Natisov 15.000. izhaja vsaki :, datiran z dnevom naslednje nedelje. očnina velja za Av-p: za celo leto krone, za Ogrsko 50 vin. za celo "; za Nemčijo stane leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne {tev.se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav- oištvo se nahajata v Ptuju, gledališko po-' slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak lorek zvečer. m Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za 'f, strani K 40 — za >/» strani K 20 — za >/, strani K 10 — za '/,, strani K 5 — za '/»t strani K 250 za V« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. V Ptuju v nedeljo dne 8. avgusta 1915. XTI. letnik. Sve vna ska. Zavezniki so meseca julija vjeli 29T.903 Rusov, 111 kanonov in 558 strojnih pušk. — Obkoljenje Rusov se nadaljuje. — Varšava pred padcem. — Zapadni del Iwangoroda že zavzet — Popis velike bitke pri Gorici. — Ogromne italijanske izgube. Pred Varšavo stojimo! Zadnja poročila pravijo, da je zapadni del trdnjave Iwangorod v lasti avstro-ogrski h čet, medtem ko je bavarski princ Leopold že pričel z napadom na Varšavo same. Tako važnih in razveseljivih vesti še ni bilo, odkar divja ta grozovita svetovna vojna. Varšava in trdnjave, katerih središče je, ni samo prestolica Roske-Poljske, marveč je tadi najmogočnejša in skoraj zadnja velika trdnjava za Rase. Dvoje je mogoče: Tolikokrat premagane roške armade se lahko v tem trdnjavskem če-tverokota k zadnjemn obnpanema boju vstavijo. Potem pride do velikanske bitke, ki bode za boj na vzhoda in v veliki meri tadi za vso svetovno vojno odločilna. Ta bitka bi bila vroča lja naših nemških armad, ki podijo nasprotnika zdaj že tri mesece proti njegovim puščavam. Ali kakor vse kaže, se bode demoralizirana ruska armada raje iz svojih otrdb umaknila in odšla v notranje nezmerne Rusije. V tem sin-čaju je zopet dvoje mogoče: mogoče, da se mi ntrdimo v zavzeti Poljski in vržemo del svojih zmagovitih sil proti izdajalski Italiji ter proti Francoski in Angleški. Ali pa sledimo v divnem naskoka ruskim četam do Petrograda . . . Prerokovati se ne more. V par dneh bodemo jasno videli, kaj nam prinese bodočnost. S ponosom pa gledamo lahko že danes na zmagovite naše armade, ki so od maja meseca sem čez 700.000 Rusov vjele. Take armade, — to priznajo danes že vsi resni opazovalci — ne more nikdo premagati. Naši uspehi proti Italiji so trajno lepi in ednaki. Prinašamo danes natančno poročilo o zmagoviti drugi bitki na Goriškem. Svetovna, vojna je dospela do viška. Sovražniki se ^dajjjtfP,pet na vse pretege trudijo, da bi balkanskeJttžave zlasti Romansko na svojo stran pridjJ j^Doslej njih 'obljube niso imele nobfnegafl Basprotno: na Srbskem so napravile mrl Htedpvoljnosti. Sicer pa smo lahko taaViM fcra hladnokrvni. Naša moč je naš meč! ^9 Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dnnaj, 31.julija. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda je včeraj Lublin zavzela. Njeno levo krilo prekoračilo je v zasledovanju B y s t r o. Nemške čete vsilile so Wie-prza spodaj in se bližajo od južnega zapada mestu C h o 1 m. Nasprotnik ae na raznih točkah v pripravljenih postojankah nanovo upira; bil je povsod napaden. Severnozapadno Iwangoroda so na vzhodno obrežje Visle vsiljene nemške moči ljute napade zavrnile. Rusi so imeli velike izgube. V vzhodni Galiciji je ostal položaj nespremenjen. Italijansko bojišče. Italijanski in-fanterijski napadi na Goriškem so včeraj popolnoma ponehali. Proti našim postojankam ob robu platoja postrelja sovražnikova artiljerija vedno še velike množine municije. V koroški obmejni pokrajini prišlo je do večjih bojev. Trije italijanski bataljoni napadli so po močni artiljerijski pripravi postojanke naših čet na M a 1 e m P a 1 u. Posrečilo se je sovražniku, vsiliti v neki sprednji strelski jarek; ali bil je po t e ž k e m boja pod največjimi izguba m'i zopet popolnoma nazaj vržen. Istotako bil jo zavrnjen neki napad italijanskih čet pri prehodu Lodi-n u t (severno P a v 1 a r o) na najbližji distanci s streljanjem in ročnimi granatami. Na obmejni visočini južno Malborgeta izpraznil je eden naših naprej potisnjenih oddelkov neko opazovalno točko pred sovražnikovi premoči. Na Tirolskem obstreljevala je italijanska artiljerija brezuspešno platoje F o 1 g a r i a-Lavarone. Neki napad slabših sovražnikovih moči v pokrajini Monte Cristallobilje krvavo zavrnjen. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 31. julija (W.B.). Iz Ve-i likega glavnega stana se danes poroča: Vzhodno bojišče. Savemo-zapadno od L o m z a in ob železnici severno od G o w o- j r o w a gre naš napad naprej. Včeraj smo v j e- j I i 1890 Rusov in zaplenili 3 strojne paske. Južno-vzhodno bojišče. Na desni j breg Visle odišle čete generalobersta pl. W o y r-a c h a silijo pod trdovratnim bojem naprej i proti vzhoda. Vsi protinapadi hitro poklicanih j ruskih ojačanj izjalovili so se popolnoma. Šte-[ vilo v j e t i b se je na 7 oficirjev (med njimi 1 \ regimentski poveljnik) in 1.600 mož zvišalo. V zasledovanju nabajajočim se armadam Mackensena hoče se nasprotnik v liniji i Nowo-Aleksandrija severno L u b lina ■ jožno Cholma zopet upirati. Sovražnika smo ! povsod napadli. Med boji nemških čet pri B i s k u p i c e-j P i a s k i dne 30. julija napravili smo 4.930 j v j e t i h in zaplenili 5 topov ter 8 s t r o j-( n i h pušk. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 1. avgusta. Uradno se razglaša : Rusko bojišče. Med V i s 1 o in B u-g o m vnel se je včeraj zopet na. raznih točkah ljuti boj. Naši zvezanci vrgli so sovražnika južno-zapadno Dubienke, jngno od Cholma in južno od L e c z n e. Severno L u b 1 i n a z a-vrnile so naše čete močne protinapade in so od tedaj svoj napad nadaljevale. Pri K u r o w u naskočila je neka v zvezi armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda se boreča nemška 2 StraschiU'. va greneioa 1% selfcnjavc povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu 2»to jo je priporočati zlasti ta. tolste, lovce, vojake, " romarje itd. ====== divizija dve droga za drugo ležeči sovražni črti. Avstro-ogrske čete priborile so si pot do Nowo-Aleksandrije. Medtem, ko se tukaj na vzhodnem bregu Visle in pri Lublinu nasprotnik še upira, nadaljeval je bolj vzhodno v prostoru do Bnga od danes zjutraj svoje nazadovanje. Nemški regimenti so pri njegovem zasledovanju dopoldne Cholm prekoračili. V vzhodni Galiciji je položaj nespremenjen. Severno-zapadno Iwangoroda vzele so na vzhodni breg vsiljene nemške čete Rusom važno postojanko. Italijansko bojišče. Manjši boji v tirolskem in koroškem obmejnem okrožju imeli so tudi včeraj za nas ugodni potek. V pokrajini kastela T e s i n a napadli smo dve sovražni kompaniji; imeli ste velike izgube. Napadi bersaglierov proti našim postojankam nasproti „H o h e n Trieb" dospeli so deloma do lastnih linij. Naskok naših rezerv vrgel pa je sovražnika, ki je imel zlasti vsled našega artilerijskega oguja velike izgube, zopet nazaj. Na primorski fronti vlada od pokrajine Krna pa do vštevši goriškega mo-stičja, razven artilerijskega ognja in manjših poskusov napadanja sovražnika, v splošnem mir. Pač pa je napravil sovražnik tekom včerajšnjega dneva in današnje noči opetovano močne napade proti severnem delu naših postojank. Ob robu Krasovega plat&ja vzhodno Po-1 a z z o boj še ni dokončan. Neki od S e 1 z a in trije od V e r m i g! i-ana zapričeti sovražni ponočni napadi bili so pod težkimi italijanskimi izgubami zavrnjeni. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.B. Berlin, 1. avgusta (W.B.). Iz Velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Neki angleški napad proti naši novi postojanki pri H o o g u se je popolnoma izjalovil ; istotako brezuspešni so bili ponočni napadi Francozov pri Soucbezu. V A r g o n i h močni artiljerijski ogenj. Pozno zvečer bile so naše postojanke na R e i c h e n-ackerkopfu v Vogezah napadene. Sovražnik je bil nazaj vržen. Delovanje v zraku je bilo tudi včeraj živahno. Na angleško letališče S t. P o 1 pri Diinkirchenn vrgli smo 30 bomb. Neko nemško letališče pri D o n a y u bilo je brezuspešno od nekega sovražnega brodovja napadeno. Eden naših bojnih letalcev ustrelil je sovražni letalni stroj Na neko francosko letališče pri N a n c y-u vrgli smo danes zjutraj 103 bomb. Opazovali smo, da smo 18 krat zadeli. V odpor se dvigajoči sovražni letalni stroji niso zamogli napadov preprečiti. 6 nemških ■ letalnih strojev napadlo je pri Chateau Salinsu 15 francoskih. V tri-četrturnem boju smo več sovražoih letalnih strojev prisilili, da gredo doli. Ko je prišlo še eno sovražno brodovje, so odpluli naši letalni stroji brez izgub nazaj. Severno Saargemunde moral je neki francoski letalni stroj doli. Letalce smo vjeli. V bojih v A r g o n i h od 20. junija do 20. julija smo vjeli 125 francoskih oficirjev, 6610 Francozqv in zaplenili 52 strojnih pušk ter mnogo druzega materijala. Vzhodno bojišče. Severno Njemena vršili so se lokalni boji. Severno-vzbodno R o-zana napredovali smo nadalje. Sovražni protinapadi so bili odbiti. Južno-vzhodno bojišče. Naše severno Iwangoroda čez Vislo napredujoče čete so zavrnile Ijute sovražnikove protinapade. Po našem napadu zavzeli smo visočine pri P o d-zanicze in vjeli več kot 1000 Rusov. Med zgornjo Vislo in Bugora se je sovražnik včeraj zopet vstavil. Nemške čete vrgle so ga tekom dneva iz njegovih postojank pri K u r o w u, južno Leczne in Cholma ter D u b i e n k e. Sovražnik je potem na obeh straneh Bug a j in na fronti med Bagom ter južno Leczne ', nazadovanje nadaljeval. Cholm smo v z a-(sledovanjn že prekoračili. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od pcndeljka. K.B. Dunaj, 2. avgusta. Uradno se razglaša : Rusko bojišče. Pri Tomaszowu nasproti izlivu Radomke dosegli so naši zve-zanci včeraj noveuspehe. Zapadno Iwangoroda so naši sedmo-graški regimenti sovražniku odvzeli z bajonetom 8 kakor etaž narejenih, betoniranih postojank. Štiri teh ntrdb je le večinoma iz Romunov obstoječi infanterijski regiment št. 50 zavzel. P o-lnkrog okoli Iwangoroda postal je znatno ožji. Vjeli smo 15 oficirjev in čez 2.300 mož ter zaplenili 29 kano-nov, med njimi 21 težkih, nadalje 11 strojnih pušk, veliki park za orodje, mnogo streliva in vojnega materijala. Naše priznane sedmo-gr&ške čete smejo ta dan k najlepšim svoje častne zgodovine šteti. Neposredno vzhodno Visle zavzela je v naskoka ena naših divizij železniško postajo Nowa-Aleksandrija in nekaj blizu ležečih postojank. Pri K u r o w n vsilile so nemške čete, ko so včeraj dve sovražni liniji zavzele, v neko tretjo. Bolj vzhodno do W i e p r z a drži sovražnik še svoje postojanke. Med Wieprzom in Bagom se nadaljnje zasledovanje. Naše med Sokalom in Krylowom čez Bog odišle čete napredujejo v smeri V1 a-dimir-Wolynskij. Na vzhodnem Gališkem je položaj nespremenjen. Italijansko bojišče. Na tirolski fronti bil je neki sovražni oddelek v dolino L e d r o zapadno Bezzecca napaden in pod težkimi izgub&mi nazaj vržen. V Judikarijah prepodile so naše straže dve italijanski opazovalni straži, ki ste se vgnezdili na visočinah severno-zapadno Co udi na. V koroškem obmejnem okrožju se ni ničesar bistvenega pripetilo. Na Primorskem vlada v severnih oddelkih večinoma mir. Na platoju traja topovski boj naprej. Proti našim postojankam vzhodno P o 1 a z z o naperjeni močni italijanski napadi bili so s protinapadom, ki je vodil našo infan-terijo čez prvotne postojanke, popolnoma nazaj odbiti. Namestnik generaštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. KB. Dunaj, 2. avgusta (W.-B.) Iz Velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Naše čete so včeraj z bojem Mitavo zavzele. Mesto je v splošnem nepoškodovano. Vzhodno od P o n e w i e z a so no razvili boji, ki za nas ugodno potekajo. Severno-vzhodno Suwalkija smo vzeli v naskoku visočino 180 (južno-vzhodno K a 1 e t n i k a). Severno-zapadno od L o m z a dosegle so naše čete, ko je bil na raznih točkah krepki ruski odpor zlomljen, reko N a r e w. Vjeli smo enega oficirja in 1003 Rusov. Na ostali fronti do V i s 1 e šlo je naprej, tu smo vjeli 560 Rusov in enega ■ oficirja. Pred Varšavo je položaj nespremenjen. Južno-vzhodno bojišče. Severno pri ključeno na dne 31. julija zavzete visočine p Podzanicze (severno Iwangoroda) vsilile včeraj čote generalobrsta pl. W o y r s c h p ljutimi boji skozi gozdovje proti vzhodu naprej Umikajoči sovražnik izgubil je 1500 mož vje' nikov in 8 strojnih pušk. Pred Iwangorodom imele so avst ogrske čete zmagovite boje. Polukrog ok" trdnjave postaja tesnejši. Pri armadah gene feldmaršala pl. Mack en sen stoji sovražnik med Vislo in pokrajino južno-zap idno Lencz Nemške čete dosegle so nove uspehe vzhod Kurowa; vjele so 600 Rusov. Med Le czno in Zalinom (severno-vzhodno Cholm gre zasledovalni boj naprej. Na B n g n dosegli smo pokrajino seve~ D u b i e n k e. Avstro - ogrske čete silijo jažn zapadno od Wladimir-Wolynska čez Ba Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 3. avgusta. Uradno se dane razglaša: Rusko bojišče. Boji med Vislo i B u g o m trajali so tudi včeraj celi dan z n-zmanjšano ljutostjo in so dovedli zopet do usp hoe. Na celi fronti potisnjen, pri L e c z n i i severno zapadno Cholma zopet predrt, umakr se je sovražnik danes zjutraj skoraj povsod i včeraj trdovratno braDJenih črt zopet proti s* veru nszsj. Naše čete zasledujejo. Lecznaj zavzeta. Zapadno Iwangoroda \gm Rusi vzeli so pod vtisom nsših dne 1. avgus doseženih zmag svoje linije večinoma proti trd njavskemu pasu nazaj. Severno-zapadno Iwangoroda so Nemci široko pred Vislo ležeč gozdovje pod uspešnimi boji zavzeli. Italijansko bojišče. Na Primo skem vladal je včeraj od Krna pa do goriške" mostičja skoraj popolni mir. Rob planote P o 1 a z z a napadle so nove močne italijansk sile. Petkrat naskočil je sovražnik proti n-infanteriji, ki je vzhodno kraja in na M o n t d e i s e i B n s i junaško vzdržala. Vsakokra bil je napad od hrabrih braniteljev po težk' bojih nazaj odbit. Italijani so imeli v like izgube. Nadaljni oddelki, ki so se zopetnemu napadu zbrali, bili so od naše arti ljerije presenetljivo obstreljevani in razprše~ Med temi boji stali so ostali oddelki piano pod močnim sovražnim artiljerijskim ognjem. Ob koroški meji poskusil je sovražni pod zaščito hude megle naskočiti C e 11 e n k f e 1 (vzhodno Plockena); napad se je popolnom izjalovil. V pokrajini Monte Cristallo zadel je ena naših oficirskih straž na 60 mož mo' sovražni oddelek. Sovražnik izgubil je v kratke boju 29 mož. Namestnik generalštabnega šef pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od torka. KB. Berlin, 3. avgusta (W.-B.) Iz V likega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. V bojih v pokraji Mitave vjeli smo 500 Rusov. Vzhodno P o-1, niewicza odnehal je sovražnik, deloma « svojih postojank vržen, od odpora in je odšel v vzhodni smeri. Naše čete so cesto W o b o 1-nicki—Subocz prekoračile. Včeraj smo tnkaj vjeli 1250 mož. Zaplenili smo dve strojni! puški. V smeri proti L o m z i smo pod usp nimi boji pridobili na prosto/u. Vjeli smo ok" 3000 Rusov. V ostalem bili so na N a r e fronti in pred Varšavo manjši, zanasugo' potekli boji. Naši na vzhodu zbrani z r a č n čolni (Zeppelin i) napravili so u s p e š n napade na železniško črto od V a r š a r Južnozapadno bojišče. General — 3 oberst pl. W o y r a c h je a svojimi nemškimi četami razširil postojanko moatičja na vzhodnem bregn Visle; vjeli smo 750 Rusov. Njemu podstavljene avstro-ogrske. čete generala K 6-v e C a pred zapadno fronto od Iwangoroda dosegla so odločilni uspeh; vjele so 2300 Rusov in zaplenile 32 topov, med njimi 21 težkih ter dva roožnarja. Pred armadami feldmaršala Mackensena držal je nasprotnik včeraj še linijo Now o— Aleksandrij a—L e c z n a—S a l i n. Popc-ludne smo njegote črte vzhodno od Leczne in severno Cholma predrli in je bil nasprotnik vsled tega na večjem delu fronte prisiljen, da svoje postojanke izprazni. Le na posameznih točkah se še opira. Vzhodno Leczne vjeli smo včeraj 200 Robov, med Cholmom in Bugom pa dne 1. in 2. avgusta čez 1300 R u s o v ; «a-plenili smo več strojnih pušk. Avstrijsko uradna poročilo od sreda. K.-B. Dunaj, 4. avgusta. Uradno se danes opoldne razglaša: Enako bojišče. Med Vislo in Bug ae korakoma umikajoči Rasi na znani način ponosuo upirajo. Prišlo je severno D n b i e n k e inCholma, obSwinki in ob liniji Leczna— Nowo-Aleksandrija do močnih bojev. Na nekaterih delih fronte napravil je nasprotnik, da bi naše zasledovanja omejil, kratke protisunke, pa ni mogel vzdržati, je bil van vržen in je nadaljeval ob polnoči svoje umikanje proti severu. Na levem bregu Viale ležeči zapadni del Iwangoroda je v naši roki. Nasproti izliva R a- V i a 1 o prišlih nemških delih armade pl. W o y r-s c h a napreduje napad. Avstro-ogreke čete te armade zavzele so zapadni del trdnjave Iwangorod do Visle. Nasproti zavezniškim armadam fm. M a cke n sen skušal je sovražnik tudi včeraj zasledovanje ! vstaviti; bil je pa pri L e e z n i, severno-vzhodno j Cholma in zapadno B u g a zopet poražen, j Od danes zjutraj je vrženi sovražnik v nazado- j vanju med Vislo in Bogom v splošno severni j smeri. Tudi pri in vzhodno D a t i 1 u g u na j Bagu ae umika nasprotnik. Vrhovno armadno vodstvo. Mitava. Od nemških čet zavzeta Mitava je glavno mesto ruake guberniie Kurland in leži v široki, plodoviti ravnini ob železnici Riga-Muraw j e w, 43 km od Rige. Od 40.000 prebivalcev je več kot polovica Nemcev. Mesto izgleda prijazno, ima 5 cerkev, en muzej, jako močno gar-nizijo, 40 fabrik z več kot za dva milijona rabljev produkcije. Mitava je jako važni prostor za trgovino z žitom, lanom in semenom v Rigo. K Rusiji prišla je Mitava leta 1795. Nemške in avstro ogrske armade so meseca julija vjele 297.903 Rusov, zaplenile 111 kanonov in 558 strojnih pušk. Glasom uradnih poročil od 1. avgusta so ped avstro-ogrskim vrhovnim poveljstvom sto- i ječe armade zvezancev meseca julija v j e le 527 ; oficirjev, 126 311 mož, 60 kanonov in 202 strojnih pušk. Nemške armade so na v z h o d n e m bo- I jišču (Hindenburgove armade) vjele veljnika naših proti Italiji se borečih čet nadvojvodi E v g e n u vojaški zaslužni križec I. razreda z vojdo dekoracijo. Čestitka feldmaršala nadvojvode Friderika. Iz vojnega časnikarskega stana poročajo : Vrhovni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik je poslal zapovedniku na jugozapadni fronti generaloberstu nadvojvodi Evgenu naslednjo brzojavno čestitko : „S ponosnim ve38ljem zasliši vsa armada in mornarica našega najvišjega vojnega gospoda milo8tljive besede zvesti straži na jugozapadu. Ginjenega srca čestitam celokupnim, proti Italiji ee borečim bojnim silam k temu najvišjemu priznanju njihovih občudovanja vrednih činov ter se iskreno veselim, ko vidim, da so bile odlične zasluge Vaše c in k. Visokosti kot zmagoslavnega voditelja hrabrih junakov poplačane z najmilost-ljivejšo podelitvijo vojaškega zaslužnega križa I. razreda z vojno dekoracijo. Dne 30. julija 1915. Feldmaršal nadvojvoda Friderik. d o m k e na vzhodnem bregu Visle ležeče nemške j 95 023 R u a o v, 41 k a n o n o v, med njimi 2 težka, 4 minske metalce in 230 stroj-i n i h pušk. Najužno-vzhodnem bojišču (ar- j mada fm. Mackensen) so nemške in naše i čete vjele 323 oficirjev, 75.719 mož, 10 j kanonov in 126 strojnih pušk. Potemtakem znaša torej avstro-ograki | in nemški plen meseca julija: 297 903 vjetih Rusov; 111 kanonov; 558 strojnih pušk. To so pač tako velikanake številke, da jih ne more nobena armada brez usodepolne škode pretrpeti. čete napredovale so zopet. Med W1 a d i m i r—W o 1 y n s k i in S o- j k a 1 o m razpršile ao naše čete neki kozaški re- j giment. Južno W 1 a d i in i r —W olyoskega i videti je velike požare. Italijansko bojišče. Na Goriškem bili so v noči na 3. avgusta ob robu planote razni posamezni italijanski napadi zavrnjeni ; tako južno Sdraussine in vzhodno Po laz z a, kjer je sovražna infanterija dvakrat z bajonetom napadla, a je bila obojekrat pod težkim i izgubami nazaj vržena. Popoldne dne 3. avgusta poskusili so Italijani pri megli in dežju po Ijati artiljerijski pripravi zopetni napad proti našim postojankam na Monte dei s e i B u s i; tudi ta napad bil je zavrnjen. V Koroškem in Tirolskem obmejnem okraju prišlo je v nekaterih oddelkih do živahnejšega artilerijskega delovanja. Proti Ce-lonkofelu nastopivša italijanska infanterija, šla je, ker je bila od svoje lastne artiljerije obstreljevana, na zapadni strani visočine nazaj. Napad dveh sovražnih kompanij proti obmejnem mostu južno Schluderbacha in močnejši itali-lijanski napad na Col di Lana bila sta zavrnjena. Namestnik generalštabnega šefa : pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin 4. avgusta (W.B). Iz Ve likega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. V zasledovanju umikajočega se sovražnika dosegle so naše čete včeraj Kupischki. Severno od L o m z a bili so Rusi v obrambeno postojanko trdnjave nazaj potianjeni. Vzhodno in zapadno pruski polki vzeli so z utrdbami zavarovane prehode čez Narew pri Ostrolenku pod najljutejšemu odporu. Vjeli smo več tisoč Rusov in zaplenili 17 strojnih pušk. Tudi tukaj smo pričeli z zasledovanjem. Pred Varšavo bili so Rusi iz B1 o n j e-postojanke v zunanjo forovo linijo vrženi. A r-mada princa Leopolda bavarskega nahaja se v napadu na trdnjavo Varšavo. Južno-vzbodno bojišče. Pri čez Cesarjeva zahvala proti Italiji se borečim našim četam. Tedne že stojite, Moji hrabri iz vseh delov monarhije, v težkem boju proti mnogo številnejšemu sovražniku. Voditelji in moštvo vseh stopinj, stari možje in mladeniški boritelji tekmujejo v smrtno-pogumni hrabrosti. Na gorskih visočiuah, v težavni kraški deželi in na morju izvršujete čine, vredne vaših predhodnikov, ki so se proti istemu sovražniku borili in ga premagali. Njegovo blaznost, da bode z v boj pripeljanim množicam lahko v našo ljubljeno domovino vlomil, ste izjalovili. Še vas težko pričakuje. Ako pa tako odlične, izvrstno peljane čete, polne pravega navdušenja svoje najboljše žrtvujejo, potem se izvrši najtežavnejše naloge. Vam v čast, domovini v blagor! S s r c e m polnim hvale mislim na vaše junaške čine, občadovalno zre domovina na junaške svoje sinove na suhem in na morju, polna zaupanja glede na vas, n a zveBto stražo v južnem z a p a d u. Dunaj, 29. julija 1915. Franc Jožef 1. r. * * * Obenem s tem krasnim dokumentom hvaležnega spoznanja podelil je presvitli cesar po- 0d Sočinih bojev. Vojni poročevalec lista „Neues Wiener Journal" piše iz fronte ob Soči: Na Doberdol-ski planoti so padle hekatombe Italijanov. Dobi se polke, ki jio izgubili zlasti pri protinapadih 80 odstotkov svojega moštva. Italijanska artiljerija je zapravila med bitko cele mase municije, česar vojna zgodovina doslej še ne pozna. Ni mogoče, da bi se to pozneje ne bi britko maščevalo. Način bojevanja italijanske artiljerije si je mogoče razlagati le tako, da je hotel Cadcrna na vsak način prodreti našo frouto. Cadornov načrt ni bil slabo mišljen, ali posrečiti se ni mogel, kerje na svetu infanterija, ki vzdrži vsak ogenj: naša infanterija je vzdržala! Italijanska infanterija ne dosega naše, zlasti ne v bližinskem boju. Kako veliko važnost je polagal Cadoraa na prodretje soška fronte, je razvidno iz tega, da so bojujoče se čete izgubile polovico svojega moštva. Pelagruž. K.-B. Dunaj, 30. julija. Italijani so pred kratkim na otoku Pelagrožu (Pelagiose), ki ga mi nismo vojaško zasedli, napravili brezžično postajo. Dne 28. julija je skupina naših torpe-dovk s streli iz topov porušila postajno poslopje in podrla jambor. V zvezi s tem in da se spozna, kako je zaseden otok, so torpedovke izkrcale mal oddelek vojaStva za ojstro rekognosciranje. Vkljub ljutemu odporu je oddelek čez sovražni strelski jarek prodrl do močno betoniranih obram-benih naprav Italijanov in jim s podporo artilerijskega ogoja naših ladij prizadel znatne izgube. Med drugimi sta padla zapovednik italijanske posadke in še neki drugi oficir. Po uspešnem rekognoscirauju se je naš oddelek vzlic piesili sovražnika vrnil na ladje, ne da bi imel znatne izgube. Sovražni podmorski čolni so zaman lancirali več torpedov na naše enote. Posrečen napad na laški tabor. Listi poročajo o posrečenem napada na italijansko vojaško taborišče pri Moši po avstrijskem pancerskem vlaku. Paucerskemu vlaku se je posrečilo v temni noči priti do Moše, ki je v bližini Kormina. Ko je vlak zagledal italijansko taborišče, je zagrmelo iz strojnih pušk iz vseh vozov vlaka. Obenem so bile vržene na taborišče vžigalne bombe; kar naenkrat je celi tabor gorel. Bežeči Italijani so se v zmešnjavi kakor znoreli obnašali. Strojne puške pa so jih kar po vrsti pobile na tla. Potem se je vrnil pancerski vlak nepoškodovan v Gorico. Gibanje proti vojni na Italijanskem. »Munchener Abendzeitung" poroča iz Ch i a se o: V raznih mestih Italije vršijo se neprenehoma pod močno udeležbo širokih slojev veliki izgredi za mir in proti vojni. V Rimu, Neapelju, Genovi, Florencu, Bologni, Turinu in Milanu dovedli so ti izgredi vkljub veliki porabi policije in vojaštva 4 do j a v n e vstaje. Trgovine bo morale z a-preti, ker so se bale, da jih bode lačna množica oplenila. V Rimn so palače kraljeve d r n ž i n e ter zasebna stanovanja ministrov in poslanikov vojaško in policijsko zastražene. Ob P a r t i via vršile so se pred angleškim poslaniŠkim poslopjem krvave praske .med i z g r e d n i k i in vojaštvom; množica je botela napasti angleškega poslanika Rennela R o d d, ki se ga smatra za glavnega krivca italijanske usode. Ministra Sonnino in Salandra zamoreta le pod vojaškim spremstvom v svoje pisarne prihajati. Kdor ima sredstev zapušča Rim. Trdi se, da indnstrijci v svojih lastnih fabrikah vse uničujejo, da bi preprečili izdelovanje mnnicije. Svoje denarje so že v nevtralnem inozemstvu spravili. V Milanu se razširja sramotilne spise, v katerih se smeši gene-ralštabnega šefa C a d o r n a, češ da bobe italijanska armada šele po štirih generacijah v Avstrijo padla. Kolera v Italiji. Iz L n g a n a se poroča : Zadnje dni prihajajo govorice o izbruhu kolere v južni Italiji. Vlada objavlja tudi že ojstre odredbe zaradi kužnih bolezni; to je nekako potrdilo te vesti. Kor. urad poroča tudi, da pošilja Italija svoje ranjence že v Sicilijo. To označuje velikansko število laških ranjencev. Srbska skupščina. V srbski zbornici prišlo je do pravega viharja, naperjenega proti ministru Pasicu in proti Rusiji. Rusija zahteva namreč od Srbije, da naj ta z ozirom na italijanska stremljenja opusti svoje želje na Durazzo ter da naj zopet z ozirom na Bulgarijo pusti Makedonijo. Tega seveda Srbi na noben način nočejo storiti. Zdaj so na Srbskem izpoznali, da je Rusija napram njim ravno tako hinavska kakor napram drugim narodom. Radovedni smo na nadaljne dogodke na Balkanu. Ruska duma. Na vedno energičnejšo zahtevo radikaln h strank in vsled vedno bolj se razširjajoče nezadovoljnosti na Ruskem sklical je car dumo. Merodajui ministri so imeli zanimive nagovore, v katerih so pravzaprav priznali, da stoji jako slabo z rusko armado. Pripravljali so javnost nato, da bede ruska armada morala izprazniti Varšavo. Obenem so z gnjusnimi lažmi in medenimi obljubami snubili doelej nepristranske države, zlasti Rumunsko. Upati je, da Rumunska ne bode sedla na lim, na katerega je sedel italijanski krivoprisežni kralj. Poljakom obljubuje krvavi car po vojni vse mogoče prostosti; ali niti zadnji poljski pastir na carjeve obljube ne da nič! Njemen-Narew-fronta. V boljše razumevauje uradnih vojnih poro- Oie Asretr ■ f/iemen Front. ročil prinašamo mali zemljevid t zv. Narew- j Njemenfronte. Revolucijska znamenja na Finskem. Stockholm8ki „Tageblatt" poroča iz Peters-burga: 5. in 6. ruski gardni infanterijski regiment je zaradi izbruha lokalnih nemirov v Helingfors odšel. V Ohristinestad so iinsk) revolucionarji novo zgrajeno fabriko za smodnik v zrak spnstili. (Kakor znano, je finski narod v svojem srcu hod nasprotnik Rusije in čaka le težko trenutka, da bi se rešil carjevega jarma. Op. ur.) Papež — za Italijo! K.-B. Rim, 2. avgusta. Kardinal državni tajnik Gaspari poslal je kardinalu Bacilieri, škofa v Ver o ni, pismo, v katerem imenom papeža (!) odgovarjajoč na škofovo prošnjo dekanat Ala ter parrochio P r e n t o n i c o od dieceze Trie nt provizoričuo škofu v Veroni podstavlja. (Ta novica je tako presenetljiva in razburljiva, da bi jo človek ne verjel, ako bi jo ne razpošiljal c. k. urad. Papež podstavlja torej avstrijsko zemljo, del tirolske, veroneškemu (torej italijanskemu) škofu. Res je, da je ta zemlja sedaj od Lahov zasedena; ali Belgija je tudi od Nemcev zasedena in vendar jo papež ni podstavil nemškim škofom! Res, ne moremo verjeti, da bi vatikan avstrijske in nemške katoličane tako smrtno v obraz ndaril. Saj ima papež od Avstrije največ dobrot, medtem ko so mu Italijani njegovo državo „oropali" in ga držijo kot „vjetnika". Prepričani smo, da bode naša duhovščina korajžno v Rimu proti tej nečuvani krivici nastopila ! Op. ur.) Druga bitka ob Soči. Iz vojnega poročevalskega stana pišejo : Po desetdnevnem boju, ki ima, kar se ljutosti tiče, zelo v sedanji vojni le malo primerov, se je končala druga bitka ob Soči. (O prvi bitki smo svoj čas natančno poročali. Op. ur.) Ob neomajljivem odporu avstro - ogrskih čet, ki branijo južno- zapadno mejo monarhije, so se zopet razbili italijanski valovi. Drugič v tem mesecu se je popolnoma ponesrečil več dni trajajoči, s brezprimerno ljutostjo se vršeči boj, ofenziva, pri kateri je sodelovalo ogromno število ljndij, topov ter se vporabila ogromna množina streliva. Soška fronta, ki varuje od Adrije pa do koroškega gorovja pred vpadom sovražnika, je ostala s svojimi utrdbami popolnoma v p o-sesti naših čet, čeprav so Italijani vse storili, da bi prodrli. Koncentracija sovražnika. Ko smo odbili prvo ofenzivo, so mislili Italijani s še energičnejšim in s še večjimi masami izvedenim sunkom končno vendar omajiti našo fronto. Zbrali so moči adaj na razmeroma majhnem odseku. Proti doberdobski planoti in goriški mostni utrdbi se je koncentrirala vsa sila naskoka. V odmoru med obema bitkama so postavili sem Še večje mase artilje-r i j e ter zbrali 17 divizij, torej pač 200.000 mož, da pripravijo ofenzivo. Dne 18. julija se je pričela bitka. Ob zori se je pričela predpriprava laške artiljerije. Grozovito silna je bila. S poljskimi kanoni, lahkimi havbicami, 14 9 cm havbicami in težkimi kalibri 21 do 28 cm so obsipali Italijani naše čete, vkopane na goli kraški planoti, cele ure z vedno večjo ljntostjo. Peklenska kanonada, pri kateri so vporabili ogromne množine streliva. Boj moža proti možu. Ko je sovražnik menil, da je otresil naše pozicije, je prišla infanterija k naskoku. V globokih vrstah so pričele naskakovati kolone. Resnično so prišli oddelki v najsprednejša kritja, kjer je kmalu prišlo do ljutih bližinskih bojev. Bajonet in kopito in ročne granate so odločevale v tem boju v jarkih mož proti možu. Žarometi so delovali. Zaman so skušali Italijani doseči vspehe s svojimi eksplozivnimi cevmi, morali so nazaj. Naši mož-'■ narji so kronali delo tega dneva. Njihov krasen, j sigurno namerjen ogenj je uničil pet sovražnih i baterij. Devetnajstega je znova vsplamtela bit tokrat tudi z vso silo ob goriški mostu utrdbi. Preko vinogradov je prišla ednajs italijanska infanterijska pehota po zopetn grozovitem ognju proti Podgori. Hribi mrtv cev so se kopičili, toda Italijani n odnehali. Tudi smo jih še le v bližinskem b prisilili, da so se umaknili. Toda tako lahko niso udali. Zopet je pričela artiljerija, ljuteL~ nego zjutraj in znova so pričele naskakov redke ,rojne črte. Štiri ure je traja b o r e n j e, nato se je moral nasprotnik v d gič umakniti. Slabo je šlo ta dan v bitki Doberdobski planoti. Štirikrat so tu n skočile napadalne čete pri Zdravšč' ogrske domobrance. Odbiti, so se vsakok trdovratno zagrizli ob robu planote. Tudi Polazzu, Redipulji, Vermeglianu in vrhu K je sledil naskok naskoku, toda čeprav so I lijani pošiljali v boj vedno novo moštvo, so n brabri vzdržali. In tako je šlo dan za dnevo Cel hrib v plamenu. Dvanajstega zvečer so izvršili Italijani s dovitim naporom sil napad na vrh Sv. Mih Njih artiljerijski ogenj je bil nepopisuo lj Hrib je bil dobesedno zavit vplame in oblake prsti. Hrabri branitelji, na katere je padala brezkončna toča izstrelkov, so končno umaknili. Italijanska infanterija je pri na vrh ; toda že naslednje popoldne sp .jih zop pomedle rezerve, ki jim je poveljeval generalmajoi Boog. Ravnotako se je godilo sovražnim oddel? kom, ki so vstavili pri Zagraju in ki smo j' nagnali v beg. Ali Cadorna je poslal nove divizije v b Italijanska artilj erija je še ljutejše posegla vm morje ognjenih cevi je blnval proti planoti in proti mostni utrdbi. D a in noč se je bitka nadaljevala. Nočni napadi pri Selzu in Vermeglianu so ponesrečili, ranotako naskoki pri Polazzu. P Zdravščini, kjer smo svoje čete nekoliko um nili, smo z navdušenim protinapadom vrgli na Italijane. Pri Podgori in Pevmi je moral sov nik tudi oditi s krvavimi glavami. En sam je naskočil Podgoro zaporedoma z 10 polki. A1 vse pozicije so ostale v naši p sesti. Naslednji dan pa so se zopet pri na celi fronti naskoki. Sovražnik odnehuje. Se-le koncem tedna je sovražnik odnehal, toda le v to svrho, da potem še enkrat zbere vse svoje moči ter še enkrat prične n» padati. Toda tudi zopetni napadi pri Podgo' Polazzu, Vermeglianu, Selcu so se popoln ma ponesrečili. Po zadnjih obupnih no nib naskokih, ki so sovražnika veljali tisoč človeških življenj, je bila izčrpana nj gova napadalna moč. Ta velikanski boj, ki g je bojevalo več nego četrt milijon b o r i 1 c e v proti manjšini, se je odločil v p speh branilcev. In to, čeprav je nudil sovražnik posebno teren pri goriški mostni utrdbi s sv jimi vinogradi, nizkim grmičevjem in kameniti zidovjem mnogo kritij, čeprav smo na kraške terenu izvanredno težko zgradili pripravna kritj za obrambo, posebno z ozirom na učinkovanj artiljerije. * * *. Vojni poročevalci še pripovedujejo: Z gr zovitim ognjem so obsuli Italijani zlasti juž del naših črt. Skoraj 36 ur je trajalo gromenj topov. — Na nekaterih delih fronte so sprav' Italijani v boj do 10 bataljonov, ki pa so bi skoraj popolnoma poraženi. Enega regimen' ki je trpel že preje dosti, je ostalo le še p vojakov. Enaka usoda je zadela neki drugi r giment. Mrtvaški smrad ob Soči. Iz vojnoporočevalskega stana poročajo list BK6lnische Zeitnng": Kupi mrtvecev, ki se d?i gajo pred pozicijami c. in kr. čet, ne naraščaj le uro za uro, marveč je tudi mrtvaški smra ob celi fronti bojišča postal že tako neznose da dobavljajo iz Gorice in drugih krajev iz vs~ lekarn in drogerij parfeme in dišave v veli'' množinah, da olajšajo četam bivanje v t atmosferi. 5 Potujte v domovino! Da ljubijo naravo naši hribolazci tudi sedaj med vojnim časom ter tudi sedaj v tem resnem •času, ko je Avstrija in Nemčija ogrožena od cele vrste sovražnikov, pridno nadaljujejo svoja potovanja in se niso takoj spremenili v čmorne zapečkarje, je dejstvo, ki je le v največji meri razveseljivo. Vendar je dalo to že dostikrat povod k neslanim opazkam; zlasti neopravičljivo je očitanje špisarjev, katerih nikjer ne manjka, in pivskih bratov, „da bi se naj hribolazci sramovali tudi sedaj prisegati na potovalno veselje, med tem ko morajo trpeti naši vrli vojaki na bojnem polja bolesti in pomanjkanja". Tisti, ki sodijo someščane na ta način, so navadno sami čisto zadnji, katerim bi prišlo na misel, da bi si radi vojske naložili kake od-trganje. Upravičena je zahteva, da račanamo z resnim časom, vendar ne sme iti predaleč veselje nad potovanjem in strast po zabavah se ne sme zamenjati. Pri tem je treba pomniti, da ima potovanje za glavni namen vzdrževanje in pospeševanje zdravja. Visoko ceniti je tudi etično in esteticno vrednost, ki je spojena s potovanjem. Isto, ko pri turistih, velja tudi za one, ki so potrebni letovišča. Ravno v času, ki zahteva so valed večjega dela in razburjanja na živčno moč vsakega posameznika največje zahteve, more imeti bivanje v poletni krasoti blagonosen učinek. Poletje je Btudenec, iz katerega črpajo bolniki, okrevajoči in počitka potrebni nove moči in sveži pognm, da lažje prenašajo neprilike , s katerimi nas sedaj obdaja življenje. Kako in kje se naj v tem poletju odpoči-jemo ? Kaj je bližje, ko opomin : Spominjajte se domovine, proučujte jo natančneje in napotite ae na ta ljuba mesta. Daleč od vojnega divjanja leži Štajerska. Blagoslovljena je z elementi prirodne lepote — visoka gorovja s presilno, mnogostransko krasoto in ljubke livade, griči in ravnine, šumeče reke in zelena jezera, srce ekrepčajoči gozdovi in zeleneča polja — vse je v njej zastopano. ■Gradovi in gradiči s svojimi bajkami, srednjeveška kulturna mesta in novodobne ustvaritve srčkane vasice, slikoviti samostani — kakšno bogastvo! Tedaj ne doma ostati, temveč domov po- Zavezniški vojskovodje na vzhodu. Prinašamo slike najvažnejših in zdaj mnogokrat imenovanih vojskovodij v borbi proti 0/8 VšrbundetenHecrfuhrer/mOsftfo tovati. Kdor ee more odtrgati za par dni ali tednov, naj pohiti ven v sveto krasoto lepe narave. Kaj vse v domovini še čaka odkritja! Pred vojsko je brez vzroka nešteto miljonov romalo v inozemsto. Veljalo je takorekoč za sramoto, če ni kdo vsaj enega dopusta preživel v inozemstvu. Po vojski bo to drugače. Za dolgo časa bo tem v prvi vrsti prišla v poštev naša domovina, zvesta zavezana Nemčija in dežele, ki so ostale nepristranske. Denar, ki ga moremo prihraniti v vojoem letu vsled opustitve potovanj v inozemstvo, naj pride na dobro naši domovini, someščanom, ki imajo se boriti v težkem gospodarskem boju. Vojska, ki je na tolikih poljih vse preobrnila, prinese seboj, da moramo spremeniti vprašanje o poletnem počitku. Prenapetih zahtev v tem letu gotovo ne bo nihče stavil, povrnili se bomo nazaj k naravnemu življenju. Z drugimi očmi in srci bomo občudovali tokrat lepote naše domovine, z iskrenejšimi občutki ko sploh kedaj v sladki zavesti, da se moremo le v svoji dragi domovini resnično srečne počutiti. Kot letovišča pride letos manjše število krajev v poštev, vendar jih je toliko, da najde lahko vsakdo v izbranem kraju popolno zadovoljitev. Pri tem nudijo popolno varnost pred vojnimi grozami in vojno nevarnostjo. Vlada gospe Styrije je velika. Hribolazcem nudijo naša visoka gorovja posebno užitka polne izlete in kdor se ne obuje z žreblji nabitih gorskih čevljev, ta ostane v prijaznih dolinah, kjer se razveseljuje njegovo oko nad najrazličnejšimi stvarmi. Pokrajinske lepote, izleti na vse strani. Ne na zadnjem mestu naj se opomni na naša zdravišča in kopelji, katerih mnogo imajo daleč izven domovine slovito ime. Zares lepa je naša domovina, proučujmo jo natančneje in bodimo ponosni na to blagoslovno krasuo alpsko deželo! (Jožef Ruck).) Bolni Sanafonj | jAJfleraac i ■Ho(acterl83aj&«jarsKo. PrespeMj ? 310 Razno. Dražilci živil. Proti klerikalni »Grofteio-kaufsgesellschaft" na Danaju, to je zadrugi, ki na debelo kupuje in prodaja živila, se je začela sodnijska preiskava zaradi oderuštva pri živilih. Tožbe o splošni draginji. „ Grazer Tagblatt" piše: Cene življenskih sredstev šle so v zadnjem času zopet močno navzgor. Vkljub izborni žetvi krompirja zahteva se papolnoma neznosne rene. Ta draginja zadeva zlasti pokrajine južne Štajerske, kakor n. p. občine Ormož, Ptuj in Središče, kjer zahtevajo proizvajalci sami 20 kron za 100 kil krompirja. Prejšnja leta se je isto množino krompirja do-i bilo za 6 do 7 kron. To zvišanje s ene znaša Rusiji na vzhodu i. s nemških generalov pl. [ 250 procentov. M>rda bodo zadostovale te Woyrscb, pl. Ga 11 wit z in pl. S c h o 1 z, i vrstice, da opozorijo kompetentae oblasti na to ter avstro-ogrskega leldmaršallajtnanta pl. A r z. ■ popolnoma neopravičeno zvišanje krompirjevih cen. Privijanje cen. V zadnjem času se je po časopisju, pa tudi drugod opetovaoo priporočalo kmečkemu prebivalstvu, naj zato, da se izogne preganjanju radi privijanja cen, za svoje izetelke sploh ne zahteva nobene cene, temveč naj kupca samo vpraša, kako ceno je voljan plačati, in naj kupčije ne sklene, ako mu ponujana cena ni povšeč. Tadi tako postopanje prodajalca, ki blaga ne proda preje, dokler se mu ne poaudi čezmerna cena, ko jo ima v mislih, stori čin prestopka privijanja cen, ter je bilo že mnogo ljudi, ki so tako postopali pri prodajanja, občutno kaznovanih, ne samo z denarjem, temveč tudi z zaporom. Pa tudi tisti, ki izpodbujajo na povedan način k privijanju cen, so v nevarnosti, da jih bo kazensko sodišče zasledovalo in da bodo posebno takrat strogo kaznovani, če se obračajo s svojimi nasveti do širših krogov v tiskovinah, okrožnicah ali na zborovanjih. Svariti je treba prav resno, naj ee taki nasveti ne dajejo ali ubogajo. Nemški službeni jezik pri železnicah. Uradna „Wiener Allgemeine Žeitung" poroča: Železniško minieterstvo je za notranji službeni obrat odredilo izključno nemščino kot službeni jezik. Kdor torej ne zna nemški, ta ne more in no sme biti več pri železnicah nastavljen. Ta odredba je bila že od nekdaj skrajno potrebna, kajti kakor pri armadi potreben je tudi pri železnici enotni službeni jezik. In v to svrho je na Avstrjskem ravno edino nemščina primerna. To mora vsak pametni človek priznati, pa če je še tako narodni Slovenec ali Ceh. Sicer pa je ravno železniški obrat v tej vojni to potrebo nemškega poslovnega jezika dokazal. Nove Cigarete. Tobačna režija je pričela s 1. avgustom prodajati nove cigarete „Divia", ki so iste kakovosti kakor „Mirjam'1, pa imajo nastavek (Mundstuck). Cena nove cigarete stane 5 vinarjev. Hmelj. Iz Žalca se javi, da se bode splošno obiranje hmelja letos pričelo 9 avgnsta. Obi-rovalci se vozijo na jažai železnici in sicer od Brežic oziroma Zagorja via Zidani most, Celje, Maribor, Maronborg, na podlagi legitimacij akih listov, ki se dobe pri občinskih zastopih ali pri hmeljarskem društvu v Žalcu, s polovično karto (50 odstotkov). Za popolno, vsestransko varstvo obiralcev bodo pristojne oblasti skrbele. Žalski hmeljarji so sklenili, da bodo letos plačevali po 18 vinarjev od škafa in da bodo dajali obiralcem trikrat na dan toplo hrano. Kolera V Rumuniji. V raznih romunskih krajih je izbruhnila azijatska kolera. Splošno sodijo, da so jo zanesli tja ruski dezeiterji, ki so prihajali v prav velikem številu preko romunskih mej. Mati šefa našega generalštaba Barbara Conrad p 1. Hotzendo rf\ je y 81. leta svoje starosti umrla. Ruski premog na Dunaju. Dunajska občina je sklenila z vojaško upravo zasedenega rusko-poljskega ozemlja pogodbo glede dobave premoga iz dombrowaskega rudokopa. Vsak dan bo prihajalo na Dunaj 40 do 50 vagonov ruskega premoga. General kavalerije vitez pl. 2iegler f. Po 8-dnevni bolezni umrl je na koleri komandant nekega avstro-ogrskega k6ra, general kavaljerije vitez pl. Z i e g 1 e r. Nesrečnež se ni pustil proti koleri varstveno koze cepiti. Noben drugi oficir ali vojak njegovega zbora ni dobil te bolezni; le on, ki je omenjeno previdnost opustil . . . Pokojni general bil je eden najizbornejših vojakov naše slavne armade. Vojne marke. Iz prodaje vojnih mark, ki bo za 2 vinarja dražje nego navadne pisemske marke, se je napravilo doslej 600 000 kron čistega dobička, katera svota se je izročila sklada za pomoč vdovam in sirotam vojaštva. Spored dosedanjih vojnih napovedi v svetovni vojni. Osem držav je napovedalo od začetka svetovne vojne Avstriji vojno. Zaradi Sarajevskega amora in politiških razmer je Avstro Ogrska napovedala Srbiji vojno dne 28. julija 1914; dne 5. avguta Rusiji; dne 8. avgusta je napovedala vojno Črna gora Avetro-Ogrski. Vojna napoved Anglije in Francije se je izvršila dne 13. avgusta. Kot peta država je napovedala vojno Avstro-Ogrski in Nemčiji Japonska dne 23. avgnsta. Avtro Ogrska je napovedala vojno Belgiji dne 27. avgusta. Italija pa je napovedala svojo vojno Avstro Ogrski dne 23. maja 1915. Vojna stanje med Tnrčijo in entento je uastopilo dne 31. oktibra lani; vojne napovedi med Italijo in Turčijo doslej še ni, ni pa ieč daleč. Nemčija se nahaja v vojnem stht.ju 7, istimi državami kakor Avstro Ogrska, le a Italijo če ni v vojnem stanju, čeprav so rastdite dipli matične zveze Razpuščena italjanska društva v Istri. Tržaško riamestmštfo j« razlastilo še ta italijanska društva v Istri: „Ciscolo Nicolo Rizzi" v Fazani, „Societa filarmonico-drauiraatica con biblioteca circolante" in „Gabinetto di ritrovo agricoloscciaie Sanviocenti1' v Sanvinčentu in „Ci.colo popolare di coltara" v Galežanu Premestitev Škodove tovarne za stroje in kotiamice. Prasko ose Stef»ni" iz Niša priznavajo italijanski listi kalur tudi poluradna „Agenzia Itabaua", da je svoj čas Albance oborožila Italija sama z italijanskimi puškami, Avstrija pa je dogovorno z Italijo dobavljala zanje topove. Goriški nadškof se je preselil iz Gorice v Posti ino na Kranjskem, kjer začasno ostane. 40 letni učiteljski jubilej obhajajo ta mesec Bledeči spodnjestajerski gg učitelji: Franc Vrečko, ravnatelj v Slov Gradcu, Al. S e d 1 a č e k, nad učiteIj v Mariboru, Kari Prestevšek,' nad-učitelj v Slivnici pri Mariboru, Joh. Adamič in Anton Brezovnik, vpokojena učitelja v Vojnikn. Več njih tovarišev iz leta 1875 je že nmrlo. Čestitamo vrlim šolskim veteranom! V 40 letih so gotovo več slabega nego dobrega doživeli. Saj je bila šola dostikrat taborišče političnih strasti. In najtemnejši sovragi ljudske izobraženosti so ?olo vedno hoteli pod svoj klobuk spraviti, temvečja čast gre tedaj učiteljem, ki so ostali tekom štirih desetletij zvesti svojim idealom. Še enkrat naše čestiike! Slovenski begunci se nahajajo glasom urad nih sporočil v sledečih deželah: -Na Nižjeavstrij-skem 1960 beguncev; na Ogrskem : v Tolni 8000 in v Fejerju 3000 beguncev. Laška narodna jed. „Liller Kriegszeitung" prinaša sledeči zabavni recept o laški „narodni jedi": „Frutti d'ltalia, slavna italijanska narodna jed. Vzemi pest Inmparije, mešaj in polagoma prileži še enkrat toliko zahrbtoosti, pri-deni nekoliko na drobno sesekanega čuta za čast, pomešaj vse to z dobrim delom došsvnega siromaštva, ki si ga poprej opražd s hinavstvom, kobko ga gre na konec dož.i, pomešaj zopet vse z lončkom nezvestobe, pasti, da ta zmes skozi deset mesecev počasi vre nad ognjem požrešnosti, odcejaj previdno kar bi še bilo poštenosti — in imel boš slavno italijansko naroduo jed „Frutti d'ltalia'. Glej, da se čimpreje po-hladi ..." Umrla je v Ptuja odvetnic >va soproga gospa Ana pl Fichtenau Družini naše iskreno sožalje. Blaga žena naj v mira počiva ! Kmetje pozor! Žito nove žetve se d« sme nikomur dragem o prodajati, nego od politične oblasti pooblaščenim osebam vojnega zavoda za promet žita. Kdor bi dmgemn prodajal, bi bil strogo kaznovan. Vse druge kupčije so neveljavne in strogo prepovedane. Torej po^o'•! Za potovanje na Štajerskem je — kakor poioča vojaška i.blast —vendar potrebna 1 e g i-ti m a c i j a od okrajnega glavarstva Opozarjamo na' to dejstvo! Ne begajte ljudi! Poroča se nam: Župnik V o g r i n v Sv. Barbari v Halozah je pred krat kiai razglašal, da se bode vMkžgaocih žito kupovalo in prodajalo (! I). Mnogo Haložanov se je vslpd tega tja podalo. Tam so seveda izvedeli, da so bili hote ali nehote nafarbani. Žito se le od po oblasti pooblaščenih oseb za državo kupuje, ne pa prodaja Tako beganje ljudi je pač nepotrebno. Izobraženim duhovniškim gospodom bodo vendar postave bolj znane nego kmeta ... Vstavljeni Časniki. Strankarska lista češko-slovanske soc.ijalne demokracije „Pochoden" v Horitzu in „Rozhledy" v Kraljevemgradu bila sta cd oblasti vstavljena. Iz Konjic se piše: Pri neki oblasti v Konjicah U8lužbeni pisarniški pomočnik Albin K r o-pej, ki se je pred izbruhtin vojne kratek čas v Belgradu nahajal in je zdaj kot pisar od vojne službe oproščen, je te dni ponoči občinsko stražo z zahtevo predložitve izkaznice itd. v izvrševanju njene službene dolžnosti nadlegoval in motil, vkljub temu, da so mu od občine izdana naroČila prav natanko znana . . . Nesreča. V Celovca prišel je neki berač pod cestno železnico, ki ga je na tla vrgla in ubila. Voznik je nedolžen. Tatvina. V Celovcu vlomil je neki tat v prodajalno gosye Schrott in je ukradel blaga za 100 kron, 4 namizne prte, 1 škarje, 1 dežnik in 1 par čevljev. Dolžijo tatvine nekega vojaka. Požig. V vodni žagi posestnika Petra L e-b a n v AuBirteuchenu na Koroškem nastal je te dni ogenj, ki je skoraj novo žago popolnoma uničil. Škoda znaša 8000 kron in je veJjidel z zavarovanjem krita. Sumi se, da se je zgodil požig, čeprav se storilca ni dobilo. Tatovi koles. 16-letni Jože Kramber-ger v Mariboru je skupaj z nekim 13 letnim tovarišem tekom zadnjih tednov štiri kolesa nkra del in prodal; denar sta mlada lopova zapravila. Kramberger bil je vsled tega na 6 mesecev težke ječe, njegov nedoletni tovariš pa na 6 tednov zapora obsojen. Tatvina. Zaprli so v Beljaku perico Veroniko L i p i č in njenega ljubimca H a n a c i k a. Ta je kradel erarju življenska sreiTstva in jih je dajal svoji ljubici. Vlom med mašo. Iz Sv. Lenarta v SI. gor, eo poroča: Ko sta bila zadnjič g« stilničar Janez Skrober in njegova žena Marija iz Vrange pri jutranji maši pri Sv. Antonu, vlomili bo tatovi v njih zaprto hišo in so pokradli obleke, okajenega mesa in masla, srebrno žepno uro, 250 kron denarja, 50 litrov vina in 20 litrov sadnega mošta. Skupna škoda znaša 548 kron. Občinski predstojnik Lnrenčič opazil je v svoji korozi pisker masti. Čakal je in opaziti neko Frariciško Kovačič, ki je prišla s svojin možem Rudolfom po. maslo. Tatico so vjeli, medtem ko jo mož z denarjem pobegnil. Vlom. V vilo Worschenek pri Maiernigaui tatovi vlomili in pokradli mesa, perila ter čevelj I za 100 kron. Tudi v nekih sosednih vilah so vlomili. Dva vagona mrva v plamenih. Iz Spodnjega Drauburga se poroča: Na odprt progi med Vuzenico in Spodnjim Drauburgon vnela sta se dva vagona z mrvo. Vlak se je moral vstaviti in osobju se je posrečilo, da je vozova odpelo. Potem so gasilci pod vodstson g. G o II a požar pogasili. Vlak je imel 14 vagonov mrve seboj. Krvavo žegnanje. Pri zadnjem žegoaoju Framu pijaučevalo js več fantov iz Račjega, iu Mauerbacha v gostilni Alojzije Starapfl Prišlo je do prenira m pretepa, pri čemur sta bila dva fanta iz Mauerbacba z nožem ranjena. Zunaj so se potem fantje iz Račjega oborožili 8 poleni ia | kamenji in ao svoje nasprotnike čtkali. Prišlo je do groscega pretepa. Občinski predstojnik je J skušal mir napraviti; moral se je pa sam z re- | volverjem braniti, ker ga je hotel neki črnovoj-mk z bajonetom napasti. Taki pretepi so zal sedanji čas pač prava sramota. Smrt črnovojnika. Pri železniški postaji Pes-1 niča je stal čmovojnik Franc Por ti j ič na>| straži, ko ga je vlak zadel in tako hudo ranil, j da je na vožnji v mariborsko bolnišnico že umrl. Nesrečnež zapušča vdovo in 3 nepreskrbljene 1 Otroke Velika tatvina kokoši. Pied kratkim bilo je posestniku Keller v Pesnici 7 kokoši ukradenih. Te dni mu je zopet zmanjkala 1 kokoš, 8 mladih piščancev in 4 mladih rac. Tatova še> niso dobili. . Dva nevarna zločinca. Neki Johan Kus man. ki je od 26. deželnobrambenega polka dezertiralv in neki črnovojniški delavec Peter Roj an sta. izvrševala že dalje časa v mariborskem, celjskem in ptujskem okraju razne vlome in tatvine. Celjski orožniški stražmojster Arnuschjuje vjel. Pred kratkim izvršila sta tudi nad zakonskima Johanom iu Cecilijo V a n n s e k pri Celja roparski napad iu sta jima vse vzela, kar je imelo le količkaj vrednosti. Ker sta v Gaberju popivala, jn je orožnik zasačil in zaprl. Oddali so ju etapnemu štacijskemu komandu. Gospodarske. Čebulna muha. Po leti lahko opazimo na čebulnih gredah nrkaj prav posebno zoastal h čebulic z venečim listjem. Če mlado čebulico razrežemo, najdemo zavite rove, kjer gospodari bel, do 7 milimetrov dolg breznožni ogre. Napadene čebulice hirajo, dokler ne zamijejo in segnijejo. Tega škodljivca pokončamo najlažje na ta način, da izpulimo in sežgemo vse rastlinice, ki izgledajo julija kot boleha?, venele ali so že zamrle. Prav priporočljivo je vsako leto menjati nasadne grede ali po!ja. Ker narašča cena čebule vsled popolnega zaprtja meje, ie potrebno, da se letos bolj pazi na čebulne muhe in se s pravočasnim zatiraniem škoda kolikor mogoče zmanjša. Čebula mora biti dobro dozorela, če hočemo, da se dobro ohrani. Vendar je predolgo ne puščaj v zemlji, ampak jo poruj, kadar je listje porumenelo Lahko jo pustiš nekaj časa ležati na gredici, da se osuši, vendar ne predolgo, da bi začela delati nove korenine ker bi potem začela gnivi. Pripravil slanih kumar. Za to se vporabijo najbolje na vo\ zrastle kumare. Te se čisto operejo, ako treba, s krtačo,očistijo, posušijo in s špičastim lesom večkrat napikajo, da more'solna raztopnina lažje vlezti v sredino. Tako pripravljene kumare se naložijo kolikor mogoče na gosto v kamninaste lonce ali v posebno za te namene določene sode. pri čemur se porabi kot di-. šava koprovo zelišče ia nekoliko bertrama. Na te se na-lije povrh prekuhana, toda ohlajena solna raztopina (i liter vode in 56 gramov soli). Temu se lahko pridene majhna žličica natrosnega sladkorja na vsak liter solne raztopine, vsled česar dobijo kumare po okisanju nekoliko več kisbne. Raztopina mora vse kumare dobro pokriti, katere je pokriti z dobro se ujemajočim lesenim pokrovom ali s krožnikom in se naj na njega naloži težek kamen. V ne prehladnem prostoru postavljene dovršijo slane kumare v približno 14 dneh vrenje mlečne kislini1, na kar se lahko posode postavijo v hladnejšo klet in se gotove kumare porabljajo. Oton Bril de rs, strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta za na sad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestništvu. Stole (Z po 3"—, 5'—, 6"— kron se dobijo v zalogi SLAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. m Brahor (guša) na zelju. Na njivah, kjer raste zelje in v vrtovih za zelenjavo se more sedaj v juliju opazovati na posameznih mestih, kakor očividno zaostajajo rastline v svojem razvoju dobivajo belkasto bolano barvo. Ako se rastlino izdere, se opazijo več ali manj odfbele korenine, pri napredujoči bolezni polagoma usahnejo in celo rastino uničijo. To na Š:ajerskem letos močno razširjeno prikazen povzroči delovanje v zemlji živečih nižjih živih bitij, takozvanih sluznatih gliv, ki pustijo svoja klinčna zrnca v zemlji prezimovati in prene-sej'o v prihodnjem letu na isti nasejene saraosevke, obrovta ali zelja bolezen. Zatiranje te bolezni obstoji najpoprej v pravočasnem odstranjevanju vseh obolelih samosevk, da se kolikor mogoče zadržuje razširjanje bolezni. Pri izdiranju bolanih zeljnih samosevk je paziti na to, da v zemlji ne ostanejo nobeni ostanki korenin, Bolane korenine se morajo takoj zažgati. Prazna mesta se seveda letos ne smejo več obsaditi z zeljnatimi samosevkami, najbolje se na ista nasadi zimska endivija ali košat fižol. V jeseni se naj od te bolezni napadena mesta dobro posujfjo z apnenim prahom. Skozi tri leta se ne sme na okuženih poljih ali gredah posaditi ncbena samosevka Sapusa ali zelja in se morajo cgoni. kjer se sadijo sadike za zelja, menjati vsako leto, sicer se bo bolezen cd tamkaj zopet prenesla. Kdor je opazil v svojih nasadih sumljive pojave na koreninah kapusovih ali zdj-natih samosevk, pa ni spcznal bolezni za gotovo kot brahorjeve bolezni (zeljnate hernije), naj pošlje eno bolano korenino v brezplačno preiskovanje na > Poizvedovalno in obveščevalno mesto za nasad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestništvu« v Gradcu, Grad, dvoriščna stran soba 7 (Burg, Hofeite, Zimroer 7) kjer se tudi dajajo pojasnila o morebitnih drugih močno se pojavljajoči!; boleznih ali škodljivcih zelenjave. Žetvenemu vozu naj sledi plug! Staro dobro pravilo ima seveda tudi letos za poljedelca popolno upravičenje. Povsod na deželi se lahko vidi, kako orie po svežem strnu plug, ki plitvo reže zemljo, kamor se bodo takoj nasejala semena aide ali kakega drugega strniščnega sadu. Pa tudi tam, kjer se je vsled prepoznega žita ni več mogoče nasaditi posti niščnega sadu, mora žetvenemu vozu slediti plug, da se pusti poletnim vetrovom izsušiti za ohranitev rodovitnosti in čistoti zerrlje potrebne vlage. Kajti ostra površina ne pusti vlažnosti globokejših plasti zemlje tako lahko izhlapeti, kakor skorjasta, gladka površina strniščnega polja. Razen tega je potreba kakor hitro mogoče izorati strnisče. da se kmalu izcimijo v zemlji ležeča semena plevela, na kar se potem lahko plevel odstrani s polja z poljsko brano. Potrebno vjdrževanje vlag? in krolovice zemlje ter lahko možnost zatiranja plevela so vzrok, zakaj se tudi ne s strnščnimi sadevi obsajena polja naj plitvo orjejo takoj po žetvi. nes so nemške čete mesto Varšavo zasedle. Naše poročilo. Dunaj, 5. avgusta. — Dolga vrsta uspehov, ki so jih zavezniki dosegli od majske bitke na Dunajecu, kronana je z zavzetjem lw a rigor o d a in Varšave. — Včeraj so naše čete Ivvangorod zasedle. Danes so nemške čete vrusko-polj-sko prestolico dospele. Med Vislo in Bugom silijo zavezniki v zasledovalnih bojih naprej proti severu. Avstrijska kavaljerija dosegla je U s t i 11 u g, nemška pa VVI a d i m i r - VV o-ly neki j. Zopetni italijanski napadi so bili povsod Krvavo odbiti. _______________^_______ Pri vladajočem gorttem letnem časa je priporočljivo, ako se ima v vsaki hiši desinfefccijsko sredstvo. Opozarjamo na da nasnji inzerat Lysoform-tvornic. Viničar ■ šolan in zanesljiv in kravja dekla ee iščeta. — P.nodbe na Jon. Grubitseh, Ma-ribor,Tegetthoffstr.11. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Eusija na tla pobita! Nemci zavzeli Varšavo, naši pa Iwangorod!!! Zmagovito prodiranje naših in nemških čet je kronano z velikansko zmago. Rusija leži razbita pred našimi nogami, čeprav so še v zadnjem hipu njene armade zbežale pred našim mečem. Trdnjava Iwangorod in poljska pre-stolica Varšava z vsemi utrdbami so v naši in nemški roki . . . Zastave k višku! Lepšega dneva nam božja milost v poteku te vojne še ni dala! * * * Nemško poročilo. Berlin, 5. avgusta. V Kurlandu in Samo-gitiji premagala je naša kavaljerija rusko. Tu smo vjeli 2.225 Rusov. Generala Scholtz in Gallvvitz napredujeta proti cesti Lomza Ostrovv-Wiskow. Hrabri in obupani ruski protinapadi so se izjalovili. Vjeli smo 4.840 Rusov in zaplenili 17 strojnih pušk. Armada bavarskega princa Leopolda predrla in vzela je včeraj in danes ponoči zunanjo in notranjo črto utrdb od Varšave, v kateri so se ruske čete še ljuto branile. D a- Fiz Silil tavaraa orožja in izdeloval- niea finih piisk, Borovje na Koroškem. Učenec 351 slovenskega in nemškega jezika zmožen, se takoj sprejme v trgovin' špecerijskega blaga Kari K a s p e r. Ptuj, Herrensaeae. Učenec slovenskega in nemškega jezika zmožen, se takoj sprejme v trgovini manofaktnrne-ga blaga Kari Klauli, Villach. »so Direktni nakupni vir za moderne lovske puste. Rpparature, prenaredbe, strokovniasko, zlasti nnve cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova kopita najceneje. 830 Hustrovani cenik brez stroškov. Pekovski učenec ae takoj sprejme pri g. Antonu Kodritsch, pekovski m oiater v Ehrenhausenu. 3U Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Antonu Oprausch, pekovski mojster v Pragerhofu. .3*0 Kovač 853 za vsako delo in vsem spričevali, želi stalno ■ mesto. Naslov : M. Novak. Sv. Andraž, pošta Velenje (VVdllan). Učenec «" z« trgovino z mešanim blagom zdrav in krepek, z dobro šolsko izobrazbo, nemščine in slovenščine zmožen, 15 let star, ?e takf j sprejme pri Hans Fuhrmann, trgo ver, Leoben-Seegraben Sprejme se dve viničar ski družini proti dobri plači. Vprašanja na F. C. S C h W a b, špecerijska trgovina Ptuj, Hanptplatz „pn zlati kroglji". 362 k družini z 2 osebama se pod jako dobrimi pogoji takoj sprejme. — Vprašanja na gosp. Maks Straschill. Breg pri Ptuju. 864 Službo išče jako izvežbani in strokovno izobraženi ekonom ~*91 nemSČme in alovenSčme v go»oru in pisavi zmožen, ki se razuma na vse kmetijske roašine; kot autodidakt zamore izvrševati elektro-instalacije oz. montaže, je Šofer (z laslnim autora na 3 kolesa), nadalje tudi maSinist *n kurjač. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod „3.999'* na upravo tega lista. Kako se koplje po leti? 1. Voda v vani ne sme biti toplejša nego 27°. 2. Kopeljna voda naj grč k večjem do prsi. 3. Za odpravo neprijetnega duha pota rabimo Lysoforra. Največ 50 gramov je v vano dati. i Pred kopeljo treba truplo ohladiti. 5. Ne ostanimo dalje nego 5 minut v vodi. 6. Rabimo vedno Lysoform-milo, ki je najtinejSe toaletno milo in obenem tudi desinfikuje. 7. Po kopelji se mora truplo obribati in potem se naj četrt ure počiva. Kdor se tako koplje, ta se koplje modro in zamore po rabi kopclje osvezan in desinficiran svoje dnevno delo nadaljevati. Zanesljiva desinfekcijska moč Lvsoforma potrdijo znanstvena raziskovanja inštitutov profesorjev: Liiffler. Liebreieh. Vas, Pertik, Priskauer, di Vestea, Tansik, Vertnn, Plahi, Pfeifler, Ujhelyi. Perroncito. Loir itd. t Vsebina steklenice g 100 260 600 '000 2'/, kg cena steklenice K -90 180 310 o- 10— Zanimivo knjigo o „Zdravja in desinfekciji" od odličnega zdravnika ki uči r cijonelno desinfekcijo. pošlje na željo vsakomur zastonj in franko kemik HUBMANN, referent Lysoform-tvomic, Dunaj XX, Petraschgasse i. 336 Vam plačam, ako Va$a knrja očrsa, bradavice, rogova kožo Ria-balzam v 3 dneh brez bolečin s korenino ne odpravi. Cena 1 posodice z garancijskim pismom K 1 —.3 posodice K 2 50. Keineny, Kaseban (Kassa) I. poštni predal 12/29, Ogrsko. 346 Mlin na roko ali pa tudi na gepelj še čisto nov, na katerega se iabko vsaka vrsta moke dela. ima šibe in pajteljne, izvrstno narejen, ter ?a vsako zino sposoben, hh za kron 270— takoj proda. Več pove lastnik Franz Podlipnik, Thessen 37 Dri Mariboru; tukaj je todi za ogledat 348 Neprijetne lasi v obrazu, na lakti in rokah odpravi tekom 5 minut k i m oiapii las, neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena doza za K 4.— zadostuje. Pošlje se strogo diskretno. Ros. ft. L MX latant. DUM, IX., Bengasse 17/1 Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angc!ju varuhu," lekarna „Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarnar: pri „ztatem jelenu^, v drožerijah A. Kauč in „Adrija". 347 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčane krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucbt) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stet-l. 120 K proti kašlju, težki sapi itd — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gibtu a 80 vin. — Balzam ;a giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani boleč ne. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi aK 160 — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Razpošiljatev L. Herbst, apotika B!eiburg na Koroškem. 49 Zahtevajte v vseh. trgovinah in. trafikah („Štajerc"-Schwedens) i Viničar s 4 delavskimi močmi se takoj sprejme. Vprašanja na: 3o5 Jos. Ornig v Ptuju. Polna krasna pr$a dobite pri rabi 348 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3'—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8'—. KoietistuGS Dr. II. Six Laboratoim fieasj it flerpse 17 fi. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marij» pomagaj" in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri platem jelenu", v droieriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie." 92805�0627 819821 60 Patriotičen kinč in oficijelni znaki cbs. in kr. vojnega ministerstva na Dunaju. Št. lil. Oflo. o-na rumeni ! St 182. Oflo. državni krii | Št. 138. Otic, avstrijsko-krlž c. in k. vojnega mi- j c. in k. vojnega minister- j ograkl-turikl znak c. in k. nisterstva.....2 K | stva........3 K | vojnega ministerstva 2 K St. 166. Oflo. vojni prstan ,,Zlato dal sem la ielezo" v srebro vdelan K T— št. 167. V 14-karotno zlasto vdelan K 9'~ in K'I2-. Št. !<*• Oflo- želaznl prstan c. in k< vojnega miniatcr- stva........I K št. 1*5. V srebro vdelan 3 K Št. 1*6. V zlato vdelan 6 K in 12 K Št. 150. Pravi ireornl prstan, ofic. crno-mmeni krii, pozlačen ... 3 K Št. 151. I^ti kot nuinsGmi Rumbi.......3 K St. 152. Isti kot uhani 6 K Ko kravatne igle . • 2 K Kot mera zadostuje papirnat odrezek. Posije se proti vposiljatvi dotičnega ineska in 60 vin. za poštnino; pofcifja se tudi na bojifice od: I. izvczDa tvrdka vojnih ur za armado Maks Bohnel Dunaj, Margaretenstrasse 27/51. Ilustrovani cenik zastonj. 262 Xežki posluh šumenje v ušesih, tok iz ušes zdravi hitro in signriiO moj bals kosmetični fluid za uho 1^ OTIZIlTiilT -^t| Mnogo zahvalnih pisem. Cena 3 K 70 h brez nadaljuih troškov. Zaloga za Avstrijo: Phar. Mr. Ludw. Auer, Wien III., Kiibeckgasse 15. 328 Zahtevajte zastonj in franko moj glavni cenik % 4000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, godbenih inštrumentov, usnjatega in jeklenega blaga, predmetov za domačijo in toaleto, orožja itd. c. in kr. dvorni liferent, BRttX St. 731 (ČeSko). Nikel-Roskopf-ure K 8-90, 4-20, 5—. Srebrne ure K 8-40, ni- kel-tudilnica K 2-90; budilnica z dvema zvoncoma K 4—. RazpoSiljalev proti povzetju. Brez riaikeI Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 39 sprejema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. z dobrim šolskim spričevalom in obeh deželnih jezikov zmožen, sprejme se v trgovini z mešanim blagom J. F. Schescherko. Sv. Jurij ob juž. žel. Ljudska kopelj mestnega g^ kopališča v Ptuju. J Čaa za kopanjei ob delavnikih od 12. lure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro a „Brausebad" z rjuho K —• 70 ioo lit. domaČe pijače! osvežujoče, izvrstna, vzame žejo, zamore vsakdo z malimi troSki sam napraviti, V zalogi so: ananas, jaboljka, grenadine, maline, muškat-nruSke, pfeferraiic, nomoranče. waldmeisttr, viSnje. Vsak neuspeh izključen. Ta domača pijača se pije lahko poleti hladna, pozimi pa vroča namesto ruma ali žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo 4 K iO h franko po povzetju. Na 5 takih porcij dajem 1 porcijc zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednotti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmož-nosti. 316 johann Groiich, aDgeljska drožerija, Brno st. 636 (Moravska). 3(ava~aM ^■■■■■■■BJ 50% cenejša! Amerikanska štedilna kava, veiearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 11*— franko po povzetju. Vi klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2 20 oddaja A. Sapira, ekspert kave in čaja Tiszabogdan 490. 756 Vinogradniki! Priskrbite si pravočasno vspešno sredstvo coper Peronospero! Bakrena galica (Kupfervi- triol) se vsled vojske tudi za visoko plačilo skoraj ne more dobiti. Kot popolno in najboljše preizkušeno nadomestilo priporočati se zamore le 155 art^Peroeid. Perocid pošilja po najnižji ceni tvrdka: D. Rakusch v Celju. službe, učence, stano-Tanja in posestva T Ptufll izvršuje tm Trste pesredavanja aajhitreje. -n fyfUat* is jwjMnii« v mastni stražnic« iiotovaj ♦