SOSKI TEDHIK
Lelo II. Sten. 14. ^ Sorica, sobota G. aprila 1946 <4	Cesia L. 4.-
Mina SLOVENSKE BENEČIJE
Kljub nasilstvu je ljudstvo neomajno v svoji zahtevi za priključitev k Jugoslaviji
Naša svetla pot
Mednarodna zavezniška komisija si ogleduje še zadnje postojanke »spornega« ozemlja. Obiskala je našo zahodno mejo, videla je lahko na lastne oči in se prepričala o terorju, ki vlada nad našim ljudstvom. V vaseh Slovenske Benečije in v Trbižu so naši zastopniki in vsi prebivalci pravi junaki, saj morajo vsako uro tvegati svoje življenje, ko izpričujejo svoje hotenje po priključitvi k Jugoslaviji. Vse drugačne so bile manifestacije tam, kjer niso bile množice ovirane, kjer je narod v morju zastav in z vsem srčnim navdušenjem prikazal medzavezniškim delegatom svojo voljo in svoje želje. V prazničnem razpoloženju, med pomladanskim krasom cvetočih čre-šenj in breskev, veselih in srečnih obrazov so množice v nepopisnem zanosu prikazale svoje hotenje. Saj »sporna« meja je daleč tam na zapadu, v Furlaniji, na robu Slovenske Benečije in Rezije ter v trikotu Trbiža.
Kako trnjeva je bila pot našega primorskega ljudstva. Celih petindvajset let zatiranja, nerazumevanja, slepomišenja in peklenskega igračkanja z našimi najčistejšimi čustvi! Ves državni aparat od ministra do zadnjega paznika zaporov, od bančnega mogotca pa do zadnjega importi-ranega cestarja vsi so se vrgli na nas ter rušili vse to, kar smo si v dolgih stoletjih pridobili in ustvarili. Ni samo naše učiteljstvo in uredništvo moralo do dna izkusiti Križev por niapca Jerneja, lotili so se našega kmeta ter ga z davki in bančnimi mahinacijami v tisočih primerih oropali zemlje in ognjišča. V velikopoteznem načrtu brezsrčnih ekspan-zionistov bi moral slovenski kmet in delavec odstopiti prostor priseljencem in tujcem, ki bi boljše služili namenom zlohotnega podjarmenja. Brez moči bi stokali pod tujčevo peto, odvisni od milosti in nemilosti vele-bank in zavodov, raznih Volpi-jev in drugih magnatov, ki so se vpregli v fašistični voz, da bi izkoreninili slovenski živelj na primorskih tleh ter ga zasužnjili za vedno. Pri živem telesu bi bili obsojeni na najstrašnejšo smrt — narodnega pogina.
Ob zadnji uri, a med prvimi, ko so se svobodoljubni narodi Evrope zavedli strašne obsodbe nacifašistov, si je izbralo tudi primorsko ljudstvo edino pot rešitve. Spoznalo je pomen osvobodilne borbe, pridružilo se je Titovi vojski in si priborilo svobodo. Svobodo, ki jo mora danes ljubosumno braniti na vseh popriščih. Brani jo skupno z italijanskim resnično demokratičnim ljudstvom proti vsem reakcionarnim elementom, ki bi nas hoteli prikrajšati za priborjene pravice, za ljudsko oblast. Zato stonajo delovne množice na trge in ceste, da izpričajo svojo zahtevo in pravico do življenja. Zaprti tovariši v zaporih jo izpričujejo z gladovno stavko, delavci jo branijo s štrajkom. Med tem ko mora svobodoljubno časopisje na založno klop, ima reakcionarna sodrga vso zaslombo oblasti. Nič čudnega, če je bila tudi tiskovna ložba proti našemu listu pripravljena ravno za tiste dni, ko se je mudila pri nas zavezniška komisija. Saj je imela reakcija s tem svoje gotove namene in vsi tisti, ki ji stojijo še v ozadju prikriti in čakajo, kako bi veter potegnil...
Petindvajset let fašističnega nasilja je za nami. A še so temne sile na preži, da bi uklonile vo-
Beneški Slovenci so skozi 80 let ječali pod jarmom italijanskih gospodarjev. V tej dolgi dobi so si ohranili svojo narotino enotnost, svoj jezik ter svoje šege in navade. Po padcu fašizma se je narodni čut te najzapadnejše veje Slovencev še posebno dvignil in lepo število zavednih fantov je pristopilo v partizanske vrste, kjer so se odločno borili za svobodo svojega ozemlja jn za priključitev k njihovi pravi domovini Jugoslaviji.
Življenje teh najzapadnejših Slovencev ni bilo nikoli lahko. Gospodarske in socijalne razmere v Benečiji so bile že od nekdaj silno slabe. Živinoreja in mlekarstvo je v tem predelu skoro edini vir dohodkov. Zemlje je
Vse vasice, kjer prebivajo Slovenci, so se odele v praznično obleko, postavile so slavoloke, okrasili svoje domove z zelenjem in z zastavami. A to ni bilo povšeči ozopovcem in videmskim fašistom, ki so imeli v karabinijerjih in drugih oblasteh vso zaslombo in so na vse mogoče načine terorizirali mirno prebivalstvo, ki je
malo, v hribih in se težko obdeluje. Glavni pridelek je krompir in ječmen. Zveze so silno slabe; v gorske vasice peljejo same ozke poti; mnogo krajev je brez električne razsvetljave. Ponekod manjka zdrave vode. Vsa ta pereča gospodarska in socijalna vprašanja pa ni znala mačeha Italija rešiti v prid prebivalstva, ampak jih je zatirala na vseh poljih in jim je komaj tu in tam v cerkvah bilo dovoljeno poslušati pridige v slovenskem jeziku. Ob nastopu fašizma se je položaj še bolj poostril. Slovenske duhovnike so preganjali, slovenski jezik je bil še hujše zatiran in samo še v domači hiši, med stenami, se je slišala slovenska molitev in naša govorica.
visoki, da presegajo desetkratno in tudi dvajsetkratno vsoto od onih iz leta 1940. Prav občutno jih je zadela tudi oddaja maščobe, katero morajo v povečani množini in to tudi za mesece nazaj oddajati zbiralnim središčem. Naši partizani in garibaldinci ter njihovi svojci naletijo pri vojaških oblasteh v Vidmu na pri-
trebnim, se dogaja, da se morajo večkrat občinski predstojniki umakniti pred nasilnimi teroristi in zmanjšati podpore tistim, ki so delovali za našo stvar. Na čelu
Medzavezniška komisija, posebno gospodarski oddelek je obiskal Tržič, kjer je na desetti-soče ljudi navdušeno manifestiralo za priključitev k Titovi Jugoslaviji. Komisija se je napotila nato v Slovensko Benečijo in Rezijo, kjer je prebivalstvo kljub terorju in nasilju glasno izražalo svoja čustva in želje. Gospodarska komisija je obiskala tudi
vzklika Italiji. Ker se je fant branil, sta ga obrcala in pretepla.
V vasi Koscavečja se je mudila skupina naših zavednih mladincev, ki so vsi aktivno sodelova-
električno centralo v Doblarju.' Prve dni tega meseca so delega-tje privozili v Trbiž, kjer so sprejeli tudi slovensko zastopstvo pod vodstvom dr. Dolharja. Isto-tam so domači in tuji reakcionarni elementi in fašisti trgali zastave in branili na vse načine Slovencem in antifašistom italijanske narodnosti, da bi manifestirali za priključitev k Jugoslaviji.
imelo samo eno željo, da glasno in jasno izrazi pred vsem svetom, da je ža priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Že itak težke življenjske okoliščine beneških Slovencev je italijanska vlada še podvojila, ko je naložila temu revnemu ljudstvu visoke davke, ki jih nikakor ne more zmagovati. Davki so tako
Kakor v letu 1922
Odpadniki in ozopovci strahujejo mirno prebivalstvo. V slovenski vasi Sovodnie so pretepli Kljuka Nela, ki je bil nad eno leto v briško beneškem bataljonu NOV. Tovarišico Martinič Pierino so vojaki iz Cepletišč poklicali na odgovor, češ da je slo-vanofilka in da dela propagando za Jugoslavijo ter da ima dva sina v JA. Njen mož je moral pred časom pobegniti in setlaj mu je' morala slediti tudi ona, da ne hi
Ijo zavednega primorskega ljudstva. Vsak dan imamo za to nove dokaze. Mi se tega zavedamo. V družbi s poštenim italijanskim antifašističnim ljudstvom bomo ta boj nadaljevali do končne zmage in v izid te bitke ne dvomimo.
Saj je naš cilj tako svetal, naša pot tako jasna; rdeči rubini najžlahtnejše krvi naših padlih borcev so nam jo nakazali. Njihovo oporoko bhmo do poslednjega vestno izpolnili.
stranske sodnike, ki jim odrekajo vsako pravico do podpor in so poleg druzega še izpostavljeni zasmehovanjem. Nič čudnega, če se zavedni Benečani obračajo proti vzhodu, kjer pričakujejo, da jim bo Jugoslavija, kjer ima ljudstvo oblast v rokah, pomagala do rešitve vseh teh perečih vprašanj, ki danes tarejo zavedne slovenske Benečane.
padla v roke nasilnikom. V Ravnah pri Oblici, občina Srednje, strahujejo tlomači reakcionarji naše zavedne ljudi, tako da jim je otežkočeno bivanje v lastni hiši. Oborožene tolpe obiskujejo ponoči, beneške vasi, razbijajo po vratih in terorizirajo vaščane. Prodana Ignaca so dvakrat iskali in grozili ženi, da bodo streljali, če jim ne odpre. V teh reakcionarnih družbah so ljudje najslabše vrste, odpadniki, delo-mrzneži in malopridnice vseh vrst. Prodan Marceli, so grozili, da jo bodo ostrigli, če se jim ne pridruži. Zmerjajo zavedne antifašiste, da so izdajalci, ker so pomagali v osvobodilni borbi partizanom. Popolnoma -neodgovorni elementi si prisvajajo pravico, da legitimirajo naše ljudi. Kjer le morejo, jih naši odločno zavračajo in se ne ustrašijo groženj. Četudi skušajo nekatere občine v nekaterih primerih pravično razdeljevati podpore po-
Praviee iščejo pa je ne najdejo
teh nasilnikov je Piccinini Pio, sin znanega fašista, ki je že leta 1922 širil svojo dvatisočletno kulturo z ricinovim olj».«n in pretepanjem. Zavedni družini Predan so pobili šipe in vse pohištvo. Trije bratje so se rajši umaknili v Francijo, kot da bi služili fašistom. Poleg tega vernega Mussolinijevega vojščaka ne smemo pozabiti na samega župnika iz Oblice, Don Franca, ki igra še vedno nrav dvomljivo vlogo. Oblasti in policija so slepi in ne vidijo nikoli nič, kadar gre za nasilja proti zavednim beneškim Slovencem.
Ozopovci iz Mašerov so napadli tov. Medveda Janka iz Če-pletišč in ga hoteli prisiliti, naj
Teror se nadaljuje
V zvezi z prihodom medzavez-niške komisije se je nasilje ozo-povskih band poostrilo; človek ima utis, da vlada v Slovenski Benečiji pravcato obsedno stanje. Monarhistično - ozopOvske tolpe divjajo po bennških vaseh, strahujejo mirne vaščane ter kričijo: »Dol s Titovo Jugoslavijo, hočemo vojno z Jugoslavijo!« V Šent. Lenartu so pred tednom raztovorili cel kamijon avtomatičnega o-rožja ter zagrozili ljudstvu, da bodo tako zastražili staro mejo, da ne bo niti miška jim mogla uteči. Po celi Benečiji je polno oboroženih tolovajev; predrznejo si uhajati tudi v cono A, ki je pod zavezniško upravo. Dne 31. preteklega meseca so prišli v livške Ravne in ko jih je učitelj Žižmond Venceslav vprašal, če imajo potrebno dovoljenje, da smejo nositi orožje in če vedo, da so prekoračili mejo, so nasilniki naperili orožje proti njemu in vasi. Grozili so in se isti večer ponovno vrnili. Zopet so se oblastno obnašali; rekli so, da
Medzavezniška komisija na naših tleh
li v Narodno osvobodilni vojski. Približala se jim je oborožena družba ozopovcev ter pričela streljati, da bi s tem prestrašila domačine. Nato so iskali po vasi antifašiste, jih pretepali ter zmerjali s »s’ciavi«. Na pomoč so jim prišli še karabinerji in odpeljali prizadete vaščane v Šent Lenart, kjer so jih šele po dolgem izpraševanju izpustili.
Posebno radi izrabljajo te tedne, ko se vršijo občinske volitve v videmski pokrajini. Zastopnike demokristijanske stranke prihajajo radi v najzapadnejši del slovenskega ozemlja ter obljubljajo ljudstvu deveta nebesa, če bodo za njih volili, a pri tem ne pozabijo na liktorski snop! Vse kakor nekoč!
so oni tu gospodarji in da so vsi vaščanje odvisni od njihove milosti. Tov. Faletič jih je vprašal, ali se zavedajo, da je tu cona A in da oboroženi nimajo tu nobenega opravka. Odgovorili so, da imajo dovoljenje od Amerikan-cev in naj kar molči. Naperili so proti njemu brzostrelko — angleškega izvora — ter ga prisilili, da je dvignil roke. Kmalu nato se je zbrala vsa vas z župnikom Kragelj Jožkom na čelu, da bi protestirala proti takemu početju in strahovanju nad mirnim prebivalstvom. Tolovaji so se umaknili iz vasi in začeli streljati proti množici. Ljudstvo sc je vrglo na tla in iskalo zavetja za hišnimi vogali. K sreči ni bilo žrtev.
Tako se dan za dnem vršijo, nasilstva, ovira se mirno življenje beneških Slovencev. Teror ozo-povskih in badoljanskih band je tako silen, da ljudstvo ni varno niti življenja. Zastave z peterokrako zvezdo se nasilno trgajo in odnašajo; pri tem pa še vojaštvo in policija na vse mogoče načine šikanirata mirne vaščane.
Pregled svetovnih dogodhov
Zunanjepolitični ekspoze maršala Tita
Vprašanje Julijske krajine
1. aprila t. 1. je podal predsednik vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije in minister za narodno obrambo, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito ekspoze o zunanji politiki na skupni seji Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Prinašamo del ekspozeja, ki se tiče vprašanja Julijske krajine in vprašanja miru z Italijo.
»Znano je«, — pravi maršal Tito — »da je dobila Italija po končani prvi svetovni vojni na račun Jugoslavije velik del teritorija, ki po pravu pripada Jugoslaviji in ki je bil stoletja naseljen s Slovenci in Hrvati, kot nagrado za sodelovanje v vojni na strani zaveznikov odnosno antante. To kupčijo, da jo tako imenujem, je bilo lahko izvesti, ker so bili narodi, ki prebivajo v današnji Jugoslaviji, razcepljeni deloma pod gospodstvom Avstrije in Madžarske, katerih propast je sicer pomenila pozitivne strani za združenje južnih Slovanov, vendar pa je padel zaradi omahljivosti in protiljudske politike tedanjih vlastodržcev v Beogradu del našega teritorija, in sit er Slovensko Primorje s Trstom ter Istra z nekaterimi otoki, v roke Italijanov.
Več kakor 20 let so bili izpostavljeni naši bratje v teh krajih vsem mogočim preganjanjem od strani italijanskih fašistov, od raznarodovanja do fizičnega iztrebljanja.
Tudi danes so med našimi zavezniki, po vsem tem, kar se je dogodilo, ljudje, ki zavlačujejo uresničenje pravic naše dežele do teh krajev. Zakaj to in kaj hočejo s tem doseči? Vsemu svetu je zelo dobro znano, da je napadla Italija leta 1041 prav tako moško kakor Nemčija našo deželo in okupirala velik njen del. Teh krajev pa ni samo okupirala, ampak je podredila nekatere oblasti kakor Črno goro, Dalmacijo in del Slovenije pod italijansko krono. Vsi oni, ki cenijo pravičnost in resnico, morajo priznati, da so napravile italijanske okupacijske čete in oblasti nenadomest-no škodo naši deželi, da so iztrebile na deset tisočev naših državljanov in jih na deset tisoče odvedle v svoja koncentracijska taborišča, kjer so mnogi tudi pomrli zaradi trpljenja. Ne samo politiki, ampak tudi široka svetovna javnost dobro ve, da živijo v teh krajih, za katere zahteva Jugoslavija, naj se ji vrnejo, po veliki večini Hrvati in Slovenci kljub dolgoletnemu raznarodovanju in terorju proti slovanskemu prebivalstvu.
Jugoslavija je postavila na konferenci ministrov za zunanje zadeve v Londonu v mesecu septembru 1945 kot svojo teritorialno zahtevo mejo, ki gre od Gra-deža na morski obali preko reke Idrije na Mont Roskofel na avstrijski meji in ki se v glavnem sklada z etnično mejo. Nato je izjavila, da bi dobil Trst statut federalne enote v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji in
Nova vlada domovinske
S koncem preteklega meseca je bila sestavljena nova bolgarska domovinska frontovska vlada, ki ji predseduje Kimon Georgijev. To je druga vlada domovinske fronte; sestavljena je iz poštenih in preizkušenih politikov. Predsednik ministrskega sveta je go-riimenovani Kimon Georgijev (Zvezno); podpredsednik in minister za elektrifikacijo in naravna bogastva Trajčo Kostov (komunist); podpredsednik in minister za kmetijstvo in državno imovino je Aleksander Obov
in vprašanje miru z Italijo
da bo tržaško pristanišče internacionalizirano. To pristanišče bi bilo pod posebno mednarodno upravo. Svobodno pristanišče bi obsegalo pristanišče Trst, instalacije in skladišča od pomola 0 do pomola IV in od obale V do obale VIL
Teh svojih zahtev pa Jugoslavija ni postavila zaradi nekega maščevalnega ali neprijateljskega stališča proti Italiji. Nasprotno, Jugoslavija želi živeti z italijanskim narodom v najboljših odnosih. Naša dežela je postavila te svoje zahteve na temelju svojih narodnostnih in zgodovinskih pravic. Poleg tega bi morali merodajni krogi v naših zavezniških deželah, ki morajo o tem odločiti, upoštevati, če še velja tako zvana Atlantska listina, tudi razpoloženje samega ljudstva, ne samo slovanskega, ampak tudi velikega dela italijanskega, ki živi na tem področju in ki se najener-gičneje zavzema za to in zahteva, naj se ti kraji priključijo k Jugoslaviji.
Dogodki, ki so se pripetili zadnje dni zlasti v Trstu in Gorici ter stališče, ki ga zavzemajo zavezniške okupacijske oblasti na tem področju, jasno govorijo za to, da se te pravice in zahteve Jugoslavije in ljudstva teh krajev niti malo ne upoštevajo in da dovoljujejo zavezniške vojaške oblasti sebi in svoj-m podrejenim organom take postopke, katere je težko drugače označiti kot rušenje miru, odnosno ogražanje miru na tem področju, da niti malo ne upoštevajo razpoloženja ljudstva in pravic naše dežele, ker dovoljujejo najsurovejše napade in teror italijanskih fašistov, ki so se zadnje dni in tudi s pomočjo oblasti infiltrirali na to področje. Imamo točne podatke, da je prišlo samo v zadnjih dneh med b'vaniem zavezniške komisije v Julijski krajini s pomočjo ali pa s tihim odobravanjem zaveznikov v Trst, odnosno v cono A, kakih 12 potniških vlakov in 70 kamionov fašističnih tolovajev iz Italije. Te tolpe, ki so oborožene z gorjačami, noži in celo s strelnim orožjem povsem v slogu bivših D’Annunzije-vih tolovajev in Mussolinijevih tolp, vpadajo v stanovanja antifašističnih državljanov slovanskega porekla in vse demolirajo. Te fašistične tolpe na najodvrat-nejši način žalijo našo državo, naše narode, naše najbolj odgovorne državnike, zavezniški organi pa vse to mirno gledajo. Te fašistične tolpe so pred kratkim izvršile atentat na jugoslovanskega majorja Cunderja in s kame-nji, palicami in noži napadle oficirja Jugoslovanske armade Vu-kotiča. 28. marca so ob 8 zvečer napadle naše oficirje: kapetana Piperja, podpolkovnika Finzija, podporočnika Vukotiča in za-stavnika Marušiča. Fizični napadi na državljane naše države se neprenehoma ponavljajo in postajajo vedno bolj drzni. Kdo je za to odgovoren? Razume se, da zavezniške vojaške oblasti, ki so dolžne vzdrževati na tem področju red in mir.
fronte na Bolgarsken
(kmečka stranka); minister za zunanje zadeve in vere je Geor-gij Kulišcv (Zvezno); minister za notranje zadeve je Anton Jugov (komunist); minister za narodno prosveto je Stojan Kosturkov (radik,al); minister za finance je prof. Ivan Stefanov (komunist); minister za pravosodje je Ljubcn Kolarov (kmečka stranka); minister za vojsko je generalni polkovnik Damjan Velčev (Zvezno); minister za trgovino in preskrbo je Dimitar Nejkov (socialdemokrat); minister za gradnje
je Georgi Dragnev (kmečka stranka); minister za železnice, pošto in telefon je Štefan Tončev (kmečka stranka); minister za socialno politiko je Georgi Popov (socialdemokrat); minister za narodno zdravje je dr. Arčo Ange-»
V nedeljo so bile
Zadnji dan meseca marca so bile v Grčiji volitve, ki so potekale v pogojih nezaslišanega terorja.
Vse demokratične stranke in organizacije Grčije, med njimi tudi generalna federacija sindikatov, so bojkotirale volitve, ker so se. te vršile pod pogoji, ki ne zagotavljajo svobodnega izražanja volje grškega ljudstva. Tei-or je bil na deželi, teror v mestu; celo v Atenah in Pireju je bilo mnogo primerov, da so volivce s silo odgnali na volišče. Na deželi je prišlo do spopadov med oboroženimi tolpami monarhistov in bojkoterji. V mestu Janina, ki je oporišče šefa monarhistično - fašistične organizacije Zervasa, 60°/o volivcev ni glasovalo^ v Tripolisu, ki se ga smatra kot oporišče monarhrzma, je bojkotirala volitve polovica volivcev.
Pri presojanju grških volitev je
Slovenska prosvetna zveza za Primorje in Trst ugotavlja, da Zavezniška vojaška uprava od prvega dne svojega upravljanja v coni A zapostavlja slovenske kulturne ustanove in organizacije in s tem ovira obnovo našega kulturnega življenja, ki je bilo v 25 letih italijanske okupacije načrtno zatrto.
1.	Slovenska prosvetna društva v Trstu in na deželi ne morejo uporabljati za svoje kulturno delovanje prosvetnih domov, ki jih je ljudstvo v ta namen zgradilo, ker je mnogo teh poslopij zasedla zavezniška vojska in služijo sedaj drugim namenom.
2.	Zavezniška vojaška uprava je pokazala nepojmljivo pristranskost zlasti pri oddaji javnih dvoran. Vsakovrstne umetniške skupine iz Italije so mogle neovirano prirejati svoje koncerte in opere v gledališču Verdi, ki je last tržaške občine. Slovenci pa, ki imamo kot tržaški občani enake pravice do uporabe občinskih ustanov, smo dobili v vsej dobi Zavezn5ške vojaške uprave le dvakrat na razpolago gledališče Verdi. Poleg neštetih
V nedeljo, 24. marca t. L so nemški ujetniki, ki so nastanjeni v barakah na Travniku, glasno izzivali antifašiste z besedami: »Stalin kaput, Tito kaput, Russ-land kaput«. Naši jim niso ostali dolžni ter so izzivačem odgovarjali: »Hitler kaput, Deutsch-land kaput!«. Eden izmed nemških ujetnikov je vrgel kamen proti skupini, kjer so s« nahajali tov. Čadež Jožef, Golob Franc in Golob Ivan. Kamen pa je zgrešil cilj ter zadel v glavo dekle iz Ajdovščine, ki je takrat slučajno šla mimo. Tovarišica se je zgrudila, nakar so jo zavezniški vojaki onesveščeno odpeljali v bolnico.
Vidi se, da so nemški ujetniki potrebni druge lekcije, ker se zdi, da jih ni še docela izpametoval propad Nemčije. Italijanski pro-tiljudski elementi pa se kažejo prijateljsko naklonjeni tem izzivačem, saj jim ploskajo in jih pozdravljajo. Ko gre proti Slovanom, takrat jim je vsakdo dobrodošel, samo da udriha po nas in naš blati. Kako dolgo še?
lov (komunist); minister za informacije in umetnost je Dimo Ka-zanov (neodvisen); minister za industrijo in obrt je generalma jor Hristo Lilkov in predsednik vrhovnega gospodarskega sveta je generallajtnant Dobri Terpe-šov (komunist).
v Grčiji volitve...
treba upoštevati dejstvo, da je v sedanjih okoliščinah popolnoma nemogoče, da bi se tam pod kakršnim koli vzrokom — tudi nepolitičnim — kdo odtegnil glasovanju, kajti desničarji so razglasili, da bodo vse, ki se bodo odtegnili glasovanju, smatrali za »nevarne komuniste«. Osebni dokumenti brez glasovalnega žiga postanejo izpričevalo »sumljive osebe«. Osebe, ki bojkotirajo volitve, ne riskirajo samo, da izgubijo delo, ampak v nekaterih primerih tudi življenje.
Ničesar presenetljivega ni, če so po takih volitvah monarhisti dobili večino v parlamentu.
Za monarhisti pride tako imenovana »Narodna zveza«, ki je blok Papandreuove, Venizcioso-ve in Kanelopulosove stranke, za njo pa Sofulisova liberalna stranka. Ksitosi so bili popolnoma poraženi.
drugih je bila odbita tudi prošnja državne opere iz Ljubljane, da bi smela gostovati s tremi operami v imenovanem gledališču. Na’ lesto opernega gledališča je ZVU ponudila dvorano gledališča f enice, ki služi razen filmskim predstavam zlasti varieteju in sličnim prireditvam.
Z naj višjih mest se na vse načine skuša ustvariti v svetu prepričanje o popolni nepristranskosti ZVU do tukajšnjega prebivalstva. Toda vsa dosedanja praksa ZVU dokazuje, da smo bili Slovenci povsod in tako zlasti na kulturnem poliu dosledno zapostavljeni in da ZVU zavestno podpira vsako pobudo italijanskih šovinistov ter skuša s tem dajati krajem z mešanim prebivalstvom čimbolj italijanski vi. dez.
V imenu vseh prosvetnih društev in njihovega članstva najostreje obsojamo krivično postopanje Zavezniške vojaške u-prave ter ugotavljamo, da s takim ravnanjem nikakor ne bo pridobila zaupanja našega ljudstva.
Slovenska prosvetna zveza za Primorje in Trst.
Lep primer vztrajnosti in zavednosti je pokazala 79 letna Katarina Bevčič iz Brd. Ko je zvedela, da prihaja v Kojsko medzavezniška komisija, je zapustila delo ter ob 11. uri zvečer odšla na zbirališče, da pozdravi delegate. Ponosno nosi na prsih peterokrako zvezdo in ima samo eno željo, da bi že videla priključena sončna Brda k ljudski Jugoslaviji.
• * *
V	Bovcu sta brata Mihelič I-van in Jože, oba mirna delavca-čevljarja, postavila pred hišico prav lep slavolok in nanj napisala: »Življenje damo, Primorske pa ne«.
• # t
V	Kanalu so dne 29. marca t. L množice ponovno priredile burne manifestacije. Vsem so žareli obrazi, ko so izražali odločno voljo, da hočejo vstrajati do zadnjega, do popolne zmage.
86 letni Laščak iz Potravnega je dejal, da bo prišel še desetkrat na manifestacije, če bo treba pokazati našo trdno voljo in na-
šo zahtevo, da se priključimo Jugoslaviji. »Za to smo se borili štiri leta, za Jugoslavijo smo pripravljeni umreti«. Tudi stari Bordon iz Hoščine ob Idrijci je izjavil, da moramo doseči to, da bo sleherni košček naše zemlje jugoslovanski z vso Slovensko Benečijo vred.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Zini mrliči se oglašajo
»Izvestja« so objavila naslednji članek Uje Ehrenburga, ki je posvečen nuernberškemu procesu:
V Nuernbergu se gode stvari, ki presenečajo in oživljajo mrliče. V začetku procesa so bili obtoženci prestrašeni. Njihovi branilci so izgledali zaskrbljeni zaradi neizvedljive naloge. Danes so postali zločinci bistri in živahni. Njihovi branitelji so tako ostri, kakor da bi bili tožilci, ki obtožujejo zlo. Ali krivci upajo, da bodo ušli vrvi, ali mogoče sanjajo o uničenju novih življenj s strupom svojih trupel, predno bo zavesa padla Pravijo, da Goering prikriva sledove, to je res. Toda on ne dela tega kot zajec, temveč preje kot besen volk. On bi hotel iztrgati srce resnici o živem mitu kanibalskega plemena. Reichs-maršal je postal nesramen. Postavlja se pred svetom in išče pristašev in naslednikov. Nesramno izjavlja, da so vdrli Nemci v Francijo edino z namenom, da dvignejo poljedelstvo te dežele. Goering se zaklinja, da je nameraval skupno s firerjem rešiti židovski problem na človeški način. Z drugimi besedami — ubili so 6 milijonov Židov, ker so človeštvu na ljubo reševali židovsko vprašanje.
Goering upa, da so leta teme in megle oslepila svet.
On ni edini, ki igra vlogo klovna. Hess in njegov branilec posnemata Goeringov vzgled A-dvokati stoje mirno pred obtoženimi in poskušajo oživiti odvratne metode fašistične propagande. Spuščajo se v klevete, organizirajo konference tiska in objavljajo v časopisih dokumente, ki jih je sodišče zavrnilo.
Ko sem bil v Nuernbergu, sem se zanimal za preteklost branilcev. Večina od njih je pripadala preje ali pozneje nacionalsocialistični stranki. Do včeraj lojalni Goeringovi podaniki posnemajo Goeringa in dvigajo glave.
Nato navaja Ehrenburg nekaj primerov, iz katerih se vidi, da oživlja v Nemčiji fašistična propaganda in da je znaten del prebivalstva še nadalje pod njenim vplivom.
Protiofenziva smrti — izjavlja Ehrenburg — mora biti premagana, ker se je še nedavno —samo pred 300 dnevi — prelivala ruska kri. Rdeča armada je korakala proti Berlinu, reševala človeštvo, a Cioering že sedaj išče pristašev, pobornikov in naslednikov. Obrekovalci že širijo klevete in priše-petavajo vsakomur. Fašizem, poražen na bojnem polju od Rdeče armade in obsojen od vesti vseh narodov, je sedaj pod zaščito megle spremenil oblačilo, se prilagodil krajevnim običajem in si preskrbel ponarejene dokumente. Toda je neka stvar, ki izdaja vse fašiste — sovraštvo do Sovjetske zveze.
Narodi žive na različne načine pod različnim nebom. Pod tem nebom cvete cvetje različno, toda fašizem je sovražnik vseh narodov. Vsi narodi bodo razumeli te preproste besede — čas bo uničil fašizem. Naj strahotne sence Nuernberga ne samo izginejo, temveč tudi ostanejo brez potomcev. Prihaja poletje, ki smo si ga pridobili s trpljenjem in borbo. Odbili smo napade fašizma v času, ko je imel svoje lastne tovarne in armade. Prav tako bomo odbili tudi zadnje protinapade teh živih mrličev.
Zavezniški vojaški upravi
TRST
©imeni gocišfciiv maru|estaci|
(Senena sfcan ,
... in sončna sfcan
Z/l VEZNIŠKI VOJAŠKI UPR A VI
GUVERNERJU GOSPODU MAJORJU LONGU V GORICI
O	priliki zadnjih manifestacij v Gorici, Gradiški in Krminu je bilo aretiranih večje število antifašistov Slovencev in Italijanov, ki so mirno in na dostojen način manifestirali pred zavezniško razmejitveno komisijo za pripadnost Julijske krajine k jugo-slaviji. Trenotno je pridržanih v goriških zaporih nad 150 antifašistov, po veliki večini Slovencev, ki so bili aretirani radi malenkostnih razlogov ali tudi popolnoma brez vsakega razloga. Med aretiranci sta tudi dva člana o-krožnega Narodno osvobodilnega odbora za Goriško in sicer Žižmond Jožef iz Bukovice pri Gorici ter Calligaris Oliviero iz Sagrada, okraj Gradiška. Tovariš Žižmond Jožef, ki je bil že večkrat aretiran in obsojen na več let od italijanskih fašistov-skih sodišč, je star borec za demokratične pravice naroda. Dne 27. marca t. 1. je vozil s kolesom poleg povorke, ki se je mirno razvijala po Via Rastello med šesto in sedmo uro zvečer. Omenjeni tovariš Žižmond res ni imel pri sebi osebne izkaznice, vendar pa sta dva tovariša takoj ponudila policistom svojo osebno izkaznico in sta izjavila, da jamčita za tovariša Žižmonda, ne glede na to pa so tovariša Žižmonda odpeljali v zapor, kjer sedi še danes. Imamo utis, da se italijanski in slovenski antifašistični borci načrtno zapirajo in sicer samo zaradi tega, ker so izrazili ali ker so hoteli izraziti svojo voljo za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji, dočim smo opazili, da je civilna policija dopustila, da so šovinistične italijanske skupine napadale naše mirne manifestante ali celo navadne pasante. Tako se je zgo-
dilo, da je nekdo dejansko napadel znanega slovenskega odvetnika dr. Petra Medveščeka v ulici Contavalle, ko se je isti večer vračal domov v spremstvu predsednika epuracijske komisije dr. Alberta Komavca in potem, ko je poklical dr. Medvešček stražnika in zahteval, da se napadalec aretira, se je dotični branil izvršiti svojo uradno dolžnost in je zahteval od dr. Medveščeka, da se takoj odstrani. Tudi pri znanem napadu na tovarišico Davorino Bevkovo in na stanovanje tovariša Franceta Bevka, predsednika PNOO za Slovensko Primorje in Trst, ni intervenirala policija, čeprav je trajal napad dolgo časa in bi policija lahko utegnila aretirati dotične šovinistične vandale.
Okrožni NOO za Goriško zahteva v imenu 80.000 Slovencev in vseh antifaš. Italijanov Goriškega okrožja, da se takoj izpustijo na svobodo vsi antifašistični aretiranci, ki so zagrešili samo to, da so na demokratičen način manifestirali svojo željo za priključitev tega ozemlja k Jugoslaviji. Po prihodu medzavezniške komisije v Julijsko krajino je nastopilo med tukajšnjim prebivalstvom razumljivo napeto stanje, ki se je pa še bolj poslabšalo zaradi nasilnih dejanj, ki so jih izvršili fašistični in filofašistični elementi v Gorici in v Trstu. Da se to stanje zboljša, je neobhod-no potrebno, da se nemudoma izpusti na svobodo vse antifašistične aretirance, ki niso nič hudega zakrivili.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrožni narodno osvobodilni odbor za Goriško v Gorici.
GLAS Z DEŽELE
Gorica
Kaj se nam obeta
Kurtin Amalija je bila v službi kot šivilja v bolnici ulice Brigata Pavia, a pred mesecem dni jo je vodstvo poslalo v bolnico ulice Vittorio Veneto, ki služi kot porodnišnica.
Dne 27. marca t. 1. jo je vodstvo bolnice odslovilo na predlog prof. Boschetti-ja, ki se je ob tej priliki izkazal kot protiljudski e-lement. Omenjeni profesor pravi, da je prejel informacije o njej, da je bila partizanka. A pravi povod za njeno odpustitev iz službe je ta, da je odstopila svojo rdečo zvezdo kuharici bolnice, Mariji iz Marijinegacelja. Ko je za to zvedel prof. Boschetti je pritekel do nje, jo začel suvati in tepsti. Hotel jo je na mestu odpustiti iz službe. Poklical je ravnatelja Magrisa ter zahteval njeno takojšnjo odpustitev. Pri tej priliki jo je stresel in ji strgal obleko. Se isti dan je bila na cesti.
Zahvala
Iz goriškega zdravilišča v ulici Vittorio Veneto smo prejeli sle dečo pismo, da ga objavimo:
»Slovenci, ki se zdravimo v sanatoriju v Gorici, se srčno zahvaljujemo Zvezi pri norskih partizanov in Zvezi antifašis' č-nih žena za razvedrilni godbeni večer in za darila tovarišem, ki so mnogo pretrpeli za svobodo. To dobro delo ni samo dvigndo duševnega stanja naših bolnikov, marveč je tudi utrdilo bratstvo med Slovenci in Italijani v tej bolnici«.
Pevma
Prireditev
Krajevni odbor antifašistične ženske zveze je priredil v nedeljo, 31. marca t. 1. dobro uspelo prireditev. Nastopile so v posre-
čenih točkah članice vaške organizacije ter domači pevski zbor. Navzoči so s posebnim navdušenjem pozdravili prihod tov. Franceta Bevka, predsednika PNOO, ki se je nepričakovano udeležil prireditve.
V imenu antifašistične zveze Pevme in Oslavja je pozdravila vse navzoče tovarišica Malka Lahova, naša neutrudljiva delavka. Spregovoril je tudi tov. France Bevk s priznanjem in bodrilnimi besedami za prospeh in napredek organizacije. Predsednica mestnega odbora antifašistične ženske zveze za Gorico, tov. Marija Rutarjeva, je v jedrnatem govoru vznesla želje in napore vsega našega ljudstva po uresničenju naših teženj in zahtev. S himno »Hej Slovani« ro udeleženci zaključili lepo uspelo prireditev.
Smotrno in požrtvovalno Jelo našega zavednega ženstva je pokazalo vsepovsod lepe uspehe.
Nekovo
Mladi udarniki
Dne 21. marca t. 1. je bil v naši vasi ustanovljen odbor mladine. Mala in neznatna je naša vasica. Malo zemlje imamo in težko jo obdelujemo. A vendar imamo zavedno mladino, ki razume čas, v katerem živimo. Vsi mladinci in mladinke se čutijo povezani med seboj, vsi so za našo ljudsko Jugoslavijo, vsi ljubijo Tita. V nedeljo, 24. p. m. je šla prvič na udarniško delo. Vedela je, da tajnik KNOO ne more sam očistiti senožeti, ker mu premanjkuie delavne moči, pa se je 13 mladincev in mladink zbralo ter očistilo senožet, ki da 6000 kg sena. Zvečer, predno so delo končali, je šel sam predsednik KNOO, tov. Laščah Gabrijel in finančni referent tov. Vidič Alojz, z zastavo naproti mladim udarnikom in jih
spremljal do doma. Lepo uvrščeni so prikorakali v vas, prepevajoč partizanske pesmi. Domačini so jih veselo pozdravljali in skupno so vzklikali tov. Titu in novi Jugoslaviji. To je bil prvi udarni dan naše mladine.
Nadejamo se, da bo mladina naše vasi tudi za naprej vpošte-vala potrebe in težave dela nezmožnega prebivalstva in da bo s svojim delom Vedno priskočila na pomoč vsem tistim, ki te pomoči potrebujejo. Mladina iz Ne-kovega naj bo za vzgled vsem sosednjim vasem.
Rihemberk
Velikodušnost naših ljudi
Sadjar tov. Štekar iz Valerišča (Števerjan) je brezplačno ponudil pogorelcem naše vasi 500 cepljenih breskvinih sadik, katere je sam izkopal. Ko so jih šli domačini iskat, jim je izročil še več, kot je sprva obljubil. KNOO za Rihemberg se tov. Štekarju najlepše zahvaljuje.
To naj bi bilo v zgled vsem, ki so se svoj čas okoristili ob uničenju naše vasi in so kupovali od fašistov ali drugih blago m orodje ter živino, katero še danes skrivajo.
Breg-Krasno
Breg-Krasno sta dve majhni vasici v Brdih; 163 prebivalcev štejeta, pa sta dali v NOV 25 prostovoljcev in 27 v zaledno NZ.
Hoteli so imeti mednarodno komisijo v vas, da ji povedo, kaj vse so morali pretrpeti pod la-
stijo na miru, se ti suroveži niso za to zmenili, temveč so odšli po stanovanju, iztaknili denarnico z
20.000	lirami in jo odnesli. Ker je hiša precej na samoti, ni bilo mogoče slediti roparjem ali klicati na pomoč.
Po obnašanju in govorici sklepajo domačini, da so bili to ozo-povci iz Benečije, ki se večkrat priklatijo v cono A in napadajo posebno radi gorske vasice in naselja.
Prebivalstvo komaj čaka, da se reši vprašanje priključitve tega Ozemlja k Jugoslaviji, ker le takrat se bo čutilo varno.
Trnovo pri Kobaridu
O našem g. vikarju
Pred nedavnim je g. vikar zbral najemnike vikarjatskega zemljišča in se je pritoževal, da se farani ne potegujejo zanj. Kako bi se, ko pa moramo iznesti na njegov račun sledeče očitke:
Iz vzroka, ki ga bo on sam vedel ni hotel brati maše zadušni-ce po pokojnem Fon Andrejem, ki je žalostno preminul v taborišču Dachau.
Izjavil je, da je prizadet po članku, ki ga je prinesel pred časom »Soški tednik« in da je pripravljen opraviti mašo-zadušni-co, če se oni članek prekliče. Ob tej priliki je dejal, da bi vložil tožbo proti listu in da bi bil pripravljen žrtvovati ves izkupiček od prodanih drvi, ki je bil namenjen za popravo župnišča.
Zavednim vaščanom se čudno zdi, da ni dal sekati stavbenega lesa, ampak da je raje izsekal in izčrpal vikarjatske gozdove.
SLOVENSKA PESEM
Samo milijon nas je,
milijon umirajočih med mrliči,
milijon, ki pijejo mu kri biriči,
en sam milijon,
ki ga trpljenje krotoviči
in vendar ga nikoli ne uniči!
Nikoli in nikdar!
Zato ker nismo trhle bilke, j ki po toči ovene, j ker mi nismo le številke, smo ljudje!
Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo, da bi v uporu vse pobralo...
O, če ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz.
Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo, zdahnili bi. da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo!
KAJUH
šizmom. Sestavili so resolucijo, v kateri pravijo med drugim:
»Italija nam je že takoj ob zasedbi ukinila vse šole, kulturna in prosvetna društva. Prepove-.dali so našo besedo in tisk, preganjali so nas samo zato, ker smo bili Slovenci. Že 1920 so dva vaščana zverinsko pretepli italijanski orožniki, ker sta odkrito pokazala, da sta Slovenca. V borbi so padli 3 borci, 4 pogrešamo, 5 je invalidov, internirani so bili 4; požgali so nam popolnoma 2 stanovanjski hiši in 5 gospodarskih poslopij, deloma pa 4.
Krivice in trpljenja, ki smo jih pretrpeli pod italijansko okupacijo, se ne smejo več povrniti.
V upanju, da se izpolnijo naše želje in zahteve in da se naša 27 letna borba za osvoboditev pravično zaključi, smo vse to prer-peli in šli v boj z geslom: Smri fašizmu - svobodo narodu!«
Komisije ni bilo v vas, pa je vseeno lahko videla po drugih večjih krajih Brd, da so vse vasi take, kot sta vasici Breg-Krasno.
Ne more biti drugače, ta zemlja je slovenska, ruševine hiš so zato, ker so bivali v njih Slovenci, padali so v borbi Brici kot Slovenci in padali so zato, da bo tukaj — Jugoslavija!
Usnik na Kanalskem
Pred tednom so se zvečer pojavili pri Šavli-ju Ivanu trije oboroženi moški s krinkami na obrazu. Na prestrašene domačine so nastavili italijanske brzostrelke in pištole ter jih pozvali, naj dvignejo roke. Od gospodarja so v italijanščini zahtevali svoto
100.000	lir ter mu grozili, če jim takoj ne ustreže. Medtem ko jih je hotel gospodar prepričati, da ne zmore tolikšne svote ter jih prosil, naj se ga usmilijo in pu-
Brihtne glave so pogruntale, da se najbrže boji agrarne reforme in vsled tega je dal posekati najlepše cerkvene gozdove.
Domačini, njegovi farani, so ga častili in mu niso imeli ničesar oporekati in to vse do pomladi leta 1944, ko so Nemci zasedli naše kraje in je bila v vasi postavljena domobranska postojanka, pod poveljstvom por. Potočarja. V tem času se je 'začelo protiljudsko delovanje našega vikarja in naši partizani ter vaščani so občutili na lastni koži njegovo zlonamerno sodelovanje z domobranci, ki nam je prineslo toliko škode. O vseh podrobnostih bi se dalo pa še marsikaj napisati.
Večje število vaščanov je vsak čas pripravljeno, da pred vsakomur izjavi resničnost zgoraj navedenih dejstev.
Strmec pri Bovcu
Naše trpljenje
Naša požgana vas leži tik pred Predilom. Ko je razpadla Italija in so Nemci prodirali v naše kraje, so se znesli z besom in krutostjo nad našo vasico. Partizani so napadli nemške okupatorje v bližini naše vasi ’in radi tega so se kruto maščevali nad vaščani. Kot talce so postrelili vse moške; 16 vaščanov je padlo. Vas so zažgali in jo popolnoma uničili z minami. Niti cerkvici niso prizanesli. V goreči hiši je zgorela tudi stara, bolna ženica. Preostalo prebivalstvo se ie zateklo v Raibelj in v Log pod Mangartom. Sedaj, ob prihodu medzavezniške komisije, so razobesili zastave po ruševinah in napisali na požgane zidove svoie upravičene zahteve po priključitvi k Jugoslaviji.
Dne 25. marca t. 1. je civilna
policija iz Bovca zbrisala vse napise, a zbrisati ni mogla naše trdne vere in želje po svobodi in za priključitev k ljudski Jugoslaviji, v
Čezsoča
Naša zvezda
Partizani in mladina so v udarniškem duhu napravili veliko rdečo zvezdo (štiri metre široko) in jo nesli na hrib nad vasjo, da v noči žari; krasno se jo vidi po vsej bovški dolini. Napeljali so preko 1 km žice.
*
Kulturna rubrika
Gostovanje
Slovenskega narodnega gledališča
iz Trsta v Gorici
V soboto 6. in v nedeljo 7. aprila bo gostovalo v Gorici Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje. V soboto ob 20. uri bodo ponovili igro »Raztrgance«, eno izmed najboljših oderskih del iz naše vojne literature. Ob tej priliki bo proslava 25 letnice gledališkega dela Justa Košute. Omenjeni igralec zasluži iskreno priznanje za svoje požrtvovalno delo, ki jo je ves čas vestno vršil. V nedeljo ob 15. uri bo ponovitev veseloigre »Pesem s ceste«, ki je že zadnjič žela obilo smeha. Trojica razigranih muzikantov med petjem in veselimi domisleki prikaže svojo težko borbo za življenje. Ob 20. uri pa bo »Vdova Rošlinka«, katero so že igrali lansko leto v decembru.
Vse te igre, kljub temu, da so že bile pri nas igrane, zaslužijo da se jih naše občinstvo ogleda. Pridno in vestno delo Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, mora biti poplačano s tem, da napolnimo vsakokrat dvorano Ljudskega doma do zadnjega kotička in s tem pokažemo svojo hvaležnost.
Finžgar] eva „Veriga“
v Ljudskem domu
Društvo »Prešeren« iz Št. Petra pri Gorici je gostovalo v sredo dne 3. t. m. s Finžgarjevo dramo: »Veriga«. Igralci so se potrudili in želi prav lep uspeh. Pri prvem dejanju se je opazilo nekoliko nesigurnosti, a drugo dejanje je bilo že toplejše podano in so se igralci znašli v domačnosti predvajanja. Tretje dejanje je bilo najboljše, potekalo je živo in prisrčno ter so pridni Šempetrča-ni želi zaslužno odobravanje. Med odmori je orkester istega društva zaigral več narodnih pesmi in plesnih komadov v popolno zadovoljstvo poslušalcev.
Gostovanje prosvetnega društva
„Pino Tomažič" v Mirnu
V nedeljo 31. marca je gostovalo agilno prosvetno društvo »Pino Tomažič« iz Škrbine v Mirnu. Prireditev je.otvorila tov. Vida Razpotnik iz Škrbine ter napovedala program. Kot prvo točko je zbor zapel »Zvonikarje-vo«. Nato je sledila drama »Rojstvo v nevihti«. Pred vsakim dejanjem ali sliko se je pojavila pred zagrinjalom tovarišica, katera je prav prikupno podala vsebino dejanja, da je ljudstvo še z večjim zanimanjem sledilo igri. Priznati je treba, da so igralci prav dobro podali svoje vloge. Ni čuda, da so želi za lep uspeh pohvalo občinstva, ki je napolnilo dvorano. Posebno je treba pohvaliti režiserko tov.ico Fakin Tatjano, ki nas je med odmorom presenetila z deklamacijo pesmi Anice Černejeve »Begunci«.
Pred deklamacijo je tov.ica Tatjana podala kratek življenjepis pisateljice, katera je končala svoje mučeniško življenje v Nemčiji v taborišču.
Kot zadnjo točko je zbor zapel »Pesem o svobodi«.
Gori omenjenemu društvu želimo veliko uspeha v nadaljnem kulturnoprosvetnem razmahu.
Drobne novice
IZ LETA 1940-41 —
V ZAVODU V VIA DON BOSCO
Vojna škoda
(Nadaljevanje in konec).
V smislu splošnega ukaza št. 27 z dne 28.11.1945 ima vsak odbor tehničnega zavoda (Genio Civile) pooblastilo in navodilo, da se po lastnikovi volji ali privoljenju ali pa brez teh loti popravil katerekoli v vojni poškodovane hiše, o kateri sodi, da je nujno potrebna popravila; lastnik pa bo moral plačati delno stroške. V poštev pridejo stavbe, ki so nujno potrebne za ljudi brez stanovanja.
Po končanih popravilih bo ZVU na podlagi izkaza, celotnih izdatkov, ki ji ga bo predložil odbor tehničnega urada, zaračunala lastniku 50°/o teh stroškov.
Te bo plačal lahko takoj, ali pa v štiridesetih enakih polletnih o-brokih z zakonitimi obrestmi v smislu zakona, veljavnega dne 8.9.1943. Ta terjatev bo vknjižena in bo imela prednost pred vsemi drugimi terjatvami napram lastniku in njegovim dolgovom ne glede na čas, kdaj so ti nastali. Obenem bo jamčila za to obveznost vsa lastnikova dejanska in osebna lastnina z vsemi prednostnimi pravicami v korist upnika.
Glede obnove stavb, ki so jih porušili ali poškodovali nacifaši-sti, ni bil izdan doslej noben u-radni odlok.
Pač pa ZVU obnovo takih stavb povsem drugače obravnava.
Iz ponovnih izjav in dejanskih ukrepov ZVU in okrajnih guvernerjev zamoremo ugotoviti sledeče:
ZVU je zagotovila, da bodo stavbe, ki so bile na ta način porušene ali poškodovane, obnovila v celoti brez vsake obremenitve oškodovancev. Obnovljene pa bodo, vsaj za sedaj, le vasi in kraji, v katerih je bilo tako poškodovanih vsaj 25 stanovanjskih stavb.
Ta obnova ima namen preskrbeti prizadetim prebivalcem vsaj zasilna stanovanja. Zato bodo obnovljene za sedaj le stanovanjske hiše, predvsem tiste, ki niso preveč poškodovane in imajo vsaj glavne zidove dobre.
Obnova se bo vršila, kot kažejo dosedanji ukrepi, v skupinah po 20 hiš, katerih določitev se vrši sporazumno z oškodovanci kraja.
Hiše ne bodo popolnoma obnovljene, temveč le v toliko, da bodo sposobne za stanovanja; izbrane pa bodo take, da bo moglo dobiti v njih zasilno stanovanje po več družin.
Obnovitvena dela bo oddala ZVU preko tehničnega zavoda (Genio Civile) po licitaciji : tav-benim podjetjem, ki bodo morala položiti predpisano kavcijo.
Lastniki takih hiš, ki so izvršili obnove na lastne stroške v času od 12.6. do 14.9.1945, dobe vrnjene vse stroške obnove, ako vložijo potrebno prošnjo na ZVU preko tehničnega zavoda, opremljeno z načrtom in izvirnimi računi izdatkov za materija!, delo itd.
Lastniki, ki žele v bodoče obnoviti svoje domove, morajo predložiti prošnjo, opremljeno z načrtom in proračunom. Če bo njihovi prošnji ugodeno, jim vrne po dovršitvi dela ZVU 50#/<> izdatkov.
Vse to sc zgodi po zagotovilu ZVU brez vsake vknjižbe ali obremenitve obnovljene nepremičnine oziroma njenega lastnika.
Da zamore ZVU pričeti s takim delom, je potrebna uradna ugotovitev, da so škodo v resnici povzročili nacifašisti.
Do danes je pokrcnila ZVU obnovo v Mirnu, na Žagi in v Stanovišču na Kobariškem. Tedni je bilo določenih za obnovo po 20 hiš v Rihembergu, Komnu (in par hiš v Malem Dolu) in v Mirnu. Na Tržaškem pa so bili predloženi načrti in proračuni za vas Mavhinje.
Drobne novice
*	Podpolkovniku orožnikov, Giovanni-ju Prignani, ki je imel ukaz prijeti Mussolinija dne 25. julija 1943 in je bil od Nemcev ustreljen, so podelili — in memo-riam — zlato kolajno.
*	Orlando, Nitti, Bonomi in Croce. Štirje starčki, vsi bivši ministrski predsedniki, so se združili in ustanovili novo stranko ter jo imenovali Zvezo narodne demokracije.
*	V Nemčiji je angleško-ame-riška policija prišla na sled nacističnemu komplotu. Močna skupina bivših pripadnikov »Hitler Jugend«, na čelu ji znani vodja Arthur Axmann, ter nekaj stotin članov »iz naj višjih krogov« je bilo aretiranih.
*	350.000 ameriških vojakov nadzoruje 17 milijonov Nemcev, medtem ko na Japonskem zadostuje 200.000 ameriških vojakov za 70 milijonov Japoncev.
*	Ameriško vojaško sodišče v Ludwigsburgu je obsodilo na smrt pet Nemcev, ki so bili obtoženi, da so zakrivili smrt sedem ameriških pilotov, ki so morali avgusta 1944 zasilno pristati na nemškem ozemlju.
*	Pred vojaškim sodiščem v Hamburgu je izjavil poljski zdravnik dr. Kowalski, da so v taborišču Neugamme vbrizgavali odraslim in otrokom ruske in poljske narodnosti bacile tuber-koloze.
*	Leningrajsko brodovje je v lanskem letu prepeljalo po reki Nevi poldrug milijon ton blaga in okoli 4.000.000 potnikov.
*	»Daily Worker« poroča, da je v Indoneziji 54.000 Japoncev, ki so pod angleško in holandsko komando. Indonezijci se morajo boriti proti istim ljudem in istemu orožju, s katerim so prej Japonci ropali njihovo deželo.
*	Madžarski reakcionarji, ki bivajo v Rimu, imajo vso zaslombo in zaščito tamkajšnjih oblasti ter rovarijo proti demokratični Madžarski.
Med njimi so Nikola Horty, sin ogrskega regenta, Lazslo Szabo, Szabassijev veleposlanik pri republikansko - fašistični vladi v Milanu, svetnik Lutor, ki živi v Vatikanu ter uživa papeževo gostoljubnost, bivši ministrski predsednik Miklos Kalay s sinom, ki prihaja večkrat iz Caprija v Rim in drugi.
*	Po popisu, ki je bil izveden 14. februarja 1946, šteje Poljska
23.622.000	prebivalcev. Na stare poljske kraje odpade 18.610.000 prebivalcev, na vrnjene predele pa 5.012.000 prebivalcev, 7.412.000 prebivalcev odpade na mestno prebivalstvo, 16.210.000 pa na vaško prebivalstvo.
ARMY DAY
Ob priliki ameriškega vojaškega praznika bo otvoril general Moore razstavo slik, ki prikazujejo sinove zvezdnate republike, ki so se zmagovito borili na vseh koncih in krajih.
Razstava se uradno otvori danes, v soboto, ob 9.30 v prostorih Centra za obvestila, na Korzu Roosevelt.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ŠAH
V torek dne 2. aprila t. 1. jc pričel Šahovski klub - Gorica »Uršičev spominski turnir«, ki sebo kasneje vršil vsako leto v spomin na velikega slovenskega problemskega komponista. Andrej Uršič, vulgo Čukarjev Tone, pokojni župnik iz Vogrskega je doslej naš največji problemski komponist, ki jc dosegel po vsem svetu priznanje. Naš turnir je torej njemu posvečen in se ga udeležuje 14 najmočnejših klubskih igralcev. Kakor so vsi podobni turnirji z nagradami, bo tudi ta; kar bo brez dvoma še bolj ojačilo napetost borbe.
»S’ciavo!«
Psovka je priletela in se globoko zasadila v otroško srce.
Ozrl sem se. »S’ciavo!« se je znova oglasilo; zagledal sem fantiča, ki je sedel na gugalnici in se mi sarkastično rogal.
»Vaše čete se umikajo! Naši so že v Ljubljani! Ha! Ha! S’ciavi bežijo.
Hrabri levi naše armade pa za njimi! Udriga, barbara... Evviva!
Boste že videli... Vam bomo že mi pokazali! V rudnikih nam boste kopali... ceste nam pome-. tali ... fakini nam boste ... suž- • nji. .. sužnji... Ha! Ha!«
Gledal sem ga in škripal z zobmi... Roke so me začele srbeti srce biti... kako bi ga streskal!
Pregledal sem položaj. Asistenti v črnih haljah so se sprehajali po dvorišču. Dijaki, gojenci so se lovili v velikem hrupu.
Oprezno sem se približal gugalnici.
Skočil sem, potegnil fantolina z nje in ga posadil na neko klop. Tresel sem se od razburjenja. Rad bi mu dopovedal, da ni res, rad, da bo prišel dan, ko bo tudi našemu narodu, našemu primorskemu ljudstvu zasijalo sonce svobode, rad ...
Ali veste?
... da je bil urednik satiričnega lista »El merlo«, ki izhaja v Trstu obsojen na dve leti in šest
mesecev ječe, ker je bil SS-ovec?
# # *
... da je Udruženje pohabljencev v Rimu izključilo iz svoje srede člane, ki so svoj čas dali objektivno poročilo o svojem potovanju po Jugoslaviji, kjer so govorili tudi z maršalom Titom, ter ovrgli zlonamerne vesti gotovega časopisja, ki je pisal o mučenju italijanskih vojnih ujetnikov?
* * *
... da je Osservatore Romano z dne 29.3. t. 1. poročal, da se nahajajo na Kalvariji pri Gorici skupine Titove vojske oborožene s strojnicami in da nadzorujejo
ceste, ki peljejo v Videm?
* * *
... da se je civilna policija na konjih označila »konjska policija«? (Tako smo čitali na napisni tabli).
Za. živinorejce
o negovanju kože
Koža služi izborno v obrambo pod njo nahajajočih se nežnih organov; razbremenjuje s svojim delovanjem organizem raznih izmečkov, prispeva k uravnavi telesne toplote, upliva na dihanje, na prebavljanje in z eno besedo na splošno dobro stanje živali. Z druge strani pa je neprestano izpostavljena raznim uplivom, ki jo ovirajo v njenem delovanju. Na koži se nabira prah, ki nastaja v hlevu pri krmljenju, na njo padajo drobci ometa, ki se odločijo s stropov slabo zgrajenih hlevov in prah, ki se vzdiguje s cest. Znoj, ki iz-hlapeva iz kože, odlaga na njej svoje soli, tolšča lojnatih žlez pa maši znojnice in ustvarja v reakciji z znojem peno, ki jo včasih opažamo na konjih, kadar naporno delajo. Tudi ostaja na koži precejšen del izpadle dlake. Tem različnim vzrokom slabega deloVanja kože bi mogli prišteti šc mnogo drugih, kakor tiste, ki jih povzročajo zajedale!, mrčes itd.
Zato je umljivo, da je delovanje tega organa neposredno odvisno od pozornosti, ki mu jo posvečamo. Iz navedenega lahko presodimo kako koristi živali snaženje njene kože.
Dognano je, da se pri dobro osnaženih kravah mlečnost poveča. Snažne živali se lažje opi-tajo, vprežne pa 'so zaradi mno-
Nisem se mogel premagati...
Sunkoma sem ga vzdignil, mu pritisnil tako klofuto, da je celo mene zapekla dlan, ga obrnil ter ga brcnil s tako silo, da je skoraj na zobe padel. Začel je piskati na vse kriplje in klicati na pomoč.
Prihiteli so dijaki, ga pomilovali ter ga odpeljali v bolniško sobo.
Prihiteli so seveda tudi asistenti v črnih haljah, ki so me kar dobro nabunkali in postavili v »kot«.
In čeravno sem tičal ob kame-nitem stebru, čeravno sem otožno gledal tovariše, kako so se igrali in veselili, mi ni bilo žal za storjeno dejanje, ne za stroške, ki jih je moral plačati radi preklanega jezika mojega nasprotnika; ni mi bilo žal, da so me skoraj iz zavoda izgnali in da sem tisto trimesečje dobil slabo oceno v vedenju.
Obratno!
Bil sem vesel in ponosen . ..
Kajti dal sem »povohati« obrekovalcu našega naroda, kako bomo njemu enakim rude izkopavali, ceste ob njihovih prehodih pometali in se znojili pod jarmom starih fašističnih gospodarjev.
goterih koristi dobrega oskrbovanja bolj živahne in rajše delajo.
Če hočemo imeti lepe živali, se moramo ravnati ne le po navedenih zdravstvenih pravilih, ampak se moramo brigati tudi za njihovo'pravilno oskrbovanje v hlevu.
Za običajno snaženje kože nam služijo: čohalo, ščet iz žime, ščet iz korenin, goba, suha slama, /oda in milo.
S krtačenjem začenjamo pri glavi, nato preidemo navzdol na život in končno na noge. Prvo rabimo čohalo na mesnatih, ne pa na trdih, koščenih delih trupa. Sčet iz korenin uporabljamo /d čohalom po vsem telesu, posebno pa na bolj koščenih delih, ki so zlasti pri goveji živini prevlečejo s skorjo iztrebkov. S ščet jo iz žime, ki jo začnemo rabiti okrog očesa, pa spopolnimo snaženje in pogladimo dlako. Za površino snaženje potnih, mokrih ali z blatom onesnaženih živali pa rabimo slamo, ki napravi dlako bolj svetlo, če smo jo prej poškropil' z vodo in ponovno pogladili.
Z gobo spiramo tiste dele trupa, ki niso poraščeni z dlako.
Vodo in milo rabimo, kadar hočemo žival popolnoma osnaži-ti, posebno konje z dolgo grivo.
Razdeljevanje fižola za seme
po znižani ceni
Okrožno Kmetijsko nadzorni-štvo, da na razpolago kmetovalcem nekaj fižola po znižanih cenah (s prispevkom 40 lir za kilogram).
Na razpolago so:
a)	za Gorico:
1	q. fižola vrste »Verdoni« — nizek in utrjen — določen izključno za kmetovalce Krasa;
2	q. fižola vrste »Borlotti ili Vigevano« — plezavec;
1 q. fižola vrste »Borlottini nani« — nizek.
b)	za Krmin:
1 q. fižola vrste »Borlottini nani«.
Nakazila za dvig goriimenova-nega fižola, bo izdajalo Kmetijsko nadzorništvo v Gorici in pomožni urad istega v Krminu.
Vsakemu gospodarstvu bo lahko nakazana najvišja količina fižola 3 kg.
Zahljučitev sadjerejsftih tečajev
V ponedeljek dne 8. t. m. ob 10. uri se bosta slovesno zaklju-
čila v prostorih Kmetijskega nad-zomištva sadjerejska tečaja, ki sta se vršila v slovenskem in italijanskem jeziku januarja in februarja meseca t. 1.
Pri tej priliki se bodo razdelila med najzaslužnejše gojence darila kakor škarje za obrezovanje dreves, noži za cepljenje itd. Izplačevali se bodo tudi prispevki v denarju gojencem, ki so prišli v Gorico iz bolj oddaljenih krajev.
Vabijo se torej vsi gojenci obeh sadjerejskih tečajev, da pridejo v ponedeljek dne 8. t. m. točno ob 10. uri v urad Kmetijskega nadzorništva.
RAZPIS SLUŽBE
Predsedstvo goriške cone javlja, da je razpisana služba živino-zdravnika za občine Kobarid, Volče, Bovec in Breginj.
Prošnje je treba vložiti pri zgoraj imenovanem predsedstvu, kjer prejmejo prosilci tudi vsa podrobnejša pojasnila.
♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦
DAROVI
Žene komenskega okraja so zbrale za Dijaško matico L. 3562, za »Vojkov dom« L. 895, za sirote padlih borcev L. 695, za zapornike L. 800.
Ob priliki proslave mednarodnega praznika žena so žene Goriškega okraja obdarovale ranjence v bolnici sv. Justa, kamor so poslale 93 paketov. 33 paketov pa so poslale v sanatorij za pljučne bolezni.
Žene vzhodnega kvarta so zbrale 18.271 lir za vojne sirote.
Žene iz Solkana so darovale za sirote in invalide L. 7800, za spomenik padlih L. 3000, za vojne sirote L. 15000, za »Dijaško matico L. 5000.
Tov. Hvalica Ivan, za sirote padlih partizanov L. 170, za »Našega dijaka« L. 170, za bolnišnico sv. Jušta L. 200
Člani podgorskih organizacij so nabrali ob priliki manifestaci je na Vojkov dan v prid »Vojkovega doma« L. 3268.
Namesto venca na grob tragično preminulega tov. Jelkota iz Huma so zbrali tovariši iz okraja 3000 lir za težko prizadeto družino.
Tov. Pjerina Blažiča je darovala za sirote padlih partizanov 600 lir.
Vsem darovalcem najlepša hvala!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ZA TISKOVNI SKLAD SOŠKEGA TEDNIKA
so darovali:
Okraj	Kobarid . ■	L.	330.—■
Tov. Jug...........»	150.—
Zavedne žene iz Kanala	.............»	600.—
Skupaj	L.	1.080.—
Dosedaj	L.	56.917.80
ZHHUHLII
Vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo predrago
Jožefo Jur
iz Solkana
se najsrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni dobrotnikom, ki so ji pomagali v bolezni, v bolnici in na domu. Najlepša hvala darovalcem cvetja, sorodnikom, prijateljem in znancem.
V Solkanu, dne 30. marca 1946.
Žalujoča družina JUG
ZAMENJAMO
dvostanovanjsko hišo s hlevom in vrtom v prometnem kraju na deželi s primernim posestvom. Ponudbe na upravo tega lista.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ — Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo In uprava: GORICA, „Ljudskl dotn“ pritličje — Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: «Primorski dnevnik»