^H četrtek ta <3$!» • po&nlno ued ali » raMffcoro • poilljanjem m Jamsa četo leto 12 din, «teta 7 din., četrt leta fca. luet Jugoslavije SStjfta. Ntrcinlns *<> pošlje a« ap<&mUtvo ,S!oven-attagm f^ca^odarj«" v Mari-ho-i, -Ni. cest» št. 5. uh «t j do od- po---.?!' Nsročri.iiia se p!o- čute v nap ci. Je V.c io »;•■- šl. t«. Posam 2 kroni all ÄO para. Poitnin« Mhmmnmmhh .S» itiav. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO «ts*<& 30. mapoa J19SSS. Undrfttvet Konfti i SL 5, Rokopis? se m čajo. Upravništvo ma naročnino, inserei» h reklamacije. Ceite lom po dogovora. Za ' kratne oglase popu«'.. Mezaprte cije so poštnine prosta Čekovni račun poštne* urada Ljubljen« št 10.6« Telefon inlerurhai; št. itS, se. letnik. Kako pridejo' samostojneži do zaslug. S«dke niso na najbolišem glasu med ptičjim araioaa, Vzameio in odnesejo, kankoli morejo, zla-uti tak* reči, ki se svetjijo Zavoro te svo0e slabe lastnosti so postale predmet ne baš laskave ljudsko p cislovice. Krade kakor sraka, tako obsoja naše ijadstvo kradl'ivce, pa naj ti letajo po zraku &li pa hodbo no zemlji. kakšne politične srake hodijo po naši slovenski 4«fiai'i. Ni treba jih podrobno popisati. Niti ni treba povedati njihovega imena. Naš" slovenski svet prav dobro pozna naše politične srake samostojne kramijce. Kakor ti ljudje, tako še nobeden drug ni kradel aasiuge, ki so si jih pridobili drugi. To so LradJtvvei na debelo in na veliko. Ukrade^ vse, ta» j« tuia zasluga in zato tudi tuja last. Izpnva so kradli zavestno, dolgotrajna navada pa jih je take izkvarila, da mnogoteri delajo to že neza-veaioiSv ae vedoč več za razliko med lastnim in tujim živijo na politični kleptomaiyji = na bolestnem, strastnem nagnjeniu h kraji. T» svojo grdo lastnost so zopet izrazito in sijajne dokazali v zadevi bolnišnic v Sloveniji, Znar m je, d» je bolnišnicam na Slovenskem pretila ve-iika nevarnost, da jih je pristojna oblast hotela za-:lHC°v? Iznajdjjivi Droienik hitro napiše kratko poročilo na okrajna gla -varstva na Štajerskem, da. dobijo bolnišnice v Sloveniji driavno pomoč v znesku dveh milijonov K, in bodo delovale naprej. To poročilo brzojavi — vsem okrajnim glavarstvom in se na tihem radu-je nad neumnostjo tistih, ki bodo verovali, da je Drofen'k rešitelj bolnišnic v Sloveniji, Taka je tore> Drofemkova zasluga. Gotovo velika, če je te brzojave plačal iz lastnega žepa. Ce pa bo rsfain za to predložil bolnišnicam, ali pa so brzojav- čli na državne stroške ali pa na stroške kakšnega samostojnega podpornega zaklada, je ta zasluga veliko manjša in gotovo nič večja, kakor zasluga poštnega sel a. Konec Pucijeva slave. Poraz Samostojne v Slov. gor. — Vzorna disciplina naših mož in mladeničev. — Lepo uspelo zborovanje SLS. Št. Lenart v Sk»v. gor., dne 26. marca 1922. Prihod ministra Puclja v Št Lenart so pričakovali prebivalci Slovenskih goric z napeto nestrpnostjo: velika večina — naši možje in mladeniči — je bila radovedna ministrovega zagovora, maloštevilna in iz vseh vetrov zbrana peščica salonskih kmetov, raznih verižnikov itd. pa je hotela g. Puclju pripraviti dan veličastne zmage nad «klerikalnim lintvarjem«. Nakane samostojnežev so se razbile ob trdni in neizprosni disciplini naših vrlih somišljenikov, ki so priredili ministru Puclju tako «vroč« sprejem, da ne bo najbrž nikdar več hodil v Slov. gor. Naše ljudstvo je obračunalo s Puceljem in njegovo Samostojno. Naši prihajajo. Ze v ranih urah je bilo opazovati v trgu nekaj več živahnosti nego običajno. Na vsakem vogalu je bil prilepljen židovsko-kričavi lepak, ki je oznanjal velike dogodke: «Govor gospodo ministra Puclja, gospodarska ir. politična poročila gospodov poslancev SKS in — resolucije.« Na lepakih seveda ni manjkal navduševalni vzklik: «V boj za staro (žepno) pravdo pradedov slovenskih!« — Samostojni so se zbirati v gostilni Recer, našinci pa pri Arnušu. Že ob 8. uri" je bilo zbrano pri Arnušu več i stotin naših mož in mladeničev, ki so čakali na skupen odhod k Sokolski dvorani, kjer se je imel vršiti Puceljev i shod. Naši odkorakajo na zborovališče. i Par minut pred pol 9. uro so naši odkorakali po trgu. Z dvignjenim ponosom in s trdno zavestjo v srcih so stopali naši možje in mladeniči proti poslopju, kjer se j je kmalu na to vršila «nekrvava rihta«. Navzočih je bilo kakih 30 županov iz Slov. goric. Med udeleženci sta se nahajala tudi poslanec Žebot in tajnik Golob. Ko je naša velika skupina dospela do sokolske telovadnice, niso hoteli samostojneži pod vodstvom advokata dr. Goriše-ka spočetka nikogar pustiti v dvorano. Še le na odločno zahtevo in v trenutlai, ko je dospel gospod minister s svojim «generalštabom«, so se vrata «milostno« odprla. Naši so zasedli levico in središče dvorane. Samostojneži pa desnico in prostor pred odrom. Pristaš! SLS zahtevajo volitev predsednika. Shod je otvoril minister Pucelj ter poveril predsedstvo shoda svojemu pristašu gočovskemu Franclnu Kram-bergerju. Naši so burno ugovarjali in zahtevali volitve. Celo uro nismo dovolili Puclju spregovoriti. Pucelj je prosil Žebota, naj on vpliva na naše, da mu pustijo govoriti. A ljudstvo ni maralo Puclja. Kakor v Slov. Bistrici, tako se je tudi pri Sv. Lenartu g. minister kar spočetka pritoževal nad «podivjanostjo« ljudstva. Zborovanje je primerjal z zverinjakom. Dobil je tako hrupen odgovor, da nihče ni prišel prav do besede. Samostojni prvaki so rotili zborovalce, pomirjevali ljudstvo, toda bilo je — zastonj. Pucelj je obsojen. Ljudstvo ga ne mara poslušati. Komaj je g. Pucelj Spregovoril par besed, že je moral utihniti, ker je ogorčenje zborovalcev prekipevalo po vsej dvorani. Padali so vzkliki: «O davkih naj govori, o visokih taksah, o trpinčenju naših fantov v Makedoniji!« G. Pucelj pa ni dal odgovora. Skušal je govoriti o volovskih kupčijah, pral sebe in svojo stranko. Zborovalci so vpili na Puclja: «Pucljevi voli tulijo, dajte obračuni« Poslanec Žebot zakliče: «Pucelj, Mermolja! Zakaj sta se bala komisije, ki bi to zadevo preiskala? Znamenje, da smrdi!«. Pucelj je postal rdeč, Mermolja pa se je penil od jeae. Ljudstvo je zaorilo: «Ven ž nnma!« Pucelj je mogel vmes izpregovoriti le par stavkov. Njegovi zvesti prijatelji, advokat dr. Gorišek, trojiški fabrikant Schütz, nadučitelj Robnik, učitelj Ivančič, harmonika fahrikant Simonič in enaki so bili Pucljevi branitelji. Zaitlad na otoku. (Dalje.) (Jporniki so se razkropili v redko vrsto, ska-¡tato saokrog in vpili. Nekako v sredini te vrste, m »eoeej daleč za drugin^i sva šla Silver in jaz. .Tefflo ie sopel enonožni kuhar v breg in globoko m mu !e udirala bergla v kamenje in mahovje . Otf iasa do časa sem ga moral podpreti, da se ni po strmini navzdol. Bake pol milje smo naredili in približali smo s* febn planote, ko spredaj nekdo strahotno -sta-kridi. Se več krikov groze se oglasi in vse steee »apvejj „Ki mogoče, da bi bil že naš zaklad!" je pri-*op«J stari Morgan mimo naju. „Zaklad leži vendar nii robu planote!" In res smo našli čisto nekaj drugega! IH> koreničju starega debelega borovca je letel s^di zelenja — človeški kosteniak. Par cunj m ga ie še držalo. Mraz je grabil pri srcu vsakega izmed nas ob le» cogledu. ^leinar je bil!" je dejal George, ki je urav pagnmno pristopil in natančno pogledal cunje. „Kaipada!" ga je zavrnil Silver. „Škofa res :■* bedete našli tu na temle otoku! — Ampak čudno, kako leži! To ni naravna lega!" Moč j« ležal popolnoma zravnan, njegove no = ge so kazale v eno smer, roke pa je imel položene nad glavo, da so kazale v nasprotno smer. „Zdi se mi", je pripomnil Silver, „da je to-le kažipot k zakladu. Tule je otok kostenjaka, prav v smeri, kakor govori opomba na zemljevidu." Pogledali smo na kompas. Res jo bilo. Noge so ležale v smeri vzhod-ju -gorzhod proti vzhodu» „Sai sem dejah!" je vzkliknil kuhan. „To je *VtŽij>ot! — In v smeri rok leži zaklad! —■ Ampak pri moji bergli, v srce zazebe človeka, če misli na Piinlal Kajti on si je izmislil to šalo. Sest jih je bi!o z njim, ko so zakopavali zaklad, in vseh teh šcat je pomoril in enega je vlekel semkaj in gaje postavil za kažipota! — Dolg človek je bil in rumene lat,e je imeL Morebiti da je Allacdjoe, — Se spominjaš, Morgan?" „Seveda se ga spominiam!j Se dolžen mi je bil in moj nož je vzel s seboj, ko je šel na otok." „Cuuno, da ni najti noža poleg kostenjaka!" je eden pripomnil. „Flint mu ga ni vzel in £tiči ga tudi niso snedli!" „Pri moji bergli, res je!" je rekel Silver. „Zploh nobene stvari ni najti, ki jih navaidno i nosi/o mornarji seboj, nobenega drobiža, tndi ne škatljice za slanino!" „Cuuno!' je priznal Silver — „Ampak če bi še živei Flint, huda bi nam predla! Sest jih jebi-j Io in ln kosti so še ostale od njih!" „Videl sem Flinta mrtvega s fcmile svojimi oč-{ «U" je Brlpovedoral Mongan. „Mrtvega — seveda."" jB f)ridjal mornar z ob* vezano glavo. „Pa če bi strašili duhovi — FBntov duh bi strašil. Nesrečno je umrl, tale Flint i" „Nesrečno, nesrečno! Divjal je in vpil za rumom in kričal svojo «Petnajst mož —To je bD», njegova edina pesem, ki io je znat, In da vam povem resnico, še dandanes je ne monem slišati, pK da se ne bi stresel-- „Beži beži! Flint je mrtev in duhovi ne strašijo, vsaj po dnevi ne, kolikor Je meni znano, — Sedaj pa naprej za zakladom!" Stopit smo. Toda vktub sveflemu aolnou ini belemu dnevu so ti drzni roparji niso več upati posamič po gozdu. Tesno so se držali drug dru -gega m s pridušenimi glasovi so govorili. Strah jim je zlezel v kosti. «XXXII. Deloma vsled tega strahu, ki je težko legal na niihove ude, deloma da bi si odpočili po napornem plezanju v hrib, je vsa družba sedla, ko smo dospeli na rob planote. Tvorila je visok gor^HI prelaz med vzhodnim in zapaonim obrežjem in na obe stram se je odpi ral neomejen pogled na široko morje. Pred nami je ležala zapadna obal, ki sem mimo nje včeraj plul s svojim čolničem, za nami pa se je raapro-stiralo naše pristanišče z otočičem kostenjaka in nizko, močvirnato ravnico, fia onstran otočiča neizmerno morje Na »a^1 desni strani se j« dvigaj Bivši samostojnež obsoja Samostojno. Med največjim truščem se je oglasil k besedi posestnik Jožef Gungl iz Jarenine. V dvorani je nastal mahoma mir. Gungl je povdarjal: Jaz sem bil med prvimi zapeljanimi slovenskimi kmeti, ki so se pridružili Samostojni. Upal sem, da bo ta stranka res delovala za kmetijsko in delavsko ljudstvo. A kmalu sem spoznal, da se v Samostojni zbirajo največji nasprotniki katoliške vera, slovenske samouprave in pa taki, ki hočejo gospodarsko upropastiti slovensko ljudstvo. Mermolja in njegovi tovariši so ob volitvah obljubljali, kako bodo odpravili visoke davke, kako bodo znižali število in službeno dobo pri vojaštvu a sedaj vidimo, da nas vlada, v kateri sedi Pucelj, uničuje vedno z višjimi in novimi davki, da je Samostojna zakrivila, da Slovenci nismo dobili samouprave, ampak da so nas samostojni prodali beograjskemu centralizmu. Povdarjam, da je Samostojna pogin za slovensko ljudstvo. To nas je spoznalo na stotine in stotine zapeljanih, ki se sedaj vsi vračamo nazaj v našo krščansko Ljudsko stranko. Samostojni skušajo govoriti. Med velikim vriščem in truščem so skušali samostojni generali govoriti raz odra. Kar ni uspelo Puclju, je še manj uspelo Mermolji. Kakor hitro se je ta mož pokazal na odru, je iz sto in sto grl slovenjgoriških mož in mla-deničev zaorilo, kakor iz enega grla: «Ven z Mermoljo, ven ž njim, Abzug, fej izdajica. Idi v Vertojbo. Pojdi goriške Slovence reševat. Ti si prinesel k nam razdori« — Ljudstvo je sodilo in obsodilo človeka, ki je na Štajerskem največ zakrivil, da so nastale sedanje žalostne razmere. Gruče fantov in mož so se hotele navaliti na oder in le s težavo so naši voditelji preprečili, da bi ljudska množica po svoje izrazila odsodbo Mermolje, ki ni maral izginiti z odra najmanj pet do šestkrat. Srečo so poskušali še poslanec Dobnik iz Šent Janža, nadučitelj Robnik iz Št Jurja ob Pesnici, ter učitelj Ivančič iz Št Jurja ob Ščav-nici. Harmonika fabrikant Simonič od Sv. Urbana, zobo-iehnik Vogrič iz Kranjskega ter nek gosposki kmet iz Gor. Radgone. A nobeden od teh ni mogel spregovoriti mirno enega stavka. Ljudstvo jim je klicalo: «Kje imate žuljave roke, farbat ste nas prišli, nočemo vas poslušati!« Učitelj Ivančič je psoval naše može in fante s klerikalnimi in farovškimi zaslepljenci. Moral je mahoma utihniti. Za dr. Korošca, Verstovška in druge naše voditelje. Ko je Pucelj večkrat nesramno napadel naše poslance: dr. Korošca, dr. Hohnjeca, Klekla, Žebota in Roš-fcarja, je več sto glava: množica več minut klicala gromo-viti «živijo« omenjenim voditeljem. Ko ie Pucelj na grd način napadel zaslužnega dr. iVerstovška, je zbrano ljudstvo dolgo časa vzklikalo pozdrav dr. Verstovšku in vikalo: «Pucelj, sram te bodi, fejl« Kanec shoda. Nobene zaupnice Puclju. Ljudstvo Puclja izžvižgalo. Okoli pol 2. ure pop. je gočovski Kramberger na odru tiho stisnil Puclju roko in izjavil, da je shod zaključen. Dolgo resolucijo, ki je vsebovala zaupnico Puclju In Samostojni stranici, se niso upali niti prečitati. Advokat dr. Gorišek, ki jo je sestavil, je bil vsled tega silno žalosten. Ko je odhajal Pucelj in njegova garda pri zadnjih vratih z odra, je ljudstvo začelo žvižgati in klicati: «Ab-sugl« Tako se je končala Puceljeva slava v Slovenskih goricah. Pudjnovo slovo iz št Lenarta. Cee poldan se je Pucelj skril s svojo gardo v gostilna Recer. Ko je okoli 4. ure popoldan se z avtomobilom odpeljal v Apače, so mu nekateri Lenartčani in atovenjgoriški možje in mladeniči na trgu priredili mačjo mnflco. Pristaši Slovenske ljudske stranke ozir. Kmetske zve-» (o ia dan pokazali, da je strankina organizacija v Slov. goricah tako čila in jaka, da jo ne more zrahljati ne nobeden minister Pucelj in nobena goriška izbeglica Mer-fflRolj«, Slava tebi, zavedno in pošteno ljudstvo v lepih Slovenskih goricah. M i n i s i e r P. o o e 1 j na nemškem s h o d ti v Apačah, Iz Si Lenarta v Slov. goc, odkoder so odslovili ministra Puclja z mačjo godbo, je prišel Pucelj zalo potrt in klavern v Apače, kjer ga ]e pričakovala velika množioa kmetov. Pucelj se ni u -pai nifi več govoriti, pač pa je namesto njega ne- kaj »ecljal in klobasaril njegov spremljevalec Dobnik. Nato ¡e v imenu ljudstva govoril celo uro g. dr, Potzinger, ki jo z velikim odobravanjem zbrane množico našteval vse grehe samostojne in de -mokratske vlade in javno izrekel nezaupanje mi -nistru. Ljudstvo je burno pritrjevalo govorniku in obsodilo soglasno ministra Puclja in njegovo sla bostojno stranko. Minister Pucelj in poslanec Dobnik si nista upala uiti odgovarjati in sta jo lepo popihala iz zborovalnega - prostora. Minister Pu-cel; Ki se hvali, da je zastopnik slovenskih kmetov, pa je iskal in dobil zavetišča pri — gospodu graščaku. Poslanec Drofenig v stopati. Uopis iz Ponikve ob južni železnici.) V soboto, dne 25 marca, smo imeii shod slabo stojne Kmetijske stranke, na katerega je priromal sladkobesedni poslanec Drofenig. Napovedan je bil tudi Ui-ek, pa je najbrž med potjo všled bolehno -sífi onemogeL Shod je bil dobro obiskan, seveda od pristašev Kmetske zveze in socijalnih demokratov. Železničar Martin Lah je vprašal navzoče ob začetku shoda: Kdo je samostojen, naj vzdigne roko, pa glej čudo, oglasil se ni nihče. Drofenig je na dolgo in široko hvalil svo„o razkosano avtonomijo Slaven- e, k čemur mu je pritrjeval edini g. Kopinšes: iz Dcamelj, ki je bil gotovo za to na, ro-Šen in oiačan Kakor se je videlo, je pri nas na Ponikvi slabojstojnim limancam odklenkalo. Končno je Drolenig naglašal svojo dobro pošteno dušo, koliko ie dobrega storila za slabojstoine zapeljane volilce. toda vsled velikega hrušča „Dol z Droie -nigomi" je poslanec shod sam zakjučil in pričakovana zaupnica je izostala. Tako se je končal po -raženi shod slabosto une stranke, ki je na naši zavedni Ponikvi v zadnjih vzdihljajih. Živeli vsi zavedni ronkovski kmetje; oči so se vam vendar enkrat odprle! Šttsferšialanci na delu. Kakor izvemo iz Ljubljane, so tam nekateri stari pristaši bivšega kranjskega deželnega gla -varja mrzlično na delu, da razbijejo sedan.o SLS in njeco gospodarsko organizacijo in zanese o tako nove zmešnjave v vrste sedaj edinega katoliškega ljudstva. Pripravljajo brošure, iščejo urednika in predsednika stranke. Kadar bodo te priprave gotove, potem bo „ljudska" volja „ustvarila" novo stranko Samo o tem še s^ niso na čis em , ali bi se že danes ali pa šele pozneje zjedinila z iedno sedan'ih srbskih strank. Mislimo, da ra- oi sedaj ni čas, da ¿e naša katoliška in slovenska politična in gospodarska organizacija razbije >n j da bo slovensko katoliško ljudstvo odbilo kot en j mož v3ak napad na svoje vrste, ko stojo spet je -| dine in zbrane na braniku za našo slovensko in ; katoliško svobodo. j Celjsko glavarstvo in samostoi- neži. i Poslaneo Drolenik je na okrajna glavarstva na \ Štajerskem poslal brzojavno poročilo o tem, da je država javnim bolnišnicam v Sloveniji zopet dovolila podporo v znesku dveh milijonov kron, ter da bodo bolnišnice mogle delovati naprej. Namen, ki ga ie pri tem imel Droienik, je jasen: on, ki za bolnišnice ni imel absolutno nobemih zaslug, ker sta slo anske bolnišnice pred nesrečo zatvorjenja rešila poslanca Hohnjec in Brandner s svojim e -nergičnun posredovanjem, je s tem brzojavom hotel sebe in svojo stranko predstaviti kot rešitelji -co slovenskih bolnišnic. Vsakemu človeku je znano, da takšnih poročil državnim uradom nima po- strmi hrbet „Daljnogleda", na levi spodaj pa „Grič srednjega jadralka." Tihota je vladala tu gori in Čnt samote je še povečaval pogled na prazno, ne-žraemo morje krog in krog otoka, Silver je gledal svoj kompas in obračal zem -Mevfcd, „Tri drevesa", je dejal in zrl črez gozdnato planoto, „tri drevesa ležijo približno v ravni črti ¡»točiča in kostenjaka. — Igrača je, najti zaklad. — Dejal bi, da najprvo pojužinamo!c „Cisto nič nisem lačen", je godrnjal Morgan . „Ce mislim na Fllnta —»" „Ei, moj sin", mu je rokei Silver, „hvali Boga, da !e mrtev!« „Odurno grd je bil, ko je umiral!" je vzkliknil eden in se st resel. „Cisto zasinel je bil v obraz." „To e bilo zavoljo tistega ruma!" Je ugotovil George „Res, čisto zasinel je bil! To je pravi izraz!" Odkar so našli kostenjak, so govorili vedno tlite tn tiše, nazadnje so le še Šepetali. Grobna tihota je ležala nad gozdom. Kar se začuje izza drevja visok, tenek, rahlo tre,oč glas in zapoje znano pesem a Umrl je in na njegov zaboj Petnajst se jih je vrglo koj, Ju-hu-hu in Še ruma prines! Ne da se popisati, kako strahotno je vplival ta gfas - Čul se je kakor iz drugega 3veta - na te Bivjate, Vsa kri jim je izginil» i* obrazov, bledi so bih" kakor mrtvaški prt, eni sc skočili na noge, drugi pa so se v svoji grozi oklenili tovarišev, Morgan je ležal na tleh. „Flint, pri —!" je polglasno kriknil George. Pesom je utihnila, kakor odrezana, mrtva tišina je zavladala. „No, no!" je miril Silver s trepetajočim glasom in prebledelimi ustnicami „Pogum! To ie bil živ Človek, — človek, ki ima meso in kosti!" Njegove besede so vrnile pogum tovarišem, — kri jim je iznova zaplala v licih — ko se spet o-glasi skrivnostni pevec, topot pa precej daleč v stran. „Darby —! Darby —!° je vedno in vedno Zo-pet ponavljal, da je odmevalo od strmih sten strmega „Daljnogleda." Nato pa nekoliko više: „Darby! Poišči mi ruma —!" Teano so se stisnili uporniki drug k drugemu, OČI so se jim izbulil , strahotno so strmeli v nemem molku še dolgo potem, ko je zamrl zadnji klic v gozdni tišini —. „Nieeove zadnje besede!" je ječal Morgan. — „Njegove zadn.e besede pred smrt„o!" Dick je potegnil iz žepa svoje sv. Pismo in je molil. Gotovo jo bil dober človek, preden je prišel med to divjaško družbo. Silveriu so šklepetali zobje, pa vdal se Se ve 9no ni. „Noocn živ človek na tem otoku", je mrmral, „ni kedr.' čul o Darbyju, — nobeden razven nas tule —I* In sitoma ie zbral svoj zadnji pogum:; ] šil jati noben poslanec. Kar je vsakemu državljanu znano, to menda ni znano celjskemu okrajnemu glavarstvu Okrajno glavarstvo v Celju je to Drofenikovo noročilo sprejelo z veliko spošttjivost-jo, kakor da bi bilo prišlo od nadrejene državne oblasti. To poročilo je celjsko glajvarstvo ne samo vzelo na znanje, marveč ga je, kakor da b! to bilo uradno poročilo, • poslalo naprej. G. Pinkava od celjskega okrajnega glavarstva je z odlokom z. dne 11, marca 1922, štev. 3172-22, Dcofenikovo poročilo z velikim spoštovanjem poslal županskim u-radom ter jim naročil, da v tem smislu ljudstvo poduči'0 Dovoljujemo si vprašanje, od kedaj se je celjsko okrajno glavarstvo spremenilo v tajništvo samostojnežev! ? ¿a pravite domačih obrtnikova Velike težave imajo naši ljudje na kmetih, ker. nedostaie raznih koncesi.oniranih domačih obrtnikov kot so tesarj, zidarji in studenčarii. Imamo sicer Skoro po vseh naših občinah po več dobro -izvežbar.ih palirjev, oziroma pomočnikov teh obrti, med njimi tudi take, ki so že položili po zakonu predpisane izpite, a nimajo več teh spričeval in ne smejo iz\ rševati oriučene obrti, ker ne dobijo kan -cesiije. Okrajna glavarstva navadno ostro kaznuj jeio vse one, ki se pregrešijo zoper stari obrtni red. Zgodili so se slučaji, da je okrajno glavarstvo kaznovalo s pretiranimi globami domačega tesarja a'i zidarja, ker ie brez koncesije popravljal pri sosedu ali znancu svinjak, Skedenj ali sličim poslopj i Kaznujejo pa z denarnimi globami tudi posestnika, ker. si za to delo ni najel korioesiWyi-ranega obrtnika iz mesta Preganja se pridne, delavne n zmožne domače obrtnike, ki nima^ > koncesije, preganja se po nepotrebnem tudi krneti. Ha mnogih krajih je nastalo vsled tega veliko ¿'»z burjenje; poslopja propadajo, ker nikogar ni, ti bi imel pravico jih popraviti. Domači nekoncesi]o~ niran obetnik ne sme, oni pa, ki imajo koncesija* stanujeio v mestu ali trgu in so za kmetskega posestnika nredragi in preoddaljeni. Da bi vsak ¿o-» mač alir ali obrtnik napravil potrebne izpite k svrho dobave koncesije, za to mu manjka sretl stev in časa, ker je primoran oskrbovati ar«gc družino ' dnevnim zaslužkom. Poslanec Roškar in tovariši iz Jugoslav^f« skega rluba so dne 29 decembra 1921 poslali ttfi-. nistru notranjih zadev, traovine in Industrije ali Širno mterpelacijo, v Kateri =;o zahtevali, da 60 na' strogosti starega štajerskega obrtnega reda , oziroma zakona, omilijo v toliko, da se nai dovoli v bodočo domačim obrtnikom-palirjem, vsaj takim* ki so položili izpit in so že več let izvrševali obrt, samostalno, izvrševati popravila in male zgradbe* na deželi tudi brez koncesije, Minister je poslal dne 13, marca t. 1. poti 6L-153 obširen odgovor, iz katerega je razvidne, da nekatera okrajna glavarstva posebno na bivBent Slovenskem Stajerju, z vso strogostjo izvršujejo do ločila starega štajerskega obrtnega reda. — Na» Knamskem, kjer je bil obrtni red bolj prikladeiü kmetskim potrebam, tudi ne izdajejo več omejeniH koncesii za izučene obrtne pomočnike. Iz ministro^ vega odgovora je razvidno, da je ta odgovor sestavljen na podlagi poročil okrajnih glavarstev v Slovemd, katera ne poznajo razmer na deželi ter. brez ozn0 na dejanski položaj vrši o oblastno vlago. To nam potrjuje stavek v ministrskem odgovo* ru: „Okrajna glavarstva so dolžna po prijavi kot^ cesi onjranih gradbenih obrtnikov kaznovati nest, posobne „fušere." — Naše pridne slovenske Bomar čine-obrjnike torej imenuje ministrstvo po nekem d krajnem glavarstvu „fušere«" Sicor pa pravi minister, da se pripravlja nov, obrtni zakon izjednačen za vso kraljevino, v katerega bo treba sprejeti ugodnosti za stavbeni obrt» ni obrat na deželi. V tem oziru bodo poslanoi Slo- „Tovariši", je vzkliknil, „zlato moramo najti ta n» vrag in ne Človek nam ga ne bo ubranil! — Flin-ta se nisem bal, ko ¡e še živel, pa se ga tudi š& mrtveca ne bojim! Komaj četnt mil.e odtod leži sedemsto tisoč funtov zlata —! Kateri srečolov ec b® obrnil hrbet takemu zakladu iz strahu pred starim pijanim mornarjem, ki je povrh še mrtev!?*' Pa unorniki niso kazali nobenega poguma »Bik Nasprotno, vedno večji strah jim jo zrl iz obraza* Najrajši bi bili pobegnili, pa pi»več jih je bilo — strah, tesno so se oklepali Silverja, kakor bi ofi njega pričal'ovali vso pomoč. On pa je še precej dobro prema oval svoj strah. „Nikar, . ihnj" ga je svaril George na njegove zadnjo besede, „Nikar se ne skušajte z — duhom!" „Z di hom — ? Morebiti!" mu je odgovora Sii-ver, „Ampak njegov glas je dal odmev in kakor, duh ne daje sence, tako tudi njegov glas ne more dajati odmeva —!" i < ; Dokaz je bil jako slab, pa je vkljub »emu zel» pomirjevalno vdival nr praznoverne roparje. P«-» sebno George se je oddahnil. „Pa res! Tako bo!" je dejal. „Glavu pa in&te na pravem mestu, John! — Ampak, tovariši, zdi se mi, da smo vobče na napačni poti! Glas je bil sicer podoben Flintovemu, pa ne popolnoma. Prej bi rekel, da je bil to —." Ben Gunn!" je zavpil Silver, (Dalje prihadajt&i * 30. marca 1922. BLUVHNSK3 G(ISPWAR 3. stran, venske kmetske zveze, oziroma Jugoslov. kluba sta vili primerne predloge v svrho zaščite malih do -mačih oortnikov ter skrbeli za to, da se v naprej izločijo vse neumestne šikane. — Podjetniki vseh strok, katerim so okrajna glavarstva predpisala previsoke kazni, naj ne zamudijo pravočasno vložiti doi ro utemeljeno prošnjo ali priziv na upravno oblab«, II inštance v Sloveniji, katera jim sme naloženo kazen primerno znižati, v izvsanrednem «luča;u tudi povsem odpustiti. M shod pri Sv. Sloir. gor, Po Puceljevem shodu (ob 2. uri popoldne) se je vršil v posojilniški dvorani lepo uspeli shod somišljenikov SLS. Možje in mladeniči, ki so vztrajali od poi 9. do pol 2. ure popoldan v borbi na shodu' ministra Puclja, se niso vstrašili zadnje žrtve: več stotin se jih je udeležilo našega zborovanja. To je bil cvet in dika Slovenskih goric. Shodu je predsedoval naš stari in obče spoštovani somišljenik župan g. Suman iz Šetarove. Nato je poslanec g. Žebot v emournem, stvarnem in mestoma burno od-obravanem govoru razkrival krivice, ki se godijo našemu ljudstvu pod sedanjo vlado. V nazornih izvajanjih se je dotaknil najbolj perečih vprašanj sedanje politične dobe. Sklepoma je zahteval nemudni razpis novih volitev, ki bodo razbistrile nejasni in zamotan položaj. Kot drugi govornik je nastopil g. Gungl iz Jarenine. Pozval je navzoče v boj proti laži-prijateljem slovenskega ljudstva t. j. proti Samostojni m posebno priporočil agitacijo za dobro časopisje. Ob koncu je prečital g. dr. Veble naslednjo resolucijo: Proti sedanji vladi. — Nezaupnica ministru Puclju. — Zaupanje dr. Korošcu. — Zahtevamo enake pravice, revizijo ustave, avtonomije, nerazdeljeno Slovenijo in nove volitve. I. Zborovalci, zbrani na shodu SLS pri Sv. Lenartu slovesno protestiramo proti sedanjemu krivičnemu vladnemu sistemu, ki tira naš narod v gospodarsko pogubo. 2. Izražamo soglasno nezaupnico ministru Puclju in mu odrečemo pravico^ imenovati se zastopnika slovenskega kmeta. 3. Zahvaljujemo se Jugoslovanskemu klubu, osobito načelniku dr. Korošcu ter narodnima poslancema Roš-karju in Zebotu za njih požrtvovalno in neustrašeno delovanje za blagor države ter našega kmetskega in delavskega ljudstva. Izrekamo jim neomajeno zaupanje. 4. Zahtevamo izenačenje vseh davčnih bremen v celi državi po načelu plemenske enakopravnosti in socijalne pravičnosti. 5. Zahtevamo revizijo ustave in avtonomijo nerazdeljene Slovenije. O. Zahtevamo, da sedanja vlada takoj odstopi, ker nima zaslombe ljudstva in da se nemudoma razpišejo volitve v narodno skupščino. Tudi samostojneži glasovali proti Puclju. Celi zbor, tudi navzoči samostojneži so glasovali za vse resolucije. Posebno so zborovalci z burnimi klici glasovali za nezaupnico ministru Puclju. Tako je ljudstvo storilo svoje, obsodilo ne samo Puclja, ampak celo pogubo-nosno Samostojno. Železna vstrajnost naših mož. Zborovanje je bilo iskreno, živahno, nič prisiljenega. Vstrajni so naši Slovenjgoričani. Mnogi so šli zjutraj že ob 4. uri od doma, in so vstrajali od pol 9. do pol 2. ure na Pucljevem in potem še do pol 4. ure na našem shodu. Pohvalno moramo omeniti poleg vseh drugih slovenj-goriških župnij Negovo. Naš zvesti veteran in borilec za krščansko stvar, bivši načelnik okr. zastopa gomjeradgon-skega g. Anton Trstenjak je pripeljal iz Ivanjc pri Radgoni četo krepkih mož in mladeničev. Slava, trikrat slava zavednosti naših ljudi. Ob koncu shoda je naš poslanec sprejemal pritožbe volilcev in je odgovarjal na mnoga vprašanja. Bratovska obljuba. Ko je osiveli predsednik g. Suman z iskrenimi besedami zaključil res lepo naše zborovanje, so si naši možj» segli v roke in obljubili, da bo vsak v svojem delokroga deloval za prospeh naše stranke. feramiso kfmmz si m. kmetov, Gladom ees. naredbe z dne 9* 8, 1915, drž. zak. št. 234, ie biio potrebno dati vsako kupno pogod -bo in mge pogodbe o odtujitvi lastnine, ki se ni vršila le med najbližjimi sorodniki, odobriti po ta-kozvani zemljiško-prometni komisiji; navedena na-redba ]0 bila izdana, da bi brezvestni prekupče -valci kmetijskih zemljišč ne kupovali in za mastne dobičke zopet prodajali; pripomniti pa moramo takoj, da (a naredba ni veljala za mestne hiše in je bila tedaj meščanom tozadevno odprta široka pot do verižništva. Vojno je že davno konec, navedena naredba pa obsto;a še vedno dalje, seveda samo v naši Sloveniji. Kakšen pomen ima danes še ta odredba? Kakor mi le znano, v našem sodnem okraju celi čas vojne in še do danes ni bila zavrnjena niti ena taka prošnja za prenos lastnine, dobiček od tega nepotrebnega tlela imajo le odvetniške in druge pisarne, ker je vpoštevati, da stane taka malenkostna prošnja, ki obsega le nekaj vrst, enako dru -gim zemljiškoknjižnim prošnjam čestokrat po več tisoče v kron. Prosimo naše kmetske poslance, da posredujejo za takojšnjo odpravo te danes docela nesmiselne naredbe in prihranijo s tem tudi zemljiškoiiro-metnim komisijam nepotrebno in zastonjsko delo- Kralj eviaa SHS. j Ker so zavz-ela d i v J a š t v a „jugoslo s l vanskih" lašistov v Dalmaoiji vedno večji obseg, $mmmmmmi OMHSUiil škof dr. Mihael Napotili f Dne 23. marca 1922 ob četrt na 2. uri popoldne je bil po petmesečni mučni bolezni od Gospoda poklican na večno plačilo premilostlpvi naš knezoškof lavantinski. Mladost umrlega knezeškofa. Blagopokojni vladika se je narodil dne 20. septembra 3850 na Tepanj-skem vrhu pri Konjicah kot sin bogaboječih slovenskih kmetskih staršev. Živahni in nadarjeni mladenič je obiskoval ljudsko šolo v Konjicah, nakar so ga starši poslali v latinske šole v Celje, kjer je bil v vseh razredih prvi odličnjak. Rajni kot duhovnik. Po dovršenih gimnazijskih študijah je stopil v bogoslovje in bil dne 25. julija leta 1875 v Mariboru posvečen za duhovnika. Za časa okupacije Bosne in Hercegovine leta 1877—1878 je bil poklican v vojake kot vojaški duhovnik. Ko se je vrnil nazaj v škofijo, je z vso vnemo nastopil dušnopastirsko shižbo. Pod škofom dr. Maksimilijanom je bil dvorni kaplan, toda le kratko časa, kajti poklican je bil na Dunaj kot dvorni kaplan. Nekoliko pozneje je postal rektor Avgustineja {bogoslovne visoke šole) na Dunaju. .' V*: . . - Kot knezoškof lavantinski. Komaj 39 let star, je bil dne 27. septembra 1889 imenovan za knezo-škofa lavantinskega. V vrsti mariborskih škofov je bil 3., v vrsti Javantinskih škofov pa 54. Ko je postal škof, je posvetil vse svoje pisateljske sile in vso svcflo delavnost cerkveni smeri in v blagor duš svojih škofljanov. Neumorna delavnost in gorečnost za čast božjo je bila značilna poteza našega rajnega cerkvenega kneza. Skoro vsako svojih 221 župnij je v teku 33 letnega škofovanja obiskal po petkrat. Kot škof ni bil kot izboren govornik na slovesu samo v svoji vladikovini, ampak tudi daleč na okrog. Komur njegovih škofljanov niso znane njegove krasne pridige in slavnostni govori ob raznih cerkvenih slovesnostih, kot birmah, posvečevaitju cerkev itd.? Kot slavnostnega govornika ga je slavil Dunaj, ob priliki evharističnega kongresa leta 1912. ga je občudoval Sainograd, ob priliki mednarodnega raarijanskega kongresa leta 1910, Ljubljana, ob priliki katoliškega shoda itd. Za umetniško gradenje in prenovljenje cerkev je zastavil vse svoje moči in je tudi sam prispeval z bogatimi darovi. Za dobo svojega pastirovanja je posvetil okrog 30 deloma novih, deloma prenovljenih cerkev. Komur niso znane krasne cerkve: v Vojniku, v Čadramu, na Teharjih, na Vidmu, v Št Pavlu, v Žalcu, na Dolu, v Cirkovcah itd., zlasti pa čudovito lepa bazilika Matere Milosti v Mariboru, lurška cerkev v Rajhenburgu ? Rajni je v težkih in burnih časih svetovne vojske, za časa preobrata do zadnjega svojega zdihljaja vodil požrtvova' o in spretno svojo obširno vladikovino. S prepričevalno besedo je svoje v bedi se nahajajoče škofljane bodril k neomejenemu zaupanju v božjo pomoč in boljšo bodočnost. Bil je velik zaščitnik in podpiratelj revežev. Pomagal je revežem kjerkoli in kakorkoli je mogel. Za naše bedne Haložane je izposloval velik papežev dar. žv.to'^.-.^. •• -'Vr. ...... BlagopcAojnik kot pisatelj. O gorečnosti in delavnosti rajnega pričajo številni njegovi spisi. Ze v svoji mladosti je mnogo pisal. Kot sin kmetskih staršev je obelodanil že leta 1873 prvi svoj narodno-gospodarski spis v mariborskem «Vestniku« pod naslovom : «Kmetijstvo, kot podlaga izobrazbe«. V «Slovenskem Gospodarju« je v letih 1879—1883 objavil svoje «Potopisne črtice z juga«. Leta 1884 je izdal knjižico: «Kratek pregled bosanskega slovstva«. Ko je pa postal škof, je po-setil vse svoje pisateljske zmožnosti cerkvenim zadevam. Samo slovenskih knjig in spisov je izdal nad 25, vseh skupaj pa nad 100. Omenimo samo nekatere najvažnejše cerkveno - zgodovinske knjige kot: «Sv. Pavel, apostol sveta in učitelj narodov«, «Sv. Viktorin, prvi ptujski škof in mučenik«, «Bazilika Matere Milosti v Mariboru«, «Imenopis konjiške nadžupnije« itd. Večino njegovih spisov pa obsegajo njegovi prelepi pastirski listi. Blagopokojnikova odlikovanja. Rajni knezoškof je bil papežev hišni prelat in prisednik prestola, rimski grof, po najvišjih prejšnjih odlikovanjih je bil še le pred tedni, ko je ie bM težko bolan, odlikovan z redom sv. Save L stopnje, bil je častni član in pokrovitelj mnogih pobožnih družb in dobrodelnih društev, častni občan občin Bezina, Konjice okolica, Tepanje, Sv. Peter v Sav. dolini itd. * * « Zadnji dnevi našega nadpastirja. y mescu septembru lanskega leta je naš nadpastir obolel na črevesnem raku. Zatlo bolezen ni zdravniške pomoči. Od tistega časa je še sicer delal za svojo vladikovino, zajedno se je tudi pripravljal na smrt. Ob priliki, ko Je bM slovesno spreviden s svetotajstvi, je v prelepih besedah navduševal duhovnike j in vernike, da naj ostanejo neomajeno zvesti večnim resnicam sv. katoliške j Cferkve. Odkrito je prosil odpuščanja duhovnike, ako bi bil katerega kedaj raz-žalil, vse odpušča tudi sam iz srca. Telesne moči so ga vidno zapuščale, kajti uživati ni mogel skoro prav ničesar. Strahovita bolezen ga je popolnoma spremenila tako, da bi ga zadnje dni ne mogel nihče več spoznati, čeprav je bil prav krepke narave, bila ga je dobesedno sama kost in koža. Tolažbe jp v svojem trpljenju iskal le v Bogu. Z angelsko potrpežljivostjo je iz ljubezni do Zveličarja prenašal mukepolno trpljenje v bolezni. i . > .. .. litru iVJf>. t,-■*•< Na mrtvaškem odru. Truplo blagopokojnega našega nadpastirja so v »oči od 28. na 29. marca položiti na mrtvaški oder v škofijski palači. Velika obednica, kjer se nahaja mrtvaški oder, je preoblečena v črno sukno. Na sredini dvorane je kovinasta krsta, v katero je položeno truplo, oblečeno v škofovsko obleka. Na visokih svečnikih gori na desni in levi strani po 15 sveč. Ti svečniki so med zelenjem prav lepo porazdeljeni. Vsa dvorana je prav okusno okrašena z Javorom. Nad mrličevo glavo je ena palma. Pogled na z fevorovimi piramidami okrašeno dvorano je veličastno-turoben. V škofovi kapelici, ki se nahaja tik dvorane, bodo služili sv. maše zadušnice številni škofje, ki se bodo udeležili pogreba. Na tem mestu bodi še tudi pohvalno omenjeno, da sta mestni pogrebni zavod, kakor tudi cvetličar Cvilak storila vse, da dostojanstvu pokojnika primerno, veličastno okrasita žaljno dvorano. Pogreb pokojnega vladike. Pogreb našega blagopokojnega vladike se vrši v pondeljek, 3. aprilu ob 8. uri zjutraj od škofijske palače na Slomškovem trgu št. 19. Truplo se bo slovesno blagoslovilo in preneslo v stolnico, kjer bodo opravljene mrtvaške molitve. Okrog 10. ure se začne slovesna sv. maša-zadušnica, za tem bo pridiga, nato pa sprevod v baziliko Matere Milosti pri frančiškanih. Cerkveni pogrebni govor bo imel v stolnici ljubljanski knezošRof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki bo vodil tudi pogreb. Testament rajnega škofa. Za vse dobro in plemenito vneti blagopokojnik je tudi temu primerno razdelil svoje premoženje v res plemenite namene. Za reveže so namenjene velike svote. Glavni dedič je pa mariborsko Dijaško semenišče, v katerega se sprejemajo in v njem vzgajajo revni dijaki, da se posvetijo duhovskemu otanu. Tudi se je spomnil raznih katoliških društev v Mariboru, katerim je sporočil svojo hišo v Mariboru. V tej hiši bi naj imela ta društva svoj dom — svoje zavetišče. rl M f |e narodni poslanec dr. Anton Korošec stavil na ministra notranjih zadev obširno interpelacijo, G. dr, Korošeo navaja med drugim, da so nacijona- j listi ivrofiekrvni, narodno navdušeni petelini) na j padli v Splitu podpredsednika Hrvatske ljudske stranke Stanko Baniča ter dva uradnika Zadružne gospodarske banke. Ko je Banič padel na tla, so fašisti hodili po njem. Dobil je težke poškodbe« Oblasti ne nastopajo proti fašis om, vsled česar še raste siodnjim pogum v vedno večji meri. Dr, Ko- : rošec zahteva, da naj vlada nemudoma pobije gi- j banje jugofašistov, sicer bi bilo ljudstvo navezano na samopomoč. Ljudstvo, ki ne pripada organiza- 1 oiji fašistov, naj se oborož5 Muslimani se že zopet k u j a j o. — Dne 27. i■ m. je prišlo v zbornici do nemilega razkola med obema* skupinama muslimansk a poslancev, Na dnevnem redu je bil zakonski načrt o samoupravah oblasti in okrožij. Proti so govorili v imena svojih skupin poslanci: Brodar (Jugoslov • klubX Pejovič (republikanec) in KpsOvar (socialdemokrat) Nato je prečital odvojeno izjavo muslimanski ooslanec Šalih Baljič (pripadnik dr, Spa-hove avionomistične skupine), Govornik je izjavil, da je muslimanska organizacija dobila zaupanje naroda samo radi tega, ker je zagovarjala avtono-mistično stališče. Ta točka pa je bila v klubu muslimanskih poslancev odložena za kasneje, ker je bilo jasno, da ostala več na ne popušča od centralizma. Muslimanski poslanci so bili uvedeni, da bo vido» danska ustava državo utrdila na zunaj in znotraj, ali pričakovanja centralistov se niso izpolnila Notranje razmere v državi SHS so vsak dan slabše. Nesoglasja med Srbi, Hrvati in Slovenci so vsak dan večja. Kdo je temu kriv? Nihče drugi kot oni, ki so zagovarjali centralistično ureditev države. Govornik je končal: Zakon, ki ga vlada predlaga, bo izzval nove nemire in poslabšal položai. Izhod iz sedanjega položaja je edinole sporazum med vsemi tremi plemeni. Sedanje pokrajine nai ostanejo, država pa se naj ne uredi samo po željah srbskega, temveč tudi hrvatskega in slovenskega naroda. (Ploskanje na desnici.) Muslimani so glasovali za ustavo, ker je z ustavo prišla doba zakonitosti in ker so bili muslimani dve leti izven zakona. Dajte sporazum s Hrvati in s Slovenci1, to je klic treznih muslimanov ob 12. u-ri. 11 po .lancev broječa skupina dr, Spahe je glasovala proti vladnemu predlogu. Muslimanska ministra Omerovič in Vilovič sta vsled razkola v poslanskem klubu naznanila svoj odstop. Muslimanski poslanci: Dr. Spaho (avtonomist), Šalih Baljič, Ajanovič, Alič , Hamid Kurbegovič, Kapetanovič, Milkovič, Pazde-rao in Mašič bodo najbrže vstopili v Hrvatski blok. Centralisti Iščijo dozdevno svoje dosedanje najbolj še sotrudi e v tabor kulturno mislečih nasprotnikov belf^r:„ skih porodičarjev. Vsekakor je nastop avtonomi '. onih muslimanov vreden velike pozor -nosti. Francozi in mali narodi. Pračf kratkem so na konferenci iinančnih strokovnjakov zastopali Francozi načelo, da lahko dobijo države male antante samo tedaj posojilo, ako se podvržejo popolnoma nadzorstvu upnikov v vseh finančnih in gospodarskih zadevah. Država, ki i-šče posojilo, bi morala pred svojim parlamentom določiti in tudi takoj začeti razne finančne in gospodarske spremembe, posebna komisija velesil bi se pa prepričala, če so ti ukrepi dobri, in šele v slučaiu. da je vse v redu, bi mala država lahko dobila posojilo. Komisija upnikov bi pa ostala v državi ter nadzorovala uporabo posojila. Na ta način bi velike države male seveda popolnoma podjarmile in o samostojnosti malih d^žav v kateremkoli oziru ne bi moglo biti niti govora. — S takimi nakanami se bavi francoska pol tika, vlada pa prav rana zatrjuje, kako se nje vsi mali narodi za «pljivo oklepajo. To so Francozi povdarjali tudi sedaj, ko s« z Angleži še vedno prerekajo glede smernic gen ivske konference. Angleži niso popustljivi samo napram Rusin, temveč tudi napram — Nemčiji, Francozi bi pa radi Rusijo izmozgavali, in tudi Nemčijo kolikor se le da potlačili. Zadnja francoska nota Angležem pravi, Ša se proti Nemčiji popusti lahko samo nekoliko v trgovskem, a drugače pa 1 nobenem pravcu. — Francoska nasilna in grabežljivo polit ka preseda že vsem treznim državnikom in angleški ministrski predsednik je izjavil, da je Anglija pripravljena tudi sama priznati Rusijo če bi F/ancozi ovirali in nasmo-iovali icmu na genovski konl -onci. Ta mir, pri katerem so imeli francoski jjo '.ako važno be -sedo, ie „oborožen" mir in ne . dolgo ostati --niti na videz. Tudi mali narodi se bodo otresli — «vojih spon. Rusija. Ruski del-egali genovske konferenc k tako dolgo ne gredo v Italijo, dokler jim italijanska vlada ne da jamstva za popolno varnost. Rusija dobro pozna italijanske faš?st9 in no-6e, da bi se njeni delegati s temi divjaki o- bliž.e seznanili. Knasin, sovjetski komisar in del ga t, je izjavil, da Rusija nikakor ne misli na svobodno trgovino, kakor si jo na zapadu predstavljajo Sovjetska vIada noče odpreti vrat raznim političnim špekulantom in obdržala bo nadzorstvo nad vso trgovino in vsemi zvezami, dokler bodo kmetje in delavci na vladi. — Trocki je izjavil dopisnikom — nemških listov, da nosijo krivdo današn e gospo -jdarske nesreče x Rnsiji beli gardisti-caristi in pa antantne vlade, ki so jih podpirale. Kraje ob Volgi so največ pustošili češki legijonanji. Orijentalska konferenca. V Parizu je dne 26. t. m, zaključila posebna konferenca antante svoje delo in razprave o orijen- i talskih narodih in državah. Konferenca je odločila, da ostPiie Carigrad glavno mesto Turške, Grki naj izpraznijo Malo Azijo, morske luke pridejo pod nadzorstvo zaveznikov, gospodarska neodvisnost Turške se mora upoštevati, Grki naj bi dobili polotok Gaiipoli in ko se vse to uredi, bi zavezniške čete zapustile Carigrad, Tedaoske novice. Kraljeva poroka. Dan poroke kralja Aleksandra z rumusko princezinjo Marijo je določen za 1. junij. Nekaj tednov pred poroko pride princezinja-nevesta v Beograd, kjer bodo določili natančen spored poročnih slavnosti. Za dovršenje del na novem kraljevem dvorcu je vlada zopet dovolila kredit 2,300.000 dinarjev. Naša bodoča kraljica Marija se z vso vnemo uči srbohrvaščino, a kralj Aleksander pa se je lotil učenja angleščine, ki je materni jezik rumunske kraljice. Umri je pri Sv. Trojici v Halozah dne 20. marca po kratki mučni bolezni g. župnik Peter Zirovnik. Pogreb se je vršil 22. marca dopoldne. Zadnje besede mu je govoril v slovo njegov prijatelj in sošolec P. Ladislav Hazemali. Blag mu spomin! Naj v miru počival Ob tej priliki izreka žalujoča Zirovnikova obitelj najsrčnejšo zahvalo vsem njegovim veleč. gg. duhovnim sobratom, ki so ga spremljali k zadnjemu počitku, nadalje gospej Pep-ci Strašil, Mimiki Plevčak, Roziki Horvat, učiteljstvu od Sv. Vida, g. Tombah, g. Belina, rodbini Rodošek, doma- | čima gg. kaplanoma za poklonitev prekrasnih vencev, učiteljstvu od Sv. Trojice in Sv. Duha, kakor tudi vsem sorodnikom, znancem in faranom za obilno udeležbo. Umrl je v Ciglencah pri Sv. Martinu obče priljubljeni mladenič Jakob Poštrak vsled prevelike žalosti za 28. januarja t 1. umrlim očetom. Bil je značajen in pošten I mladenič. N. v m. p.l Za razdelitev države na oblasti in sreze so glasovali v skupščini in so to seveda tudi izglasovali. Našim po-licajdemokratom se ie strašno mudilo in zlasti Kukovec je silil svoje srbske demokratske in radikalne pajdaše, da se podvizajo s to nazadnjaško nakano. Glasovalna ma- i šina oblastnikov je seveda dobro poslovala, pokazalo se je pa vendarle, da nasilje oblastnikov tudi doslej zveste j pristaše odbija. Muslimanski poslanci so se ob priliki tega glasovanja razdelili in pričakovati je, da se tudi njihov poslaniški klub te dni končno razcepi. Že dolgo časa je bilo opažati dvojno smer med muslimanskimi poslanci eni se trdno držijo korit, ki jih daje in obeta Pašičeva i vlada, drugi se pa vračajo med ljudstvo ter pazijo na njegove zahteve. Vlade se držita oba ministra in še polovica poslancev, ki bi se tudi radi vrstili na ministrskih stolčkih, drugi del se pa bliža opoziciji, ter je sedaj tudi iiroti razdelitvi glasoval. Muslimanski poslanec dr. Ku-enovič je bil že od vsega začetka proti vladni politiki in sedaj se mu približuje tudi bivši minister dr. Spaho s svojimi tovariši. Ko so ti muslimanski poslanci glasovali proti razdelitvi, je eden izmed njih takole izjavil: «Dolgo | smo zaupali vladi in to tudi javno priznali. Toda pričako-| vanja centralistov se niso izpolnila. Položaj v državi se ni j zboljšal, ampak se je še poslabšal. Notranje razmere v ! državi so vsak dan slab Je, nesoglasja med Srbi, Hrvati j in Slovenci so vsak dan večja. Kdo je temu kriv? — Nih-; če drugi, kot oni, ki so zagovarjali centralizem.« — Vladna , | skupina muslimanskih poslancev šteje dosedaj še 13, nasprotna, avtonomistična pa 11 poslancev. Pinkava in samostojneži. Na okrajnem glavarst. u v Celju posluje kot komisar gospod Pinkava. Ta gospod se smatra ne samo kot državnega uradnika, marveč tudi | kot priganjača za falitno stranko samostojnežev. Ko mu je poslanec Drofenik poslal brzojav o tem, da se bol-i nišnice na Slovenskem ne bodo zaprle, je to poročilo službeno pokorno juvil županskim uradom z naročilom, da v tem smislu podučijo ljludstvo. Gospod Pinkava je gotovo interesantna oseba, ko ji bomc odslej posvetili več pozornosti. Ne vemo, ali bo to g. Pinkavi prav. Mi smo ! s tem čakali malo predolgo. Mlini ob Muri. Poslanec Žebot je v Beogradu izročil glavnemu ravnatelju carinarne spomenico, v kateri je '• zahteval, da se dovoli prebivalstvu zopet voziti žito v mline ob Muri in tuUi hlode na tamošnje žage. Dne 27. 1 t. m. je dospela iz obmejnih občin velika dep"tacija žu- >. i panov in posestnikom. Poslanec Žebot in župnik Vračko sta vodila odposlanstvo h g. okr. gl /arju dr. Lajnšiču. — Okrajni glavar je na to šel z odposlanstvom k glavnemu carinskemu upravitelju g. Petroviču. Isti dan popoldne se je odpeljala komisija sestoječa iz g. Petroviča, okr. komisarja Mulačekar poslanca Zebota, župnika Vračka, posestnika Supaniča in strokovnjaka Sesslerja na lice mesta ob meji. Tarn so čakali komisijo župani, velika množica ljudstva. Po večurnem razgovarjanja se je sklenilo, da bo carinarnica -opet dovolila prevoz žita v nemške mline in hlode na žago ob Muri in sicer pod pogoji, kakor je bilo dosedaj. Upamo, da bo čez 14 dni za-! deva popolnoma urejena, tako, kakor zahteva ljudstvo. Ministri pripravljajo 50procentno povišanje — ; vseh železniških pristojbin. Doslej so vse storili, | da zanemarijo promet, da napravijo iz potovanja I po železnici pravo muko, da blago drči v negoto -vos t in propast, sedaj bodo navijali še cene brez -končno m brezmejno. Tajništvo Slov. ljudske stranke v Celju prosi člane ; Kmetske zveze, ki želijo od tajništva ustmena pojasnila ; ali posredovanja, da opravijo svojo zadevo prav kratko! ; Tajništvo ima mnogo posla, strank prihaja v tajništvo če- . | dalje več, zato se s posamezniki ne rrtbre razgovarjati : nad potrebo. Stranke si naj že prej potrebno pripiavijo, da bodo svojo zadevo pri tajiuštvu kratko opravile. Ce le mogoče, naj si svojo zadevo doma kratko, pa jedrnato napišejo in spis izročijo tajništvu. Tako sebi prihranijo morebitno dolgo pripovedovanje, tajništvu pa mnogo dragocenega časa! Opomnimo pa, da smo vedno priprav- j ljeni člane Kmetske zveze v vseh zadevah podpirati, jim j dajati zjasnila in posredovati. Samo prosimo: kratko! Cim krhjše se mudimo s posameznimi strankami, tem več lahko tajništvo stori za vsel Pozdrav! Zaupnike, ki Se niso odgovorili na zadnjo okrožnico, prosimo, da to po možnosti v najkrajšem času store. Za "zpopolnitev pregledne evidence krajevnih organizacij KZ rabimo točnih podatkov. Tudi nepovoljna porocáa ;»o potrebna, da se razvidi položaj v dotični občini. T^MBtve-SLS v Mariboru. Izobraževalna društva pozor! Neka «UmeüúSca propaganda« v Ljubljani, ki si je postavila nalogo, rao«irjal£ «šund«-literaturo med slovensko ljudstvo, sedaj p ožilje izobraževalnim društvom dve knjigi brezverskega Čefike-ga pisatelja J. S. Macharja. Prva nosi naslov «Strup iz Judeje«, — tako namreč imenuje katoliško vero. Za uvod ji je pridejan odlomek nekega govora dotičnega pisatelja, ki na nesramen in studen način blati vse, kar je t »vezi s Kristusom in njegovo Cerkvijo. Iz tega uvoda je že jasno razvidno, da imata obe knjigi (druga se imenuje «Konfesija literata«) namen, zastrupljati src« slovenskega ljudstva. Zato vsako knjigo, ki pride od ((Umetniške propagande«, — brezobzirno nazaj! V tolažbo staršem, sorodnikom in znancem pogrešanih vojakov. Martin Sotešnik, Marija Reka v Savinjski dolini, se je vrnil po sedmih lotih i* ruskega ujetništva in nam Je poslal sledeče p i sme „Ni je menda slovenske hiše, ki ne bi bila okusila bridkosti in krutosti vojne. Premnogo naših mož in mladeničev je padlo, še več je bilo vjetih in veliko je še danes pogrešanih, o katerih no vedo sorodniki in znanci, ali še živijo, ali pa jib je davno že in neznano kje in kdaj objela maika smrt. Največ naših slovenskih fantov in mož je izginilo v Galiciji in na Rusko-Poljskem v letih 1014—16. Iz galiških in ruskorjoljskih planot so romale četa za četo naših vrlih fantov in mož v rusko ujetništvo. Vojska je minila, ujetniki so se začeli vr&~ čafl. Mnogo se jih je vrnilo, osobrto lansko leto ta kih iz Sibirije, ki so bili proglašeni mrtvim in so že njihovi sorodniki in znanci davno obupali na<9 njihovo povrnitvijo. Koliko je še takih v Daljni S5 biriji, k P so izginili neznano kam ob začetku, voj -ne v Galiciji, a so še danes zdravi in koma] ča kajo, da bi se razmere toliko uredile, da bi se že lalhko vrnili k svojcem, znancem ter prijateljem. Zverinski otroci. Nekaj neverjetno groznega se je zgodilo te dni v Bodencih v Prekmurju v družini Mihaela Makari, ki je bil skromen kmetič, kateremu ste pomagali pri delu dve hčerki. 17 letna Francka in 17 letna Reza, ki je pa živela omožena z Janošom Veren pod očetovo streho. Stari, 54 let stari Makari je bil svojčas pravdár in je zapravdai del svojega zemljišča. Ta prisili, ptodaja ga je spametovala, opustil je pohode na sodnijo in ^ačel na vso moč štediti, da bi zopet lahko dokupil, kar je zapravil pravdarskim potom. Radi stiskavosti očeta ste se vedne zaganjali v njega njegovi hčerki in zet. Družina Makari ie živela v vednih prepirih. Obe hčerki in zet so sfdenili, d» se znebijo starikavega starca nasilnim potom. V noči od 19. na 20. marca sta pograbila hči Terezija in njen moé starikavega starca, Frančiška pa ga je mahnila s sekiro po glavi, da se je pri priči onesvestil. Onesveščejtegn se potem vsi trije zadavili z vrvjo. Da bi pa odvrnili od sebe sum uboja, so očeta kot mrtvega obesili na železni klin in poklicali sosede, češ, glejte, naš oče se je. sara obesil. Na lice umora došla sodna komisija, pa je takoj razkrinkala zverinske zločince, ki so sedaj pod ključem v Murski Soboti. Samomor v valovih Drave. Pred nedavnim časom smo poročali v „Gospodarju", kako je nežna * no kam izginil na povratku iz Limbuša v Maribor železniški pripravni Anton Perko. O njegovem zar gonetnem izgmu so krožile najrazličnejše govorice, izmišl otine ter ugibanja. Sedaj pa so našli Perkovo truplo v Dravi pri Orešju blizu Ptuja — Pri pregledu trupla utopljenca niso izsledil? pra¡»¡ nobenth znakov nasilne usmrtitve. Gotovo in do-gi.ano je, da je Perko ali po nesreči padel v r®* ko, ali p8 je izvršil samomor. O roparskem umoru, kakor se je glede slučaja Perko prvotno domnevalo, ni niti govora, ker. so našli pri utopljen« cu: črno usnjato listnico, legitimacijo, sliko, razglednice, poziv k vojaškim vajam, žepni nož» ur© in nekaj denarja. Zopet vlom v cerkev. Pred nedavno so se «večer skrili neznani lopovi v župno cerkev v Tržišču pri Mokro-nogu. Ko jih je mežnar zvečer zaklenil v cerkev, so biB brez skrbi celo noč na delu. Ko je mežnar zjutraj odklenil cerkvena vrata, so drug za drugim pošvigali is cerkve. Odnesli so dragoceno monštranco in ciborij. — Hostije iz ciborija so pometali na tla pri glavnem oltarju, Cerkvene roparje zasledujejo, toda dosedaj brezuspešna Za Dalmacijo se vlada še doslej ni pobrigala» da spravi ubogi narod svoje pridelke: vino in olje v denar ali pa v zameno za neobhodno potrebna živila, ki bi odvrnila strašno lakoto, ki preti vse® dalmatinskim krajem. V samem Bakru Čaka 60vaf gonov dalmatinskega vina na kupca* ki pa ne — pride cd nikoder. Cena vina je padla na 1200 kron od hektolitra. Velike tatvine v Brodu. «Brodske Novine« poročajo: V četrtek so neznani zlikovci vdrli v manufaktumo trgovin no Medžič i Zmirič. Ukradli so gotovih oblek in drugega blaga v vrednosti preko 100.000 K. Dan poprej je v isti trgovini popravljal brodski ključavničar R. N. kliučav-nice, vsled česar je padel sum takoj na njega. Mani*-fakturnega bjaga sicer niso našli več, pač pa je policij» iztaknila večjo množino železnine, ki je bila ukradena pri tvrdki Gyory in Tausig. Potres v naših južnih krajih. Dne 24. t m. so občutili v Beogradu in okolici, v Sarajevu, Tuzli in Rumi več precej močnih potresnih sunkov. Potres, o katerem se tollr kanj piše, ni zahteval nobene druge žrtve, kot en stari hišni dimnik v Rumi, ki se je vsled potresnega sunka zm.šil. Nesreča na morju p i šibeniku. Zadnje dni je razsajal ob dalmatinski moi ¡ki obal isilen vihar, takozvan) široko. Nedaleč t d Sibenika je ta vihar zalotil na odprtem» morju ladjico jadernico, katero je prekucnil in so utonili: 1 otrok, 1 vojak, 1 ruski obmejni stražnik. Zasledovanja „odmetnikov" (hajdukov). Iz P le* vlja poročajo, da sta bila dne 21. t. m. v bližini sela Mtialoviči ubita neki Bejkola Josovfč ki K# sta Za~ič iz istega sela Preiskava je ugotovila« da so izvršili umor sledeči muslimanski ha.dukii brat e Derviš, Simoš, Sepic, Djadiš in Rusin R®' povič, sorodnik zloglasnega hajduka Jusila Raí** A 30. maroa 1922. bIiOJtJ!iNS&.i (jr.OSROiiAitj 5, stran. ▼iča. Zandarji so nemudoma zasledovali zlogjas -»o peterico ubijalcev, ki so se poskrili v neko u-trjttio kočo, obdano z gostim drevjem. Na poziv o-rožnikov, da se naj> brezpogojno udajo, se odgovoril» z množico strelov iz pušk. Ob tej priliki sta bitu žandar Gjorgje Bojovič in seljak Maša Neš-koviB težko ranjena. Borba se je nadaljevala, a fcajfl*kom ni bilo mogoče priti v okom, ker je bila koča zgrajena iz kamenja Po večurnem odmoru ae jo liedža Rapovič, sorodnik zločincev, prikradel v. bližino koče ter jo neopaženo — zapalil. A Redžo so lopovi ubili ter skušali pobegniti, To se jim ni posrečilo,, ker so .iih žandarji postrelili. Opozarjamo vnovič naše cenjene naročnike in inse-rente, ki stavijo razna pismena vprašanja bodisi na uredništvo ali upravništvo, da naj vselej priložijo za odgovor potrebno znamko, kajti brez priložene znamke ne more Jati ne uredništvo in tudi ne upravništvo nobenega pismenega odgovora, ker bi to preveč obremenilo upravo. Poverjeništvo vojnih invalidov v Slovenjgradcu izreka vsem p. n. darovalcem in posetnikom društvenega veneta, ki so stem pripomogli do znatnega uspeha podpornega sklada za tukajšnje vojne žrtve, najiskrenejšo zahvalo. Tudi gospodu F. Potočniku se izreka najprisrč-nejSa zafivala za oddajo večje količine usnja in podplatov po najugodnejši ceni v prid tukajšnjim vojnim invalidom. Bog plati! Išče se Andrej Čuš, posestnik v Gabemiku, občina Sv. Lovrenc v Slov. gor., ki je dne 18. marca t. 1. odšel. Je majhne postave, star 50 let, oblečen v sive hlače in suknjo črne barve. Koliko je dosedaj znano, je bil na Jožefovo ('19. Al.) okoli poldneva pri svojem bratu v Stojncih, župnija Sv. Marko niže Ptuja. Prosimo torej, ako ga je kdo kje vigel ali pa se z njim srečal, naj to sporoči njegovi ženi Jeri Čuš v Gaberniku, pošta Juršinci. Podpisani izjavljam, da stopim iz Samostojne kmetijske stranke in pristopim h Kmetski zvezi. V Galiciji, dne 91. marca 1922. Alojz Veber, posestnik Nabiralnik. Na gostiji Krajnc—Fišer pri Sv. Rupertu v Slov. gor. so nabrali veseli svatje 250 K za Kmetsko zvezo in 250 K za bralno društvo pri Sv. Rupertu. — Na svatbi Roškar—Valner v Gor. Gasteraju se je nabralo 132 K za Kat gospodarsko in bralno društvo «Edinost«. — Pri Sv. Lenartu so zložili naši vrli somišljeniki ob priliki Puceljevega poraza 316 K za sklad KZ. Živeli darovalci! Iskrena hvala! — Na gostiji Žinko—Zadravec na Hardeku pri Ormožu se je nabralo za Orla 810 K in za KZ 308 K. Živeli posnemovalci! Naredila jč. ¡duhovščini in vernikom glede «nrii kaezoško.a dr. M. Napotnika, V zmislu večkrat izražene želje preminulega gospoda knezoško-la so 5. kušni pastirji naprošeni: 1, Da dajo brž pO prejemu tega poročila ob primernem dnevnem ¿asa najmanj pol ure v treh presledkih zvoniti z največjim zvonom v župnijski cerkvi in če mogoče iodi v morebitnih podružnicah, 2. Da naznanijo vernikom smrt hlagopokojnega nadpastirja in jui Spomnijo, da naj molijo za njegov dušni mir. 3. Da odredijo za dan pogreba med 11, in 12. uro pred-poldne ali ob & su v naslednji točki naprošenega mrtvaškega opravila) vsaj polurno zvonjenje z vsemi zvonovi. 4. Da povabijo župljane k1 slovesni mrtvaški sv. maš, ki bi se naj v župnijskih cerkvah shižiia ali i.a dan pokopa, ali pa drug prime-pflm daa po pravšnjem oznanilu, Gospodarstvo. Vinska razstava na II. ljubljanskem ve- od 2, d® 11. septembra 1922. Tfriirski in sadjarski odsek Slov. kmetijski ¡družbe v Mariboru je pripravljen prevzeti tudi za to let« prireditev vinske razstave na ljubljanskem velesejtnu v svoje roke, toda le za slučaj, ako se ogiaoi zadostno število udeležnikov. Naprošeni so tedaj vsi oni gg. vinogradnik^, ki se nameravajo udeležiti leošnjega vinskega sej-a»a, da nemudoma prijavijo odseku svoj natančen naslov ter letnike 111 vrste vin, ki jih nameravajo j raasUv.ti. Vinogradniki! Udeležba na vinskih sejmih' je | lahko najboljša in najuspešnejša reklama za naša r-aa, voda prireditev mora biti velikopotezna ter enotno izvedena. Le skupen, enoten nastop in stroga kontrola razstavljenega blaga nam zamore priborili priznanje in uspehe na vinskem trgu, ki So irajna vrednosti, Vse drugo bo naši skupni stvari, našim skupnim interesom le škodovalo in ugo-fion utis lanske prireditve kmalu izbrisalo. -Geslo nam torej mora biti: „Ce se že udeležimo, mora biti udeiežba Častna in mora lansko prireditev v vsakem oziru prekositi!"" V tem smislu prosimo vse p. n. vinogradnike, de «snkrat, da nam eventuelno udeležbo na vins -ke«i sejmu vsaj do 15. aprila t. 1, naznanijo! lovec slovenskega vina v Čehosloi Kot odposlanec Slov. kmet. družbe k čehoslovaški-jugoslovenski trgovinski anketi, ki se je vršila v Pragi v dneh 14., 15. m V t. m. sem proučil razmer« na češkem vinskem trgu *> zapreke, ki ovirajo uvoz neiega vina v čehoslo-▼aško, kakor tudi, kako bi bilo ovire odstraniti. Da zamo-rera interesente o vsem tem osebno informirati, sklicujem sestanek interesentov za izvoz vina iz Slovenije v Celje, na dan J. aprila ob 2. uri popoldne v Narodni doav Ker je stvar ?.elo važna, vabim zlasti vsa vinarska, kletarska in gospodarska društva, zadruge in vinske trgovce, Id se barijo z eksportom vina, dalje večje vinogradnik? k» pa tovariše strokovnjake, da se zanesljivo udeleže tega sestanka. Na delo, dokler je časi B. Skalicky. Postopanje pri uvozu sodov iz inozemstva. Iz Beograda poročajo : Finančni minister je po zaslišanju carinskega sveta rešil, da se spremeni predpis od 13. julija 1921 in dopolni v toliko, da odslej carinarnice ne bod* odpravljale na žigosanje sodov, ki prihajajo iz inozemstva, a co priglašeni v povratku in žigosani z žigom drtdve, b katere prihajajo, Ako ne bodo imeli takšnih žigov ali pa so ti žigi sumljivi, se bodo sodi odpravljali v meroizkusne urade na žigosanje po gornjem predpisu. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je : 4 bike, 65 volov, 215 krav, 8 telet in 10 konj. Skupaj 302 komada. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče : poldebeli voli 1 kg žive teže 21—32 K, plemenski voh 21—28 K, biki za klanje 28 K, klavne krave debele 22—25 K, plemenske krave 16—22 K, krave za klobasarje 12—18 K, molzne krave 16—22 K, breje krave 16—22 K, mlada živina 17—28-K za 1 kg žive teže. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 36—48 K, H. vrste 30—48 K, meso bikov, krav, telic 36—48 K. Telečje meso L vrste 48 K, druge vrste 40 K. Svinjsko meso sveže 68—80 K. Svinjski sejm v Mariboru. Na mariborski svinjski sejm dne 24. marca t 1. so pripeljali 91 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 6—8 tednov stari po 600—800 K, 3—4 mesce stari 1000—1100 K, 5—6 mescev stari 1200—1400 K in 8—10 mescev stari po 1600—2000 K. Tržne cene v Maribom. Na mariborski sejm dne 24. marca t. 1. so pripeljali špeharji 6 vozov svinjskega mesa po 75—80 K, 12 vozov zaklanih svinj cena 72—90 K za kg, 28 vozov krompirja cena O K kg. Nadalje je bilo na trgu: 2 vreči pšenice po 14 K liter, 3 vreče rži liter po 12—13 K, 6 vreč ječmena liter po 10 K, 10 vreč koruze liter po 13—14 K, 8 vreč ovsa liter po 8 K, 3 vozovi ajde liter po 10—12 K, nadalje 15 kokoši komad po 130—180 K, 8 gosi komad 125—200 K, 25 kuncev komad po 30—50 K, kozlički komad po 240—320 K, liter fižola 13—14 K, česen kg 36 K, kislo zelje kg 16—20 K, kisla repa kg 8 K, jabolka kg 28 K, mleko liter 10—12 K, surovo maslo kg 140—160 K, mast 96—100 K in eno jajce 3.50—4 K. Cene kožam: kože junca do 24 in pol kg 11.60, od 25 do 29 in pol kg 13.10—13.30 č. K, od 30—39 in pol kg 14—14.20, od 40 kg dalje 15. Volovske kože do 24 in pol kg 10.50, od 25—29 in pol kg 11.80—12, od 30 do 39 in pol kg 14—14.20, od 40—49 in pol kg 14.10 do 14.30, od 50 kg dalje 9.50—9.60. Kravje kože do 24 in pol kg 10.30, od 25—29 in pol kg 10.90, od 30—39 in pol kg 11.30, od 40—49 in pol kg 11. Bikove kože do 24 in pot kg 9.50, od 25—29 in pot kg 10.60, od 30—39 in pol kg 10, od 40—49 in pol kg 6.30, od 50 kg dalje 7.20. Konjske kože 6. Telečje kože po teži 17, 17.20, 20.60, 18, 17 č. K po kg. Cene za seno v Mariboru. Na mariborskem trgu dne 24. marca 1922 je stal meterski stot sena 500—600 K, otave 750—800 K in slame 450—500 K. Blaga je bilo razmeroma malo. ŽiUii trg v bučki, Banatu in Slavoniji. V teh krajih so žitne cene v zadnjem času naglo padle. Dovoz pšenice in koruze je velik, ker je VTeme ugodno in ker so setve še precej dobro prezimile, so kmetovalci silno popustili s cenami. Na nizke cene je deloma vplivalo tudi dejstvo, da je bilo malo povpraševalcev. V posameznih krajih je pšenica padla na 15.50 K, v Bački, Banatu, v stari Srbiji in Slavoniji so bili sami prodajalci in nikakih kupcev. Vsled padca naše valute pa je v preteklem tednu kupčija mirovala, tako, da so se cene zopet dvignile. V Vojvodini stane pšenica 17.50 K, koruza 13, moka O 23.50 kron, moka za kuho 22.50, moka za kruh 12 K. Če bo vreme ostalo ugodno je pričakovati nadaljnega padanja cen. ,-J'«S Licitacija starega železa se vrši v Mariboru dne 24. aprila ob 10. uri predpoldne v Dravski vojašnici. — ¡—' _ .jftrfii Glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu. Vkijub zelo neugodnemu vremenu se je dne 25. t. m. zbralo lepo Število hmeljarjev iz vseh delov Savinjske doline. Jz obširnega poročila o delovanju društva v minulem letu posnamemo sledeče: Društvo je imelo 193 udov, za 105 mani nego le'a 1920, Zalibog, da so med hmeljarji ljudje, kateri uživajo ugodnosti, katere je to društvo izposlovalo, za društvene namene pa niti vinarja ne darujejo. Društvo je v minulem upravnem letu, t. j. od zadnje skupščine kq danes izgubilo vsled smrti dva člana, in sicer živinozdravnika Josipa Kodre-ta iz Žalca in Ant. Vicanta iz Gomiiskega. Ohranimo jima časten spomin! Poročila o vsakokratnem stanju hmeljskih nasadov je društveno vodstvo sestavilo osem ter jih objavilo med drugimi listi tudi v „Slov, Gospodarju", in jih pošiljalo tudi ministrstvu za poljedelstvo, pokrajinski upravi, oddelku za kmetijstvo v Lmbljam, Zvezi čeških kmeliarjev v Zatcu in pa Hmeljarskemu društvu v Tršieah na Moravskem . Množina leta 1921 pridelanega hmelja se ceni na okroglo 4200 meterskih stotov, torej mauj, nego se je pričakovalo. Zalibog, da v tem oziru ne moremo priti do natančnejših in zanesljivih podatkov. Ceno lanskemu pridelku so bile zelo nestanovitne. Ko so začeli koncem mesca julija in začetkom mesca avgusta kupci plačevati hmelj iz leta 1920 po 90, 100 in 130 K za 1 kg, takrat so že hmeljarji sklepali na izvanredno visoke cene za novi pridelek, kar se je tudi spolnilo. Kakor že v društvenih poročilih povedano, se je koncem av -gusta plačevalo že po 200 K za 1 kg hmelja; cena je potem polagoma naraščala na 250 K za 1 kg in pozneje so domači prekupci prodajali naš hmelj celo po S30 K za 1 kg. Jugoslovanski hmeljarji bi z ozirom na padajočo valuto lahko dosegli še višje cene, dočim bi bili češki hmeljarji pri rastoči var luti bolje storili, ako bi bili ves svoj pridelek prodali takTat, ko je bila cena najvišja, to je po 7200 č K za 50 ko, ali približno 288 1. K za 1 kg. Iz tega je razvidno, da je hmeljska prodaja velika u-metnost katero si hmeliarji nikdar v polni meri prisvojili ne bodo. Hmeljska prodaja je takorekoč igra v loter i, vendar velja Še vedno staro nače -lo: Prvi resni kupec v pravem Času — najboljši kupec! Naš Emeljski okoliš je leta 1921 skupil za prodani hmelj pri povprečni ceni 200 K za 1 kg — Tudi lani so se razpošiljala brzojavna tržna . poročila iz 2atca pismenim potom vsem poverjenikom celega okoliša in tudi posameznim, boli oddaljenim večjim hmeljarjem. Vse to je povzročilo našemu društvenemu tajniku obilo dela in zahtevalo njegovo neprenehano navzočnost med glavno sezi-jo v Žalcu. Od nekaterih odjemalcev je prejel tajnik za ves trud le pismeno zahvalo. Društveno vodstvo je tudi v minulem letu opominjalo hmeljarje potom lepakov na lepo in čisto obiranje, na pravilno sušenje in pravočasno basanje hmel;a, jim je preskrbeto 10 vagonov premoga v svrho sušenja hmelja ter je tudii obiralcem preskrbelo za 50% znižano voznino na progi Zagorje, Brežice, Zidanmost, Celje, Maribor, Marenberk . Državna železnica se upira podeliti obiralcem iste ugodnosti. Letos hočemo tozadevno prošnjo zopet ponoviti. Društveno vodstvo je imelo 10 posvetovanj. — Razen že navedenih poročil je društveno vodstvo razglasuo po Časopisih tudi članek: „Kako bodočnost ima izvoz našega hmelja na Angleško?" Dne 5. maja m. L je društveno vodstvo sklicalo veliki shod hmeljarjev in drugih davkoplačevalcev v Savinjski dolint v to svrho v Žalec, da se ugotovila, da ie sedanji sistem in mera obdačeaja osebnih dohodkov in vojnih dobičkov nezdružljiv , njega izvršitev kruta, v brezštevilnih slučajih krivična itd. Delegacija ministrstva iinanc za Slove-niio v Ljubljani je vlogo Hmeljarskega društva rešila dne 31. 8. 1921 ter izjavila, da "resolucije shoda z dno 5. 5. 1961 niso utemeljene. Društveno vodstvo in tukajšnja hmeljarna sta napravila dne 30. 4. 1921 na ministrsko predsedstvo dobr i utemeljeno vlogo, s katero se je vlada po zvala, naj izposluje našemu hmelju uvozno dovol-| jen;e na Angleško; prizadevanju se pa od strani angleške vlade ni ustreglo. Kake uspehe bodemo dosegli z novimi tozadevnimi poizkusi, ne moremo ; prerokov ati. ¿¡SB^m Hmelj. Na hme'jskem trgu v Žatcu je v pretekli do-| bi vladalo precej živahno povpraševanje po hmelja. Cene so se gibale med 3100—3300 K za 50 kg. Živahno je bilo tudi povpraševanje po tujem hmelju, ki so ga plačevali po 2600—2800 č. K za 50 kg. Stanje hmeljskih nasadov je zlasti v Savinjski dolini precej ugodno, Nove smernice v lesni industriji (Piše lesni industrijalec iz Savinjske doline). V zadnji številki «Slov. Gospodarja« sem čital članek izpod peresa pohorskega gozdnega posestnika o novih smernicah v lesni industriji. Misli v članku so za gozdnega posestnika, ako bi se uresničile na zadružni podlagi, dalekosežnega in zelo dobičkonosnega pomena, Pohorje, in drugi deli Slov. Štajerja, ki so bogati na gozdovih, bi lahko zelo veliko storili za povzdigo lesne industrije v Sloveniji, ako bi se kmetje — gozdni posestniki ali lesni producenti združili v enotno močno medsebojno zvezo na odločno zadružni podlagi. Taka skupna veleindustrija bi si morala staviti nalog: od kmetov nakupljeni les izdelovati in ga prodajati naravnost kosumentom, ne pa prekupcem. Vsi gozdni kraji Štajerske bi naj potom svojih občin osnovali posebna lesna društva kmetov-posestnikov gozdov. Te občinske lesne zadruge bi morale skleniti, da bo cfo kupovale les naravnost pri kmetih in ne od prekupcev, ker le na ta način bi se plačal kmetu les po pravi dnevni ceni. Dosedaj pa se dogaja, da se proda les 4—5 krat; predno dospe v roke onega, ki ga res potem uporabi. Številni prekupci zaslužijo pri tem veriženju 50—200 K pri kubičnem metru lesa brez pravega napora in dela. V občinske lesne zadruge bi se včlanili vsi gozdni posestniki dotične občine in potem bi se prodajal ta les naravnost tovarnam, rudnikom in drugim konsumentom in bi se na ta način onemogočila prodaja lesa iz rok v roke in kmeta se ne bi odiralo. Te občinske lesne zadruge bi morale les tudi izbrati po razni kakovosti kakor: rezan les, tesan les, okrogel les za žago, les za rudniške jame. les za brzojavne droge, les za tanin, za toporišča itd. Druga razpredelba lesa bi naj bila: hrastov les, borov, smrekov, jelkin, mecesen, bukov, jagnetov, topolov, črešnjev, kostanjev, hruškov, jesenov itd. Vsaka taka zadruga bi morala imeti tudi natančen seznam, koliko je na prodaj v njenem okolišu lesa te in one vrste. Vse občinske lesne zadruge Slov. Štajerja bi se morale strniti v enotno, veliko lesno Zadružno zvezo. Zveza bi si morala najeti zanesljivega lesnega trgovca, ki bi prevzel vodstvo raznih lesnih industrij zveze. Kot strokovni vodja lesne zveze bi imel ta trgovec nalog: voditi lesne industrije, voditi bolniške olagajne za delavce, poverilo bi se mu vodstvo zavarovalnin zoper nezgode, vodstvo plačevanja davkov. Ta vodja bi tudi prodajal sortiran les zveze konzumentom in nikakor ne prekupcem. Moral bi gojiti trgovske zveze z inozemstvom. Prodajnih pogodb ne bi sklepal sam, ampak sporazumno s posameznimi zveznimi odseki, ki bi porazdeljevali dobiček na posamezne občinske lesne zadruge in te zopet na svoje člane — gozdne posestnike. Ako bi se ravnokar opisano uresničilo, bi lahko dobili kmetje posestniki gozdov za svoj les 50 odstot več kot danes, ko so izročeni na milost in nemilost iaznih lesnih špekulantov ter prekupcev. Kakor hitro bi se osnovale lesne zadruge, bi se moralo začeti misliti na ustvaritev tvornic za izdelovanje lesnih stavb, strešnih stolov in drugih lesnih izdelkov. Te tvornice bi morale biti vsekakor tudi na zadružni podlagi Zadružne zveze bo treba temeljitih porazgovorov in raz-motrivanj. Vsi, ki se zanimajo za prodajo in izdelavo lesa naših gozdov na zadružni podlagi, naj napišejo svoja tozadevna mnenja in jih bo «Gospodar« objavil. Lesne cene. (Stanje z dne 26. t m.) Za kubični meter franko, naloženo na štajerskem, se plačujejo nastopne cene: Hrast: prvorazredni hlodi (prima blago) 3800 kron, slabše blago 2600 K; drugorazredni hlodi 1600 do 1100K. Hrastovi hlodi za furnire 4600—3400 K Najfinejši hrastov les 8200—7000 K; hrast na zrcalni rer B* stran« 8LiOV«N8K$ itaSPDmit 30. marca 1921, 13^000—9000 K; izbrano hrastovo blago 17.000 do 15.000 K; hrastove deske, do 5 cm debele 8000—6000 kron, čez 5 cm pa 8600—7000 K. — Mehki les: rezano blago 1700—1500 K, tesan les 1100—900 K. Bukev: hlodi brez grč 700—600 K. Breza: hlodi za cveke 700—600 K. Rudniško-jamski les: III. vrsta 350—340 K. Okrogel, mehek les: m. vrsta 700—600 K. Kostanjev les za tanin (čreslovino) kg po 120 K; brzojavni drogi 700—650 K. Ž e I. p r a g i, hrast komad 120—90 K. Bukova drva, 1 seženi 1200—1100 K. Mehka drva, I seženj 900—800 K. Koliko premoga se izkoplje v Sloveniji? V Sloveniji bilo v preteklem letu 22 premogokopov v obratu, iz kron, O avstrijski kroni in nemSki marki nI poročila. Dopisi. erih se je izkopalo 1,284.018 ton premoga, od kate-s«ga odpade na Trbovlje 41 odstot. Državna last sta samo premogovnika v Velenju in v Zabukovcih, vsi ostali so zasebna. last Tolikokrat slišimo in čitamo ime borza in navadni kmetski človek ne ve, kaj je prav za prav borza. Borza pomeni kraj, kjer se redno shajajo trgovci, posredovalci in druge osebe večjega tržnega mesta, da se porazgovo-rijo o trgovinskih opravilih in sklepajo med seboj vsakovrstne pogodbe trgovskega značaja. Glavni znak borze je v tem, da se na njej na podlagi plačilnih cen določajo povprečne dnevne cene. Borza je kraj večjega tržnega mesta, kjer se ob gotovem času zbirajo trgovci in posredovalci gotovih panog, da sklepajo sporazumno trgovske posle in določajo povprečne dnevne cene. Glavni znaki vsake borze so sledeči: I. Blago, o katerem se trguje na borzi, mora biti nadomestno. 2. Vsaka borza mora biti organizirana na podlagi borznega štatuta, borznega reda itd. 3. Borza določa in notira tečaje blaga, ki se na njej trguje. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 308— 319 naših kron. Za 100 čehoslovaških kron je plačati 570-600 in za 100 laških lir 1615-1632 naših Sv. Jakob v Slov. gor. Naše izobraževalno društvo priredi na velikonočni pondeljek igro «Mojstra Križnika Velika noč«. Priredi se tudi lep srečolov. Začetek ob 3. uri popoldne. Sosedi in domačini prav iskreno po-vabljeni! Sv. Benedikt v Slov. gor. Pri nas letos smrt prav močno kosi. Umrlo je že nad 20 oseb. Te dni smo spremili k večnemu počitku pri Sv. Ani na Krembergu umrlo Ivanko Vakaj. Rajna ie bila pridna mladenka in vestna gospodinja pri gospodični Filomeni Seigfried, katera je i)rav po materinsko skrbela v bolezni in ob smrti za vanko. Z vsem trudom ji ni mogla omejiti nesrečne bolezni, katera ji je končala njeno mlado življenje v 26. letu. Bodi ji žemljica lahka. Konjice. Dne 15. marca smo pokopali Julo Kumer, podpredsednico" Dekliške zveze, v kateri je vneto delovala kot odbornica od njene ustanovitve. Bila je za vse dobro vneta, vzgledna družbenica križevske družbe, delavna doma in v društvih, poosebljena dobrodelnost Kako jo je ljubila in spoštovala cela fara, je pokazal veličastni pogreb. Orli in Orlice so se ga udeležili v krojih, pevski zbor je zapel dve ganljivi nagrobnicL Blag ji spomin, svetila ji večna luči Dobniske toplice. Sezona se začne že dne 24, aprila. Duhovniki, uradniki in častniki imajo do 15. 6. in od 1, 9. do 15. 10, 50%. popusta. Duhovniki s'3 naj pravočasno oglasijo pri dobrnskemu župnika zaradi stanovanja v družbeni hiši. Pristopite k družbi, dobite prosto stanovanje!; Vransko. Naša Kmetska zveza se izvrstno razvija! — Dozdaj je pristopilo h Kmetski zvezi nad 500 članovi • ' * c > - . tfflmmt Vsemogočni Gospodar življenja in smrti je po svojih nam nerazumljivih sklepih odpoklical svojega zvestega služabnika na večno plačilo: Prezvišeni in premilostljivi gospod Dr. Mihael Napofnik, knezoškof Lavantinski v Mariboru, Njih Svetosti papeža hišni prelat in prisednik prestola, rimski grof, doktor bogoslovja, po najvišjih prejšnjih priznanjih pred kratkim odlikovan z redom Sv. Save I. stopnje, član in pokrovitelj mnogih pobožnih družb in dobrodelnih društev, častni član večkatenb občin itd. itd, so po šestmesečni hudi bolezni, katero so prenašali s svetniško vdanostjo v voljo božjo, po večkratnem prejemu svetih zakramentov, okrepčan z apostolskim blagoslovom rajnega papeža Benedikta XV., dne 28. marca 1922, ob pol 14. uri, v 72. letu življenja in 47. letu duhovništva mirno in blaženo zaspali v Gospodu. Skozi 33 let so z oznanjevanjem božje besede, s pastirskimi listi in z drugimi spisi ter na škofijskih sinodah neutrudno učih in k zveličanju vodili svoje duhovnike in vernike, katerim Jih je Sveti Duh postavil za škofa. Njihovo delo bo v neminljivem spominu! Pogrebne svečanosti se bodo vršile v pondeljrk, dne 3. aprila t 1. Ob 8. uri zjutraj bo truplo v hiši žalosti, Slomškov trg 19, blagoslovljeno in tam v spremstvu duhovščine preneseno v stolno cerkev, kjer se bo pel mrtvaški oficij. Ob 10. uri dopoldne bo slovesna mrtvaška sveta maša, cerkveni govor in blagoslovitev mrliča. Zatem bo slovesni izprevod k baziliki Matere Milosti, kjer bodo preminuli Nadpastir v grobnici prav pod večno lučjo položen k počitku do vstajenja mrtvih. Duša nepozabnega kneza in škofa bodi duhovščini in dobrim vernikom za vselej priporočena v pobožno molitev! Večna luč naj jim sveti, naj počivajo v »iru! V liarifcoiu, dne 28. irarca 1922, „ ,, , .,_.. ... ' Ka-ik. Lavantimkii stolni kaptfelj. . - v; i Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok nog in lesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zo lekarnarja Fellera prijetno dišeči «Elsafluid«. močnejši in boljši, kakor francosko žganje ta priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 Specipkia niča skupaj z zamotom in poštnino pošiljat Bugea JT, Feller, Stubica donja, Elsafcrg 341, Hrvaška Vsak je zadovoljen , kdor kupuje pri tvrdki Franc Mastek v Maribora m* fitev« nem trgu štev. 16. Kdor se še ni prepričaj na* a «* pa zabi ogledati najbogatejše zaloge vsakovrafeega ad in platna in videl bo, da kupi res najceneje te najbolj ffk,t- fr,klno ib k0'?- UUlrC. fra&tTo priredi dae 9. »prila po veiernicak t ptostorili g. Za j ko, poprej Boj ko, glsdidiik» predstaTO: Inguljeni «in Prijatelji poltene cabate prisrino rabljeni i Bralno drnltvo Sr. Marko niže Ptuja ima dne 2. aprila 1922 r dmgfcrenlh pso štorih Posojilnioe eb 16. ari redni oW.nl ihor 826 Sprejme irSS^ mren ima tadl nekaj rrta la nji-*®i «i »e i**e pri Urtattkii D. u. PuHera it 2. 226 Mlin »u »eaJaTo B lope no»© iuit a velik ■ trktrn ©fe l«p| w$tg blia« kelcdrora ia maite. MFadov r nprarai&m žbs Izgubila stara XI let, rojena v «Mini Ker bile potta ProMoia. fcifcke. m p« iaiaja pod drcfhs ioMaMa. P« ko n m n»baj». jo tuj jaof. JTCoriian a Verk, je,t pri »,. Ptw*< aa Ifedr. Sola. p. Bodjlut. pse Žagi VoiAnA/t 15. let ilar nniec T UjeilCL, p3£tenih starie», n r moji uagarni tak«; sprejme, —kraja g;aooT»nje in nekaj obleke dobi pri aieai. ICar«l us»'sr-8r. Troji ji r Slo». gor. 1—8 81« j affio arssate *a«ja Obn», Uta^bez, Loška ali« 15. }—g 920 Stare kupuje mkaiek, Sr. Lenart r 81or pm. 1—3 52« Na prodaj J-SS; brnsni ktrnai Tt.sk«. ia bruni ht«)ai m htm httmlt Jog:p Planin«, fiofateG. » 8 228 Vabilo na XV. redni obilni zbor Ljudske posojilnice v Celju, ki se vrši v nedeljo, dne 9. aprila 1922 ob 110. uri d®>. poldne v posojilnični posvetovalni«!. D aevni r ed : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva, 3. Potijenje računskega zaključka z« 1. 1911. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Sprememba pravd. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bit sklepne®, rrii steno uro kasneje drug občni zbor, ki sklep« twe« orira na navzoče število zadružnikov. Na*« Is Ivo. ¥ Občni zbor Spodnještajerske ljudske posoiiMce Mariboru, registrov&ne z«drage z neoMejene se vrši dne 18. aprila 1922 ob 10. uri dopoldsae v «rad! nih prostorih v Mariboru, Stolaa aha» C DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnje« nasprotnikov. Hvalili so ravno edino brežiški ofaraj kot tisti, ki se je v «naprednjaštvu« izkazal med vsemi drugimi okraji cele Slovenije. Ne bili bi pisali o teh žalostnih ubojih in umorih niti erkice, a prisilno izzvan izjavljam v imenu resnice, da je edini resnični vzrok podivjanosti ljudstva v tem okraju fflberalno samostojna—socijalistična vzgoja in hujskari-if». Mtd ■ obtoženci, oeir. obsojenci so sami prjstaši nasprotnih strank, ki niso živeli ne po božjih, ne po cerkvenih napovedih. Tisti, ki zahajajo v naša izobraževalna društva, ki so vinjeni v naši stranki m v naših organizacijah, tisti, )*aria Bogu, niso taki divjaki Res je, kar pravi člankar v omenjenem dopisu: «Trpba bo temu (brežiškemu) ki je glede izobrazbe zanemarjen do skrajnosti, pNwetiti veliko paznost v izobraževalnem delu, da bo ljudstvo na višjo stopnjo kulture«. Toda te izobrazim« nikdar ne bodo prinesli ne demokrati, ne samo-ne socialdemokrati, ampak edino le Slovenska stranka s svojimi organizacijami, ki so oprte na resnična načela krščanskega svetovnega naziranja. tn z veseljem vam lahko poročam gospod urednik, 4> volitvah ibetnli nebesa na zemlji, pa do-i*§daj mso ¿»polnili niti ene svojih obljub, pač pa so sa-nifa» sebi napravili nebesa na zemlji in si napolnili pražite tepe. _$& isbnboij bo misei katoliških organizacij v Posavju edovaia, tem manj se bodo dogajali tako žalostni dota čas, upam, ni več daleč. Že prihodnje volitve, nestrpno pričakujemo, bodo pokazale velikanski efc naših .il v Posavju. Ljudstvo ne bo šlo več na nattat hujskačem, temveč hoče temeljito popraviti o napako zadnjih volitev. Poročal bi vam še eno in drugo, pa je pismo že nekoliko predolgo, pa še ob priložnosti kaj več! k-intm stamo še eno željo v imenu vseh organizacij Slov. (jKKie ». muke v Posavju, da bi namreč silno radi videli s* kraikeai 6vojega neustrašenega in nesebičnega vodi-Korošca v naši sredini. Povejte mu to našo —č. 8. Načrti o najnovejših načinih hlevov umne govedo- in konjereje. 9. Načrti o najnovejših načinih gnojnih jam in jam za ' gnojnico s kanalizacijo. J 10. Načrti o predelovanju že starih hlevov, njih popravo v prid živinoreje. 1 11. Načrti o napravi toplih gredic v povzdigo zgodnje ! spomladne zelenjave. 12. Načrti o napravi cenih sušilnic za sušenje sadja. Pri vsakem načrtu pride zraven poseben popis ter - pojasnilo načrta. Vse to se dobi za en vagon okroglega, zdravega, < uluščenega, zračno suhega, borovega ali smrekovega, ali ' hojevega jamskega lesa, tranko v vagon naloženo vseh : postaj Slovenije; les je dolg od 2 in pol do 7 metrov, od 10 cm na tankem do 24 cm srednje debel, dobava v letu 1922. Ker so s tem podjetjem zvezani visoki založni stroški, se bode lahko ustreglo le tedaj, ako se dobi najmanj 50 naročil in ako se naročila pošljejo do 10. aprila ly/2 na naslov: KOROŠEC DRAGOTIN, stavbenik, BRASLOVČE. " Hišni mlin umetnimi mlinskimi kaaai,' 'kateri kepah ai potreb io, 14 irn- ajth, b 8?ilenih «it, 8 reSst, 6 i-^fov, s»?rava 3a iijčeaja sdro c», ¿moloona s» is-1 en a» pogon ni jernisa*. pot ebnie 2 do a in nol kosjtke jnodi j« d* prodaj. Cew» K 1'jOOO, Naslov laiMka: Fr* ajo M;he'iS, trgovec, Z»7rie |i Ptsja. 3-S 18 Kupi Zanesljiv «n ali vît me v ntjnra srednje powutTo, kjer bi se takko vpeljala aii je i« «pe- la ix vm doiaia lali s ve&latoüu Ijncn asojsrsiVa ofirt. i'ovniifcvne )l; o iri J a dokoienice fgamaSe), obleke, deinike, palice, tržne torbice, potovalne kušare, ročne torbice, motvoz (špiga) nudi v veliki izbiri, po solidni ceni Mm LAH, f^ari^sr, Glmni trg 2. . • "-WfctVinawvMjçm 11"» |»H»IWÍM|W M|I<—Í>)B<[ Požar! SEMENA Pozor! vseh vrst zanesljivo kaljiva ter prave voščene sveče, galico in vse špecerijsko blago najceneje pri tvrdki i—10 200 I. DEČKO, Celje, Glavni trg 10 ti farne cerkve (preje Nli ai Hofovar) podruž-n ca Ljubljanska cesta št. 4. Istotarn se kupi vosek, laneno seme ter sploh vsi deželni pridelki po najvišji dnevni ceni. Sadjevec ;,<13 ia 1ÔX15 a vso pr'pPiío, aia'ai knjigami jako dobri, e« • »redi sellVTf? stiki ceni pro-i - - - - ----- tfl- ' - i .ito do • 0 OuO K žtlim kapiti ali v«sti » aajac. ■iatlov v upt»c.iStvu 2—2 212 \hm kmetijsko-gospodarskim slojem na znanje! Všem iiitiio, ki v sedanjih časih zidajo in vsem tistim tli hočejo svojo Živinorejo zboljšati, ter imeti splošne ko-i%tf od kmetijstva v nravnem in finančnem oziru! Kar je danes velika draginja na stavbenih stroških i«i Iker j!e «naprava boljših hlevov in modernih gnojnih jam ferefee važnosti živinorejo m za. gospodarstvo, cenej-ife kmetijske stavbe velike važnosti za kmetijske finance, ¡tja podpi»ai>i sklenil potom Kmetijske družbe izdelati 12 porehiuh načrtov, ter k vsakemu načrtu pridejati strokovni Ifopfo načrta za celo Slovenijo. Za vsako občino ali podružnici» radostuje po en izvod vsakega posameznega na-f&it», kateri se potem v okolišu dotične občine ali kme-lijSsJie podi Jžnice razglasijo in so na ogled pri dotični tafočtm i»4i podružnici sami, da jih lahko vsi interesentje MSctifo, Iti kij .rabijo. Vsled tega sem sklenil vse te na-fcte v letu Vj22 razposlati v vse kraje Slovenije proti (te»»«, da ie plačajo e jamskim lesom za rudnike in sicer •m 12 koristnih načrtov in za tozadevne popise se in&im «a vagon po 10 ton jamskega iglastega leta fran-fto sagon vseh postaj Slovenije, kateri les se pošlje na «jdnik v Sloveniji. Les se pošlje takoj, ko se načrti do-poSjejo, jn vse to v letu 1922. Občine in podružnice ta {¡e» »fLtee^ po kmetih v svojem okolišu. Načrti in popisi bodo tako strokovno in razvidno napravljeni, da tkhko po njih vsak polir ali «idar natančno izvrši kmetij-tifint koristna 9tavbena dela. fh&ili se Lodo sledeči načrti s popisom: ftf* o cenejšem zidanju kmetijskih stavb cSistem Kafcmo«. 12, Načrti o cenejšem zidanju kmetijskih stavb «Sistem Paks».. !5V Načri o cenejšem zidanju metijskih stavb «lastni afr- stem Korošec«, f!.. Načrti o cenejšem zidanju kmetijskih stavb ..V'• • •;AVA»AVA»A ZadnižnaiosnoMbanhail e=3 Podružnic > v Mariboru. Začasno: Karaiki cesta 1A. — ieieion 31!. — Srz^avi: 6ospobanka. Centrala: Uubliana. Pedmluke; Bjskevo, Sarajevo, Sorabor, Sptit, ŠibeoilL tfcs»esffe§rai Med. Interesna s Sv«opeo Zamttijako 4 4 v JUgreb« ftt uj«M podroMa» v Kadoroa te Goopodarak» 4. 4 t Bovmm Sad«. Kapital In rezerta iknpno i afliHurilantl tat K 50,000.000'--. Daje «rgvrvsk« kredite, eekoiupttra menic«, lomberdirfc ^redooctue p*j 'ijo, itapuje m prodan ¡¡I.* vfchrte a devize, aprtgena vloge v tekočem račvuHi ki M> vloJtn*. knjižic« Iv preskrbuj« vm baočiM m bom« mu>*«kcij« pod bnjogo^js^i pogon. Poobla&eni prodajalec srečk državne razredne loterija, * Pozor! Kmetovalci I po»t DoSla je modra galica In žvoplo po ugodni ceni Dospela so tuli sveža seneia vrtna, travna in iotoijj® latotam se dobi tudi: kroapir, ajda, ms k a, pristno boim olja, milo, potro ej, kava, riž Iti Za obilen obisk se priporoča Anton Metalk CELJE, Glavni lk*g 8. „Peranospera" Zatvoraice, krogljice. cevi, gami, aa cepljene trt, cevi za vodo in vseh drugih gumijevih izdelkov m veliko in malo, le gumi-specialist M. I. UTE RAT W 3-1 Maribor, Slovenska ul. vogal Gosposka ;iL i ■¿¿»v. Po najviSji ceni prevzame na vskaki postaji in plato takoj kostanjev les :: Franc Kupnik, Kostrivniška Slatina, Podplat pri Rogatca. 2-3 *