a o**- -cs&m.w«c» nrcemm
TRGOVSKI LIST
fjimsopls mm trgrovlno« Industrijo I.tt obrt.
Uredništvo in upravmštvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici — Douisi.se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D. za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 I). — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIIJ.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, 10. septembra 1925.
Telefon št. 552.
Štev. 106.
Pred potekom davčnih olajšav za nove hiše.
Koncem letošnjega leta po teže veljavnost uredbe z dne 19. julija 1920, »Uradni list« št. 91/291 ex 1920. Ta uredba je določala za nove zgradbe 15letno, 181etno ali celo 251etno davčno prostost. Hiše z malimi stanovanji (ploskovna mera sob enega stanovanja največ 80 m2) so imeli 251etno prostost, hiše z večjimi stanovanji 18-letno in hiše s poslovnimi lokali 15-letno prostost. Za napravo novih stanovanj potom prizidkov, nadzidkov in celo potom adaptacij je določala uredba lOletno davčno in dokladno pro-stosrt.
S členom 7., odstavek 2. zakona o stanovanjih z dne 30. decembra 1921, >Uradni list« št. 28/71 ex 1922 je bila veljavnost te uredbe podaljšana do 31. decembra 1925. V novem stanovanjskem zakonu z dne 15. maja 1925, »Uradni list« št. 46/161 ex 1925 pa ne najdemo nikake določbe, s katero bi bila ta uredba še za naprej podaljšana. Tudi v ravnokar razglašenem zakonu o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in .november 1925 ni nobene podaljše-valne določbe glede teh davčnih olajšav.
Vsem onim, ki zidajo letos kako no-•vo zgradbo, priporočamo vsled tega, da ii a j jo d o vrš 6 če le mogoče še pred 31.decembrom 1925 ter naj vlože prošnjo za davčne olajšave v smislu uredbe z dne 19. julija 1920 za vsak slučaj tudi še pred potekom leta pri pristojnem davčnem oblastvu.
Ako dovrše posestniki hišo pred 1. januarjem 1926 in vlože tudi prošnjo za olajšave pravočasno, se jim bo priznala že omenjena davčna iu doklad-na prostost za 10, 15, 18 ali 25 let. Po 31. decembru 1925 bodo stopile v veljavo — vsaj dokler ne dobimo novega zakona o davkih — pa zopet določbe avstrijskega zakona z dne 28. decembra 1911, drž. zakona št. 242, ki določajo samo 61etno prostost, in sicer samo za državni davek in ne pa tudi za doklade.
Razlika je velika, ker so doklade, zlasti na deželi, večje nego državni davek. Tudi ni vse jedno, ali je hiša prosta 25 let ali pa samo 6 let!
Drugo vprašanje je pa sedaj, zakaj . se veljavnost te uredbe ne podaljša Se naprej, vsaj še za 3 leta.
Uredba je bila izdana pač samo zato, da bi se bilo naredilo kar naj več stanovanj in da bi bila stanovanjska beda na ta način čim preje odpravljena.
Ali se je to že zgodilo? Ali ne stanuje še vedno toliko sto in sto rodbin samo v okolici ljubljanski, mariborski in drugje v vagonih in barakah, prav kakor, da bi bile pari je človeške družbe? In zdaj, ko se bo začela šola, ali se ne bo začelo voziti samo v Ljubljar-no, Maribor, Celje itd. vsak dan po več sto otrok vsak dan v šolo, popoldne ali zvečer pa zopet nazaj. In to vse zato, ker starši ne dobe v mestu stanovanj ter so tudi sami prisiljeni vozariti se vsako jutro in vsak večer.
Koliko družin stanuje v kleteh ali v kakih drugih zasilnih stanovanjih. Nekateri se »tiskajo zopet pri svojih sorodnikih, v ozkih prostorih, kjer trpita higijena in morala.
Podaljšanje te uredbe do konca leta 1925 je bilo brezpomembno, ker se v letih 1922 do 1925 sploh ni moglo lidati. Draginja je bila, zlasti v stavbni stroki tolika, da so mogli zidati samo največji bogataši, ne pa oni, za
katere se je mislilo v prvi vrsti, ko se je izdala naredba, to jo za male trgovce, in obrtnike, za uradnike in druge nameščence.
Sedaj je draginja tudi v stavbni stroki nekoliko odjenjala. Stanovanjska mizerija in neznosno povišanje stanarin sta napotila »male ljudi , da so se začeli družiti v stavbne' zadruge. Nekatere so s svojo akcijo že začele, nekatere se še le pripravljajo. Kakor hitro se bo s stavbinskim gibanjem zares pričelo, bosta začeli uspevati tudi obrt in trgovina. Toda za to je treba v prvi vrsti, da se podaljšajo
davčne in dokladne olajšave. tudi še nadalje, in sicer najmanj še do konca leta 1928.
Davčno breme pri hišah je tako veliko, da ga ne morejo zmoči dandanes niti najbolje situirani hišni posestniki, nilcari pa oni, ki so prisiljeni zidati sedaj male stanovanjske hiše in še te le na kredit.
Podaljšanje veljavnosti uredbe z dne 19. julija 1920 je predpogoj vsakega stavbnega gibanja. Merodajni faktorji naj smatrajo pravočasno iz-poslovanje tega podaljšanja sedaj kot svojo najnujnejšo dolžnost!
Ivan Mohorič:
Po podpisu trgovske pogodbe z Avstrijo.
(Nadaljevanje.)
Posledice koncesij za našo industrijo.
Vprašanje pogodbenih carin na železo in železne izdelke je za naše zbornično področje življensko vprašanje. Ker imamo pri nas razen visokih peči za pridobivanje surovega železa iz železne rude razvite skoro vse ostale panoge železarske industrije, od katere je odvisno tisoče delavskih eksistenc, pa tudi blagostanje celih velikih okrajev, ki so indirektno odvisni od usode industrij. Po vojni je dolgo časa bila Avstrija gospodar situacije v železu na naših tržiščih in šele po vpeljavi šilinga v Avstriji ter po povišanju carinskega ažija na efektivni zlati iznos, se je situacija za domača podjetja nekoliko poboljšala. ‘Tudi so se nam obetali izgledi na povoljno avtonomno carinsko tarifo. Nova minimalna carinska tarifa je bila v železni stroki sestavljena glede minimalnih postavk tako, da predstavlja baš ono izmero zaščitne carine, ki je za razvoj in poja-čanje domače železarske industrije potrebna in zato se je pričakovalo, da se pri pogodbi pod to tarifo nikakor ne bo šlo. Medtem vidimo, da. so se dovolili baš v skupini železa znatni popusti in obsega pogodbena tarifa v tej skupini 76 postavk, od katerih je 65 znižanih. S koncesijami, katere je dala naša delegacija Avstri-jancem pri oblikovanem in neoblikovanem železu, pločevinah, in žični-kih, je prišla železarska industrija polfabrikatov v Sloveniji v neugodnejši položaj, kakor se je nahajala pred objavo nove tarife. Ker pa že poprej ni mogla biti kos inozemski
nas uvozno carino 12 zlatih dinarjev, dočitn ima v Avstriji 9 zlatih kron, a poleg tega še 7 % od vrednosti blaga prometnega davka. Te carine j.e smatrala Avstrija za potrebne, da jih vpelje, ko je uvoz surovega železa svoboden in ko ima neprimerno bolj razvito industrijo surovegu železa, kovnega železa in valjarne, dočim je pri nas, kjer moramo plačati pri surovem železu uvozno carino v višini treh zlatih dinarjev, carina na fabrikate le za 1 dinar večja.
Pogodbena uvozna carina v Češkoslovaško znaša za te osnovne predmete železarske industrije in sicer: /.& oblikovano železo poz. 431 c. t. 70.80 Kč iri na železno pločevino poz. 432 c. t. od 70.80 do 126 Kč, torej od 110 do ca 200 Din.	-
Industrijsko mnogo bolje razvita Italija ščiti železarsko industrijo z neprimerno višjimi carinami, kot je naša, na primer osnovna carina na tračno železo poz. 291 c. t. znaša od 15 do 20.5 zlate lire s koeficijentom od 50 do 100% tora j efektivno 22.50 do 37.50 zlatih lir, dočim je pri nas carina na iste vrste blago po avstrijski pogodbi znižana na 12 zlatih dinarjev. Temeljna carina na železno žico znaša v Italiji po p. 292 c. p. od 11 do 90 zlatih lir s koeficijentom od 30 do 60%, torej najnižja carina efektivnih 17.60 zlate lire, dočim je pri nas znižana na 12 zlatih Din. Menim, da primer ne potrebuje nikakega na-daljnega komentarja.
In konečno, če si upamo primerjati naše razmere z razmerami Severo-ameriških Združenih držav, vidimo, ' da celo one smatrajo za potrebno, da
konkurenci, je jasno, da ji preti po	ščitijo svojo mogočno svetovno indu-
ratifikaciji te pogodbe opasnost, da	s*rijo, ki izdeluje železno pločevino
bo pod težo inozemskega dumpinga	(poZ- 109 c- t.) in industrijo železno
propadla.	>	žice (poz. 114 c. t.) s carino v višini
Interesantno je, da je že v avto- 15% °d vrednosti blaga.	j
nomni tarifi v pripombi k postavki Položaj naše industrije železarskih 538 neka ost, ki se obrača proti naši	polfabrikatov je mnogo slabejši, kot
železarski industriji, ker se predvi-	ie bil po stari tarifi, ker se vseh naših
deva možnost uvoza žice za nadaljno	protestov in opominov ni vpoštevalo
predelavo proti plačanju polovične carine, dokler se ne eačne v tuzem-stvu izdelovati zadostne množine žice. K temu moramo pripomniti, da so samo Jesenice v stanju izdelati 28.000
niti v ekonomsko-finančnem komite-tu niti v ministrskem svetu.
Železno orodje.
Nadalje se je znižala uvozna carina ton valjane žice in 20.000 ton vlečene	vs? vrs.te osovin od 30 na 25 zlatih
žice, dočim znaša potreba tuzemstva	inaolev *n za železne konstrukcije
samo 8000 ton.	i	°“ .° na 17 zlatlh dinarjev. Na
/i .	'	v	sekire,	kjer	imamo	zelo	razvito	do-
i n a n a z e 1 e z o v drugih mačo obrtniško produkcijo, ki dela o	državah.	|	deloma	celo	za	izvoz	v	inozemstvo,	je
S sedanjimi popusti smo dosegli	znižana carina od 50 na 40 zlatih di-
nivo industrijskih carin. Carina na	narjev. Za ostalo orodje, kakor so lo-
dekapirano črno pločevino izpod	pate, motike, vile itd. je ostala mini-
1 mm znaša pri nas 10 zlatih Din, do- '• malnn nvn^n« r>nrina	noimro.
čim znaša v Avstriji 9 odnosno 11 zla-
tih kron, pa se pri tem mora tam poleg tega plačati šo 6% vrednosti blaga pri uvozu na ime prometnega davka. Žica od Va do 1 mm ima pri
malna uvozna carina sicer neizpre-menjena, vendar je že sama razmeroma nizko določena. Tudi za kose in srpe, v katerih predmetih smo eks-portni, je ostala sedanja minimalna carina v veljavi in je s tem obrat tej
stroki zasiguran. Pripomniti moramo, da je bila z novo tarifo povišana carina za lopate, motike itd. v razmerju s povišanjem carine na polfabrikate od 15 na 30 zlatih dinarjev odnosno v obdelanem stanju od 20 na 45 zlatih dinarjev, za kose in srpe pa od 30 na 70 zlatih dinarjev.
Velika napaka se je naredila pri koncesiji, katero je dala delegacija za pile, dleta, svedre itd., kjer se je sedanja minimalna carina od 40 zlatih dinarjev znižala na 30. — Pripomniti moramo, da so pri prejšnji carini podjetja za izdelavo pil, kljub vsem žrtvam vedno bolj in bolj propadala ter da so morala razne vrste pil opustiti. Znatno je znižana carina na pluge in njih dele, ki se itak za sedaj ne izdelujejo v državi. Pa tudi minimalna carina na vijake, kjer imamo v Teznem veliko tovarno opremljeno z najmodernejšimi stroji za izdelavo vseh vrst vijakov, je znižana od 35 na 28 zlatih dinarjev.
V skupini bombažnih izdelkov obsega pogodbena tarifa z Avstrijo 35 carinskih stavkov, od katerih 24 stavkov veže sedanjo minimalno carinsko tarifo, kjer so Avstrijci najbolj inte-resirani na uvozu bombaževih tkanin k nam. Vrednost uvoza teh tkanin iz Avstrije k nam je znašala lani 160 milijonov Din. V drugi vrsti spadajo v to skupino bombaževe rokavice in nogavice (15 milj. Din), bombaževi trakovi (5 milj. Din) in pozamenteri-ja (4.5 milj. Din), dočim so za prejo glavni dobavitelji Anglija in Italija.,
Papirna in tiskarska industrija.
Skupina papirnih izdelkov obsega 32 pogodbenih carinskih stavkov, od katerih je samo en stavek vezan, vsi ostali pa so znižani. Znižana je carina za uvoz lepenke, ovojnega papirja, tiskarskega in pisalnega papirja, kakor tudi svilenega papirja, raznovrstnih tiskarskih in kartonažnih izdelkov ter deloma tudi izdelkov knjigo-vezne industrije. Povprečno znižanje carine znaša 20—25%. Vrednost uvoza teh predmetov iz Avstrije je znašala 1924 leta 109 milijonov dinarjev. Dasi se je priporočalo, da naj se znižajo carine na one vrste lepenk, ki jih ne izdelujemo doma, dočim naj bi na navadno lepenko, katere izdelamo okrog 700 vagonov samo v Sloveniji, ostala minimalna carina 10 zlatih dinarjev v veljavi, se je napravilo baš obratno.
Za namizne in stolne koledarje, rastrirane obrazce, tiskane plakate, objave, priporočila in navodila, ki so izvršena v eni barvi, se je znižala carina od 120 na 80 zlatih dinarjev in od 150 do 70, za izdelke v vseh bar vah pa od 180 na 130, odnosno 200 na 70 ako so izvršene s slikami. Kdor pozna položaj naših tiskarskih podjetij, se s takimi koncesijami nikakor ne more strinjati, ne glede na to, da izgleda naša minimalna tarifa v takem primeru skrajno neresna, ako postavimo za čipke iz papirja minimalno carino 500 zlatih dinarjev in jo potem pogodbeno znižamo na 100 zlatih dinarjev. Nastaja tudi utemeljen dvom, da bi druga pogodbena stranka smatrala taka znižanja za resne koncesije, s katerimi bi se dalo doseči protikoncesije. Pri večini predmetov smo s tem prišli zopet na staro carinsko tarifo nazaj.
Volneni izdelki.
V skupini izdelkov iz volne bsega pogodbena tarifa s s o 5 postavk, ki pa so za nas zelo vaine. Carina na surovo volneno prejo je znižana za
33%, na 25%. Carina
beleno ali barvano pa za na volnene odeje (ee-
bad) je znižana za nad 50%, a carina na volnene lodne v teži od 300 do 500
gramov na m2 pa za 20% ter konecno carina na šale in rute za 20%. Vrednost uvoza teh vrst lodnov iz Avstrije je znašala lani 16.6 milj Din, a 'tkanja izpod 300 gramov pa 37.5 milj. Din. Avstrijo nadkriljuje daleko Italija v uvozu teh izdelkov in tudi pri čebadi stoji na prvem mestu Nem-oi jai
Usnjarski izdelki.
Na petem mestu stoji v našem uvozu iz Avstrije usnje in usnjarski izdelki. Avstrija ima v tej skupini velik interes, da ohrani naše tržišče, ker je krila po lanskoletni statistiki pri uvozu kruponov skoro polovico potrebe, isto tako tudi pri uvozu okraj-nikov. V ostalih vrstah usnja, predvsem v gornjem usnju je Avstrija udeležena z nad Va celokupnega uvoza, istotako tudi pri umetnih vrstah kože, kože za rokavice in ostalih. Po-
leg tega ima Avstrija velik interes za uvoz izdelanih čevljev, kjer je sicer uvoz pri konkurenčni borbi Češkoslovaška, pa je vendar pri navadnih mestnih čevljih, ki tehtajo v paru od 40 do 75 dkg, udeležena od 23 milijonov celokupnega uvoza z 10 milijoni. Pri čevljih, ki tehtajo pa pod 40 dkg pa je od 11 in pol milijonov pripadlo na Avstrijo 6 in pol milijonov. Carina za krupone je bila povišana z novo tarifo od 100 na 130 in za okrajnike pa od 60 do 115. — Carina na gornje usnje je znašala poprej od 100 do 150 in je bila z novo tarifo zvišana od 130 do 300 zlatih Klinarjev. Carina na obutev je bila povišana za 20 do 30% in je bilo torej pričakovati, da bo pritisk Avstrijev v tej skupini zelo znaten. Vendar so očividno prepustili to vlogo Češkoslovaški ter so odstopili celo od prvotne zahteve, da se popusti pri usnju za podplate. Tako je v tej skupini samo 6 pogodbenih postavk, ki se nanašajo na torbarske in sedlarske izdelke. Znižanje znaša povprečno 25%.
Lovska, avtomobilna in športna razstava v Zagreba.
V nedeljo, dne 8. t. m. se je v Zagrebu slovesno otvorila lovska, avto- j mobilna in športna razstava. Razstava : se je priredila v okviru Zagrebškega i zbora, katerega uprava je uporabila tako z,a nabiranje in sortiranje razstavnih predmetov kakor sploh za cel aranžma, ki je res najlepše uspel, prav mnogo truda. Otvoritvi so prisostvovali v zastopstvu N j. Vel. kralja ; komandant arrnije general g. Matic, j vlado sta zastopala minister trgovine j in industrije g. dr. Krajnc in minister za šume in rudnike g. dr. Nikič s svo- < jim pomočnikom g. Kosovičein in generalnim direktorjem šum g. Stamen- ! kovičem. Prisostvovali so nadalje za- ] stopniki češkoslovaške, francoske, ameriške, švicarske, italijanske, norveške in nemške vlade, kakor tudi j številni zastopniki gospodarskih korporacij, organizacij, lovskih in raznih športnih društev. Ljubljansko zbornico za trgovino, obrt in industrijo in ljubljanski veliki sejem je zastopal zbornični tajnik g. dr. Ivan Pless.
Predsednik zagrebškega zbora g. Prevedan je kot domačin pozdravil navzoče zastopnike* in goste. V svojem govoru je podal historijat Zagrebškega zbora, poudaril ponien razstave, ki se ima ravnokar otvoriti in ob koncu prosil zastopnika vlade ministra trgovine in industrije g. dr. K rajava, da imenom vlade otvcri razstavo. Minister dr. Krajač je nato v otvoritvenem govoru orisal važnost Zagreba kot trgovskega centra, preko katerega vodijo vse naše glavne kupčijske poti od orienta na zapad. Govoril je nadalje o zvezah med gospodarstvom in športom. Z razstavo je podal Zagreb nov dokaz svoje iniciativnosti. Čestital je v imenu vlade vsem prirediteljem in tolmačil zagotovilo polne simpatije in pripravnosti za vsakorš-no podporo od strani vlade. Ob koncu je proglasil razstavo za otvorjeno.
Po formalni otvoritvi se je vršil cgled razstave.
I. LOVSKA RAZSTAVA.
Lovska razstava, ki predstavlja ne-• kaj, kar se doslej v tem oziru še ni videle, zavzema celo industrijsko palačo Zagrebškega zbora. V sredini velike palače je zgrajena skupina, ki s skoro neverjetno umetnostjo imitira okolico, v kateri živi divjačina. Mogočna planina, ob vrhovih gola z jastrebi, orli, sokoli. Nižje bujna vegetacija z najlepšo planinsko floro: tu vidiš divje koze, srne, jelene, pa tudi medvede, lisice in volkove. Iz planine izvira potoček, ki se v okusnih padcih vije do doline, skozi močvirje, kjer je jata divjih rac in drugih ptičev, da konča slednjič v malem jezeru. Ta centralna skupina, ki zavzema 500 m* je zgrajena v sredini palače in sega do vrha, medtem ko so ob zidovih v pritličju in v prvem nadstropju razstavljene v okusno prirejenih kojah: lovske trofeje, plastični preparati živali, kartogrami in diagrami, nadalje razne lovske potrebščine, orožje, obleke itd.
V razstavi je največ rogov. Od 4G00 razstavnih predmetov pripada skoro polovica na zbirke rogov.
Desno v prvi koji, ako vstopiš v industrijsko palačo, so razstavljene trofeje Nj. Vel. kralja in kraljice. Razstavljene so tu krasne izbirke rogov srnjakov, jelenov in divjih koz. Nj. Vel. kraljica sama je razstavila 2 para jelenovih rogov in 1 par rogov divje koze.
Poleg oddelka, v katerem so razstavljene trofeje Nj. Veličanstev, je oddelek za Slovenijo. Oddelek je prav dobro aranžiran in gre tu vsa hvala Slovenskemu lovskemu društvu v Ljubljani, ki se je potrudilo, tla je Slovenija na razstavi tako častno zastopana. Razstava vsebuje lepe zbirke rogov, zlasti divjih koz, ki dajo ton celemu oddelku. Prav dobro so postavljene med predmete tudi slike naših planin, umetniško izvršene fotografije g. Kunaverja in dve oljnati siiki gosp. Koželja, ena s Kamniškimi planinami, druga s Triglavskim pogorjem. Na mnogih izleženih predmetih visijo medalje, zaslužena odlikovanja za res redke tro-' feje. Žal, da se ne nahaja v našem oddelku tudi medved g. Franje Jaki-love, ubit na Travni gori, ki bi tudi dekorativno dvignil naš oddelek.
Za našim oddelkom je oddelek Bosne in Hercegovine, za tem Dalmacije itd., vse najokusnejše urejeno.
Vesn,aranžma lovske razstave je delo bratov Allinger, od katerih je eden preparator narodnega muzeja, drugi pa preparator vseučilišča v Zagrebu.
II. AVTOMOBILNA RAZSTAVA.
II. Mednarodna avtomobilna razstava je prirejena v dveh velikih paviljonih (C in D). Že pred vhodom v razstavo stoji velik traktor Škodcvih tovarn. V celem je zastopanih 35 tvrdk, med njimi skoro vse znane svetovne marke, ki so razstavile od najelegantnejših luksuznih do praktičnih navadnih, toda ne dragih voz. i V paviljonu C je razstavila tvrdka
Ikarus« iz Novega Sada hidroplan in nov tip motornega čolna. Veliko zanimanje vzbuja tudi aeroplan, ki je še leta 1915 siužil kot bojno letalo bivše avstrijske vojske.
Tu so razstavili tudi posamezni zagrebški in inozemski trgovci najrazličnejše potrebščine za avte, motocikle, bicikle itd.
III. ŠPORTNA RAZSTAVA.
Lepo se je posrečila tudi športna razstava, kjer so razstavila posamezna društva svoje trofeje, pokale, zastavice, svetinje i. d. Slike pokrajin, zlasti alpskih našega Slovenskega planinskega društva so predmet občudovanja vseh posetnikov. Poleg nogometnih, veslaških, kolesarskih i. dr. društev niso tu zaostala tudi ne ribarska društva. Tudi v tem delu je dokaj zanimivosti. Poleg lepih slik, libarskih potrebščin od trnka do oblek za ribiče, je prirejen v paviljonu B večji basen’z vodo, v katerem so redki eksemplari ščuk, somov itd.
JADRANSKA RAZSTAVA.
Jadranska razstava v Splitu, ki se je zaključila 25. p. m. je prenesla del razstavnih predmetov v Zagreb in napravila tako v francoskem paviljonu zagrebškega velesejma poseben oddelek. Razstavljeni so tu vsi zanimivejši predmeti in tvori tako ta oddelek nekako splitsko razstavo v miniaturi. Vidiš tu predvsem krasne.slike, ki tr kažejo našo obalo v vsej njeni krasoti, romantične obmorske pokrajine in privlačna naša kopališča. Razstavljenih je tudi mnogo školjk in zanimivih predmetov domače obrti. Misel, da se prenese del Splitske jadranske razstave v Zagreb je bila zlasti z ozirom na pospeševanje tujskega prometa in propagando za naše primorje zelo srečna. Oddelek bo ta svoj namen prav gotovo tudi dosegel; že prvi dan je tvoril atrakcijo cele razstave in žel obilo pohvale.
Razstava živine v okviru velesejma.
Drugič se je v nedeljo v okviru Ljubljanskega sejma vršila razstava goveje živine in konj. Obenem so bile letos
razstavljene tudi jezerske ali solčavske ovce, ki so znane po svoji dobri kakovosti volne. Konji so bili toplokrvni in mrzlokrvni, dočirn je goveja živina bila zastopana v treh pasmah: pinc-gavski, montafoiiski in simodolski. Pogled na razstavljeno živino nas je uve-ril, da so bili letos prignani na razstavo : res lepi eksemplarji in to lepši kakor lani.
; Otvoril je razstavo ob pol 10. dopol-! dne predsednik Odbora za prireditev živinske razstave, kmetijski svetnik Viljem Rohrman, ki je v svojem pozdravnem nagovoru obrazložil pomen takšnih prireditev ter izrazil priznanje in hvaležnost Ljubljanskemu sejmu, ki je pokazal razumevanje tudi za intere-! se kmetskega stanu. Govornik je pozi-• val navzoče kmetovalce, naj združijo j svoje sile v delu za napredek živinore-1 je, ki naj se dvigne na ono višino, ki bo odgovarjala modernim zahtevam. Končno se je zahvalil velesejmski upravi za vsestransko pomoč pri organizaciji živinske razstave, dalje vladi, upravnemu odboru velesejma, Kmetijski družbi in ljubljanski mestni občini za denarno podporo.
Otvoritve so se med drugimi udeležili: veliki župan mariborske oblasti dr. Otmar Pirkmajer, šef kmetijskega odseka Ivo Sancin, kmetijski svetnik Zidanšek iz Maribora, konjeniški podpolkovnik Sever, člani odbora za prireditev živinske razstave: Fran Černe,
fHlljD
ZELA
,Fran Gombač, Fran Krištof, Vladimir Kuret, inž. Rado Lah, Ignacij Žlajpah,
F. Tepina in I. Zupančič, potem člani gerentskega sveta dr. Dinko Puc, Josip 1 urk in Anton Likozar, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ivan Knez, zbornični podpredsednik Ivan Ogrin, zbornični tajnik in podpredsednik Industrijske centrale doktor Fran Windischer, dvorni svetnik v pokoju Fran Šuklje, predsednik Ljubljanskega velesejma Fran Bonač, ravnatelj velesejma Milan Dular, predsednik Zveze industrijcev Dragotin Hribar, tajnik Zveze industrijcev inž. Milan Šuklje, generalni tajnik Združenih papirnic dr. Ciril Pavlin. Otvoritve sta se udeležila tudi češkoslovaški generalni konzul v Ljubljani dr. Otokar Beneš in avstrijski, konzul Trdi. Nekaj javnih funkcijonarjev je bilo odsotnih /.bog prisostvovanja slovesni službi božji povodom prestolonaslednikovega rojstnega dneva.
Po otvoritvi razstave so pričele delovati komisije, ki so najprej ocenile konje, potem goveda in ovce. Nekaj pri-javljencev ni prignalo živine. Te so nadomestili zamudniki, ki se niso prej javili, tako da se število prijavljene živine ni izpremenilo. Razstavljene so bile z redkimi izjemami čiste pasme. Med govejo živino, ki so jo prignali kmetovalci, je bilo zlasli med pincgavci in montafonci nekaj lepih komadov. Tudi konjereja že pokazujo na deželi lepe uspehe.
V cilju pospeševanja konjereje in reje goveje živine je bilo izplačanih 88 nagrad in izročenih več diplom. K tem nagradam so prispevali: veliko županstvo 12.000, velesejmska uprava 10.000, Kmetijska družba 8000 in ljubljanska mestna občina 2000 Din.
Okrog 17. ure pop. je ocenjevalna komisija zaključila delo ter začela deliti nagrade za premirano živino. Pri goveji živini so dobili prve nagrade: za pinegavske bike: Franc Grašič iz Klanca pri Predosljah in Živinorejska zadruga v Predosljah; za simodolske bike: Andrej Leben iz Babne gore pri Polhovem gradcu; za montafonske bike: Ignac Novak iz Male vasi pri Pod-gori in Ivan Boštjančič iz Vidma; za pinegavske krave: Jernej Piler iz Rup pri Predosljah in Graščina v Jabljah; za montafonske krave: Ivan Drnulc iz Strug in Lovra Hočevar iz Velikih Lašč; za pinegavske telice:	velepose-
stvo Smlednik in graščina Jablje; za simodolske telice Anton Anžič iz Stepanje vasi; za montafonske telice Stanislav Vrhovec iz Dobrove in Anton Klavs iz Podgorice pri Podgori. Simo-dolska pasma je imela torej na razstavi manj lepe živali, ker je dobila najmanj nagrad.
Pri konjih so dobili prve nagrade: pri toplokrvnih Milislav Antonijevič v Ljubljani (»Ševa«); pri mrzlokrvnih kobilah z žrebeti: Franc Golorej iz Vokla; pri toplokrvnih plemenskih kobilah polkovnik Nedič iz Ljubljane (»Cozac); pri mrzlokrvnih plemenskih kobilah: Anton Hafner iz Žabnice; pri toplokrvnih 4-letnih žrebicah: Ljubomir S. Stojanovič v Ljubljani (»Soka«); pri mrzlokrvnih 4-letnih žrebicah Jakob Skok iz Pristave pri Mengšu (»Berga«); pri toplokrvnih 3-letnih žrebicah: Jožef Strojin iz Ostroga pri Št. Jerneju; pri mrzlokrvnih Metnih žrebicah: Franc Molj iz Vogelj (»Milkah; pri mrzlokrvnih ‘2-lel-nih žrebicah Matija Smuk iz Bevk (»Lu-ca«) in pri žrebcih: Franc Luzer iz Grobelj pri Št. Jerneju.
Ostali, ki so imeli tudi lepo živino, so dobili manjše druge in tretje nagrade l odnosno diplome. Za razstavljene je-[ zerske ali solčavske ovce se nagrade r niso dajale.
Ljubljanski velesejem zasluži vse priznanje, da je začel tudi s prirejanjem živinskih razstav v svojem okvirju. Želeti bi bilo, da se te razstave obdržijo, saj tvori živinoreja eno najvažnejših panog slovenskega kmetijstva. Mogoče' bi se prihodnja razstava še izpopolnila z ostalimi vrstami domačih živali, ki se goje v Sloveniji. Vzpodbuda, ki jo dobi kmetovalec na taki razstavi, je gotovo znatnega pomena za živinorejo. Zato naj v bodoče vsi merodajni faktorji še v večji meri podpirajo živinsko razstavo velesejma, ki naj ostane stalna vsakoletna ugotavljalka napredka živinoreje v Sloveniji.
\
Gibanje cen v veletrgovini.
Za mesec avgust t. 1. priobčuje j banju Čen v veletrgovini nastopno beograjski »Privredni pregled« o gi- \ poročilo:
poljedel. živina in sadje in gradivo kolonij, industr. celotni Doba	pridelki	produkti	zelenjava	blago	izdelki	indeks
povprečje leta 1913	100	100	100	100	100	100	100
januar 1923	2740	1901	912	2240	1954	2830	2098
januar 1924	2295	2G26	910	20G2	1667	2618	2034
februar 1924	2380	2888	994	2062	1685	2618	2101
marec 1924	2433	2479	1005	2092	1709	2523	2040
april 1924	2351	2290	969	2060	1683	2484	1973
maj 1924	2245	2082	1036	2132	1681	2292	1911
junij 1924	2158	2211	1123	2161	1711	2340	1984
julij 1924	2188	2317	1203	2161	1712	2389	1995
avgust 1924	2256	2482	1347	2097	1709	2402	2049
september 1924	2108	2417	1401	2154	1547	2246	1078
oktober 1924	2080	2394	1670	2145	1549	2048	1981
november 1924	2019	2520	1726	2257	1602	2102	2037
december 1924	2115	2544	1838	2265	1608	2207	2112
" januar 1925	2164	2263	1859	2191	1531	2067	2012
februar 1925	2212	2009	1850	2346	1521	2015	1993
marec 1925	2191	2009	1859	2444	1542	2079	2009
april 1925	2181	1881	1982	2438	1538	2029	2005
junij	2217	1742	1646	1972	1519	1954	1842
julij ‘	1922	1787	1633	1856	1474	2040	1785
avgust	1539	1787	1399	1766	1406	1955	1642	'
Napram mesecu juliju se je celotna indeksna številka znižala za 143 točk ali 8%. Največje znižanje izkazuje skupina poljedelskih pridelkov, specijalno pšenica, moka, otrobi in krompir. Ta skupina se je znižala za .383 točk ali 20%. Za to skupino so se cene najbolj znižale v skupini sadja in sadnih proizvodov (suhe češplje, vino in žganje) in sicer za 15%. V skupini stavbnega materijala so se cene znižale za 7%, pri kolonijalnem blagu za 5%, pri industrijskih izdelkih za 4%. Cene so ostale na prejšnji višini edino za živino in živinske proizvode.
Sedaj izkazuje pri nas največjo indeksno številko 1955 skupina industrijskih izdelkov. Izboljšanje valute na te izdelke ni vplivalo v taki meri, nego na ostale skupine, v glavnem zaradi zvišanja uvozno carinske tarife.
glede na
Cene so se znižavale ne to, da je bil kurz dinarja cel mesec stabilen, ker so se morale izenačiti s prejšnjim porastom dinarja. Poleg tega prihaja v poštev tudi zaupanje v dinar, da se bo še dalje dvigal. Vsled tega se je pojavljala tendenca, da se blago vnovči, če tudi po nižjih cenah.
Trg je razpolagal z velikimi množinami denarja, kar povzroča, da je tendenca glede obrestne mere slaba. Do večjega znižanja obrestne mere še ni došlo.
Uvozna trgovina je v zastoju. Pričakuje se uveljavljenje trgovskih pogodb. Izvozna trgovina ni taka, ka-koršna bi morala biti v mesecu avgustu. Dasi imamo np razpolago za izvoz velike količine žita, trenutna konjunktura v inozemstvu onemogoča obsežnejše trgovanje.
| be (naredbe proti zlorabi gospodarske j neodvisnosti) proti vsem pogojem in j dogovorom, ki posredno ali neposredno j povzročajo zvišanje cen ali omogočajo vzdrževanje pretiranih cen.
Holandska zunanja trgovina. — Holandska je v prvem polletju 1925 (1924) | uvozila 11.993 milj. ton blaga v vredno-| sti 1186.75 (1146.44) hol. gold., izvozila i pa 5466.52 milj. ton v vrednosti 841.77 j (756.63) hol. gold.; uvozila je torej za | 344.98 (£89.81) milj. hol. gold. več bla-I ga nego izvozila.
Industrija.
i Tekstilna industrija v Rusiji. Kakor t vse nacionalizirane industrijske stroke, š tako je tudi ruska tekstilna industrija | utrpela med revolucijo in tudi po revo-{ iuciji zbog sovjetske politike velike i škode in se ni mogla doslej opomoči in | doseči predvojno kapaciteto. Za kritje j doriiače potrebe se je moralo uvažati ne ! samo surovine (volno in bombaž), am-| pak tudi tekstilne izdelke in to iz Nem-j čije, Italije in Poljske. Ruska tekstilna j industrija se trudi, da intenzificira svo-■ jo produkcijo in da bi dosegla ne samo ! predvojni nivo, ampak da se tudi po j mogočnosti popolnoma emanclpira od j inozemstva. Po naredbi najvišjega go-: spodarskega sveta sta se izdelala v to svrho dva načrta. Po prvem načrtu bi se morala predelava bombaža zvišati tekom 10 let od 15 milijonov pudov (se-j danja produkcijska količina) na 30 mili-; jonov pudov (pud računaj po 16 kg). Po i drugem načrtu bi se moralo doseči isti 1 uspeli tekom petih let. Podrobne nared* i be za izvršbo prvega načrta so se že iz-: dale. Celokupna produkcija bi morala | doseči 2230 milijonov metrov raznih tka-j ni n za Celokupno tovarniško vrednost v ! iznosu približno ene milijarde rubljev.
Denarstvo.
bankovcev Narodne banke. —*
meseca avgusta t. 1. je imela
Trgovina.
Naši manufakturisti in konfekcija. —
Pred nekaj dnevi so prinesli ljubljanski dnevniki reklamno notico neke konfekcijske tovarne, da je postavila 60 šivalnih strojev in poziva vlado, naj ista zviša carinsko tarifo na konfekcijske izdelke, da se bo mogla jugoslovanska konfekcijska industrija razvijati. Vsi trgovci, oziroma Jugoslovani smo v prvi vrsti za to, da imamo v vseh panogah lastno industrijo, katera bi se naj ne samo ustanovila, ampak katera bi naj tudi pro-cvitala. Ce sj pa konfekcijska tovarna — katera je , kakor je znano, sedaj še edina v naši državi — postavi 60 strojev, ne ve se pa še, ali so že, oziroma kdaj bodo v polnem obratu, ne zadostuje lo za državo s 13 milijoni prebivalci, temveč se mirno še postavi 10 krat 60 strojev in se še par takih tovarn ustanovi in če bodo iste prebolele vse otroške bolezni, katerih je v tej stroki največ, in če bedo dosegle višek strokovne zmožnosti, še vedno ne bode treba zvišati carinsko tarifo, katera znaša sedaj povprečno 80 do 100%, kar je za zaščito več kot zadosti. Ne samo v interesu trgovstva, ampak tudi v interesu kupujočega občinstva je, da se carinska tarifa ne žene do neke neskončne višine, ker to je čisto navadno davčno breme, katero je posebno v Sloveniji dosti visoko, proti kateremu se moramo posebno mi trgovci boriti, ker ako se bodo cene polom carinske tarife vedno zviševale, hode sorazmerno padala kupna moč ljudstva in bo s tem uničena marsikatera trgovska eksistenca.	R. S.
Z ljubljansko borze. Na zadnji seji l»rznega sveta je bilo imenovanih pet novih borznih mešetarjev (senzalov), tako da jih je sedaj sedem. Od novih sta dva za lesne, dva za poljske proizvode in eden za efekte. — Ministrstvo sa. trgovino in industrijo je odobrilo ko-tacijo delnic tovarne klobukov »šešir« «1 tL v Škofji Loki. r Borzni sestanki na ljubljanski borzi. V smislu sklepa borznega sveta se bodo pričenši s 15. septembrom vršili borzni sestanki od 11. do 12. ure.
Naša svobodna cona v Solunu. Ravnatelj naše svobodne luke v Solunu g.
Božič je le dni prispel v Beograd in je finančnemu ministru dr. Stojadinovicu poročal o delih, ki jih je treba izvršiti /.a definitivno ureditev naše solunske cone. Jugoslovanska cona v solunskem pristanišču se nahaja v takem stenju, da more sprejeti le majhen del izvoza, a o izvozu večjega obsega ne more biti govora, dokler se svobodni pas ne razširi. Z deli za preureditev naše svobodne luke v Solunu se bo po izjavah g.
Božiča začelo v najkrajšem času.
Letni sejni. Dne 28. septembra 1925 ,e vrši na Vel. Ščevici, pol ure od kolodvora Vel. Lašče, letni živinski in kramarski sejni, kakor tudi za konje in . .	,	 0___
drobnico. V okolici je mnogo lepe ži- j 50,276.879 (1,702.212).
Obtok
Koncem
naša Narodna banka za 5965 Din ban-koncev v obtoku. — V zadnjih osmih dneh meseca avgusta t. 1. se je obtok bankovca pomnožil za 108.7 milijonov dinarjev.
Zvišanje depozitov pri avstrijskih denarnih zavodih. Depoziti hranilnic in drugih denarnih zavodov na Dunaju so se v mesecu juliju t. 1. znatno zvišali. Dne 31. julija t. 1. so znašale vloge navedenih zavodcv .379,322.258 šilingov, kar pomeni zvišanje za 25% v sorazmerju z mesecem junijem. Ta vsota pripade naslednjim zavodom (številke v oklepajih kažejo zvišanje v mesecu juliju):	Poštna hranilnica 21,976.842
(1,309,298); Centralna hranilnica mesta Dunaja 101,825.163 (5,515.400); Avstrijska hranilnica 51,187.808 (2,850.425); Nova dunajska, hranilnica 4.270.118 (126.591); Zastavljalnica »Dorotheum«
vine, radi romarskega kraja bo tudi udeležba velika. Zato se vabijo živinski in konjski kupci ter kramarji, vsak bo prišel na svoj račun.
Prodaja bambaževih odpadkov. Dne 25. septembra t. 1. se vrši pri 2. zavodu za izradu vojne odeče v Sarajevu ustmena licitacija glede prodaje 10.333 kg bombažnih odpadkov. Natančnejši pogoji so na vpogled v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
B°j proti kartelom v Nemčiji. —* Vlada je dne 26. avgusta t. I. sklenila ukreniti vse, kar je potrebno, da zniža splošni nivo cen. Po tem sklepu se bodo strogo vporabljala določila kartelne nared-
VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG a\IL0 !
m
ZLATOROG
Ureditev predvojnih dolgov med Francijo in Rumunijo. — Francija in Romunija sta sklenili dogovor o poravnavi medsebojnih predvojnih dolgov. Po lem dogovoru plačajo rumunski dolžniki zneske do 100.000 frankov s 22% vrednosti tekom 15—60 dneh po objavi dogovora, dolgove preko 100.000 frankov pa s 24% vrednosti v dveh obrokih, ki dospela v plačilo dne 31. januarja in 31. julija 1926.
Carina.
Za pospešitev carinske ekspedicije.
Minister financ je izdal naredbo, da se v namen pospešitve carinske ekspedi-
cije v izvozni sezoni tekom 15 dni osnujejo posebni izvozni odseki za carinjenje izvoznega blaga in uvede posebna dnevna služba za carinjenje in to pri carinarnicah v Djevdjeliji, v Skoplju, v Osjeku, v Subotici, v Radujevcih, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Gružu, Meti o-vičii, Splitu, Sušaku in Reki.
Promet.
Nove poštne znamke. Ministrstvo pošte in brzojava je izdelalo načrt za neve poštne znamke. Klišeji za te znamke bodo izdelani na Dunaju, znamke same pa se natisnejo v državni tiskarni v Beogradu.
Nove znamke za nujne pošiljke. —
Ministrstvo pošte in brzojava namerava v doglednem času izdati posebne nove znamke, ki se bodo smele vporabljati izključno za pošiljke in pakete, katere naj se nujno odpremi in po dospelosti na kraj namembe naslovniku nujno dostavi. To. način pospešnje odpreme in dostave je do sedaj uveden samo v Zje~ dinjenih državah.
Ujedinjenje tarilov na Jadranu. V z ainteresiranih češkoslovaških krogih se zahteva, da se tudi Češkoslovaška udeleži konference, ki se bo vršila dne 22. septembra v Budimpešti, na katori se bodo vršila pogajanja med Madžarsko, kraljevino SHS in Italijo o uredbi tarifov na Jadranu. Češkoslovaška raj stopi v pogajanja z Jugoslavijo, da si • zagotovi iste poboljšice, ki jih na teh pogajanjih doseže Madžarska. Trgovski krogi bodo posredovali pri merodajnih oblastih in bodo opozarjali na to, da se v zadnjem času izvoz češkoslovaškega železa in železninskega blaga v Jugoslavijo manjša, ker vsled dragih železniških tarifov prihaja angleško bla ro na Sušak in Reko za znatno nižjo ce io nego pa češkoslovaško. Istotako je tudi s steklom.
Brodarsko akcionarsko društvo »Ocoa-nia«, agencija v Trstu. Gibanje parnikov. Mrav prispel 1. t. m. v Brailo. .ladera prispel 1. t. m. v Rotterdam. Sava prispel 2. I. m. v Marseille, sledi v Alžir, Malago, Tanger, Larache, Capablanco, Mazagan, Teneriffo in Las Pal-mas. Zora prispel 1. t. m. v Casablanco, sledi v Marseille, Genovo, Reko ali Trst. Kostrena odpotoval 5. t. m. iz Reke v Split, Šibenik, Sušak in Trst na progi Las Pal mas. Sud odpotoval 5. t. m. iz Alžira za Oran in Šiviljo. Morava odpotoval 5. t. m. iz Vranjice za Sušak in 'Prst ter na progi Jadransko-c-Egejsko— Črno morje. Vladimir na progi Jadransko—Egejsko—Črno morje. Diamant v Trstu. — Oceania«.
Nova proga Moskva—Riga. Prometni komisar sovjetske Kusije je sklenil, da opusti železniško progo Moskva—Seboš —Zurupa—Riga in da jo nadomesti s progo Moskva — Smolensk — Borisov — Indra—Riga, ki bo na ta način postala glavna proga za ekspresne vlake v smeri v inozemstvo. Iz Moskve v Rigo se bo vozilo največ 24 ur, mesto kakor do sedaj 31 j Litavske železnice so s tem projektom popolnoma zadovoljne. Proga Moskvd—Riga ima veliko važnost, ker je dnevna, medtem ko je proga Moskva —Varšava samo tedenska.
Davki in takse.
Fordova davčna plačila. — Davčni uradi v Zjedinjenih državah objavljajo podatke o plačilu davkov od strani posameznih trgovskih in industrijskih družb. Največ davka je plačala v tem letu Fordova družba in sicer 16 in pol milijona dolarjev. Osebno je plačal Henri Ford 2.6 milijona in Edsol Ford 2.1 milijona dolarjev davka. Največ osebnega davka je plačal Rokefeler ml., namreč 6.3 milj. dol. Morgan je plačal v celoti 524.000 dol, Vanderbilt 400.000 dol. in Gari 322.000 dolarjev.
RAZNO.
Zaključitev mirovnega kongresa v Parizu. Mednarodni "mirovni kongres je zaključil svoja dela. Odobril je resolucijo, ki priporoča Društvu narodov, naj ne zavrže ženevskega protokola, kateri, čeravno nepopoln, predstavlja primetr.e garancije za ohranitev svetovnega miru. Razprave na kongresu so bile mestoma precej burne. Nemški delegati so se izrekli proti protokolu in zatrjevali, da pomeni sistem sankcij novo obliko zakonito in mednarodno odobrene vojne.
Stran 4.
t'	>NBr	h«>	t>
■r.*wa»vv*m"»icorBkra^LicnufciiaJaiot'.e*»*-irniww» m'
s«xw.*»rvr» r.-wt •>
Nemški delegati bi priznali ženevski ..pakt le tedaj, če se izvrši popolna svetovna razorožitev. Tudi angleški odposlanci se niso pokazali naklonjene v ženevskem protokolu vsebovanim sankcijam. Eden izmed njili je zahteval, da Društvo narodov razveljavi nekatere določbe versailleske mirovine pogodbe, ki ogrožajo evropski mir. Pri glasovanju se je večina delegatov izjavila za ženevski protokol.
Srednja tehnična šola v Splitu. V Splitu se je ustanovila srednja tehnična šolaj ki se otvori že početkom novega šolskega leta. Zaenkrat se aktivira grad- ■ beni in strojni tečaj.
Nove cigarete. Uprava državnih monopolov se je odločila izdati novo vrsto luksuznih cigaret. Nova cigareta bo nosila ime »Karagjorgje«. Nove cigarete bodo v pločevinastih škatlah, in sicer po 10 in 20 komadov v vsaki. Cena cigareti bo Din 1.50.
Trgovsko-obrtniška in industrijska izložba v Osjeku. Potrebni obrazci za prijavo se dobe v pisarni ljubljanskega • Gremija. Izložba se vrši v času od 10. do 18. septembra 1925 leta.
Vino in tobak v Hercegovini. V Hercegovini bo vinska letina precej slaba, ker je izdatna vročina jako škodila trti. Nasprotno pa bo tem ugodnejša letina tobaka, ki bo glede kvalitete presegala vse dosedanje letine.
	
li	Ako piješ ,,Buddha“&t vživaš že na zemlji nit
VMtMIfH MIMM	ba '1LM. 1^.. L .. J... MIZ LL	
Ljubljanska borza.
Sreda, 9. septembra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1925. den. 77; loterijska državna renta za vojno škodo den. 300; zastavni * listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; kom. zadolžnice Kranjske dežel-
ne banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102, zaklj. 100; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 911; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den 80; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 350; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180.
Blago: Testom, monle, fco Postojna den. 550; Madrieri, 75/220, od 4—8 m,
L, 11., III., fco meja den. 575; deske pod-mero, 25 in 30 min, od 10 cm naprej, fco meja den. 500; bukova drva, 1 m d., suha, fco meja, 8 vag. den. 22.50, bi. 22.50, zaklj. 22.50; bukovo oglje, praška, fco Borovnica, 1 vag. den. 20. bi. 20, zaklj. 20; pšenica potiska, 77/78 kg, fco bč. postaja, 2 vag. den. 250, bi. 250, zaklj. 250; pšenica domača, fco Ljubljana den. 250; koruza slavonska, par. Ljubljana bi. 220; koruza slavonska, fco Postojna trs., 1 va- j gon den. 224, bi. 224, zaklj. 224; oves j slavonski, par. Ljubljana bi. 180; krom- I pir beli, fco nakl. postaja bi. 65; krom- j pir rožnati, fco nakl. postaja bi. 59; la- \ neuo seme la, fco Ljubljana den. 540; ! kostanji la, fco slavonska postaja bi. 225; { koruza, par. Boh. Bistrica, plač. po pre- \ vzemu, 1 vagon den. 220, bi. 220, za- ! ključki 220.
TRŽNA POROČILA.
Nepovoljen položaj na našem žitnem tržišču. V Ameriki cene valujejo. Na ; našem tržišču se je prošli teden pšenica nekoliko pocenila. Kupčija je zelo slana. Inozemstvo skoro nič ne kupuje, domači mlini pa si nabavljajo blago le za kratke dobe. Cene pšenici v Bački 250 dv 255 s sremskih postaj 240, hrvatsko blago 250 Din pariteta Zagreb. Kupčija v turščici je bila v začetku tedna precej mirna, šele koncem tedna je malo oživela, ker se je pojavilo večje povpra-
ševanje iz inozemstva. Turščica notira: v Vojvodini in Sremu 172.50—175 Din.
V ječmenu in ovsu je promet majhen. Večji je promet v moki, ki notira pariteta Zagreb 480 Din na bazi »0«.
Vinski trg. Trgovina z vinom pri nas ni posebno živahna. Radi splošne gospodarske krize je domači konsum nazadoval. Starih zalog do nove trgatve ne bo mogoče razpečati. V kvantitetnem pogledu so izgledi nove letine precej dobri, dočim o kakovosti novega vina še ni mogoče sklepati. Cene notirajo v Zagorju med 8—10, v Primorju beta vina 8—10, na otoku Krku črna vina 5—6 Din, bela vina 6—7 Din; v Srednji in Južni Dalmaciji je vino malo da ne razprodano. Na Visu, Pelješcu in v Kašte-lili se lahko dobi še nekaj stotin hektolitrov vina. V severni Dalmaciji ga je še okrog 14.000 hi naprodaj. Cene vina so ; zadnje čase poskočile. Pri črnem vinu 1 od 20 na 40 Din po odstotku alkohola, : pri opolu od 35 na 45, pri belem od 50 na 55 Din. Hercegovina notira vina iz i leta 1923 7 Din, črna vina 5 Din, vina j iz leta 1924 6 Din dc 6,50, črna vina j Din 4.50.	(
Tržne cene za meso v Ljubljani (1. septembra). Govedina: v mesnicah po mestu 16—19. Na trgu: 1 kg govejega mesa-I. 18, II. 15, III. 9, jezika 18—19, vampov 9—10, pljuč 6—8, jeter 18—19. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 20, II. 17, jeter 25—80, pljuč 20. Svinjina: 1 kg ■prašičjega mesa I. 27.50, II. 20—25, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 27.50, slanine trebušne 25—26, slanine ribe in sala 29—30, Slanine mešane 28, masti 30, šunke (gnjati) 35—37, prekajenega mesa I. 35, II. 30. Drobnica; 1 kg koštruno-vega 14—15, kozličevine 20—22. Klobase: 1 kg krakovskih 44, debrecinskih 44, hrenovk 35, safalad 35, posebnih 35, pol prekajenih kranjskih 32—40, suhih kranjskih 67—75, prekajene., slanine 32.50—35. Perutnina: piščanec majhen 12—15, večji 15—28, kokoš 23—35, petelin 25—40, raca 25—30, domač zajec manjši 8—12,večji 13—18, mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2.50—3, 1 kg su-
rovega masla 45—50, čajnega masla 6G do 65, masla 40—50, bohinjskega sira 38, sirčka 9—10, eno jajce 1.25—1.50 dinarjev.
Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani
(1. septembra). 1 kg kave Portoriko 68 do 72, Santos 52—56, Rio 44—52, pražene kave 1. 84—100, II. 72—76, III. 56 do 60, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, kavne primesi 24, riža I. 10—12, II. 8—10, 1 liter namiznega clja 22, jedilnega olja 19, 1 kg soli 4.50, 1 kg testenin I. 14, II. 10.50 dinarjev.
Mlevski izdelki na trgu v Ljubljani
(1. septembra). 1 kg moke št. 0 5.75 do
6.50, št. 1 5.50, št. 3 4.50, št. 5 4.50, kaše 6, ješprenja 6—7, ješprenjčka 10—14, koruzne moke 4, koruznega zdroba 4.50 do 5.50, pšeničnega 8, ajdove moke št.
1 9, št. 2 7, ržene moke 5—5.50 Din.
Sadje na ljubljanskem trgu. Luksuzna jabolka 8, jabolka I. 6—7, II. 4—5, III. 2—4, luksuzne hruške 11—12, hruške 1. 8—10, II. 6—8, 111. 2.50—4, luščeni orehi 35, češplje 3—4, goriško grozdje 14—16, banaško 9—13 Din kg. Špecerijsko blago: kava Portoriko 68 do 72, Santos 52—56, Rio 44—52, pražena kava I. 84—100, II. 72—76, III. 50—60, kristalni beli sladkor 14, sladkor v kockah 16, riž I. 10—12, II. 8—10 Din kg; namizno olje 22, jedilno olje 19, vinski kis 4.50. navadni kis 2.50, sol morska
4.50, kamena 4.50, testenine I. 14, II.
10.50, čaj 72—120 Din kg; mlevski izdelki: banatska moka >0« 5.75, ameriška 6, »1« 5.25, >3« 4.50, >5« 4.50,, kaša 6, ješprenj 6—7, ješprenjček 10—14, otrobi 2.50, turščna moka 3.50, turščni zdrob 4.50, pšenični zdrob 7,'ržena moka 5, ajdova moka I. 9, II. 7 Din kg. Zelenjava: solata 4—5, radič 3—3.50, zelje 1—2, rdeče zelje 3—4, kislo zelje 4, ohrovt 3—4, karfijola 10—29, koleraba 3—4, špinača 6—7, paradižniki 2.50 do 4, kumare 0.50—1, (kumaree za vkisa-vanje 100 komadov 8—15), buče 0.25—1, fižol v stročju 2.50—5, luščeni 3—4, čebula 2—3, česen 15, krompir 1—1.25 Din za kilogram.
ESENCI
'm ram, konjak, likerje In žganj«
Ekstrakti in arome
za nealkoholne plječe vseh vrst
Koncentrirani sadni
.l.J za oromatlzlranje kan*
eten dltov In sladčtč
PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Puntih) = Limonov sok =
priporoča:'
Srečko Potnik in drug
Ljubljana, Metelkova ul13 11 Zahtevajte cenike II
Najboljše PFAFF
šivalne stroje in H kolesa H
po ugodnih cenah In plačilnih pogojih prlporoCa
1GN. VOK
Ljubljana - Sodna ulica št. 7
Galanterija!
tenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. so dobi najugodneje pri
• n i !•
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Na malo!
Veletrgovina v
P
▼ Ljubljani
Špecerij sko blago
i—loiiinlnn Cganje moko In deftelne pridelke raznovrstno
rudninsko vodo r.»««a» proiama asa kavo in mlin sca dl~ ■ električnim obratom.
Colombo Ceylon Tea , Adria* prašek za pecivo Vanilin sladkor
.1113
UMI
Etilni tihi pisalni stroj z neomejeno trpežno sfijo	r,
lu C. SMITH	MOP.	S
Priporoča se
tovarna perila
>TRI6LAV<
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica štev. 8 nasproti hotela „Štrukelj“
.•AD-.
P
brea najmanjšega ropota, ker *o vsi leCaJl na kroglJlCnlh letl^Cih.
SCJE SE KUPI?
Le pri tvrdki
Ljubljana
blizu Prešernove?« spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni stroj 7.a rod: nsko ali obilno rabo. svetovno znanih mamk Orltzner - Adler - Phiinis.
istolam nosemezne dele za stroj j in kolesa. igle. olje. jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen I — Večletno garancija I Na vel kol Na malo!
o	Z	astopstvo:
Ludovik Baraga, Ljubljana,«, Šelenburgova ul. ©./I.
kpecljalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih In tehničnih strojev.
. Oglašajte v »Trgovskem listu ! -
Izvršuje vsakovr uradne tiskovine.
Lastna knjigoveznica
LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA UL, 13. - TELEFON 352
Urednik dr. IVAN PLE88.
, Ljubljana. - Za trgorgko-mduslrijsko d. d. »Merkur« kot izdajatelja in tiskarja A. SEVER, Ljubljana. Ti.k tiekarne »Merkur«, trgoveko-indu.trijske d. d.