T
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/L Vse po-iitjatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra" čamo. Telefon uredn. 312.
Stanovsko politiSko glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Vprašanje učiteljev izgnancev—premostitev vprašanja kontraktualnih učiteljev.
(Avtentično poročilo za vse prizadete.)
Kadarkoli pride k nam kak učitelj izgnanec preko mej. da dobi Dri nas učiteljsko službo, vidim, kako malo ie pri nas poznanja o tem. kakšen mora biti oo zakonu postopek s tem izgnanci.
Vsi prihajajo z upravičenim zaupanjem, češ. da jih domovina sprejme z odprtimi rokami ter rim ureže kos belega kruha. njim. kij so trpeli v trdili bo-iib s sovažno silo preganianie zarad. svoie narodne zavednosti. A ko spoznajo. da temu ni talko se pridruži' prejšnjim novo razočaranje in iedkost napolni srce. ki ie bila potrebna tolažbe.
Nič se ne čudim, ako kaže ta jedkost na najrazličnejše načine nezadovoljnost duha. rekel pa bi. da ni Drav ako dotičn'kom poklicani na nodla« zakona ne obrazlože pravilnega stanja, zakai mani nezadovoljnosti bi bilo ako bli ti trpini uvideli, da niso osebe tisti, ki jim ne ustrežefo nooolnoma. marveč da so to zakonski nredPisi katerih se te osebe mora:n držati.
Da se tedai razumemo, sem se namenil na kratko opisati oot katero mora prehoditi izgnanec 7 doma. ko pri; nas išče strehe in službe V sedanjih prilikah se mi zdi to še ootrebneie. ker vidim, kako se taki slučaii množe.
Predvsem vs? t; učitelji niso še državljani kraljevine SHS. zato se mora pri niihovem sprejemu v državnn službo postopati z nfimi v smislu odst. 3. čl. 2. in odst. 3. čl. 130. čin. zakona,* t. j. spreieti se moreio le kot kontraktualni državni uslužbenci. To se iie doseda.i vršilo tako. da tih ie prosvetni oddelek (pooblaščen po ministrstvu orosvete) sprejemal kot take sam ter 7 niimi sklepal pogodbo. v kateri rim ie priznaval vse pravice rednih državnih uslužbencev odmeril iim ie nreiemke. k\ so odgovarjali niihovi službeni dob' in položaju garantiral iim ie dopuste, ugodnost' po železnicah i. pod.
Državni uradi so tako postopal! v dobri veri. da iih zakon ne bo oviral, ako začasno (to ie dokler ti učitelji ne dobe našega državljanstva in postanejo lahlko redni državni uslužbenci), priznavajo tudi ntiim one ugodnosti, ki jih predvideva zakon za redne državne uslužbence.
* Zakonskega besedila ne navajam, kej- ie ¡tak vsakomur na razpolago urad-raiški zakon.
V dobri verj — praviim — in z željo. čim boli olajšati tovarišem niihov težavni poiožai in zlasti hitro iim preskrbeti kruha A na višiem naravnem mestu se ie tako tolmačenie zavrnilo in oprijeti se ie bilo strogo zakona. V 3. odst. člena 130: čin. zakona ie postal sporen izraz »kontraktualni v ožjem smislu«, ki, ga Je pojasnila centralna komisiia za izvršenje čin. zakona s svojim rešeniem od 20. aprila 1926. 1. talko:
»Osebe, ki se v smislu odredb čl. 130. čin, zakona sprejemajo na delo v službo države (ne v državno službo!), so kontraktualni uradnik, in dnevničarji. Njihov pravni odnos proti državi ie privatno pravne narave; kot laki se kontraktualni uradniki sprejemajo v službo države vedno samo na osnovi posebne pogodbe. Da se ti kontraktualni uradniki formalno ločijo od dnevnicarijev. ki so lahko le zvaniičniki in služitelii (čl. 20. taks. zak.). ie le radi potrebne jasnosti v zakonu postavil zakonodaiec besede »v ožjem smislu«. Kontraktualni uslužbenci na se sprejemajo za take posle, ki ii(h običajno vrše državfii uradniki Kon-traktuailni kakor tudi dnevničarii oa ore-ideio 7, vso svoio delovno silo v aparat državne uprave ter imajo vse delovne in disciplinske Obveznosti pravih državnih uslužbencev. Taki kontraktualni uslužbenci pa se moreio postavljati le na osnovi specialnega kontrasta za katerega ie potrebno odobrenie ministrskega sveta. »Iz teh razlogov mnistrstvo orosvete ni moglo pooblastiti prosvetnih oddelkov, - da ti sprejemajo kontraktual-ne uslužbence.«
To ie v glavnem odgovor centralne komisije, katero tolmačenie ie poslej obvezno Da vidimo, kaj sledi! iz niega:
1. Najvažnejše je, da ministrstvo prosvete nedržavljanov kraljevine SHS ne more samo sprejemati za kontraktu-alne učitelje (še mani seveda prosvetni oddelek), nego more to le ministrski svet na (predlog prosvetnega ministra, kar pomeni, da se namestitev kot kontraktu-alnega državnega uslužbenca zavleče.
2 V mišlieniu centralne komistie se govori le o obveznosti iki iih irnaio kontraktualni drž. uslužbenci, ne omenja-io pa se (analogno 3. odst. čl. 130.) ni-kake pravice, i7. česar sledi, da kontrak-tuaflni državni uslužbenri nimaio pravic po čl. 47.. 52., 57. (napredovanje),. 61. (dobivanje stalnega mesta). 109.—113.
(dopusti). 141.—158. (upokojitev ter nakazalo osebne in rodbinske penziie) — s čimer smo navedli le najobičajnejše pravice državnega uslužbenca Ker nimajo kontraktualci pravice do stalnosti, se iim moreio v smislu čl. 44. nakazati le oni službeni prejemki kakor i'h imalo začetniki.
3. Da se iim službena doba kot kontraktualnih v smislu odst 2. čl 137. čin. zak. po tem. ko so postali stalni računa oač za oenziio in s tem za napredovanje v osnovni, ne na tudi za napredovanje v položajniii plači.
To ie prvi del križevega pota učiteljev izgnancev, ki moraiio stopit; v službo države kot kontraktualni. Drugi ni nič mani težaven in dolgotrajen.
Vsakdo od njih ie vložil opciisko prošnjo, da dobi naše državljanstvo Ti. ki so to storili sami vedo. koliko časa so čakali in še čakaio na rešitev take svoie prošnie. V tem pogledu se bo skušala dosea' ugodna rešitev, prizadeti pa naj na uradni poziv v lastnem interesu takoi vpošlieio potrebne podatke, ker Ie s skupno vlogo se bo dala stvar spraviti v tek
Da opozorim še na zakoniti postopek po pridobitvi državljanstva.
Kadar kontraktuallni državnli uslužbenec dobi državljanstvo zaorots' za sprejem v državno službo. Takrat s trdnim zaupanjem, da ie sedaj njegov ikri-ž£v pot končan: v tem ga potrjuje tudi deiistvo. da so se nekaterim tovarišem že gladko vštela prejšnja službena leta in se iim je po njih odmerila plača. t. J. da se iim ie priznala grupa ooložaine nlače in stopnja osnovne, kakor ie to odgovarjalo niShovii službeni dobi A tudi ta postopek ie bil napačen, ker se ni oziral na 3. odst. čl. 67. čiin zakona. Tukaj predpisana administrativna pot rešitev vnovič zavleče zlasti pri narodni skupščini. Oziroma ie ta v ooslledniem času rešila nekatere predmete za vštetie službenih let. a kako? Ako navedemo rešitev finančnega odbora narodne skupščine dobesedno, pač ne kršimo s tem uradne tajnosti. Glasi se: »Finansijski Odbor Narodne Skupštine. na svoiioi sednici održanoi 25 februara 1926. godine doneo ie odluku. da se svi predmeti po čl. 67. Zakona o č:novnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda. ne uztmaiu u pretres, dok se ooimenuti zakon ne izmeni. Vrača se predmet s mol-bom. da istu odluku izvolite o rim it', znanju.« S tako rešitvijo bi rekli, da ie dala
narodna skupščina nekako findirektno pooblaščeni e posameznim ministrom da^ o zadevs rešujejo sami. ali tako tolmačenje drži, se bo še videlo.
Je sicer še ena možnost po kateri bi se kontraktnim. kadar prideio v redno državno službo, vštela v službo prejšnja leta. Daje io čl. 17. čin. zakona. V koliiko se bo ta člen dal raztegniti, se bo še videlo, vsekakor bo treba poizkusiti tudi na niegovi osnovli. Ker ie potrebno po tem členu novolino mišljenje strokovnega sveta Dri ministrstvu prosvete bi se mogel tudi administrativni postopek skrajšati.
Toliko o zakonitem postopku:* njegovih posledic mi ni treba navajati pose-be. ker so iasne: kar iiih karakterizira najbolj, ie dolgotrajnost, s katero se dospe do urejenosti osebnih razmer. Za slučaie. v katerih se ni postopalo tako, kakor sem navedel zgorai. se ie Glavna Kontrola pritožila Državnemu Svetu; ker postopek rt:= bil zakonit bo s pritožbo pač uspela.No za ddtičnike to ne bo škoda, ker se bo vsa operacija z naknadnim zakonitim postopanjem vršila administrativno. tako da io prizadet: ne bodo občutili.
Vse to sem zapisal le v imformaciio: zato tudi že zdai prosim nai prizadeti ne pišejo temperamentnih tirad o »krivicah«. »nehvaležnosti« i. pod. ker bi1 bile take tirade brez vsakršnega uspeha. Povem pač lahko, da se dela na tem. kako bi se zakonito olahkočila administrativna pot za soreiem kontraktualnih uslužbencev in za niihov prestop v redno državno službo, pristaviti pa moram, da to delo ne naoreduie tako kakor bi bilo to želeti. Vzroki za to so razni in med njimi ni poslednii ta. da mora govoriti o taki zakoniti izpremembi narodna skupščina. za katero pa lahko vsak dan slišimo. k^ko počasi dela.
Tudi potom organizaciiie se bo z dobrimi nasveti, navodili iin treznim delom Dotom ljudi ki imaio že dosedai mnogo upogleda v vse administrativne in pravne zadeve doseglo večje in širše uspehe, kakor če bi se to vprašanie okušalo izrabiti v katerekoli stranske namene. Obravnavati ?a ie resno, da ne izgubimo zaupanja pri oniih, ki odločuiejo in pri onilh. ki so prizadeti in bodo še prilzadeti na ugodni rešitvi tega vprašanja. Zato ne razburljivega prenaglienja temveč Je za dosego cTia treba resnega in preudarnega dela 'in zopet dela — brez hrupa.
Zahtevajte v šoli zvezke Učiteljske tiskarne.
LISTEK.
Organizacija miadine in delo učiteljstva pri isti.
(Dalje.)
20. Ljubljana. II. deška o s n. šola: Tekom šolskega leta 1924./25. so nabrali Podmladkarri 423.50 Din. Od te vsote se ie poslalo glavnemu odboru v Beogradu 211.75 Din. doma. t. i. razrednim odborom pa ie ostalo 211.75 Din. Od tega denarja so darovali razredni odbori 128.50 Din kot prispevek za počitniško koloniio na Dovjem, deloma pa so darovali že tudi med šolskim letom 1924./25. manjše zneske v humane, socialne, karitativne In nacionalne name-ne- Ni pa bil glavni namen Podmladkar-jev ta. da zbira denar in ga uporabila v zniislu ljubezni do bližnjega in za pro-budo državne in nacionalne zavesti, temveč še veliko bolj gojenje razumevanja o nalogah R. K. v miru in vofoi, negovanje telesnega in duševnega zdravja v praktično smer. negovanje ljubezni do bližnjega v praktičnem zmislu. t. 1. z res medsebojno ljubeznivo pomočjo v razredu. da se poda podlaga za poznejše koristno humano socialno in karitativno delovanie nasproti vsem bednim pa naj
bodo le-ti tudi tujci in morda naši sovražniki. Zastopniki P. R. K. so se udeleževali vsai z enim odposlancem tudi sei mestnega odbora P. R. K. v Ljubljani. ki so se vršile dne 14. decembra 1924. dne 4. marca 1925. dne 16. maja 1925 in dne 25. junija 1925. in se ravnal1 po sklepih. — Dajie so se udeležili predavanja g. dri Ž i v k a L a p a j n e t a v Mestnem domu dne 21 maja 1925. ki ie predaval o »Stališču Slovencev napram skavtizimu. planinstvu in tuberkulozi«. Pohvalno oa moramo omeniti, da so se člani P. R. K. na II. deški osnovni šoli" v Ljubljani kar rtaibolie obnesli s prispevki, namenjenimi v nacionalno in državno svrho in da so nosili v svet agitacijo za prireditve mestnega odbora P- R K. — Mnogo izpodbude so dali Podmladkarjem tudi lepi darovi iz Amerike. ki so se iim razdelili ob sklepu 1. polletia. t. 1. dne 31. ianuaria 1925 ob 2. uri popoldne. — Priredili so eno igro za deco v šolski telovadnici in naoravljali izlete v bližnjo okolico.
21. Ljubljana III. deška o s n. šola: Sklenili so vzdržnost oti alkoholnih niiačah in tobaku, priredili so razstavo kniigoveških del dne 27. junija 1925 in srečobv (IV. a), sodelovali so pri Sokolu in napravil al' izlete na Šmarno goro. Bled. k Peričniku in v Zagorje
22.	L i u b 1 ii a n a . IV. d e š k a o s 11. šola- Prirejali so zabave ob državnih Praznikih in izlete v Podutk na Toško čelo in Cerkniško jezero.
23.	Ljubljana, VI. deška o s n. šola: Sklenili so preskrbeti obleko za največje reveže. — Priredili so eno zabavo.
24.	Ljubljana. I. dekliška osnovna šola: Za dan 1 novembra
1924	so Podmladkarice napletle 136 vencev in darovale 318 sveč za vojaške grobove. Za boŽičnico revnih ljubljanskih otrok so nabrale dne 1. ,in 2 novembra 1924 1763.50 Din. Dne 7. junija
1925	so sodelovale pri cvetličnem dnevu Rdečega križa in nabrale 2740 Din — Za počitniško koloniio na Doviem so prispevale 200 Din. Svojim siromašnim so-učenkam so pomagale s šolskimi potrebščinami. darovale iim oonošene. a še čedne obleke, staro vendar celo perilo, v Odmorih ob 10. uri in 16. uri kruh in zbrale zamie denar za mainiiški izlet. Podmladkarice IV. b. V. a in VI. b razreda so obdarovale 8 članic sirot z novim perilom. Podmladkarice V. c razreda so kupile najsiromašneiši součemki novo zimsko obleko in tople nogavice, članice V. d razreda so darovale revni družini 43.50 Din. V IV. a razredu so prispevale revni součenki 26.50 Din za
hrano v dnevnem zavetišču. Podmladkarice VI. a razreda so priredile »BoŽičnico«. pri kateri so obdarovale 14 revnih članic z novimi zimskimi nogavicami in s pecivom. — Prirejale so izlete v ljubljansko okolico. Vintgar. k Peričniku. na Šmarietno goro pri Kranju itd. Vse to so delovale pod spretnim vodstvom in po navodilih svojih razrednih učiteljic.
25. Ljubljana. III. dekliška osnovna šola na liceiu: Podmladek se ie v šolskem letu 1924.'25. leno razviial. Razen 1. razreda so bili vsi razredi organizirani Vendar so se tudi v 1. razredu upoštevali nauki Podmladka. in sicer na ta način, da so bogatejše učenke Obdarile revnejše z obleko: tako ie deklica Marlise Mallner preskrbovala revno učenko Vero Turk z obleko in Obuvalom. — Enako ljubezen so izkazovale premožnejše učeinke lv II. a. II. b, III. a in III. b razredu V teh razredih so dobile, revnejše učenke tudi podlage za risanje, peresa, svinčnike, pisalni oanir za lepooisne vaie in zobno ščetko. Učenke III. a razreda so kupile revnli učenki za prvo obhaiilo nove nogavice in čevlje iz razredne blagajne. Učenke IV. a razreda so obdarovale revnejše učenke iz IV. b razreda z obuvalom obleko in šolskimi potrebščinami. Na ist: način so
Pokrajinska skupščina v Celju.
1.	Delegati: Nekatera društva so v »Letna Doročila« vpisala lanske delegate mesto letošniih drup-a so iznu-stila namestnike. Eno društvo ie vol lo preveč delegatov, par društev na premalo. Delegate ie voliti: do 50 članov enega, do 100 dva itd : z.a število čez 50 ali 100 pride tudi ipo eden. Vseim delegatom je izvoliti tudi namestnike. Predsednik ie izven števila delegatov Delegati dobe Dotom predsednikov društev legitimacij brez katerih ne bodo Driouščen" k soodločevanin na pokrajinski skupščini. Ker so v »Letnem poročilu« netočni podatki o delegatih nai ona društva, ki še niso prijavila delegatov, store to takoj! To ie potrebno, ker bodo mandati delegatov verificirani le na Podlagi spiska, ki bo sestavljen Po uradnih prijavah s strani okrajnih društev.
2.	»Letna poročila«. Mnogo društev še ni poslalo »Letnega poročila«. To nai store takoi. ker ie »Letno poročilo« potrebno za sestavo tajn^kega poročila. Časa ie le malo še do skupščine. Nekatera društva so prijavila lanske društvene odbore mesto letošniih. Vpisati ie letošnje odbore, ki sedaj vodijo društvo, ker fprideio imena odborov v erlavno letno poročilo (»Izveštaj«), ki ga izda UJU
v Beogradu. Na pokrajinski skupščini se bodo obravnavali ¡le oni predlogi društev, ki so fih društva vpisala kot take v »Letno poročilo« Pošljite takoj še manjkajoča »Letna poročila«. Društva, katerih poročila se ne ujemajo z gornjimi opombami, pošlieio lahko popravke.
3.	Poravnaite članarino in druge obveznosti do Doverieništva! Delegati onih društev ki niso poravnala članarine v
tem mesecu, ne dobe legitimacij in ne bodo smeli glasovati in soodiločevati ne na pokrajinski in ne na glavni skupščini. Delegati nai torei preskrbe da bodo društveni blagajniki poravnali polletno članarino.
4.	Podrobna navodila glede nrijav
za stan in prehrano bo pravočasno objavilo Celjsko učiteljsko društvo, ki nas bo letos sprejelo v svojo sredo.
5.	Poziv! Članstvo oziroma delegati, ki se udeleže pokrajinske skupščine v Cel.ru 17. in 18. juliia t. 1.. nai sporoče najdalie do 5. iuliia katere dni nai se iim preskrbe prenočišča (v hotelih) oziroma hrana. Točne podatke na naslov: Vekoslav Gobec učitelj v Celju Gregorčičeva ulica 2 Zakasnelih pri:av ne bo mogoče upoštevati.
Javno vprašanje.
Gospod B. Medvešček Obravnava na svoi način v »Učit. Tovarišu« poglavje o našem gospodarskem programu.
V koncu tega spisa — glej »Učit. Tov.« štev. 23. z dne 10. junija 1926, str. 3.. stolpec 4! — ie gospod šolski upravitelj B. MedVešček napisal to kruto in pavšalno obsodbo našega učiteljstva: »... Zakai naše pravo zvanie ie vzgoja naroda: tega zvania pa smo zmožni le takrat, ako imamo sami prej pravo vzgojo. Zato dvig organizacije ni kot namen, ampak kot sredstvo za izvedbo naše misije Da bomo res vredni visokega naslova, ki se nas danes le o o nemarnem drži (podčrtal jaz!) da bomo res kulturni pionirii narodovi.«
Prečrtal sem dvakrat, trikrat očitek, da se nas visoki naslov kulturnih pionirjev danes le po nemarnem drži pa še n'-sem mogel verjeti lastnim očem da ;e ta splošna kleveta potekla izpod učiteljevega peresa in da ie brez vsake takoišnle zavrnitve nriobčena v našem učiteljskem stanovskem glasilu!
Toda — tako stoji v »Učit. Tovaršu« črno na belem!
Ker naše učitelistvo in njega delo v šoli in izven šole tudi vsai nekoliko poznam. smatram za svoio dolžnost in v interesu drzno žaljene učiteljske časti, da to splošno in z nobenim konkretnim dokazom utemeljeno natolcevanie zavračam z vso odločnostjo!
Javno vprašuiem člankaria. naj pove kdo so tisti nevredni član.; učiteljskega stanu ki iim pred vso javnostjo meče take očitke v lice? Ali so to vsi učitelji in vse učiteljice ali so le nekateri? Točno. iasno nedvoumno, brez ovinkov *n zaviijani! Z imeni in d e i s t v i na dan!
Ako Pa misli člankar v tem »nas« samega sebe. naj opravi sam s svojo vestio a nai tudi to pove. da ne bodo trpel' na dobrem imenu in na svojem ugledu po krivičnem sojeni!
V M e 11 i k i dne 13. iuiniia 1926.
E. Gangl 1 r.. član UJU.
Higijenski tečaj za učiteliice.
Kakor larii. tako bo priredil tudi letos zavod za socialno higiensko zaščito dece v Ljubljani v času od 1. do 30 julija za učiteljice ferialni tečaj o higieni in negi dojenčka.
Tečai bo obstojal iz 70 predavani in praktične vežbe v zavodu.
Po lanskem vzorcu namerava zavod ob tej priliki podati učiteljicam nekoliko snovi tudi iz raznih drugih Panog splošne higiene 1-n sicer po približno sledečem načrtu:
Higiena dojenčka in male dece
Higiena šolske dece.
Socialnozdravstvena zaščita dojenčka in male dece.
Organizaciia in zakonodaja socialne zaščite dece.
Higiena žene.
Splošna higiena.
Spolne bolezni
Zaščita otroka pred spolnimi boleznimi.
Tuberkuloza in boj zoper nio.
Alkoholizem in boi zoper niega.
Prva pomoč v nezgodah.
V tečai se lahko sprejme do 30 učiteljic. — Stanovanje 'in hrano si moralo
oskrbeti izven zavoda Na željo ga iim preskrbi Društvo učiteljic, kar ipa morajo pripomniti na ipriiavi Da se pokrijeio stroški tečaja, bo vsaka udeleženka vpla-
Jtev. 24.
čala režijsk; prispevek 100 Din.
Priglase ie nasloviti na »Društvo učiteljic v Ljubljani«. Poljanski našlo 10/11. do 22. junija 1926.
Šolstvo na Japonskem.
Japonski šolski zakon se naslanja na francoskega iz leta 1872. V vsem šolstvu vlada stro? posvetni sistem, verouk se poučuje le v nekaterih privatnih šolah.
Osnovno šolstvo je < razdeli en o ; v višjo in nižjo stopnjo. V nižio stopnjo pohaja deca od 6,—14 leta in ie obligat-na. Višja stopnja traja 2—5 let. ni obli-gatna in pripravlja deco za srednje in strokovne šole.
Nižja stopnia osnovne šole ni ločena po spolih, vsa nadaljma izobrazba ie ločena in soeciializirana Po spolih.
Srednje šole usposabljajo za posamezne stroke ter pripravljajo obenem za vstop na univerzo in traja 4 leta. K temu se še priključi 3-letni nadaljevalni kurz. Ko prehodi kandidat vse omeniene stop-nie. ga vpišejo na cesarski univerzi.
Na Japonskem ie 28 univerz, med temi so 23 državne in privatne ter 5 cesarskih.
Raznih državnih višjih ¡strokovnih šol ie 37. mnogo šol istega značaja ie tudi v privatnih rokah.
Osnovnošolsko učiteljstvo se te obraz uio v normalnih šolah ki se nahaiato v vsak; prefekturi. Višie normalne šole
usposabljalo učiteljstvo za višio stopnjo osnovne šole in razne dekliške šole. Nekatere privatne univerze imajo tudi oddelke za višjo izobrazbo učiteljstva.
Statistika nilžne stopnje osnovne šole iz leta 1920.:
T E V I L O
Šol......
učiteljev . . . . učencev . . . . Število učencev, ki so sposobni za višjo stopnjo osnovne šole ....
Državne šole
4
82 2.498
451
Javne šole
25.407 177.565 8,326.641
1,362.135
Privatne fiole
148 803 33.795
4.188
Skupaj
25.559 178.450 8,362.934
1,366.774
	Število otrok v starosti šolske obveznosti		Skupno število otrok v starosti šolske obveznosti
	ki obiskujejo predpisani pouk	ki ne obiskujejo predpisanega pouka	
Dečki Deklice	4,425.613 4,152.306	38.391 55.392	5,186.474 4,905.277
Skupaj	8,577.919	93.783	10,091.751
Šolski obisk v °/o
V mestih
97 89
V trgih
98-96
V vaseh
9913
Povprečno
9892
Splošne vesti.
—	Letnega poročila nam niso vrnila še sledeča okrajna učiteljska društva: belokranjsko, gornjegrajsko, kočevsko, kranjsko, krško, litijsko, ljubljansko, ljutomersko. mežiško mursko-soboško. novomeško. radovliiško. šmarsko-rogaško in šoštanisko. Ker ie termin zapadel že 31. maia prosimo ponovno zdramita se že vendar enkrat in oošli te nam izpolnjeno noročiio Navedite v niom natančno število članstva ih delegate za oo-kraiinsko skuDšč:no v Celin ter glavno skupščino v Beogradu z namestnik! vred. Ako tega ne storite takoi ^ izključeno, da bi moeli sestaviti natančno ooročilo za skupščino fn razposlati legitimacije delegatom nravočasno Prosimo!
UJU — poverjeništvo Liubiiana.
—	Volitev delegatov za pokrajinsko skupščino v Ljubljani. V Ljubljani ie dobila lista delegatov- za novo smer organizacije 83 glasov, nasprotna lista pa 33.
—	Situacijsko poroolo Rezultat razprav pri okrainih učiteljskih društv h o smeri stanovske politike ie ta da se je 29 društev izreklo za novo smer stanovske Politike v naši organizaciji. 3 društva so io pa odklonila Glede oblike se ie 25 društev izreklo za novo smer v obliki deklaraciie, 4 društva oa v obliki strogega izvaian.ia člena 2. pravil s strani bodočega vodstva organizacije. Končno obliko v kater' bo iznešena na nokraiinski skupščini' bo izdelala na podlagi predlogov okrainih učiteljskih društev posebna anketa in odseki.
—	»Učiteljska Iskra«, prosvetno šolski časopis ki izhaja v Kraguievcu prinaša v svoii 9. številki dobeseden ponatis Deklaracije v srbohrvatsikem ieziku, tiskano v cirilici
—	Odklanjamo vsako strankarsko pobarvano vmešavanje in izrablianie stanovskih zadev od katerekoli strani Kakor smo odklonili svoječasno vmešavanje »Jutra«, tako odklamamo tudi zadnjo notico »Slovenca« o volitvi delegatov v Ljubljani za pokrajinsko skupščino v Celju.
—	V ministrstvu pripravljajo predlog za podaljšanje stanovanjskega zakona. ki pride pred ministrski svet in narodno skupščino.
—	Ministrstvo pripravi'» nredloc zakona 73 prevedbo kronskih upokojencev na dinarske oenzije ki oi^ide v ministrski svet in narodno skupščino
—	Dnevni listi poročajo, da hoče vlada podaljšati rok za stalnost državnega uradništva. ki ima nastopiti s 1. septembrom 1926. Od druge strani te vesti demantiraio.
—	»Narodna Prosveta« poroča, da ie uookoien dr. Stanislav Bevk. inšpektor pr prosvetnem oddelku v Ljubljani.
—	Za spremembo v uradniškem zakonu v nr"d starouPokoiencev »Politika« poroča: Pred odborom za prošnje in pritožbe se ie nahajalo važno vprašanje.
. Bila ie to prošnja starih učiteliev. ki ima-io po 40 in še več službenih let in so bili v zadniem momentu uookoieni po starem zakonu. Ti učitelji so poslali ministrstvu prosvete predstavko in zaprosili, da se naide način, da se iiim popravi storjena krivica. Ministrstvo prosvete je poslalo to predstavko odboru za prošnje in pritožbe. Odbor ie poslal ministrstvu prosvete predstavko nazai s orošmio. naj isto skuša doseči v ministrskem svetu, da bi se z malo spremembo v uradniškem zakonu popravila krivica. To je toliko
pomagale tudi zelo ubožni rodbini Gre-gorka v Rožni dolini. Za nekega novorojenčka so prinesle stare rtuhe. plenice in perilo. O Božiču so razveselile učenko Mileno Šebenikovo z božičkom. Smilila se iim ie ker ti. ie umrla mama. — Učenke V. a razreda so za šolski izlet plačale dvema učenkama vse stroške, štirim učenkam oa vožnjo Eno učenko so vse leto preskrbovale s šolskim; potrebščinami in z obleko. Dve učenki, ki stanujeta daleč, sta skozi vse leto no enkrat na teden, kadar sta imeli popoldanski pouk. obedovali pri boliš situiranih učenkah. — Tudi v V. b VI. a in VI. b razredu so plačale premožnejše učenke revnejšim za vožnio o priliki mainiškega izleta in za obisk menažeriie. Premožnejše so plačale članarino za Podmladek in iim prinašale iužino in šolske potrebščine — Vsi razredi so darovali iz razrednih blagajn 100 Din za počitniško kolonijo na Doviem in nabrali o Veliki noči za Jugoslovensko Matico 269.75 Din. Za francoski dan ie nabral Podmladek v II. a. II. b in V. a razredu 210.50 Din. Za okrasitev vojaških grObov o Vseh svetih so spletle učenke iz vseh razredov 24 vencev. Podmladek iz V. a, V. b, VI. a in VI. b razreda pa ie nabral
dne 2. novembra 1924 na cvetlični dan 1795.25 Din za božičnico ravne šolske mladine. Na cvetlični dan dne 6. iuniia 1925 pa so nabrale 1616 Din. — Napravile so izlete v mestno okolico in majni-ški izlet v Ribnico. Kamnik k Sv. Križu in v Dolriice ter sodelovale pri Sokolu in Ateni.
26. Ljubljana. IV. d e k 1 iš k a osnovna šola- Vsak razredi ie imel zdravstvene nadzornice, ki so nadzirale telesno snago posameznih učenk. Ker se ie to vršilo s konsekvenco vsak dan. so bili uspehi glede snage rok nohtov vratu. ušes itd. res zadovoljivi. Rediteljice so skrbele za red in snago v šolski sobi in negovale cvetlice ki so krasile šolska okna. Na podlagi obrazcev »Tekma za zdravje« se ie skušalo pospeševati telesno higiieno. Podmladkarice so z vnemo tekmovale in do malega izpolnile vse točke. Pridno so članice izdelovale ročna dela za Podmladkovo razstavo v Beogradu, ki so se koncem leta poslala na oristoino mesto. — Iz krp — ostankov od oblek — so Podmladkarice naredile »paiace«. ki so iih nesle z drugimi igračami vred v spremstvu učiteljic v otroško bolnico — Povodom dneva Rdečega križa dne 7. junija 1925 so so-
delovale tudi Podmladkarice in prodajale cvetje in znake. Uspeh je bil 1734.75 Din. — V zmislu ideje Podmladka so pomagale premožnejše učenke revnejšim pri nakupu šolskih potrebščin, prispevale k stroškom za šolski izlet, za gledališke predstave ter delile med seboi v odmoru tudi zadnji košček kruha. — Podmladkarice so dopisovale z učenkami osnovne šole v Tovariševem 'in Dobanovcu. S članarino, ki je ostala na šoli so preskrbeli razredni odbori nairevneisim učenkam blago za predpasnike in nogavice.
27.	Ljubljana, manjšinska osnovna šola: S preostalim denarjem so podpirali enega dečka s kruhom, ubožneiše z zvezki. Delali so izlete v okolico.
28.	L i u b 1 i a n a — Barje, o s n. šola: Poleg zbiranja članarine, oažnje na snažnost in higiieno so se bavili: IV. in V razred z mizarstvom III. r«zred z izdelovanjem košaric. Na Miklavžev predvečer so bili obdarovani vsi šolski otroci s šolskimi potrebščinami in s štruklji. Revnejši so dobili tudi razne obleke. Revnim otrokom ie oskrboval Podmladek šolske priprave. Nekaterim je pripomogel, da so lahko plačali vstop-
nino za cirkus Kludskv. Priredili so dve zabavi.
29 L j u b 1 i a n a . I. deška meščanska šola: Organiziranih ie 80% vseh učencev, ki so skozi celo leto zbirali sredstva.s katerimi so skušali pomagati svoiim revnim součencem. Proti koncu šolskega leta so . izvajali učenci I.—III. razreda »Tekmo za zdravje«. Uspeh ie bil prav dober. Opazilo se ie, da so pričeli poedinci boli paziti na svoio zunaniost ta da so postali skirbneisi pri 'izpolnjevanju svojih dolžnosti. Svoje prihranke so darovali svoiim revnim součencem ob priliki mairtiiškega izleta in za počitniško koloniio na Doviem Napravili so 'izlete v okolico na Cerkniško jezero in na Kum. — Nuino bi potrebovali dobro opremljeno delavnico za ro-kotvorni pouk. V to svrbo orimanikuie šoli potrebnega denarja. Priredili so tri predavanja.
30. Ljubljana. II. deška meščanska šola: Priredili so eno dramatično predstavo in sodelovali pri nogometnih športnih društvih ter pri Planinskem , društvu. Napravili so izlete na Sušak in Reko.
(Dalje prih.)
ootrebneiše. ker niso prizadeti ravno učitelji, neeo tudi drugi uradniki, ki se lim ie zgodila tudi krivica in se sedal često dogaja, da se stari uradniki vračajo v službo samo zato. da lbi mogli biti upokojeni po novem zakonu V odboru za prošnie in pritožbe ie izraženo misl'enje, da bi ta sprememba ne imela vel kega financiiskega efekta nosebno ker ie število uradniStva upokojenega do starem
zakonu vidno manjše. _
—	Članom in članicam učiteljskega društva 1'ubliansko okolico se daje na znanie in v ravnanip sledeči sklep odbo-rove seiet Kl.iub večkratnim apelom na vsakem zborovanju za redno plačevanje članarine se ni našlo prii nekaterih tovariših in tovarišitah odziva; vsled tega se vsem onim članom in članicam, ki niso poravnali polletne članarine, odvzame glasovalna pravica: po 1. iuliiu pa se jih
.kratkomalo črta iz društva, ako do takrat ne ooravnaio zaostale članarine In se «h ne sprejme več nazai kot člane, dokler ne olačaio zaostale članarine.
—	Pri proslavah državnih praznikov naj bode povsod poleg kraljeve podobe tudi feredno posrečena sika državnega grba, ki znači vse tri uiediniene narode naše kraljevine. Zato ne odlašajte 7 naročili! Grb se dobi po vseh večjih knjigarnah. Razpošilja ga oa tudi založništvo »Učit. dom« v Mariboru kot tiskovino v močnih tul.ikah (rolah) v katerih ie vsaka poškodba docela izključena. Zato ie umestno, da ga zlasti zu.nan.1e šole naroče direktno pri »Učit. domu«. Grb s pojasnilom vred stane 20 Din; pač Da ie založništvo primorano zaradi visoke cene tulik (2 Din) in poštnine to še posebei zaračunati kar znese 3 Din. Nekatere šole naročajo kar za vse razrede 'in si s tem prihranijo večkratne^ zneske za ovoi 'in poštnino. Brez dvoma ie. da bode oblast zahtevala upeliavo grba tudi do razredih.
—	Zrelostni izpiti na ženskem učiteljišču v Mariboru so zelo Dovolino končali. Z odliko so izoit orebile: a) v slov. učnem jeziku: Benko Marija. Bezjalc Marija. Brinar Vanda. Č e r n i g o i Ve-r a. Dekleva Sonja. Lužar Sonja. Pivko Vida, Stergar Eleonora. Strgar Etna. Šaina Ljudmila. Vodenik Martina: b) v slov. in nem. učnem jeziku: Planer Terezija in Rottmann Vili — Zrele so: a) v slov. učnem leziku: Bernot Nada, Coni Jožefa. Kraimberger Angela. Potočnik Matilda. Potočnik Sonja Praunseis Vekoslava. Senčar Franja. Stante Albina. Zupane Anica. Žen Dan1!ca in Zen Vladimira; b) v slov in nem. učnem leziku: Groß Ida. Potutschnigg Emilija. Stancer Ana in Valjavec Ana. 3 kandidatke bodo ponavljale izpit septembra. K tako lepemu uspehu smemo zavodu 'in požrtvovalnim učiteljem zavoda iz srca čestitati. Mladim pedagoškim adeptom Pa kličemo- Dobrodošle v naši sredi! Idealno in požrtvovalno na delo!
—	Liboie. Dne 10. t. m. je priredila tukajšnja šola izlet na Dobrno Bodi na tem mestu izražena v imenu mladine najlepša zahvala upraviteljstvu državnih toplic za brezplačno kopel, kakor tud; hotelirki Dobrna gdč. Kosiievi za dobro in ceneno Dostrežbo šolarjem Istotakö iskrena zahvala gg. Cenclu «n Škober-netu v Libo.iah za brezplačne vozove.
Telovšek. šol. uoravitelj.
—	Razstavo deških ročnih del. risb In drugih šoiskih izdelkov priredi v Ljubljani II deška osnovna šola na Cojzovi cesti 20. in 21. junija. Cenjene tovariše in tovariŠice, posebno pa one ki se zanimalo za rakotvorni pouk in uspehe istega na šestrazredni osnovni šoli. opozarjamo na to in vabimo, da si razstavo ogledajo. Razstava bo odprta od 9. do 12 ure in od 15. do 18. ure. — Istočasno bodo razstavljeni v istem poslopju tudi izdelki pomožne šole.
—	Dvajsetletnica ChriStofovega učnega zavoda. Letos mine 20 let. odkar obstoji Christofov učni zavod. Tudi tukaj se ie uresničil pregovor: »Iz malega raste veliko.« — Iz skromnih početkov se ie polagoma razvijal in razvil ta prvi tozadevni slovenski zavod do one višine. na kateri danes neooorečeno stoji. Neumornemu trudu ravnatelja g. Josipa Christof a se ie posrečilo v 20 letih resnega in smotrenega dela da ie spravil svoio šolo na ono višino, ki ii omogoča konkurirati z drugimi sličnimi inostran-skimi zavodi. Zavod ne nudi učencem samo znanstvene naobrazbe. ampak .iih tudi vzgaja v strogo nacionalnem smislu. Ze od nekdai se ie posvečala na zavodu posebna oažnia strojepisju iti stenografiji. kar so tudii upoštevali na višjem mestu in do prevratu podelili Christofove-mu zavodu pravico da edino njegov za-
vod v vsei ljubljanski oblasti nosi naslov: »Oblastveno dovoljeni učni zavod za stenografijo in strojepisje« — Nešteto prifcnalnih pisem vodstvu govori s čustvom hvaležnost i ravno o dejstvu, koliko stenografije se nauče učenci v Christofovem učnem zavodu. Vsakoletne iavne tekme h katerim ima vsakdo pristop prost, jasno pričajo, da se sijajni uSDehi v stenografičnem Douku ne boje javnosti ter ood javno kontrolo kažejo uspehe 10-mesečne pridnosti. Koliko go-ienk ima prav dobre službe ravno vsled znanja in praktične uporabe v stenogra-fiji. Christofov učni zavod ie ediina šola, v kateri se Doučme tudi nemška stenografija. Prizadevanje šolskega ravnateljstva in res leoe uspehe nr i znava tudi iavnost. Od leta do leta ie raslo število gojencev. V prvem desetletju je posečalo zavod 1034 goienk in gojencev, v drugem desetletju pa ie to število skoro za tretjino naraslo, tako da -ie do danes ab-solviralo Christofov učni zavod 2508 učencev. Vršiio se dnevni in večerni te-čaii pod vodstvom državno izprašanih učnih moči. Lep orocvit Chrilstofovega učnega zavoda ie tipičen dokaz, kam dovede lahko smotrena nridnost n neumorna delavnost. Ob dvajsetletnem jubileju g. Josipa Christofa mu kličemo: »Krepko naprei do 30-letnice!«
—	Vpisovanje učencev v I. deško meščansko šolo v L'ublian; 7? šolsko leto 1926./27. bo v sredo. 30. juiniia od 8. do 12. ure dopoldne in v četrtek 1. iu-liia od 8.—12. ure dopoldne V zmislu odloka ministrstva DroSvete O. N. br. 13.317 z dne 17 marca 1925 «e sprejemajo v I. razred meščanske šole učenci, ki so uspešno dovršili četrti razred osnovne šole. S seboi nai prinesejo krstni list in zadnje šolsko spričevalo — Ravnateljstvo I. deške meščanske šole v Ljubljani.
—	Relief zelenega Pohorja. Tovariš Josip Peitler. učiteli v Limbušu. ie. po specijalni karti po merilu 1 : 75.000 izdelal krasni relief našega zelenega Pohorja, ki vzbuja s svoio precizno in lično izdelavo pozornost Označbe potov, krajev, šol itd. so izvršene natančno ido Dimni-kovem zemljevidu. Ker ie relief izborno učilo Posebno kar se tiče ponazorovan.ia terenskih oblik in nvaiania učencev v či-tanje zemljevida, ga vsem šolam toplo priporočamo. nosebno onim v mariborski oblasti. Tov. Peitler ie pripravljen ustreči posameznim šolam tudi v tem ožim da bo šolski okoliš dotične šole ki relief naroči. specializiral. Revnejšim krainim šolskim svetom dovoljuje tudi olajševanje glede odplačevanja.
—	Članom, dolžnfkom kočevskega okraja! Člani, ki dolgujejo članarino še za leto 1924.. 1925. in za tekoče oolletae, nai io zanesljivo Doravnajo do konca tega meseca. Glavno blagajništvo terja od nas zaostali znesek, zato Donovno in zadiniič opomnimo na stanovsko in tova-riško dolžnost. Zadrževanje članarine je nroti pravilom! — V imenu odbora- Ana Sedeieva. ti č. blagainičarka.
—	Rečni katalog za šolsko leto 1926./27.. k i ga rabi dnevno vsak razredni in predmetni učitelj (ica) izide v Učiteljski tiskarni v Ljubljani v avgustu t 1. Obsegal bode Doleg navodil, obrazcev, odredb tabel i. dr. tudi natvažnejše odločbe Državnega Saveta, kf se tičejo učitelistva sploh. Da bo mogla Učiteljska tiskarna ustreči vsem naročilom (lansko leto ie pošel Ročni katalog pred pričet-kom šolskega leta), se naprošajo vsa vodstva osnovriih in ravnateljstva meščanskih šol naj sooroče vsa.i do 3 0. i u n i 1 a potom dopisnice na naslov Učiteljska tiskarna (Ročni katalog) v Ljubljani: a) koliko Ročnih katalogov za razredne in b) koliko Ročnih katalogov za predmetne učitelje naroč učitelj-stvo na posamezni šoli oziroma na šolah v istem šolskem okolišu. Ker so pojasnila in navodila o prejemkih učitelistva v^ Ročnem katalogu že marsikaterega učiteha očuvala »dolgov iz prejšnjlih let«, nai se sleherni učitelj(ica) prijavi za na-roČlo te orepotrebne in najcenejše ročne knjižice
—	Sladki vrh. Dne 27. junija 1926 ob 3. uri popoldne priredi; osnovna šola Sladki vrh šolsko veselico. Na vzporedu so: deklamaciie. petie in dve litri. Vabijo se bližnje tovarišiice in tovariši da se iste udeležijo 5n privabijo čim več občinstva k isti in s tem pripomorem k velikemu uspehu, ki nai Doplača trud tukajšnjih obmejnih delavcev
»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. Ljubliana. Poljanski nasip 10'21 pošlje vsakemu naročniku »Učit. Tovariša« zanimiv cenik brezplačno Zahtevajte ga takoi: ne bo Vam žal!
Upokojitve, napredovanja in imenovanja.
—i Imenovaaia. Štefanija Fink v
Studencih pri Mariboru. Mariia Sadnek-Vučnfk v Mežici, Šarlota Luthar v Pu-čoncih. .losipina Mihelič- Majde v Ljubljani III. dekliška osnovna šola (licej), Rudolf Obrekar v Brigo d. Kočevska Reka, Frania Grom v Naklo ori Kranju, Vilma Čalogovič v Zamet, Ida Vode-niik-Stedri v Mariboru III dekliška osn. šola. Milka Bračič v Mariboru I. dekliška osnovna šola.
—i Napredovanja. V 6. grupo I. kategorije: Dr. Maks Kavčič prof. moškega učiteljišča ¡v Mariboru. Adolf Lapaine. prof. moškega učiteljišča v Ljubljani: v 1. grupo II kategorije Mariia ŠtrauSs v Krki. Terezia Ju-vanec v Škofji Loki. Ana Fajdfga na Je-žici. Olga Tavčar-Cvahte pri Sv. Štefanu : v 2. g r u d o II. kategorije Frania Passek - Verhunc v Podzemlju, Lovro Jevnikar v Št. Vidu pri Stični. Iva Lovš n v Sodražici. Angela Žnidgršič-Nerima v Moravčah. Berta Laoaine v Sodražici. Matilda Weber v Žireh. Amalija Erker v Stari cerkvi. Ivanka Runovc v Grižah, Antonija Manko-Reboli pri Sv. Tomažu, Antonija Rüavec v Mariboru, Angela Schalda-Lebar pri Sv Lovrencu. Emilija Ažman v Beltincih. Jerica Vise-niak v Žetalah. Pavla Novak v Pobrežju.
—i Upokojitve. Josin Štrekeli nadzornik šolskih vrtov v Ljubljani. Marica Salaba-Vraniek v Mengšu. Srečko Nagu Sv. Jakob ob Savi. Fran Štefančič v Ribnici. Janez Vreže. prof. moškega učiteljišča v Mariboru. Friderik Šiianec. Drof. moškega učiteljišča v Mariboru, Miroslav Pučellk Laitersberg-Krčeviina, Frania Serainik v Mariboru. Ana Čepin-Wutt Št. Janž Dri Dravogradu. Jakob Vrečko učiteli v Šoštanju.
Učiteljski pevski zbor.
-^pev. 12 in 13. iuniia smo se po dvomesečnem odmoru zopet nolnošte-vilno zbrali Iz vseh krajev Sloveniie so prihiteli Dožrtvovaln'1. pevci in pevke, po številu nad 80. Točno in z veseljem so se udeleževali pevskih vaj.
—pev. Koncerta ob priliki skupščine v Celju 17. julija ne bomo priredili, ker n p moremo do takrat naštudirati programa. ki bi delal pevskemu zboru slovenskega učitelistva čast.
—pev. Prihodnji pevski tečai se bo vršil od 2. iuljia ob 8. uri do 10. julija v Ljubljani, in sicer v »Glasbeni Matici«. Prijave za hrano in stanovame pošiljajte tainiku: Drago Zupančič Cesta na Rožnik 5, Ljubljana. Na oriiave ki iih sprejmem po 1. iuliiu se ne bom oziral.
Tajnik.
Vestnik upokojencev.
—up. Občni zbor »Društva upokojenega učitelistva /a Sloveniio v Liubliatti
bo v soboto 3. julija t. 1. ob 14 uri v osn. šoli na Ledini 7. običajnim vzDoredom. Ker se bodo pri tem zborovanju prena-reiala zastarela društvena pravila ter se bo volil tudi nov odbor, se pričakuje obi-la udeležba članstva. — Po zborovanju Da se snidemo vsi, kar nas je dobre volje in sp zavedamo še starega učiteljskega tovarištva, k prijateljskemu sestanku na Vidovdanski cesti »pri M ožin'« Na svidenje torei stari gardisti.	—k.
—up. Društvo upokojenega učteli-stva Sloveniie ie letos meseca maia po gdč. blagainičarki izplačalo 1200 Din 00-smrtnine dedičem po umrlem g. nadučl-teliu Antonu Javoršku Tako ie prejel tudi v mainikiu dedič po umrli učiteljici Praprotnfkl - Beg 1200 Din posmrtnine. Društvo ie narastlo. da ie štelo 300 članov. Vsak Drispeva do 5 Din. in sicer 4 Din za Dosmrtnino. 1 Dim oa za upravne. poštne in čekovnouradne stroške ki znašaio vsakokrat okoli 300 Din.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljska Samopomoč.^ Obveščam društvene člane, da ie 30. maia 1926 umrla članica Josipina Sivka ilz Št. Jurija ob južni železnici Dediču ie bila 8 junija 1926 nakazana posmrtnina 9550 Din. Položnice za ta — 115. — smrtni slučai prejmejo člani Dozneje — Prosim še enkrat vse tiste člane, ki imajo doma zadnje položnice iz aprila t. 1.. da nakažejo zaznamenovane zneske. Danes — 12. junija 1926 — znaša neporavnani znesek 5113 Din. — Pozivam oa tudi vse one. ki so se že pred dali časa priglasili za sprejem v U. S., da nakažejo spre-
jemne pristojbine. Teh priglašeneev je nekaj nad 100 — Učit. Samopomoč ima danes 1927 članov, posmrtnina znaša 9635 Dih.	_
Prirodopisne zbirke.
(Dalje.) Prepariranie.
Prepariranie kopnih polžev se v bistvu ne razlikuje od DreDarirania sladkovodnih oolžev: velike umorimo 7. vrelo vodo in Dotegnemo s pinceto ali ukrivljeno buciko iz lupine, male pa pustimo, da se vsuše.
LuDinice očistimo s nomočio obrab-liene krtače za zobe in malih čooičev. nato iih Dolagoma posušimo (ne na soln-cu in ne na peči!)
Ako pa hočemo preoarirati žival. Dotem moramo DOStoDati drugače. Vsa ona sredstva, ki jo umore hitro, so neuDorabna. ker se oolž obenem Doteg-ne kolikor mogoče daleč nazai v svoio hišo Tudi če bi ga hoteli Dotegniti iz hiše: tako ie skrčen in stisnjen, da ne kaže več svoie Drave slike. Ne preostaja nam drugo sredstvo, kakor da Dolža v zamašeni Dosodi polni vode zadušimo.* Žival se večinoma pri tem popolnoma iztegne Nato io v kar naiboli naravni legi razpnemo na koščku le*" ali PlutoVi-ne in denemo v alkohol 50% in postopno prenašamo v močnejši alkohol. Tudi formol ie uporaben, vendar nekoliko kvari lupinico. — Mesto tega lahko tudi z injekcijsko brizgalko vbrizgamo v zadušenega Dolža 4% raztooino formola v alkoholu; pogostoma se pri tem še tipalnl-ki tako iztegneio, da ie zdaj preparad docela podoben živemu polžu.
Vsi »mokri« DreDarati šolskih zbirk so običajno soravlieni v cilindričnih posodah. nalepljeni na podolgasto stekleno ploščo. Kot lepilo nam najbolje služi navadna želatina. Drobno zrezani želatini dodamo toliko vode. da ie želatina ravno pokrita, in pustimo, da se namoči. Če to namočeno želatino zmerno segreiemo (lonček postavimo v lonec vrele vode), se takoi raztopi; s to raztopino nalepimo žival na steklo — lim drži takoi ker se ohlajena želatina strdi.
(Dalie prihodnjič.)
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih drufitev v Sloveniji.
Vabila:
= IZREDNI OBČNI ZBOR UČITELJSKEGA DRUŠTVA LITIJSKEGA SREZA se vrši v šoli v Litiji 23. junija 1926 ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Pozdrav 00 otvoritelju. 2. Volitev novega. oziroma izpolnitev starega odbora. 3. Poročilo funkcionarjev. 4. Slučajnosti. K častni udeležbi vabi odbor.
Poročila:
+ Učiteljsko društvo za Mežiško dolino je
zborovalo dne 6. marca 1926 v šoli na Prevaljah Navzočih 35 članov. '
Tov. predsednik I. Feinig otvori zborovanje ter pozdravi vse navzoče osobito novovstopivšo članico gdč. Josipino Može. Omenja nadalje, da stojijo v teh mesecih zborovanja društev, članic UJU v Sloveniji v znamenju deklaracije in proti-deklaracije. Vsi člani in članice društva so prepričani, da bode končno zmagalo naše pravično in demokratično stališče in da bode večina društev sprejela deklaracijo, ki je izšla kot plod večletnega delovanja našega društva. Tov. predsednik pojasnuje v nadaljnem dogodke, ki so se izvršili po seji širjega sosveta JO. jan. 1926. Poročilo vzamejo navzoči odobruje na znanje.
Tov. Moderndorfer ponavlja svoj predlog, ki ga je stavil na občnem zboru: Učiteljstvo naj kor-porativno pristopi k vsem podjetjem, ki nosijo učiteljsko firmo, tako k Učiteljski tiskarni itd. Učitelistvo mora gospodarske organizacije tudi obvladati. Odločilno besedo mora imeti članstvo organizacije v vseh teh organizacijah. Te organizacije morajo biti sestavni del UJU, ne smejo pa biti v rokah par oseb, ki kakor je razvidno iz dogodljajev, hočejo potom teh organizacij diktirati smernice UJU, preprečiti moramo trgovanje z našim imenom; kar nosi ime »Učiteljsko«, mora tudi res postati last učiteljstva, organiziranega v UJU. Iz Mežiške doline je priglasilo 8 tovarišev
* Umestno ie. dodati vodi nekoliko kokaina, kloralnega hidrata ali kakega drugega ark. sredstva
ARGUS l9 na8 najboljši Informacijski zavod__
ARGUS lma v vs9h niestlh svoje poverjenike_
ARGUS d»la Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trflovsko-Industrljsklh podjetij In privatnikov
ARGUS-0V9 lnformaclJe valkdar točne Izčrpne
In hitre _
ARGUS »» nahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ARGUS-ov *el9t°n le a brzojavni naslov Argus
svoj pristop k Učiteljski tiskarni, a bili so od upravnega sveta odklonjeni. Vse to nam da globlje misliti. Težkoče se morajo in bodo premagale, naše zadruge pa morajo biti za vsakega člana vidne in prodirne kakor steklo.
Tov. predsednik pripominja, da naj piše vsak član(ica) sam po pristopno izjavo.
Odobri se po prečitanju zapisnik zadnje seje in občnega zbora.
Za tem je referiral tov. Doberšek o temi: Misli o vzgoji in izobrazbi kmetske mladine. V svojem obširnem in temeljitem govoru je razpravljal o vzrokih zadolžitve posestev ter nakupovanja zemljišč po grofih in veleposestnikih in o sredstvih, kako temu zlu odpomoči. Potrebno bi bilo, da bi poznal vsak posestnik zgodovino agrarne reforme v Avstriji do 1. 1848. Razpravljal je tudi o delavskem zavarovanju, kakor tudi o tem, kako kmetsko ljudstvo s poukom pripraviti do tega, da bi z umetnimi gnojili povzdignilo poljsko produkcijo. Povdarjal je, kako nai bi se s poukom povzdignil smisel za higijeno na kmetih. Učitelj naj bi šel pogostoma med ljudi, da bi slišal od njih, kaj žele, da bi se poučevalo v šoli, pa tudi radi tega, da dobe ljudje pravo mnenje o učiteljstvu. Sestavil je načrt, kaj nai se obravnava v ¿oli, da bo pouk ustrezal tem zahtevam.
Tov. Doberšek je osnoval svoje obširno predavanje iz prakse za prakso, ker čuti živo s kmet-skim in industrijskim ljudstvom in pazno zasleduje socijalne razmere širših slojev ljudstva. Po živahni debati se sprejme predlog tov. Kuharja, da naj vsak tov. skuša ustanoviti v svojem kraju, kjer so godne razmere, Kmetijsko podružnico. Predavatelj dobi nalog, da stavi spisan referat društvu na razpolago in da sestavi za vsako šolo vprašalne pole glede stanja kmetijstva in v svrho zbiranja potrebne statistike v tej panogi po smernicah podanega udejstvovanja.
Tov. Alojzija Vrečkova je nato predavala o podeželskem socialnem skrbstvu. Povdarjala je, da socialno skrbstvo ni samo stvar države, temveč vseh onLh, ki tvorijo državo in v veliki meri — ravno naloga žensk. Konstatirala je. da je pri nas ženstvo zaostalo v tem oziru za ženstvom Amerike, Anglije, Francije itd. Tudi pri nas bo treba gledati pred vsem na higijensko naobrazbo in posvečati vso pažnjo in nego mladinskemu skrbstvu. Otroka je dvigniti z dobrim vzgledom in ne s kaznijo. Pregrešno je dajati otroke v kaznilnice. Iztrebiti pa je tudi predsodke r.apram nezakonskim materam in otrokom. Te žrtve se ne smejo zaničevati, zasmehovati, temveč jih moramo moralno dvigniti; kajti kazen 'n zaničevanje nikakor nista poboljševalno sredstvo.
Referat je bil obširen in globok. Žal radi pomanjkanja časa smo morali marsikaj preiti, To-varišica bo morala v enem prihodnjih zborovanj predvanje ponoviti, kadar dnevni red ne bo tako obširen. Sprejme se predlog nadzornika Močnika, da naslovi društvo na oblast vlogo, naj se v bodoče izvajajo določbe 4. dela šolskega in učnega reda iz leta 1905 glede zaščite dece.
O spremembah pravil UJU je poročal po določilu odbora tov. Gačnik. Društvo določi svoje principielno stališče. Stilizacija se zabeleži v zapisniku odborove seje.
Odobri se sklep odborove seje. da se vsi samostojni predlogi članov, ki bi se naj obravnavali na uč. zborovanju, teden dni pred zborom predlože odboru društva v študijo. Ako bi se pokrajinska skupščina vršila nenadoma, se pooblašča odbor, da določi delegata za naše društvo.
Za delegata na občni zbor Učiteljskega doma v Mariboru se izvolita tov. Gačnik in tovarišica Krtova. Prejela sta naročilo, da zastopata stališče uvedbe progresivnega davka.
+ Zborovanje okr. učiteljskega društva za ljubljansko okolico se je vršilo dne 17. aprila 1926. v risalnici kr. učiteljišča v Ujubljani.
Predsednik je v uvodnem govoru pozdravil vse navzoče članstvo. Predsednik poda na to svoje poročilo posebej intervencijo o zadevi po-navljalne šole in k pristopu k Učit. konviktu. Omenja nadalje, da je po sedanjem seznamu članstva 202 članov. Naproša ponovno vse članstvo, naj potom čekov točno plačuje članarino redno, zamudniki naj pa točno v najkrajšem času poravnajo svoj dolg. Plačevanje v letu 1926. se vrši Se precej redno, kar konštatira posebno z zadovoljstvom.
Tajnik prečita nato zapisnik zadnjega zborovanja na Vrhniki, ki ga čtanstvo vzame na znanje.
Tov. predsednik prebere dopis, ki ga je poslal tov. Cerut iz Zaloga v imenu tov., rojenih v zasedenem ozemlju, radi žalitve, izrečene od tov. Šmajdeka. Tov. Šmajdek zahteva od tov. predsednika zadoščenja v zadevi njegove namestitve v Št. Vid n. Lj., nakar mu tov. predsednik odgovori, da vztraja pri trditvah, ki jih je izrekel na zadnjem zborovanju.
Tov. Drašček poda nato poročilo odbora, ki je bil izvoljen v svrho pregleda blagajniškega stanja društva, da se konštatira, od kje izhaja tak primanjkljaj. Ta odbor je imel tri sestanke in kon-statiral le vsote, ki jih dolgujejo posamezni člani. Dočim natančne revizije ni mogel napraviti, kar se prepušča odboru. Ako se iztirja ves dolg, potem se dolg društva zmanjša. Treba bode seveda kon-štatirati, v kolikor so ti podatki točni in v kolikor odgovarjajo resnici. Tajnik izjavi, da ako vsi dolžniki poplačajo svoj dolg, da bo blagajna izkazovala
suficit ne pa deficit. Po daljši debati se sklene vse dolžnike terjati na dolgu, za kar naj to uredi odbor.
Predsednik prečita nato okrožnico UJU v zadevi izpremembe pravil UJU. Glede spremembe pravil si vse članstvo osvoji predloge odbora in dodatne predloge tov. Šmajdeka.
1.	Organizacija in sestava odbora ostane ista, kakor je bila do sedaj.
2.	Širši odbor v Beogradu naj se skrči.
3.	Člani udruženja postanejo lahko učne osebe vseh strok.
4.	Ker ima vsako poverjeništvo svoje glasilo, smo proti temu, da bi se zahtevala naročnina za centralno glasilo; vse 4 točke soglasno sprejete.
Volitve delegatov za pokrajinsko skupščino: Izvoljeni so bili na to delegati za pokrajinsko in drž. skupščino. Nato zaključi predsednik zborovanje.
+ Učiteljsko društvo za Mežiško dolino je
zborovalo 8. maja t. 1. pri Kralju na Dolgi Brdi
Navzočih od 49 članov 25 (ostanek opravičen radi izvanredno neugodnega vremena)
Tov. predsednik ugotavlja po otvoritvi da je učiteljstvo Slovenije še vedno v znamenju boja za in proti deklaraciji. Antideklaraši so zašli v boju tako daleč, da so se posluževali že osebnih žalitev. Radi tega je odbor našega društva bil prisiljen podati izjavo, ki ste jo čitali v Učiteljskem Tovarišu. Članstvo soglasno odobri izjavo odbora in jo sopodpiše. Društvo vzame nadalje na znanje sklep ožjega sosveta z dne 10. IV. in izjavlja, da se bo sklepa točno držalo. Ker pa so nasprotniki deklaracije zašli v politične liste, povdarja predsednik, da jim ne smemo slediti'. Za naše disciplinirane člane mora veljati sklep. Debata v listu se je končala, sedaj sledi še samo debata v skupščini.
Tov. M eni in prevzame za skupščino referat in utemeljitev deklaracije.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Istotako se odobre vsi sklepi zadnje odborove seje in končno stilizacijo spremembe Dra-vil UJU.
Delegat občnega zbora Učiteljskega doma v Mariboru tov. Janko Gačnik poroča o poteku razprav, ki jih je članstvo itak že čitalo v U. T.
Nato je sledilo predavanje tov. Iva Močnika: Domorodni princip pri pouku delovna šola. Tov. referent resumirá svoje predavanje: Sestaviti si moramo v srezu delovno enoto, določiti podroben načrt in udejstvovati sukcesivno moderno pedagogiko v našem okraju. Določilo se je, da se sestavi ena delovna enota za gornjo, druga za spodnjo mežiško dolino. — Oblast je treba opozoriti, da se ima vršiti čimprej uradna konferenca, da se tam tudi uradno ugotovi novo postopanje — in se tako najde legalnost za nova modernejša pota. Tozadevno sestavi odbor resolucijo in jo odpošlje na sreskega poglavarja. V debato so posegli tov. Feinig, Doberšek, Moderndorfer i. dr.
Tov. Žega poroča nato o poteku pedagoškega tedna v Mariboru. Za pedagoški krožek spodnje mežiške doline priredi tov. Žega enodnevno predavanje o temah pedagoškega tedna, za zgornjo mežiško dolino pa tov. Kogelnik. ki je istotako obiskal pedagoški teden v Mariboru.
Volitev delegata za letošnjo pokrajinsko skupščino se je izvršila soglasno. Tov. Doberšek predlaga, da določi odbor tovariša, ki bo delegat našega društva za glavno skupščino v Beogradu.
Slučajnosti: Poverjeništvo UJU pozivamo, da podvzame energično obrambo naših stanovskih in državljanskih pravic. Opozarjamo na to. da dan za dnevom ginevajo naše svoječasne pridobitve, o katerih učiteljstvo niti dvomilo ni, da bi se mogle kratiti. Potom finančnega zakona so nam odvzeli selitvene stroške, bolnico II. razreda, določili upravičenost do pokojnine šele s 15 službenimi leti. Govore celo že tudi o plačevanju avtonomnih do-klad, itd. UJU naj organizira skupno obrambno akcijo vseh organizacij uradništva. Povdarja naj se povsod: Organizacije naj bodo usmerjene na borbenost glede gmotnih in pravnih pridobitev, vsa druga preobložitev organizacije s kakršnimikoli idejalnimi cilji naj se opusti kot nepotreben balast, ki samo zadržuje borbenost. Tov. Mencinu se naroči, da pri svojem referatu na skupščini zastopa to stališče do skrajnosti.
Premotrijo se okrožnice centrale in sicer: finančno stanje poverjeništva, umešavanje članstva v notranje zadeve poverjeništva, poslovanje poverjeništva z društvi itd.
Tov. Doberšek opozarja člane na odlok glede pridobitve pašnikov za kmetijske podružnice.
Za zastopnika Ferijalnega saveza se poveri tov. Žega v Guštanju. Tov. Gačnik predlaga, da plačajo vsi člani letno članarino po 3 Din za Ciril-Metodovo družbo.
Prihodnje zborovanje se določi za mesec september v novi šoli v Mežici.
Soglasno se sklene sledeča resolucija:
»Še doslej nimamo poročila, da bi se bila popravila krivica tov. sreskemu prosvetnemu referentu Matkotu kljub temu, da je minilo že pol leta, odkar se mu je zgodila krivica, ki goro-stasno osvetljuje naš današnji pravni položaj. Poživljamo poverjeništvo, da ponavlja neumorno proteste proti kršitvi naših pravic, paralelno s tem pa širi misel ujedinjenja učiteljstva v enotno falango — borbenosti proti vsakomur in proti vsaki stranki, ki krši naše pravice. Odklanjamo vsako
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena sestra in teta gospodična,
ROZINA CORIARY,
učiteljica v pokoju,
v nedeljo dne 12. t. m. po dolgi mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice je bil v torek, dne 15. junija ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 16. junija 1926.
Rodbina GUSTAV CORIARY.
vabo na stranpota. Vsakogar, ki tepta naše pravne, gmotne in državljanske pravice, bo združeno učiteljstvo enkrat pohodilo in naj bo ta faktor ki si dovoljuje z učiteljskim stanom takšno eksperimentiranje dandanes tudi na svoji najvišii kulmi-nativni točki.«
Ker ni bilo več predlogov, je zaključil predsednik zborovanje.
+ Učit. društvo za pol. okraj Ljutomer ie
imelo svoj izredni občni zbor dne 8. maja t 1 pri Kapeli. Navzočih 45 članov.	'
Tov. Stopar Slavko prevzame kot najstarejši navzoči odbornik predsedstvo in pozdravlja vse navzoče, posebno pa tov. Ivanišiča kot novoizvoljenega zastopnika učiteljstva v sresko ocenjevalno komisijo. Nato prečita tajnica zapisnika zadnjega zborovanja in odborove seje, ki se odobrita. K dopisom se je pripomnilo 'sledeče:
a)	O spremembah in reviziji pravil UJU sklepa odbor, oziroma poroča tov. Mavrič na prihodnjem zborovanju. Opozarja se tudi člane, ki še niso plačali članarine, da to čimpreje store, ker preti sicer nevarnost, da se naše društvo ne pripusti k skupščini.
b)	K dopisu poverjeništva UJU v Ljubljani o revidiranju računov poda tov. Mavrič kratka pojasnila. Tov. Koprive predlaga, da naj račune ponovno pregleda še kak strokovnjak. S tem predlogom se vsi strinjajo z dodatkom, da bi naj imeli tudi delegati vpogled v račune in da se naj voli strokovnjak izmed .članstva.
c)	K dopisu tov. Museka. predsednika ptujskega učit. društva, predlaga tov. Mavrič skupno zborovanje v Ljutomeru dne 12. junija 1926.
č) K dopisu UD v Mariboru poroča tov. nadzornik Karbaš, ki se je kot odbornik in zastopnik našega društva udeležil občnega zbora. Omenja, kako lepo posluje UD in prosi, da bi se ga podpiralo tudi z nakupovanjem od njega založenih knjig in zemljevidov. Glede članarine predlaga tov. Lubej, da se določi kot pomočnika blagajni-carke še en odbornik, ki ima skupaj z njo v evidenci vse člane. Predlog se soglasno sprejme.
Nato se preide k 3. točki dnevnega reda, k volitvi novega odbora. Predlog tov. predsednika Stoparja, da se naj voli stari odbor, se živahno odobrava. Tov. Mavrič in Ivanjšič nočeta sprejeti prejšnjih funkcij in tako se v splošni razburjenosti, pred rešitvijo te točke, preide k naslednji, t. j. volitev delegatov za pokrajinsko skupščino. Predlagata se dve listi: 1. tov. Lubej — Stopar Slavko, 2. tov. Koprive — Ivanjšič. O obeh predlogih se je glasovalo v vzklikom. Ker noben predlog ni dosegel nadpolovične večine, se glasuje z listki. Za skrutinatorja se izvolita tov. Kovačec in Stopar Ivan. Med tem, ko pregledujeta skrutinatorja listke, poda tov. nadzornik Karbaš šolskim upraviteljem praktične nasvete za pravilno uradno postopanje. Nato poročata skrutinatorja o izidu glasovanja, ki je sledeči:
Od navzočih članov jih je glasovalo 30, 2 listka sta bila prazna, 8 se jih je glasovanju odtegnilo in zapustilo zborovalnico. Tov. Lubej in Stopar sta dobila po 9 glasov, tov. Koprive 20, Ivanjšič 22. Izvoljena sta bila torej poslednja dva. Za tem se je soglasno izvolil zopet stari odbor, ki je izvolitev tudi sprejel, razen tov. Slavko Stopar, ki je odborniško mesto odklonil'. Odbor se je pri odborovi seji, ki se je vršila istega dne popoldne, konstituiral sledeče:
Predsednik: Karel Mavrič. šolski upravitelj v Gor. Radgoni. Podpredsednik: Ludvik ivanjšič, šoiski upravitelj pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Tajnica: Ana Sterger, učiteljica v Gor. Radgoni. Bla-gajničarka: Ela Majcen, učiteljica pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Pevovodja: Franc Zacherl, učitelj v pok. v Ljutomeru. Knjižničarka: Minka Sever, učiteljica v Ljutomeru. Pregledovalca računov: Čeh Ivan, učitelj pri Mali Nedelji, Žel Janko, šolski upravitelj v Apačah. Zaradi pozne ure se je občni zbor na to zaključil.
+ Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico je zborovalo dne 15. maja 1926 na III. deški osnovni šoli v Mariboru po določenem dnevnem redu.
Udeležba 86.
Predsednik otvori zborovanje in sporoča, da bi se imelo današnje zborovanje vršiti v Framu, za kar se je izrekla večina članstva. Ker je bil pa le precejšen odstotek članov za zborovanje v Mariboru, se je odločil predsednik sklicati to v mestu. Meni pa, da bi bilo le dobro, ko bi kdaj poleteli na deželo, ker ima to svoj družabni pomen. Ko čestita še članom, ki so položili uspo-sobljenostni izpit, preide na dnevni red.
Dopisi. Predsednik prečita tri od poverjeništva Ljubljana došle dopise.
K dopisu štev. 289, Pov. UJU Ljubljana z dne 17. 4. 1926, ki govori o vmešavanju nepoklicanih činiteljev v organizačne notranje zadeve, se otvori burna razprava, ki se zaključi s sledečim predlogom tov. Grčarja, ki je enoglasno sprejet: »Zbor učit. društva za Maribor in bližnjo okolico — zavrača dopis ožjega sosveta v zadevi vmešavanja zborov članstva v poverjeniške posle. Članstvo si ne da vzeti elementarnih pravic demo-kratizma v svoji organizaciji in ne dovoli, da se iz poverjeništev ustvarjajo ognjišča samovolje in despotizma. Disciplina v organizaciji obstoja v tem, da se spoštuje in uveljavlja kolektivna volja članstva, ki jo to izraža na svojih zborih in jo
ima poverjeništvo, v kolikor je izraz večine hrer pogojno upoštevati.«	aZ V ' brez"
v htiT 56 Pf/Čita d0PiSx "Učiteljskega doma«, stanju usTanove.° P°r°Č,1° ° ^moženjskem
Blagajniško poročilo. Poda ga blaeainičarka tov. Burnikova. Iz njega izhajajo sledeče števnke-
Vseh članov je 114. 1. S polno članarino o/ 2. poročenih učiteljic 7. 3. učiteljic roč. del ^ vrtnaric 10, skupaj 114. Vplačanega je bilo doslej 5744 Din. Izdatki znašajo 4947.14 Din. V Ljubljano se ie poslalo na račun 4000 Din.
Šole plačujejo članarino dobro, nekatere prav dobro. Poročilo se vzame na znanje in se predla, da se do 1. junija ugotovi stanje blagajne ™di odmere honorarja oziroma potiiine delegatom za pokrajinsko in glavno skupščino.
Volitev delegatov. Nato je zbor izvolil delegate za pokrajinsko skupščino. Kot delegat za glavno skupščino v Beogradu se določi le predsednik. o pa radi tega, da se ne obremeni dru-kasne^e a'ne" Finansiranje delegatov se določi
K tej točki dnevnega reda se sklene še sledeče: Delegat, dobe striktna navodila za obe
skupščini Zato se za dnevni red prihodnjega zborovanja določi kot glavna točka- Navodila delegatom za pokrajinsko in glavno skupščino
Predavanje: Kateri, otroci spadajo v pomožno šolo. Poroča A. Druškovičeva. Njeno podavanje je pregledno in stvarno, kar povzroči med poslušalci veliko pozornost in zanimanje.
Da so člani dobro pojmili važnost vprašanja pomožne šole, je pokazala razprava, ki Se je vnela po predavanju. Izrazile so se marsikatere uvaževanja vredne misli. Po končani debati se je predsednik lepo zahvalil predavateljici za njeno izčrpno poročilo.
Ko predsednik izrazi še vabilo na popoldanski tovariški izlet, zaključi zborovanje.
Gibanje učiteljstva in prosvete v drugih državah.
—rus. Ruska akademija znanost? v Letrneradu ie slavila v septembru 1925 200-letnico svoieea obstoia Nien začetek sega tia v 1. 1715., ko so dospele v septembru v Petroerad iz Kopenhaeena odposlane »raritete in naturalije«. Poslal iib ie Peter Veliki za mutzei Akademije znanosti, ki iih ie shranil Schumacher v dveh malih sobicah. Danes ie tam preko dvaiset mnaeronadstroonib hiš v katerih ie nameščenih 43 znanstvenih ustanov s tisoči znanstvenih in tehničnih delavcev. Tu so sijaini muzeji, v katere prihajajo desetine tisočev novih razstavlialnih ob-iektov Tu so biblioteke s štiri in pol milijoni kniisr. ki se letno ipomnožavaio za 100.000 novih, večinoma tehničnih del. Današnja Akademiia znanosti, sedaj ina-zvani »Akademija Soviietske Unije« obstoja i;z 34 institutov z najboljšimi delaver in znanstveniki na čelu.	R—ež.
Novosti za pomlad in poletje!
Vse vrste sukna za športne in promenadne obleke. Modno in perilno blago, vsakovrstna svila i. t. d. Ugodni plačilni pogoji na obroke. Na željo se pošljejo vzorci.
A. & E. SKABERNE, weletf«owlwa
LJUBLJANA
CHRISTOFOV
UČNI ZAVOD V LJUBLJANI, EDINI DlfŽAVNO KONCESIONIRANI UČNI ZAVOD ZA STENOGRAFIJO IN STROJEPISJE V LJUBLJANSKI OBLASTI S PRAVICO IZDAJANJA PRAVOVELJAVNIH IZPRIČEVAL. VPISUJE ZA BODOČE ŠOLSKO LETO EDINOLE MESEC4 JUNIJA IN JULIJA VSAK DAN DOPOLDNE IN POPOLDNE NA DOMOBRANSKI CESTI 7. - VPISNINA 10 DIN, ŠOLNINA NIZKA. ZAVOD PRESKRBUJE ABSOLVENTOM SLUŽBE.

•"•>: 'M lÄÄSSM&^ÄÄim
Važno ob sklepu šolskega leta!
Knjigarna Učiteljske tiskarne ¥ Ljubljani
priporoča šolskim upraviteljstvom
spominske liste

Cena komadu 1 Din.
(Pri event. naročilu je navesti posebej število spominskih listov za dečke in posebej one za deklice.)