v Ptuju Tečaj angleškega jezika kot nov oddelek sveta za S<^tvo. Pre- davanja poslušajo predmetni učitelji, učitelji in profesorji iz vse Slovenije. Tečaj se poslužuje najsodobnejših metod % raj- nimi tehničnimi pripomočki. Nazorni pouk. Tečajniki so zado- voljni z življenjem v Ptuju. Tečaj angleškega jezika je letošnje leto c«-ganiziral peda- goški center v Ljubljani kot nov oddelek sveta za šolstvo. Peda- goško vodstvo tečaja je bilo po- verjeno republiškemu inšpek- torju tov. Jožetu Premzlu. Na tečaju predavajo trije lektorji, rojeni Angleži, in pa imenovani inšpektor. Tečaja se udeležuje 27 učiteljev, predmetnih učite- ljev in profesorjev. Predavanja so bUa planirana od 1. do vključno 15. julija. Vsi udeleženci^ poslušajo na dan dop>oldne štiri ure preda- vanj, zvečer pa povprečno dve uri. V ix>E>oldanskih hladnejših urah, od 5.—7. ure, imajo sluša- telji polne roke dela z izdelo- vanjem domačih nalog. Sistem predavanj je predava- teljsko-seminarsko-konverzacij- ski. Predavanja so za poglabljanje praktičnega znanja angleškega jezika in za tolmačenje moder- nih tekstov modemih pisateljev ter fonetika po magnetofonski metodi. Tečaj se poslužuje najsodob- nejših metod z raznimi tehnič- nimi pripomočki. Uporabljajo n. pr. elektrofon, magnetofon, diaprojektor in kinoprojektor. Magnetofon uporabljajo na dva načina: da snemajo govor ude- ležencev in da reproducirajo razne tekste, pesmi in dekla- macije, ki so zabeležene na magnetofonskih trakovih. Magnetofonske tekste ali pa ustna predavanja lahko sprem- ljajo tudi projekcije s pomočjo diaprojektorja. Filmski projek- tor (Iskra) pa uporabljajo za projekcije zvočnih filmov, pri katerih poslušajo slušatelji ori- ginalni angleški govor in tako ob filmih umetniške kvalitete poglabljajo svoje znanje razgo- vomega angleškega jezika. Pravijo, da je življenje tečaj- nikov kar prijetno. Zjutraj od pol osme do pol devete ure po- slušajo čisti angleški govor iz gramofonskih plošč. Vsak slu- šatelj ima knjigo ter primerja svojo izgovarjavo z ono iz plošč. Tekst iz plošče se lahko več- krat obnavlja in tako si poslu- šatelji zboljšujejo intonacijo, ritem in melodijo. To je zelo dober način fonetičnega jx>uka. Tudi di-uga ura je posvečena razvijanju pravilnega izgovora angleškega jezika, da ga ljudje pravilno izgovarjajo in se s tem vedno bolj izpopolnjujejo. Zve- čer pa gledajo zvočne fUrne v angleškem jeziku. Etoslej so predvajali že več filmov, kot n. pr. celovečerni zvočni film »Hamlet«, dalje film o zgodo- vinskem razvoju Londona, film Cambridge, Urbanistično plani- ranje ter še več zanimivih po- učnih, zgodovinskih, umetniških in zabavnih filmov. Zelo po- memben je tudi nazorni pouk s slikami. Tak pouk je predvsem pomemben v osemletkah in niž- jih gimnazijah. Sedaj bodo tudi pri nas začeli izdelovati takšne slike in bo s tem tudi pri nas omogočen nazorni pouk. Ob koncu pouka, dne 15. julija, bodo udeleženci morali opraviti majhen izpit v obliki testov (preizkusov). Tečaj v Ptuju je tudi velikega propagandnega, značaja, kajti mnogi so prvič v teh krajih in so spoznali kulturni, zgodovin- ski in gospodarski pomen na- šega mesta. Pravijo, da bodo odnesli iz Ptuja najlepše vtise. Ptuj, njegova priroda in ljudje so se vsem zelo priljubili. Ogle- dali so si muzeje, okolico Ptuja, tovarno v Kidričevem, povsod so bili sprejeti z veliko gosto- ljubnostjo, za kar se vsem naj- prisrčneje zahvaljujejo. -n6 MESTNI KINO ftv3 predvaja od 12. do 14, julija amjeriški barvni fihn »Gog« in od 16. do 18. julija avstrijski film »Zdaj smo pa tam«. MESTNI KINO OBMOZ pred- vaja od 13. do 14. julija ame- riški fihn »Tarzan brani džunglo«, v sredo, 17. julija, ameriški film »Ljubezen na bojišču«. KINO MAKOLE predvija od 13. do 14. julija ameriški fihn »Do poslednjega«. KINO VIDEM predvaja od 13. do 14. julija ameriški film »Venecijanski lopov«. KINO MAJŠPERK predvaja od 13. do 14. julija češki film »Pot v prazgodovino«. KINO MURETINCI predvaja od 13. do 14. julija madžarski barvni film »Liliomfi«. KINO DORNAVA predvaja od 13. do 14. julija 1957 nemški film »Maja v tančici«. ljubljana NEDELJA, 14. JULIJA 6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav (spored domačih napevov) — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremen- ska napoved. 7.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in pregled dnev- nega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Ra- dijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Zabavne melodije. 8.30 Mladinska radij- ska igra — Victor Hugo-Lojze Krakar: Oavroche (ponovitev). 9.13 Zborovske skladbe in samospevi iz čitalniške dobe. 9.45 Se pomnite, tovariši ... — Vinko Knol: Ob rojstvu ribniške celice. 10.15 Kar radi poslušate (pisana vrsta priljub- ljenih skladb^. 11.10 Opoldanski glas- beni spored. 13.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved, pregled dnev- nega sporeda in obvestila. 13.15 Za- bavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1. 15. Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obve- stila. 15.15 Kaži poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 16.00 Matija Male- žiC. Dinastija na Ruhru. 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Arthur Miner: Lov na čarovnice (ponovitev). 18.35 Melodije za dobro voljo. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Malo od tu hi malo od tam czabavna clasbena oddaja * konferansol. 21.00 Snortna nedelja. 21.15 Max Rcfrer: Variacije na veselo temo Adama Hillerja. Izvaja Berlinski filhar- non!?Pi orkester, dirieira Paul von Kem- pen. 22.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za rarlednii dan. 22.15 Zaplešimo. 22.55 Poročila. 23.00—23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). .11. PiraCRAM ZA NEDELTO. DNE 14. JULIJA 1957 10.15—11.15 Dopoldanski simfonični koncert. 13.10 Promenadni koncert. 14.00 IjuMianska kronika in obvestila. 14.15 Prijetne melodije za oddih in razvedrilo. 15.00 Napoved časa. poročila in vre- menska napoved. 15.10—16.00 Odlomki iz oper Ouiseppa Verdija in Geor&esa Bizeta. 27.1^—23.00 Petar Konjovič: Prvi go- (»•'ini 'vsrtet v -^-Tnnlu (izvaja Ljobljan- ski godalni kvartet). na področju matičnega urada Ptuj v času od 28. VI. do 2. VII. 1957 Zavec Julijana, gospodinja. Mali Okič — Ivana; Ana Stumberger, gospodinja, Spuhija — Branka; Matjašič Angela, po- sestnica, Gerlinci — Franca; Žiž- ke Angela, gospodinja, Smolinci — Ano; Koren Matilda, gospodinja, iec Marija, gospodinja, Jurovci — Franca; Siavinec Katarina, gospo- dinja, Beltinci — deklico; Kirbiš Sp. Pleterjp ~ Ivana; Kodrič An- gela, gospodinja, Mistečno — Ama- lijo; Bezjak Ivana, gospodinja, Bukovci — Ano; Majhen Terezija, posestnica, Veliki vi;h — Marijo; Plohi Marijsu gospodinja, Rotman — Ivana; Drečnik Marija, gospo- dinja. Vinski vrh — Valerijo; Go- Terezija, gospodinja, Vareje — deklico; Kovačik Marija, gospodi- nja, Miklavž — Mileno. Poročila sta se: Vertič Leopold (1923), strojnik, Ptuj in Harlanov Slavica (1928), prodajalka. Ptuj. Umrli so: Kramar Julijana roj. Mandl (1891), upokojenka. Ptuj; Leks Otilija (1874), gospodinja, Ptuj; Valpatič Danica (1957), Glo- boko; Svenšek Rozina (1922), sna- žilka, Gruškovje; Kmetec Janez (1957), bolnišnica Ptuj. Šah Na brzoturnirju SD Ptuj za mesec julij je zmagal Rudolf, ki je dosegel 9 točk ali 100 slede: Pešl 8, Horvat (Ormož) 5 in pol Drofenik 5, Kancler 4 in pol točke itd. Za kratek čas črnilo in pivnik Mathews, nekoč ponos angle- škega odra, je imel zdrav humor, ki ga tudi na smrtni postelji ni zapustil. Strežnik mu je vlil v usta namesto zdravila. žlico črnila. »Nič hudega,« reče Mathews mimo. »bom pa še en pivnik po- žrl in stvar bo v redu.« Uspešno delo v Glasbeni šol! Glasbena šola v Ptuju je v preteklem šolskem letu zabele- žila nekaj lepih uspehov. Ob koncu šolskega leta je bilo vpi- sanih 143 gojencev-instrumenta- listov. Najmočneje je bil zasto- pan klavirski oddelek z 72 učenci, nato oddelek za violino z 52 učenci, oddelek za čelo je imel 3 učence, kontrabas 2, kla- rinet sedem in oddelek za tro- bila sedem učencev. V priprav- ljalnem oddelku je bilo 43 učen- cev, v Glasbeno šolo pa je bilo vpisanih še 24 cicibančkov ozi- roma predšolskih otrok. Letni izpit je opravilo 96 učen- cev-instrumentalistov ali 67%, ostali pa razred nadaljujejo. Vsi instrumentalisti obvezno obiskujejo teoretični predmet — nauk o glasbi. Ob koncu leta delajo izpit iz obeh predmetov. Odličnjak je samo tisti, ki dobi v obeh predmetih odlično oceno. Tudi v letošnjem letu je bilo na šoli nekaj odličnjakov, ki zaslužijo za svoje pridno in po- žrtvovalno delo posebno pohva- lo. Odličnjaki iz klavirskega oddelka: Bernarda Galun, Mar- jeta Burg, Tatjana Cucek, Mira Krajnik. Violinski oddelek: Olga Pavličev, Matjaž Zigman. Jože Kotnik, Črto Stropnik in Emil Carli. Odličnjak je bil tudi klarinetist Jurij Brenčič. V Ljubljani sta na srednji glasbeni šoli opravila sprejemni izpit Vera Gjurasek, klavir, in Adolf Krček, violina. Na sred- nji glasbeni šoli v Mariboru pa je opravil sprejemni izpit Jože Kotnik, violina. Na šoli sta obstajala tudi dva orkestra, in sicer orkester mlaj- ših učencev, ki ga je vodil tov. Emerik Senčar, godalni orkester višjih letnikov pa je vodil tov. Drago Hasl. Na šoli sta bila tudi dva pevska zbora. Mladinski pevski zbor je vodil tov. Franjo Petek, pevski zbor pripravljal- cev in cicibanov pa je vodila tov. Ela Šrol, ravnateljica šole. Med šolskim letom so bili trije uspešni javni nastopi, ki so bili v dvorani Glasbene šole v Ptuju. Na teh produkcijah so sodelovali učenci vseh oddel- kov, učenci klavirskega oddel- ka pa kot solisti in tudi kot spremljevalci. Poleg tega sta nastopila oba orkestra in oba pevska zbora. Poleg javnih na- stopov sta bila še dva samo- stojna nastopa v bolnici ob No- vem letu in na dan delavstva — 1. maja. Posamezni učenci so sodelovali še pri sledečih akademijah in proslavah: Te- den otroka, centralna in teren- ske Prešernove proslave, mla- dinski koncert Društva prija- teljev mladine, Dan žena, mla- dinska proslava in pa mladinski festival, na katerem sta nasto- pila oba orkestra in oba pevska zbora. V tem šol. letu je šola preko Koncertne direkcije Ljubljana organizirala 6 koncertnih go- stovanj. Vsi koncerti so bili kvalitetni in so dosegli svoj kulturni namen, škoda pa je, da je bilo s strani občinstva premalo zanimanja, ker bi lahko ljudje na takšnih koncertih mnogo pridobili. Ker so koncerti deficitni, je ptujska občina prispevala 60.000 din, Koncertna direkcija Ljub- ljana pa 23.000 din. Kljub temu, da obisk ni bil velik, je Ptuj vendarle med tistimi mesti, ki so dala sorazmerno največ obi- skovalcev. Ptuj je tudi med onimi petimi mesti v Sloveniji, ki imajo stalne koncertne pri- reditve. Na čelu Glasbene šole je osem- članski šolski odbor, katerega predsednik je tov. Franjo Vu- čak. Šolski odbor skrbi za di- sciplino in obravnava učne uspehe. V preteklem šolskem letu je oprostil sedem učencev plačevanja šolnine. Sedaj pa vodi predpriprave za proslavo 80. obletnice obstoja tega glas- benega zavoda, ki bo v aprilu 1958. Zanimivo je tudi to, da se Glasbena šola nahaja v stavbi na Hrvatskem trgu že 70 let. Glasbena šola je proračunska ustanova ObLO Ptuj, ki ji daje vse materialne možnosti za uspešen razvoj. Zato se uprava Glasbene šole zahvaljuje ObLO za uvidevno pomoč. Godalni orkester bo pod vod- stvom tov. Draga Rasla taboril v Sekiri ob Vrbskem jezeru, kjer ob prirejal koncerte. Velik delež za izvedbo tega taborjenja ima Socialno skrbstvo in Dru- štvo prijateljev mladine. Upra- va se vsem najlepše zahvaljuje. DEŽURNE LEKARNE V PTUJU Do 13. julija lekarna »Pzi pošti«; od 13. do 20. julija »Mestna lekarna«. DEŽURNI ZDRAVNIKI V PTUJU za čas od 5. do 13. julija 1957 Zaradi dopustov bodo v mesecu juliju in avgustu 1957 v ordina- cijskem redu zdravnikov ptujske- ga Zdravstvenega doma nastopile sledeče spremembe: Do 17, julija bo zamenjaval dr. Franca Rakuša dr. Milan Carii dnevno od 7. do 9.30. Do 18. avgusta bo zamenjaval dr. Milana Carlija dr. Ivo Medved dnevno od 10,30 do 12. ure. V tem času bo ordiniral dr. Ivo Medved v Proti tuberkuloznem dispanzerju vsakodnevno — razen ponedeljka — od 6.50 do 10.30. Dr. Ladislav Pire, Ptuj. Žnida- ričeva 2, telefon 73, dežurni v pe- tek, 12. julija, od 16. ure do solx>- te, 13. julija, do 7. ure. Dr. Milan Carli, Ptuj, Trg svo- bode 2-1, telefon 202, dežurni od sobote, 13. julija, od 12. ure do ponedeljka, 15. julija, do 7. ure. Dr. Matko Mrgole, Ptuj, BezJa- kova ul. 6, telefon 80, dežurni od ponedeljka, 15. julija, od 16. ure do torka, 16. julija, do 7. ure. Letošn e siudentsko- dliaške gre v GcrfŠDfci študenti in dijaki iz Gorišnice nr«-ejajo letos že tretjič svoje Sfo ."^t-ko jaške igre. Le-te bo- do v času od 27. julija do 4. av- gusta v Gorišnici. Vse kaže, da bo ta prireditev postala tradicio- nalna glede na uspeh, ki so iz leta v leto večji Tudi kar se tiče množičnosti so se študentje izka- zali, saj pritegnejo k svojemu programu razne organizacije in društva. Letošnji program je spet zelo pester, obsežen in zanimiv. Do- mači študentje pripravljajo več kulturnih večerov s sodelovanjem članov IZUD »Ruda Sever«. To- krat se nam bo predstavila tudi dramska skupina Celjskega aka- ia9aKk.->4;a kl)iha s Švarkinovo ko- medijo »Tuje dete«. Zanimiv bo tudi ciklus predavanj s sodobno problematiko. Celotedenski pro- gram bodo izpolnjevale športne prireditve, kjer se bodo pome- rili med seboj rokometaši, strelci, plavalci, šahisti. kolesarji, igralci namiznega tenisa, posebno zani- manje pa vlada za okrajno prven- stvo »Partizana« v odbojki. Zaključek letošnjih študentsko dijaških iger pa bo nastop fol- klornih skupin, TVD »Partizan«, PGD. Kluba za konjski šport »Drava« in vesela nogometna tek- ma med »suhimi« in »debelimi«. Upamo, da se bodo študentje in dijaki iz Gorišnice tudi letos iz- kazali kot odlični organizatorji m nam nudili mnogo kulturnih in športnih užitkov. Stran I PTUJSKI TEDHTK PTDJ, rz. JULIJA 1957 Na terenski vojaški postaji STV NAPAD NA OROŽNIŠKO ^ost^o PRI LOVRENCU brzni kurirji 8 TV postaje so si znali pomagati, kadar jim je bilo potrebno nabaviti municijo, oro. je, obleko, hrano ali pa denar. Dne 3. septembra 1944 so kurirji napadli žandarmerijsko postajo pri Lovrencu, da bi zaplenili oble- ko, municijo in orožje. Ker so mo- rali štediti s pičlo zalogo municije — so poklicali komandirja postaje na predajo. Pokazal se je pri oknu v beli srajci, a komandir 8 TV postaje »Ivan« — Petrovič Stane, je stal pod njegovim oknom. Na poziv na predajo je Nemec vrgel skozi okno ročno bomh)0, ka- teri se jc Ivan k sreči izognil. Za- čel se je boj. Streljali so z obeh strani. Svabi so z raketami Idicali na pomoč. Ptuj je odgovoril s signali, da pomoč prihaja. Partiza- ni so uvideli, da jim bo slaba pre- dla, ker niso imeli že skoro več streliva — če bodo bort>o nadalje- vali in čakali še na to, da Nemci dobe ojačanje iz Ptuja. Iz nezna- nega vzroka — so Nemci prosili partizane, naj prenehajo borbo, še preden dospejo orožniki iz Ptuja na pomoč, češ da jih bodo pustili mirno oditi. Ali so morda hoteli Nemcem, ki so nameravali priti, pokazati, da so partizane pregna- li? Kurirji so seveda zaradi težkih okolščin sprejeli švabski predlog in odšli. Dne 14. septembra 1944 pa so se vrnili in sicer: Jure, Sr- dan, Bogomir in Andrej ter na podstrešju občine zaplenili enajst kompletnih oblek. NA STRNIŠČU SO KURIRJI RAZOROŽILI NEMŠKEGA PAZNIKA Patrulja kurirjev 8 TV postaje je 15. septembra 1944 srečala na glavni cesti Hajdina—Slovenska Bistrica nadutega hitlerjevca, pa- znika taborišča v Strnišču. Od taborišča je bil oddaljen približno 1 km. Partizani so ga ustavili in mu zaplenili pištolo. Iz paznika pa so se nato še pošteno ponorčevali (Iz zapiskov borca-kurirja Slavka Korparja) (Nadaljevanje) in s tem osmešil nacistične oku- patorje! Pazniku so namreč slekU obleko in ga prisilili, da je tekel proti Strnišču v spodnjih hlačah, bos, a srajca mu je mahala v pozdrav. Od tega časa niso pazniki več nosili orožja izven taborišča. PO ŽIVILSKE NAKAZNICE Kurirji so se sami oskrbovali s hrano. »Ivan« in »Andrej« sta več- krat zaplenila na občini pri Les- kovcu aii na Videmski občini ži- vilske nakaznice. Odnesla sta jih navadno polno vrečo. Nakaznice so potem kurirji razdelili med člane OF, ki so po potrebi oskrbovali s hrano kurirje, drugo pa upora- bili za prebivalstvo. Glavne dobave hrane je oskrboval »kopošar« iz Apač. V OBKOLJENEM ŠTURMOVCU Ko je patrulja kurirjev preda- nila 1. januarja 1945 v Sturmovcu, so v zgodnjih jutranjih urah Nem- ci vas obkolili s kopne strani. Ku- rirji so brž odšli iz hiš v EMravo in se ob obrežju poskrili med ko- renine. Ker je preiskava po vasi trpela ves dan, so morali ostali kurirji do večera v ledenomrzli vodi. Zvečer pa so se premaŽMii in izčrpani vrnili' v domove. To so bili Luka, Peter in Vinko ter Mir- ko. Navajeni na trdo partizansko življenje so kljub mrzli rimski ko- peli ohranili svoje zdravje. V DOBRAVI NA GRAŠČINI je marca 1945 na podstrešju predanila patrulja 8 TV in se tam skrivala pred hajko. Naenkrat so zaslišali glasove Nemcev v veži, med njimi glas zagrizenega hitler- jevca Engista, šefa zaplenjenih po- sestev za ptujski okraj. Partizani na podstrešju so skle- nili, da Engista živega ujamejo. Iztok in Peter sta se takoj spu- stila po drugi strani na tla, da ga bosta zgrabila. Mirko je ostal na podstrešju ,da bi v slučaju potre- be kril tovariša, tako tudi Hinko, ki je odšel na druge stran. Načrt pa se je izjalovil, kajti Engist je prišel na podstrešje- z napeto brzostrelko. Pri sebi pa je imel tudi Walter pištolo. Mirko je s svojo brzostrelko takoj podrl Engista na tla in mu zaplenil br- zostrelko s štirimi polnimi šar- žerji ter še pištolo. Čeprav jim Engist ni prišel ž; v vroke, da bi z nj^m uredili račune, vendar so kurirji odšli zadovoljni s svojim vojnim plenom in z zavestjo, da ne živi več eden od najbolj za- grizenih sovražnikov slovenskega naroda. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) R. V. Zl>RU2lTEV TRGOVINSKIH ZBORNIC Te dni sta se združili Trgo- vinski zbornici okraja Maribor in Ptuj. Novi predsednik zbor- nice je postal Golob Janko, taj- nik pa Brezovšek Oton. Upravni odbor nove zbornice tvorita oba prejšnja upravna odbora trgo- vinskih zbornic. — Iz novega upravnega odbora so izvolili iz- vršni odbor, ki je nekak delov- ni organ zbornice. Zbornica bo Imela v Ptuju svojo podružnico. Z združitvijo mariborskega okraja kot indu- strijskega in ptuj.skega kot pretežno kmetijskega je nastalo vprašanje, kako vskladiti od- kup tn oskrbovanje Maribora. G. ST. KOŠNJA ŽITARIC V POLNEM TEKU S košnjo rži na področju občine Cirkovci ne bo veliko koristi, ker je rž 80% pozebla. Poleg malen- kostnega pridelka bodo imeli po- sestniki še malo koristi od slame. Srp izgublja tudi tukaj bolj svojo veljavo, ker se je kosa po- kazala kot mnogo praktičnejša. S srjKim pobirajo žene v snopje po- košeno pšenico. Košnja pšenice je te dni v polnem teku. Zaradi hude vročine so ljudje na njivah že od pol 3. ure do največ 10. ure, ko zamre delo na polju. IZ VIDMA DRAVINJA JE POLNA {t nji- hovega gasilskega društva. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1887. Ustanovil ga je Leš- nik Franc. Društvo si je naba- vilo prvi avtomobil v letu 1931 in ga še sedaj uporablja. V na- slednji točki sporeda je sodelo- vala kot gost folklorna skupina iz Vidma. Najstarejši gasilci so prejeli spominske trakove. Marija Dolinšek, otrok iz Osluševc 1, je padla z lipe in si poškodovala levo roko; Ivana Kranjca iz Brezovca 19 je ne- znan moški napadel in poško- doval na levi roki; Leopold Ambrožič iz Gorišnice 45 je pa- del pod vlak in si poškodoval hrbtenico; Marta Slavinec iz Koga 68 je padla s kolesa in si poškodovala glavo; Milan Neu- bauer, otrok iz Starš 85, se je vsekal v desno nogo; Mirko Pretner iz Rabeljčje vasi 14 je padel in si poškodoval glavo; Stanko Skrlec, VičancI 25, si je poškodoval levo roko; Geno- vefa Zemljarič, Stonjci 132, se je usekala v desno nogo; Dra- gica Kramberger, Gradišče 58, je padla z motorjem in si po- škodovala hrbtenico; Franc Ko- rošak. Rahel jč j a vas 1, ie padel z motorjem in si poškodoval glavo; Blaž Kranjc, Vel. Okič 41, se je pičil v levo nogo; Sta- netu Frlcu, Podlehnik 21, je napadalec poškodoval glavo; Stanko Kosič, Brstje 29, je pa- del s kolesa In si poškodoval glavo; Milica Kramberger, otrok iz Rogoznice 43, si je poškodo- vala nogo; Tereziji Nemec iz Središča 40 je krava poškodo- vala glavo; Franc Butolen, Ze- tale 42, se je usekal v levo nogo; Tinka Kelc. otrok iz Vi- tomarec 48, se je opekel po roki; Štefanu Kukcu, Vratno 42, je železni drog poškodoval no- go; Vincenc Forstnerič, otrok iz Markove 76, si je odsekal prst na desni nogi; Milan Stumber- ger, Bukovci 179, je padel z drevesa in si poškodoval levo roko; Stanko Indžič, otrok iz Kidričevega 2, je padel z dre- vesa in si poškodoval desno roko. V nedelp, 21. julija je dobila organizacija ZB hiOV Bori nov prapor Štelki 'c odkrita spominska plošča v Hertnancih Ob 3. krajevnem prazniku v Miklavžu pri Ormožu je bilo odkritje spominske plošče na rojstni hiši parvoborke Štefke Sovič, ki je padla leta 1944 kot mladinska sekretarka področja Ormož-LjutcHner. Njeno 19-let- no telo so prerešetale pri Veliki Nedelji krogle iz fašističnih pušk. Vsled izdajstva ji je bila na pot postavljena zaseda, iz katere ni prišla več živa. Odkritja se je udeležilo veliko zastofHiifcov društev in organi- zacij ter okoliškega prebival- stva. IZ STRNiSČA ZARADI VROČINE SO SE SKRIVILE TRAČNICE V soix>to, 6. t. m^ je prišlo pri tukajšnji železniški postaji do prometne nesreče, ki ni zahtevala človeških žrtev. Zaradi hude vro- čine so se na daljavi 400 metrov skrivile tračnice, da je iztirilo 6 vagonov tovornega vlaka. Promet je bil na tej progi še isti večer vzpostavljen. IZ ŠTATENBERGA IZ SOVRAŠTVA ZAŽGAL BRA'rOVO HIŠO Hišo Franca Zaniča iz Štaten- berga 23 je v nedeljo zjutraj, 7. t. '.KUoalii požar, ki ga je, kot st> pokszale poizvedbe, zanetil brat iz sovraštva in zaradi nekega po- sestnega spora. Škode je okrog 550.006 din, ki bo le delno krita z zavarovalnino. Požara ni bilo mo- goče zadušiti, saj leži Zaničeva hiša na hribovitem predelu, kamor ne morejo gasilci. Na pomoč so prfsli 2:aničevi sosedje, ki pa tudi niso mogli ognja pogasiti. DOPISUJTE V IZ BC«LA V DRAVI UTONIL OBČINSKI KURIR V ponedeljek, 8, julija t. U je utonil v Dravi kurir občinskega ljudskega odbora Bori. V deroči Dravi se je hotel ohladiti, kar pa je bilo zanj usodno. IZ CIRKOVC V POLSKAVI SO POGINILE RIBE Zaradi hude vročine in suše je usahnila struga Polskave, nekaj pa tudi zaradi jezov na njenem gornjem teku, kjer nabirajo vodo za svoje travnike. Zaradi tega je moral poginiti sicer bogat zarod rib v Polskavi. I^ed dnevi si je ogledala strugo Polskave občinska komisija, ki je ugotovila, da je struga Polskave priHčno zanemarjena in ni čudno, da nastaja vzdolž njenega toka ob nalivih večja škoda zaradi po- plav. Poleg občinske skrbi za poglo- bitev in očiščenje Polskavine stru- ge bodo morali v bodoče nekaj storiti za tozadevno izboljšanje V CIRKOVCIH UREJUJEJO OSEMENJEVALNO POSTAJO V središču Cirkovc bo verjetno s 1. avgustom t. 1. začela poslovati na novo urejena osemenjevalna postaja, ki bo v prostorih bivšega gasilskega doma v centru. E>ostaja bo moderno urejena. Živimo na Rodnem vrhu, da- leč od prometnega in mestnega vrveža, zato le radi odhajamo vsaj enkrat na leto pod vod- stvom našega učiteljstva, ki nam lerto za letom razkazuje le- pote naše domcfvine. Lani smo biH na štiridnevnem izletu v Refei in Opatiji ter v Postojni, letos pa smo bili zdoma cel te- den. Na šolsild izlet nas je zopet povedel naš priljubljeni šolski upravitelj z učiteljicama Za njegove desete počitnice na Rodnem vrhu in za njegovo de- setletno službovanje na tukajš- njem službenem mestu nam je pripravil veliko vesrfje. Bili smo v Portorožu. Iz Ptuja smo odpotovali 24. junija. Od Hajdine do Ljublja- ne in daJje do Divače smo mar- sikaj videli, kar ni pisalo v šol- skih knjigah. Iz učenega in zgo- ščenega opisa v zemljepisni knji^ ne veje tisti občutek do- mačnosti in prijetnosti, ki ga doživljajo potniki skozi te po- krajine. Radi smo se vozili tudi z avtcA>usom od Divače do Por- toroža po gladkih asfaltnih ce- stah, ki bi bile prav tako lepe tudi v Halozah. V Portorožu smo prenočevaU v šolL Dva popoldneva smo se nal«)pali v morju in naigrali na raznem orodju na igrišču. Vsakdo izmed nas si je hotel odnesti s seboj čim več školjk in morskih ježev in rakov, zato smo brskali za njimi po pesku in po morskem dnu. Ogledali smo si tudi soline in ladjedel- nico. Iz Pirana smo gledsdi naš ljubi Trst. Ob našem iztetu so imeH v Portorožu šolska zaMjučno pro- slavo. Tudi mi smo se je udele- žili ter tamkajšnjim staršem in otrokom ter učiteljstvu zapeli nekaj pesmic. Veseli so bili na- šega obiska in petja, kar so nam tudi priznali s šopkom cvetic. Prijetaio smo se počutili med tamkajšnjimi ljudmi, zato smo se od Portoroža toliko teže po- slovilL Spotoma domov smo še obiskali Postojno in Postojnsko jamo in vse njene zanimivostL Vse, prav vse, kar smo videU, nam ne bo odšlo iz spomina. Ob številnih spominih in vti- sih se skupno z našim učitelj- stvom prav iskrerro zahvaljuje- mo kolektivu Tovarne volnenih izdelkov v Majšperku in njego- vemu direktorju tov. Lojzetu Jeretu, kolektivu Kmetijskega go;^)odarstva Podlehnik in nje- govemu direktorju tov. Jurešu kakor tudi predsednici Sveta za zdravstvo in sociali» var- stvo tov. Jolki Kanclerjev!, ki so nam omogočili, da smo lahko preživeli cel teden v lepem Portorožu. Vsem, ki še niso videli Ja- dranskega morja, Pcatoroža in drugih mest ob morju, želimo, da bi imeli za to čimprej prilož- nost, vsem pa, ki so omogočili, da smo to vse mi videli, še en- krat prav prisrčna hvala. V znak hvaležnosti jim c*ljublja- mo, da se bomo tudi v bodoče pridno učili. Hvaležni haloški izletniki P« jfeiiii N-edelji so do kraja uredili zadružni dom IZ CVETKOVC POŽAR ZARADI KRATKEGA STIKA V nedeljo, 7. julija t. L, dopol- dne je izbruhnil požar na gospo- darskem in stanovanjskem p)0- slopju Franca Megla iz Cvetkovc, ki ga je povzročil kratek stik elektrovodnih žic. Zaradi hude suše je bilo obojno poslopje v par trenutkih v plamenu. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci iz Ormoža. Velike Nedelje, F*tuja in drugih bližnjih gasilskih društev in jim je uspelo požar lokalizirati. Škode je nastalo le okrog 500.000 din. Ostanki Vurberškega gradu dedje propadajo Kri so darouali Ana Kostanjevec, Ptuj, Trste- nJakova 7; Rviža Amuš, Ptuj, Prešernova 17; Karel Zelenik, Ptuj, Ob Grajeni 2; Ančka Kmetec, Grajena 25; Neža Bom- bek, Markovci 33; Pavel Kon- drič, Kukava 13, Juršinci; Ana Mlakar, Leskovec; Anton Ca- futa, Sedlašek; Marija Cafuta, Sedlašek 79; Elizabeta Sakel- šek, Sedlašek 94; Marija Cafuta, Sedlašek 56; Marjeta Kozel, Gorca; Blaž Lozinšek, Nova Cerkev 26; Marija Svenšek, Sedlašek 110; Ivanka Hrnec, Sedlašek 81; Barbara Sakelšek, Sedlašek 94; Štefan Teskač. Gruškovje 69; Magdalena Ilje- vec, Ložina 30; Neža Pernek, Sedlašek £3; Magda Vrečar, Jablovci 45; Marija Klaneček, Sedlašek 80; Stanka Maučič, Zakl 36; Angela Kranjc, Sedla- šek 52; Rozalija Drevenšek, Gruškovje 87; Cecilija Feguš, Jablovci 54; Ana Strmšek, Pod- lehnik 39: Leopold Oglar, Zakl 33; Anton Drevenšek, Gruškovje 87; Ana DrevCTišek, Gruškovje 85; Marija Gl^brovec, Gruškovje 80; Milka Pečnik. Starše 77; Marija Satler, Starše 26; Marija Zagoršek, Zlatoličje 24; Jožica Furek, Zlatoličje 48; Veronika Mihelič. Zlatoličje 44: Ema Ogrizek, Zlatoličje 74; Marija Kekec, Zlatoličje; Rozina Ko- stevšek. Starše 29; Ana Furek, Zlatoličje 53; Genovefa Petek, Zlatoličje 8; Ana Ekart, Starše 39; Rozalija Koser, Starše 40; Frančiška Vojvoda, Zlatoličje 41; Marija Satler, Starše 11; Elizabeta Pušnik, Zlatoličje 61; Ana Klaničnik, Starše 1; Ana Karneža, Starše 86; Frančiška Selinšek, Starše 67; Bruno Za- goršek, Zlatoličje 27; Alojz Ster- bal, Zlatoličje 40; Anton Sel, Starše 20; Otmar Petrovič, Mar- jeta 63; Jožef Gojčič, Zlatoličje 72; Jožef Novak, Starše 1; Ja- nez Vincek, Zlatoličje 49; Štefan Pišek, Zlatoličje 103; Zlatko Gojčič, Zlatoličje 21; Zoran Vo- bič. Zlatoličje 34; Viktor Cezar, Zlatoličje 107; Ivan Kokol, Po- brežje 86; Ljubica Sprah, Ptuj, Volkmerjeva 1; Marija Toplak, Ptuj, Rabeljčja vas 7; Franc Bezjak, Placerovci; Lenart Pe- tek, Kidričevo; Štefka Smigoc, Ptuj, Ljutomerska 16; Alojz Menoni, Ptuj, Jadranska 5; Stanko Mohorič, Ptuj, Prešer- nova 23; Anton KoTar, Poljčane 19; Rozalija Ilec. Ptuj, Ljuto- mer&ka; Angela Vaj da, Stonjd 17. Ptujska bolnišnica se vsem za humano žrtev lepo zahvaljuje. PTU3. 12. JULIJA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Velike eksplozife na soncu Ves svetovni tisk se je minule dni ukvarjal z obvestilom astro- nomskega observatorija v Green- wichu pri Lcaidonu, da je sonce pred meseci nenadoma silno oja- čilo intenzivnost svojega izžare- vanja. Ta pojav je trajal dve uri. Ko je intenzivnost izžarevanja bila na višku, je prihajalo na zemljo dvakrat več kozmičnih žarkov kot navadno. Dr. Gold, eden od astronomov observatorija je pojasnil, da se je na soncu dogodila velika eksplo- zija, ki je zajela večjo površino sonca, kot je vsa zemlja. »To iz- žarevanje, ki je le malo drugač- no kot pri eksplozijah nuklearnih bomb, je vplivalo na človeški or- ganizem prav tako, kot eksplozi- ja atomske bombe. Vendar pa je bilo to izžarevanje prešibko, da bi premostilo velikansko razdaljo med soncem in zemljo ter škodi- lo človeškemu zdravju,« je izjavil dr. Gold. Po računih zvezdoslovskih stro- kovnjakov je bila ta eksplozija na soncu enaka eksploziji milijo- na hidrogenskih bomb. Vseh 45 posebnih Geigerjevih števcev, ki v Greenvvichu beležijo kozmične žarke, je ta dan zaznamovalo 177 enot namesto običajnih 81. Izža- revanje je popolnoma prekinilo vsako radiotelegrafsko zvezo med Veliko Britanijo in ZDA, razen tega pa so bile velike motnje na vseh radio zvezah po Aziji in celo Avstraliji. Astronomi tokijskega observa- torija so izjavili, da je bila to doslej ena največjih eksplozij na soncu. Fiziki univerze v Chicagu so izjavili, da ta eksplozija ni pome- nila posebne nevarnosti za člo- veštvo, čeprav po mnenju neka- terih učenjakov preveč kozmič- nih žarkov škodljivo vpliva pred- vsem na spolne organe, kar ima lahko posledice šele v naslednjih pokolenjih. Pege na soncu so eden glavnih vzrokov za vse motnje v zemelj- skih radijskih prenosih. Po mne- nju astronomov zdaj na soncu divjajo gigantske burje, ki po- vzročajo velika elektromagnetska izpraznjevanja. Tri od teh sonč- nih peg so večje od celotne zem- lje. Si!'ir@[]ii° fotograf Kako zna biti strela včasih mu- hasta, je bolj ali manj znano. Zgodilo se je že, da je udarila na- ravnost v kuhinjo in razmetala iz odprtega predala kuhinjske oma- re jedilni pribor, dvignila škarje z mize in jih obesila na žebelj zabit v steno in podobno. Strela »zna« celo fotografirati. To je po- kazala, ko je udarila v nekega človeka in mu kopirala na kožo nekaj dreves in drugih predme- tov, ki so bili v bližini. Slike so bile čiste in jasne, kot da bi bile vtetovirane v kožo. Razen tega iT\u ni prizadejala nobene škode. Primerilo se je tudi, da je uda- rila v neko cerkev in pustila na oltarnem prtu točno fotokopijo dela strani odprte knjige, ki je ležala na njem. Podobnih pojavov je bilo že precej. Znani so že več stoletij, vendar jih do danes znanstveniki še ne znajo razložiti. NOVA TKANINA Pred kratkim so 'zdelali v Man- chesteru novo vrsto tkanine, ki ji pravijo Helicon. Nekateri stro- kovnjaki so nad njo tako navdu- šeni, da ji prerokujejo in so pre- pričani, da bo povzročila v oblače- nju pravo revolucijo. Iz tega bla- ga je mogoče sešiti prav tako hlače kakor srajco, krila in uni- forme. Tudi v najhujši vročini ali ob najbolj vlažnem podnebju ostane obleka sveža in elegantna. Če takšno obleko operemo, se kmalu posuši in ko je suha, se ji vrnejo robovi in naboru DEŽ PO ŽEL II Nič koliko so Ijude že presa- njarili o tem, kako bi naredili vreme po svoji volji. Najvidnejši strokovnjak na tem področju je danes francoski profesor Dessans. Doslej se je izkazal s poskusi za preprečevanje toče v južni Fran- ciji. Zdaj dela nove poskuse v Belgijskem Kongu, tokrat se ukvarja s tem, kako bi mogel narediti umetne oblake in potem pov2Xočiti tudi umetni dež. Na površini 100 hektarov je dal po- sekati in zažgati tropski gozd. Vsa površina je bila prekrita z ogljem, ki je zmožen vpiti največ sončne toplote. S te površine se dviga razgreti zrak, ki potegne s seboj tudi vlažni zrak iz bližnjega gozda. V višini 1500 metrov se vodni hlapi zgostijo in tako na- stane oblak. Iz njega začne deže- vati, kakor hitro spustijo iz letala srebrov jodid. Ta poskus je zelo drag in za sedaj še nima nobene praktične vrednosti. Kam bi pri- šli, če bi zaradi petih kapelj dež- ja uničevali gozdove. «• Tudi radar je lahko nevaren Cela tri leta so popolnoma molčah o nesreči, ki se je prime- rila leta 1954 nekemu delavcu v Los Angelesu. Slučajno se je po- stavil pred oddajno anteno moč- nega radarja in nič hudega slu- teč stal nekaj časa v območju radarskih valov. Po nekaj dneh pa je začutil močne bolečine v trebuhu. Zatekel se je k zdrav- nikom, a ti mu niso mogli poma- gati. Dobil je tako močne notra- nje opekline, da je kmalu iz- dihnil. Zaradi tega primera so zdaj na vrstnem redu razprave o določanju moči, s katero lahko radarji oddajajo svoje valove. Hkrati pa tudi ugotavljajo njiho- vo splošno delovanje na človeški organizem. DELFIN - vzor zivaii Znani nemški opisovalec živ- ljenja živali A. Brehm omenja v prvi izdaji svojega znanega dela »Tierleben« zgodbo o nekem deč- ku, ki da je vsak dan krmil del- fina in si ga s tem tako pridobil, da ga je lahko zajahal. Več let je prevažal delfin dečka čez mor- ski preliv v šolo in nazaj. Brehm pristavlja, da je našel to zgodbo pri starorimskem pisatelju Plini- ju in da je le pripovedba brez vsake podlage. V naslednjih iz- dajah je res ne navaja več. Sedaj pa poroča H. Hediger o poskusih, ki so jih delali zadnja leta z raznimi vrstami delfinov v velikem morskem akvariju, ocea- nariju, na Floridi. Uspehi, ki so jih z njimi dosegli, pa nam go- vore, da zgodba, ki jo je napisal Plinij, le ni tako nemogoča. Preiskave delfinovih možganov '^0 pokazale, da imajo ti vodni sasalci tako kvantitativno (1480 gramov) kot tudi kvalitativno ze- lo razvite možgane: v njeh so namreč našli posebno temno pig- mentiranih živčnih celic, ki jih razen človeka nima nihče, tudi človeku podobne opice ne. V zve- zi s tem pa se je izkazalo, da stoje tudi glede duševnih spo- sobnosti zelo visoko. Tisočletja je bilo namreč duševno življenje delfinov nepoznano zato, ker ži- vita človek in delfin v dveh tako različnih biotopih in ker do pred kratkim ni bilo takih akvarijev, v katerih bi lahko gojiH tudi delfi- ne. Ko pa so pred 15 leti na Flo ridi v ZDA zgradili bazene, pri- merne za gojitev delfinov, se je izkazalo, da se dajo delfini zelo hitro udomačiti in da se zelo hitro masikaj naučijo. V najkraj- šem času so se naučili skakati iz vode po hrano, ki so jo prav lepo vzeli iz roke ali krožnika. Prav radi se igrajo s palicami ali žo- gami: rahlo ujamejo žogo med zobmi in jo prinesejo čuvarju. Zelo radi tudi skačejo skozi obroč, prepet s papirjem, ki ga drži čuvaj nad vodno gladino. Pri tem se je izkazalo, da delfini tudi izven vode prav dobro vidijo. Zelo radi vlečejo za ročko, ki je pritrjena nad vodno gladino in zvezana z zvoncem. Tudi na avto- mobilsko hupo kaj radi pritiska- jo. Končno so nadeli enemu od delfinov tudi posebno jahalno opremo, tako da lahko prevaža oz. prenaša jahače v sosedni ba- zen in nazaj. NašSI so velik mamutov ikelet V nekem italijanskem skalovju pri Akvili so našli do sedaj naj- večje mamutovo okostje v sred- nji Evropi. Skelet je dolg 13 me- trov, zobje pa so dolgi po dva metra. Znanstveniki so mnenja, da je ta ogromni kolos živel pred '^O milijoni leti. ŠTORKLJA Z ALUMINIJASTIM KUUNOM Po nesreči je neka štorklja v zoploškem vrtu Miamija (ZDA) izgubila svoj dolgi kljun. Zdelo se je, da bo morala poginiti od lakote, kajti brez njega se ne more hraniti. Nekaj časa so jo hranili umetno, potem pa so pri- šli na imenitno zamisel: nar»edili so ji protezo novega kljuna iz aluminija. To je prva tovrstna proteza na svetu. Nekaj dni se je štorklja zelo mučila z umet- nim kljunom, sedaj pa že spretno lovi z njim ribe po jezeru. KDO JE BOLJŠI ŠOFER? Navadno mislimo, da imajo ženske in moški enake sposob- nosti za upravljanje vozil. Znan- stveno pa je dokazano, da so ženske boljši šoferji kot moški. V Ameriki so s statističnimi po- datki dokazali, da ima vsaka de- seta ženska, ki šofira, nesrečo, dočim ima nezgodo že vsak četrti moški. Mlajše ženske imajo manj karamblolov, kot njihove starejše kolegice. Pri moških pa je to ravno nasprotno. POROD BREZ BOLEČIN O PORODU BREZ BOLEČIN - DRAGA IN ŠKOD- LJIVA ANASTEZIJSKKA SREDSTVA ALI NA- RAVNA PSIHO-FIZiČNA NAPRAVA Porod brez bolečin je bil že zdavnaj problem, s katerim so se ukvarjali zdravniki. Ko je medicina dobila eter in kioro- form za narkozo, se je zdelo, da je stvar rešena. Ko so to v praksi uporabili pri angleški kraljici Viktoriji, je postala uporaba narkoze moda zlasti v zahodnih evropskih državah in v Ameriki. Pri tem so iznašli več načinov — poskušali so s kratkotrajno narkozo v zadnjem delu poroda, med naj- hujšimi krči, pa tudi z globokim in dolgotrajnim uspavanjem za ves čas trajanja pof)adkov. V ta namen so uporabili razen etra in kloroforma tudi najrazličnejša uspavalna sredstva, celo razne poskuse sugestije, odnosno hipnotiziranja. Vse te metode pa so imele razen nedvomnih uspehov tu- di večje in manjše neuspehe in celo škodljive posledice. Z opazovanjem, .izkušnjami in znanstvenimi proučevanji so ■zdravniki dognali, da vsa narkotična sredstva, ki lajšajo porodne bolečine, poškodujejo srce, ledvice, jetra, pljuča in druge organe, tudi če jih dobi porodnica v majhnih koli- činah. Razen tega pa ta sredstva navadno tudi zmanjšajo raztegljivcst maternice in včasih celo ustavijo njeno raztezanje, tako da onemogočijo pravilen porod. Tako so bili porodi pri uporabi narkotičnih sredstev pogosto nepra- vilni, prišlo je do komplikacij in posledice so bile včasih neprijetne za mater in za otroka. Zgodilo se je celo, da zdravnikovo posredovanje ni bilo uspešno. AH torej ni rešitve? Je mar res ženi usojeno, da mora roditi v bolečinah, če hoče ohraniti zdravje sebi in otroku ter spoznati občutek materinstva? Zdaj so se oglasili še drugi zdravniki, ki so trdili, da je možen naraven porod brez bolečin. Bodočo mater je treba le pripraviti na to. zagotoviti je treba sodelovanje porodnice in zdravnika, ki vodi porod. To novo metodo so imenovali tudi psiho-fizični porod. Ideja ni bila nova. Že pred 66 leti jo je predlagal neki francoski ginek log. Toda šele trideset let za njim jo je začel propagirati v Angliji zdravnik Dick Read. Po njegovi trditvi tak naraven pojav, kot je porod, ne sme povzročati bolečin. Odstraniti je treba le strah pred porodom. Prav zaradi tega strahu pride do napetosti mišic, ki povzročajo bolečino. Dr. Read je predlagal vaje za sprostitev mišic in vaje ritmičnega dihanja. Razen tega je organiziral tudi te- čaje, ki so jih obiskovale žene od četrtega meseca nosečnosti dalje. Tam so poslušale predavanja iz anatomije in poredne psihologije. To je bila duševna priprava na porod. Toda v javnosti, zlasti angleški in ameriški, Readova metoda ni naletela na ugoden sprejem. Toda trdovratni Anglež je bil prepričan o pravilnosti svoje metode, zapustil je nehvaležno domovino in se naselil v Južni Afriki, kjer so mu somiš- ljeniki zgradili sodobno kliniko. Dr. Read je napisal o svoji metodi več knjig, ki so jih prevedli v številne jezike in tiskali v milijonskih nakladah. Nasprotnike in pristaše si je pridobil po vsem svetu. Tudi na naših porodnih klinikah si je nova metoda že nekoliko utrla pot, ponekod pa je celo našla vnete zagovor- nike med zdravniki in med ženami. PADEC IZ LETALA Poznani ameriški poskusni pi- lot Edgar Brook se je pri nekem letalskem mitingu pozabil prive- zati v letalu. V trenutku, ko je izvajal looping, je padel iz letala. Letalo je svoj let nadaljevalo, kot da se ni nič zgodilo, letalec pa je Dil dovolj priseben in je pravo- časno odprl padalo. NOV LETALSKI REKORD »Douglas Skyrocket« (nebeška raketa), letalo, ki je prvo doseglo hitrost zvoka, je pred kratkim doseglo pravzaprav fantastično hitrost 1327 milj na uro, t. j. dvakratna hitrost zvoka. Istočas- no je letalo doseglo višino 15 milj (približno 27 kilometrov). Prvo motorno kolo z avtomatičnim menjalnikom Nemška tovarna motornih ko- les Victoria je izdelala novo mo- torno kolo »Victoria-Svving«, ki ima elektromagnetne prestave in predstavlja najmodernejše motor- no kolo na svetu. Voznik pretika posamezne hitrosti kar s priti- skom na gumbe, ki so pritrjeni na vodilnih vilicah. Nov način pretikanja brzin je zanesljiv in omogoča udobno vožnjo. Velikanski stroji za kopanje lignita v Nemčiji so začeli uporabljati velikanske stroje za kopanje lig- nita. Takle mehaničry »brdavs« je visok svojih 65 metrov m vrta do globine 250 metrov. En sam tak stroj izkoplje na dan 100 tisoč kubičnih metrov lignita m opravi tako delo 50 tisoč delavcev. S temi stroji nameravajo v 50. letih izčrpati vse zaloge lignita, ki so jih pred kratkim odkrili v West- faliji. Rezerve cenijo na 6 miU- jard ton. Da bo teklo delo ne- moteno, bodu izpraznili 500 bliž- njih naselij. Rastlinstvo na Marsu Danes se znanstveniki v glav- nem strinjajo, da na Marsu uspe- vajo določene rastline. Ugotovili so. tudi približno površino obra- slega področja, ki naj bi merilo okrog 500.000 kvadratnih kilome- trov. Vendar pa ne morejo še prav ničesar povedati o tem kakšne so te rastline. Po zad-- njih poročilih se je odgovoru na to vprašanje najbolj približal sovjetski znanstvenik 'Tihov, ki je ugotovil, da ima rastlinstvo na Marsu nekatere skupne znake / rastlinstvom na mrzlih področjih našega planeta. Kaj in koliko kdo poje Ekonomski odbor Britanske skupnosti narodov je pred krat- kim objavil zanimive statistične podatke o količini živil, ki jih po- rabijo v različnih deželah. En Ni- zozemec poje po teh statistikah povprečno 101 jajce na leto, Ita- lijan 116, Danec 132, Sved 175 in Britanec 186. Surovega masla po- rabi letno vsak prebivalec Nizo- zemske povprečno 2,40 kg. Velike Britanije 4,50, Francije 6,20 in Švedske 11,09 kg. Evropejci pre- cej prekašajo Novozelandce s svo- jimi 19,89 kg. Navečji potrošniki margarine so skandinavske deže- le in Holandska, sledita Anglija in Belgija. Vedno več je takih, ki ne ločijo barv Specialist za to bolezen, slepo- to za barve in prav tako tudi za tiste, ki ponoči ne vidijo, profe- sor dr. Awlon Ridlomer iz Chi- caga, je poslal vladi ZDA poseb- no poročilo o velikem, porastu slepote Zli barve. 1838. leta je bi- lo v Ameriki 2,5 odstotkov pre- bivalcev slepih za barve, 1945. le- ta je ta odstotek narastel na 8 odstotkov, medtem ko je lansko leto dosegel ze 22 odstotkov. Na ostalih kontinentih je ta bolezen zelo redka. » Rojstva v Jugoslaviji v naši deželi se vsako leto rodi nekaj manj kot pol milijo- na otrok. Razlike od leta do leta niso velike. Pregled zadnjih de- setih let nam pove, da se je naj- več otrok rodilo leta 1952, ko je kar 498.172 novih državljanov zagledalo beli dan. Najmanj roj- stev pa je bilo leta 1947, ko je prišlo na svet smo 416.350 otrok. Po nepopolnih podatkih je bilo lani okrog 460.000 rojstev. STO TISOC GLUHIH Združenje bivših bojevnikov v Uashingotnu je objavilo, di je med ameriškimi državljani, ki so 56 udeležili druge svetovne vojne, nad 100 tisoč gluhih. Ti so izgu- bili sluh zaradi strahovitega ro- pota reaktvnih letal, ko so slu- tili pot pomožno osebje na voj- nih letališčih. PAJCJA FARMA Med živalmi, ki jih ljudje re- aijo v velikih množinah na po- sebnih farmah, niso le kokoši, svinje in drugi predstavniki ži- valskega sveta, za katere vemo, da so koristni. Na Škotskem go- jijo c'iste :n jih prodajajo ameri- škim ribičem, neki Američan se ukvarja z muhami: vsako leto jih proda okrog 3 milijone raznim zoološkim vrtovom, kjer z njimi hranijo razne živali. Najbolj ne- navadno »farmo« pa ima neki Francoz. Ta goji pajke in jih pro- daja francoskim vinskim trgov- cem, ki jih uporabljajo za to, da jim pletejo svoje mreže po steklenicah. Tako dobiva tudi vino pečat svoje starosti. DOBER TEK Med živalmi je pajek najbrž največji požeruh. Dognali so nam- reč, da poje dnevno šestindvaj- setkrat toliko hrane, kolikor sam tehta. Zanimivo je tudi, da si hrano podeli v tri obroke. Zjutraj poje najmanj »samo« štirikrat toliko kolikor tehta — medtem pa ima rad izdatno večerjo, ko poje polovico svojega dnevnega obro- ka hrane. PREVEČ UDOBNOSTI ■ Prometnih nezgod je vsak dai več. Glavni vzrok pa je sevedi povečanje prometa in vedno več- ja hitrost prometnih sredstev. So pa še drugi. Mimo subjektivnih (nepazljivost itd.) igrajo po mne- nju strokovnjakov veliko vlogo tudi sama vozila. Sodobni avto- mobili — tako trdijo, so prevei udobni. Vse preveč je avtomati- zirano, vožnja ne zahteva skoraj nikakega telesnega napora in vo- zač je premalo zaposlen. Pri vo- zilih starega tipa je moral vozač zaradi telesne utrujenosti, ki Jo je zelo občutil, večkrat počivati. Zdaj se to več ne dogaja. Utrudi se psihično a tega ne čuti, pač pa nekako otopi, njegov refleks postane počasnejši in polagoma izgublja sposobnost reagiranja, kar je mnogo nevarnejše kot te- lesna utrujenost. Podobno deluje na šoferja tudi lepa ravna cesta. VAŽNOST UMETNEGA OPLOJEVANJA V ŽIVINOREJI Strokovnjaki ameriškega polje- delskega ministrstva izjavljajo, da se umni živinorejci vedno bolj poslužujejo umetnega oplojeva- nja za zboljšanje svojih čred. Na ta način so dosegli zlasti v dr- žavi Kentucky velike uspehe. Na neki kmetiji so tri krave pasme Holstein v preskusni dobi 305 dni dale vsaka več kot 4500 litrov mleka; številne druge mlade kra- ve so pa dale na dan več kot 25 1 mleka. Vse samice živali, ki so jih preskušaU, so bile umetno oplo- jen^ Pere brez mila in Tode Neki češki tovarni pralnih stro- jev se je posrečilo izdelati stroj. ki pere brez vode in brez mila. V slabi uri opere 15 kilogramov pe- rila in ne potrebuje za to niti kapljice vodo. Namesto tega upo- rabljajo trikloretilen, ki razkra- ja masti, olja, asfalt, smole in še drugačno umazanijo. Med pra- njem se onesnaženi trikloretilen destilira v posodi z destilacijo, od kjer se rezerva čiste kemikah- je dopolnjuje avtomatično. Tak- šen aparat je velika pridobitev posebno za tiste kraje, kjer je voda vredna več kot zlato. TEKSAŠKE ČEBELE PAKIRAJO SAME SVOJ MED Neki čebelar v Texasu je izumil panj z vrči, katere napolnjujejo čebele same s svojim medom. V tej »tovarni medu« ni treba člo- veku delati drugega kot da jem- lje vrčke z medom iz panja, jih zamaši in opremi z etiketo. DEKLICA, KI NE ČUTI BOLEČIN Hči nekega pariškega delavca je fenomen posebne vrste: ne čuti nobene bolečine. V začetku so se starši male Mari s tem hvalili, kajti dojenček je cele no- či spal, nikdar jokal, niti če je bil prehlajen ali se je udaril. Ko je deklica nekoliko zrasla, je za- čelo starše skrbeti. Otrok se je smejal, tudi če so ga tepli zaradi nepokorščine, celo ko se je spe- kel na vročem likalniku in ko si je z zobmi odgriznil košček je- zika. Dekletce zdaj opazujejo strokovnjaki, vendar pravijo, da ji medicina ne more pomagati. Priljubljeno letovišče Buavn Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 12. JULIJA 19f VELIKI FESTIVAL Takšnih dnevov, kot sta bila 29. in 30. junij, Ljubljana doslej še ni doživela. Po vsem mestu, po vseh uli- cah je bilo vse živo otrok, pio- nirja, mladincev, članov Par- tizana, gasilcev, mornarjev in vsakovrstnih narodnih noš, V soboto, 29. junija, smo Sli v povorki skozi mesto, ki, je bila, kakor pravijo, 6 km dolga, saj nas je bilo v povorld vseh nad petnajst tisoč. Nadvse veli- časten je bil pogled na to nmo- žico otrok in drugih Članov. Po povorki smo se podali k počit- ku, vsaka skupina na svoje do- ločeno mesto. A prej smo se še okrepčali z izdatno večerjo, s katero so nam postregli vojaki. Še lepše je bilo v nedeljo, ko smo nastopali v posameznih skupinah, druga za drugo in ko je izvajala vsaka skupina svoje vaje. V vsaki skupini nas je bilo štiri do šest tisoč. Gledalci, katerih je bilo tudi nad dvajset tisoč, so nam ploskali in nas pozdravljali z »2ivio<;. Tudi predsednik tov. Tito je bil navzoč in nas je pohvalil, da smo se v tako obilnem šte- vilu udeležili tega festivala. Drugi dan, to je v ponedeljek, pa smo si še ogledali Ljubljano in potem smo se veselo razpo- loženi vrnili na svoje domove. Ta fesstival nam bo vsem ostal v trajnem spominu. P. E. STRELSTVO V nedeljo, dne 7. t. nu, se je pričelo okrajno strelsko prvraistvo z vojaško puško za leto 1957. Otvoritvi sta prisostvovala tu* predsednik ObLO tov. Marjan Ber- lic in zastopnik JLA. Udeležilo se ga je 63 strelcev iz 14 strelskih družin. Udeležba ni zadovoljila. Upravičeno se sprašujemo, kje so ostale družine Cirkuiane, Dester- nlk, Gorišnica, Podgorci, Ormož in predvsem Velika Nedelja ter Maj- šperk, ki sta pred kratkim prejeli nove puške. Ža nadaljnje odnosno končno tekmovanje, ki bo v ne- deljo, 14. t. m., se je plasiralo 30 strelcev, ki so dosegli nad &) kro- gov od 100 možnih. Število piasiranih iz družin je bedeče: Železničar 7, Turnišče 4, Drava 2, Delta 1, Juršinci 1 Re- ■mfint 1, Breg 1. Kidričevo 6, Sre- dišče 2, Videm2, OLO 1. Pletarna 1, Podlehnikl. Izredna vročina je bila kriva povprečnih rezultatov. Najboljši rezultat je dosegel tov. Koželj Alojz s 77 krogi, sledijo I^ura Štefan in Rašl Ignac 74 krogov (vsi ŠD Železničar) itd. Upajmo, da bodo v nedeljo do- seženi boljši rezultati, ko se bodo tekmovalci poleg prvenstva borili za medalje dobrih strelcev. Pet najboljših pa bo naslednjo nedeljo zastopalo naš okraj na republi- škem prvenstvu v Ljubljani. Šah Okrajno moštveno šahovsko tekmovanje je končano V soboto, 6., in v nedeljo, 7. t m. jc Okrajna šahovska '.ve- za v Ptuju organizirala mo- štveni šahovski turnir. Tekmo- vanja so se udeležile šahovske sekcije iz Ormoža, Središča, Ze- tal in šahovsko društvo iz Ptuja. J. kolo: Ormož je premagal Zetale z rezultatom 6:2, Ptuj : Središče 4 in pol proti 3 in pol. II. kolo: Ptuj : Ormož 7 in pol:pol, Središče : Zetale 7:1. III. kolo: Ptuj : Zetale 8:0, Središče : Ormož 4:4. Moštveni prvak ptujskega okraja je postal SD Ptuj, ki je nabral 20 točk, sledi Središče M in pol, Ormož 10 in ix>l, Ze- tale 3 točke. Po končanem turnirju je bil brzotiumir vs^ udeležencev turnirja. Razdeljeni so bili v dve skupini. V prvi skupim je zasedel prvo mesto član Ormoža Franc Horvat, drugo mesto je zasedel Edo Rudolf, sledi Ar- tenjs*, Nežmah st, vsi člani SD Ptuj. V drugi skupini je zasedel prvo mesto Franc Maurič tn Nežmah ml. V finalu je zasedel prvo mesto Edo Rudolf,- član SD Ptuj. Sledita Borjan (Or- mož), Artenjak (Ptuj) itd. Turnir je zaključil predsednik Okrajne šahovske zveze Ptuj tov. Kancler in razdelil prvfan trem ekipam praktična darila. Turnir je dobro vodil Edo Ru- dolf. Veliko nagradno tekmovanje v kegljanju .še ni končano ... Kljub veliki vročini je bilo v prejšnjem tednu veliko zani- manje za borbe na dvosteznem kegljišču 5>Drave'<. Po sedanjih izidih trenutno vodi Viktor Hod- nik, ki je podrl 35 kegljev, sledita Vukotič In Vindišman s F>o 32 podrtimi lesi. V ženski konkurenci vodi Cilika Sološi, ki je podrla 31 kegljev. Organi- zacija tekmovanja je zelo dobra in se bo končalo tekmovanje v nedeljo. Pa. flspelcs povorko v nedeljo, 7. 1. m. smo videli v Ptuju zanimivo motorizirano povorko (50 vozil) Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Ptuja, na Titovem trgu pa še prijetno slovesnost za »Dan šoferjev«. v pm^orki skozi Ptuj smo vi- deli lepo okrašena in očiščena vozila vseh vrst in vrle ptujske šoferje, ko so se z godbo DPD Svobode na čelu vozili po ptuj- skih ulicah. Na Titovem trg-u so razvrstili vozila in poslušali govor podpredsednika obč-inske- ga ljudskega odbora tov. Mar- jana Berliča in predsednika GO Združenja .šoferjev in avtome- hanikov LRS, tov. Rudija Cerarja, ki sta pohvalila ptuj- ske šoferje in njihovo večletno službeno in društveno aktivno delo. Tov. Cerar je razdelil naj- zaslužnejšim šoferjem in avto- mehanikom zaslužena prizna- nja. Ob tem dnevu so šoferje nagradila podjetja z denarnimi nagradami vrednosti okrog četrt milijona din. v nedeljo, 14. t m. se bodo ptujski šoferji udeležili sloves- nosti v Mariboru. KORISTNA UPORABA TERPEN- TINA V GOSPODINJSTVU Pri vsakodnevnem delu v gospo- dinjstvu lahko uporabljamo ter- pentin kot koristen in cenen pri- pomoček. Lahko ga uporabljamo čistega, pripravna pa je včasih tu- di mešanica, ki jo naredimo tako, da zmešamo 2 dela olivnega olja in 1 del terpcmtina. Nekaj primerov uporabe: E^hištvo se zelo lepo' sveti, če ga drgnemo z volneno krpico, ki smo jo namočili v mešanico. Pri tem izginejo vsi madeži in pohi- štvo se lepo blešči. Tudi usnjene predmete lahko čistimo s terpentinom in se po či- ščenju lepo bleščijo. Tako lahko čistimo tudi pohištvo, ki je pre- vlečeno z usnjem J Z oljnato barvo umazane obleke, predpasnike in drugo tudi lahko operemo in očistimo z vodo, ki smo ji dodale malo terpentina. Tudi volneno blago se da lepo očistiti s terpentinom. Pranje perila si olajšamo, če do- damo k 5 litrom vode 1 žlico ter- pentina in v tej mešanici raztopi- mo perilo. Vso umazanijo bomo izprale brez truda in brez nevar- nosti, da bi poškodovale perilo. 2^1o koristno je dodati zadnji — tretji vodi za izpranje malo ter- pentina. Perilo bo lepe bele barve, Oljnate madeže s stekel prav tako lahko očistimo z mešanico vode in terpentina. Molji ne prenašajo terpentina, zato jih najlaže preženemo iz omar in kovčkov s terpentinom. S krpico namažemo notranjost kovč- kov in omar s terpentinom in na- dlege bomo hitro rešeni. Tudi škrobu lahko dodamo ne- kaj kapljic terpentina in likalnik se ne bo prijemal na perilo. Terpentin pa ni uporaben samo icot čistilo, temveč tudi kot zdra- vilo. Opekline premažemo prav na rahlo s terpentinom. Pri prehladu oziroma hripavosti zelo pomagajo obloge na vratu, namočene v vročo vodo, ožete in nato poškropljene s terpentinom. Pravijo, da je tako zdravilo tudi proti revmatizmu. V sobah bo svež in prijeten zralc, če bomo vanje postavili po- sodo z mrzlo vodo in ji dodali ne- kaj kapljic terpentina. To je pri- poročljivo zlasti takrat, ko imamo pri hiši bolnika. Zato naj ne bo gospodinje in hiše, ki ne bi imela pri roki ste- ktepji^,.s tegžgntinom. RAZPORED fluorografiranja OBČINA CIRKOVCI 19/7-1957 .ob 8. uri Spod. Lov- renc p. Kapeli Za Spodnji Lovrenc; 19/7-1957 ob 11. uri Zgornji Lovrenc šola Za Zgornji Lovrenc; 19/7-1957 ob 15. uri Župečja vas pri Kapeli Za Župečjo vas; 20/7-1957 ob 8. uri Sp. Pletarje pri hiš. štev. 21 Za Spodnje Ple- tarje; 20/7-1957 ob 9. un Zg. Pletarje pri kovačnici Za Zgornje Pletarje; 20/7-1957 ob 14. uri Mihovci pri Kapeli Za Mihovce; 20/7-1957 ob 8. uri Dragonja vas pi^i hiš. štev. 27 Za Dragonjo vas; 20/7-1957 ob 10. uri Cirkovci pri občini Za Cirkovce; 20/7-1957 ob 15. uri Starošinci pri kapeli Za Starošince; 23/7-1957 ob 8. uri Stražgojnci pri Napas Alojzu Za Stražgojnci; 23/7-1957 ob 10. uri Spod. Gori- ca pri kapeli Za Spodnjo Gorico; 23/7-1957 ob 14. uri Zgor. Go- rica pri kapeli Za Zgornjo Gorico; 23/7- 1957 ob 8. uri Zgor. Ja- blano pri Frangežu Za Zgornje Jpblane; 23/7-1957 ob 10. uri Zgor. Ja- blane Gasil, dorti Za Spodnje Ja- blane ; 23/7-1957 ob 13. uri Pongerce pri kapeli Za Pongerce; 23/7-1957 ob 15. uri Šikole Ga- sil, dom Za Šikole OBČINA LEŠJE 24/7-1957 ob 8. uri Podleže pri Topolovec Za Podlože del; 24/7-1957 ob 10. uri Medvedce pri Sagadin Za Medvedce; 24/7-1957 ob 13. uri Sestrže pri Medvedu Za Sestrže; 24/7-1957 ob 8. uri Ptujska gora pri Topolovcu Za Ptujsko goro in Podlože del; 24/7-1957 ob 14. uri Majšperk pri pošti Za Majšperk, Lešje; 25/7-1957 ob 8. uri Mostečno pri Brglezu Za Mostečno, Štaten- berg del; 25/7-1957 ob 11. uri Ložnica pri Verniku Za Ložnico, Štatenbcrg del; 25/7-1957 ob 15. uri Strug pri Novak Mariji Za Strug, Varož, Stopno, Savinsko, Dežno del; 25,7-1957 ob 8. uri Pečke pri Poharcu Za Pečke in Štatenberg del; 25/7-1957 ob 11. uri Makole pri Kino-dvor. Za Makole, Dežno — del in Jelovec — del; 25/7-1957 ob 16. uri Stranske Makole pri Hajšeku Za Stranske Makole in Štatenberg — del; 26/7-1957 ob 8. uri Rudnik Še- ga Za Jelovec — del. Stari grad — del; 26/7-1957 ob 10. uri Jelovec pri Matevžič Za Jelovec — del, Stari grad — del; 26/7-1957 ob 14. uri Stari grad pri Stojnšek Za Stari grad — del; 26/7-1957 ob 8. uri Breg pri Pi- šek Za Breg, Skrblje, Stanečka vas; 26/7-1957 ob 14. uri Sveča pri Korošcu Za Sveča — del, Koritno, Preša, Dežno — del; 27/7-1957 ob 8. uri Stogovci pri Gajšeku Za Stogovce, Slape; 27/7-1957 ob 13. uri Doklece pri Pislaku Za Doklece. Janški vrh; 27/7-1957 ob 16. uri Dolena pri KZ Dolena Za Doleno in Bolečko vas; 27/7-1957 ob 8. url Grdina pri Žunkoviču Za Grdino, Svečo - del; 27/7-1957 ob 13. uri Stoperce — šola Za Stoperce; 29/7-1957 ob 8. uri Naraplje pri šoli Za Naraplje, Plajnsko, Jelo- vica; 29/7-1957 ob 14. uri Sitež pri Mohorku Za Sitež in Nadole - dd; 29/7-1957 ob 17. uri Nadole pri Vrabič Janku Za Nadole — del, Čermožiče —- del; 30/7-1957 ob 8. uri Nadole pri Potočnik Jožetu Za Nadole*— del, Kočice — del; 30/7-l'957 ob 14. tnri Dobrina pri Pletarni Za Dobrino, Kočice; 51/7-1957 ob 8. uri Žetale igri- šče Za Žetale, Čermožiče — del. ANEKDOTE Corhi na policiji Nekega dne je bil Maksim Gor- ki aretiran zaradi pohajkovanja in odgnan na policijo. Tu je po- vedal, kako se piše, pa ga je uradnik vprašal, aH je sorodnik pisatelja Gorkega. »Gorki sem jaz sam,« je odgo- voril. »Hočem, da mi dokažete!« je rekel policaj. »Sedite za mojo mizo in napišite povest.« Gorki je kmalu napisal neko povest in takoj so ga izpustili. Ta povest pa je čez nekaj dni izšla v ondotnem časniku s pod- pisom policijskega uradnika. SLAB LIBRETO Italijanski skladatelj Roš^sini je med drugim uglasbil tudi opero »Sigismondo«. ki pa je bila naj- slabše sprejeta. Sicer pa je tudi on sam ni kdo ve kako cenil. Med prvo predstavo so' gledalci pogostoma protestirali z glušlji- vim žvižganjem. Ravnatelj gleda- lišča, ki mu je bilo nerodno za- radi skladatelja, je v opravičilo dejal: »Ne zamerite ljudem, če žviž- gajo, libreto je namreč resnično slab in zasluži to ...« »To vem,« je odvrnil Rossini, »obenem pa vem, da sem se tudi jaz potrudil, da tudi glasba r.2 bo nič boljša.« boleča praznina Aleksander Dumas-sin je v ne- kih svojih romanih uporabil izraz »boleča praznina«. Ob neki pri- ložnosti je neki kritik skušal osmešiti pred družbo Dumasa in ga je v ta namen vprašal: »Prosim vas, da mi pojasnite, kaj pravzaprav pomeni .boleča praz- nina'. Nikdar ne morem razu- meti tega izraza. Ali je sploh m.o- goče, da nekoga boli praznina?« Kritik je že zmagoslavno gledal sredi družbe, ki se je pričela smejati, ko je Dumas odgovoril: »Mar vas. gospod, nikdar ne boli glava . ..?«