Štev. 2. V Itjobljanl, 1. svečna 1902. Leto UI. Moj tihi gozd. J^.am, moj tthi gozd, Zrla v sanjah je kam si zatopijen? k tebi la ravan . . . V misel težko li, Kdaj je že minil v sladki morda $en? lepi letni danl Nad teboj megle Pa nabrusila težke kroiijo ... srp zenjica je, Misli tvoje so , . - pela žalostno Kaj If tožijo? prepellca je . . . Krona tvoja kje? S klasjem pa odšla Bil si kakor car! spet ženjlca je, Tvojo )e prelest legla na ravan, Ijuti str) vihart ah, meglica je . . . Divni šum draves, Prešal ietni dan . . . Woj pojoci glas — Ah, jesen, jesen kam presel je, kam? zla je dihnila - Ah, jesenski čas ¦ . . grom in blisk ognjen . . . Zrl ponosno ai Grom in blisk ognjen — ti poletni čas car zdaj gozd je strtl pod seboj ravan, Carico-ravan v solncu žitni klasl snežni krijo prt. V tnislih si šumel Ah, pod prtom tem radostnih, moj las, carfca zdaj spi, carico-ravan v mislfh žalostnih si pozdravljal vmes . . . car se gozd solzf! . . Himne svete pet Mlsli z\a, junak - tvoj je ptič)i 2be>r, gozd, te begajo, k tebi carica težke le meg!6 zrla v sanjah gor. nate legajo . . . ^^^n- Fran Žgur 3