Njili knezoškofijski milosti in prevzvišenosti JAKOBU MAKSIMILIJANU knezoškofu lavantinstemu, c. kr. tajnemu svutnihi itl ii o Njih zlati sv. maši dne 2. avgusta 1888. -*t~H— Pozdravljea, prečastai vladika, Pozdravljea aam daaea arčao! Pozdravljea, ko zlato je mašo Ti včakati dalo aebo! Žepetkrat deaeti ae vrail Življeaja je Tvojega daa, Kar bil aveceflika poklical Gospod Te v avoj aveti je ataa. A Baj že pol veka zagrail V miaoloat bežeči je čaa, Upogaiti ai Te zamogel, Krepak še stojiš aivolas. Ovčice Goapodove paaeš Nevtrudai, preblagi pastir, Ter pazia z Ijubezai očeaom, Da vživajo srečo ia Biir. Ti aolze airotam otiraa, Ti zaoj jim pekoei bladiš, Ko v hudih aezgodah dobrotao Darove jim mile deliš. Pazljivo aa srca mladiae Obračaš preakrbao oko, Ter BJeao odgojo duaevao Podpiraš z Meceaa rok<5. Kjerkoli v dejaaji je treba Pokazati blago srcč, Med prvimi vaelej, vladika! Bliači se i Tvoje imč. Tako ai postavil si v arcih, Oj v arcih b.valežaih apomia, Ki sega od Pohorja vrbov Tje doli do Savakih ravaia. Ia danea kot prazaik alavimo Z veaeljem Tvoj blažeai daa, Iz pra pa tiaočih razlega Do aeba aam klic ae glaaaa: Pozdravljea, prečaatai vladika, Pozdravljea aam daaea aržao! Pozdravljea, ko zlato je mašo Ti včakati dalo aebo!