(^ KRKk ustanovni sponzor društva VSKRBI ZA VASE ZDRAVJE" • št. 4, september 2008 cena: 1,67 EUR • Revijo izdaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije Svetovni dan srca 28. september 2008 Q 9 ^?i? frr> 7 V 1 DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE Ali je vaše srce ogroženo? :r\i :oo » 9771318256014 član skupine Sandoz N™flÄ7Ä Lek za zdravje Lekova zbirka za bolnike Sr* Za zdravje iz vsega srca! DSmCEDPDUD IIV razlit« [esE! Lek za zdravje V knjižici Kako si pravilno izmeriti krvni tlak boste izvedeli, zakaj je redno merjenje krvnega tlaka koristno in kdaj je zaradi zvišanih vrednosti treba obiskati zdravnika. Našli boste napotke za nakup ustreznega merilnika in navodila za opravljanje meritev v domačem okolju, kar vam bo v pomoč pri rednem spremljanju vašega krvnega tlaka in njegovem nadzorovanju. • Krvni tlak izmerite takoj, ko vstanete, in pred večerjo. • Pol ure pred meritvijo ne zaužijte obroka, prave kave, ne kadite in ne uživajte alkohola, prav tako ga ne merite kmalu po zaužitju zdravil. Pred meritvijo opravite potrebo - tiščanje na vodo zvišuje krvni tlak. • Krvnega tlaka si ne merite kmalu po naporu. Pred meritvijo krvnega tlaka 3 do 5 minut udobno počivajte, sede v stolu, s podprtim hrbtom in nogami na tleh. • Manšeto namestite na nadlaket tako, da bo v višini srca in da bo povezovalna cevka izhajala iz manšete na notranji strani komolca. • Meritev vedno izvajajte na isti roki. Roka naj počiva podprta v udobnem položaju. • Med meritvijo ne govorite, ne poslušajte sogovornika ali radia in ne glejte televizije ter bodite čimbolj sproščeni. • Krvni tlak izmerite 2-krat zaporedoma, vmes naj bo 1- do 2-minutni presledek, zlasti če je izmerjeni krvni tlak visok. Če se obe meritvi izraziteje razlikujeta, je potrebna še tretja meritev. V zbirki Lek za zdravje so med drugim izšle še naslednje knjižice: srčno-žilne bolezni zvišan krvni tlak merjenje krvnega tlaka zvišana vrednost maščob dietna navodila zgaga bolečine v trebuhu zvečana prostata H alergije nespečnost Lek za x zdravje Izobraževalne knjižice, ki smo jih pripravili v sodelovanju z vrhunskimi slovenskimi strokovnjaki, lahko dobite pri svojem zdravniku in v lekarni, vsebine pa so vam dostopne tudi na Lekovi spletni strani www.lek.si/zdravje/ formacije imajo izključno splošno izobraževalne in informativne namene in niso nadomestilo a posvet z zdravnikom ali farmacevtom. Pomembno je, da glede svojega zdravstvenega stanja oziroma bolezni upoštevate navodila svojega zdravnika oziroma drugih zdravstvenih delavcev. UVODNIK 3 ZA SRCE Živite srčno! Boris Cibic Zadnjo nedeljo v septembru bomo tradicionalno, letos že devetič v Sloveniji obeležili svetovni dan srca. Pridružili se bomo svetovni družini društev in drugih organizacij, ki se pod okriljem Svetovne zveze za srce vsako leto trudijo, da bi vsakemu posamezniku, družini ali širši skupnosti predstavili prednosti preventivnega delovanja pred boleznimi srca in žil. Letošnja likovna podoba, ki nas je sprejela na naslovnici, nas simbolno združuje v skupnih prizadevanjih. Ni pomembna barva kože, ne verska izpoved, pomembna so drobna dejanja, dostopna vsakomur. Hoja namesto uporabe dvigala, vožnje z avtom ali avtobusom. Že skromnih 30 minut na dan lahko pomeni razliko v stopnji ogroženosti, ki je ne gre prezreti. Vsaka minuta več dviguje vašo odpornost in prispeva k zniževanju tveganja za bolezni srca, žil ali možganske kapi. Morda je letos čas, da se v družini pogovorite o dejavnikih tveganja ali boleznih, ki so spremljali vaše starše ali stare starše. Morda lahko prenesete vaše izkušnje na svoje odrasle otroke. Sodobna strokovna spoznanja odkrivajo pomen dejavnikov, ki se pogosto prenašajo iz roda v rod. Seznanite se s stopnjo svoje morebitne ogroženosti. Ne pozabite: bolezni srca in žil lahko preprečite. Ni potrebno ostati ujet v družinsko deblo, raje vedro izstopite iz kroga ležernosti, visokega krvnega tlaka ali prekomerne telesne teže. Pomahajte v slovo kajenju, da ne bo kajenje pomahalo vam. Preberite revijo, seznanite se z možnostmi za samostojno vadbo, podajte se na izlet, predvsem pa: izberite dejavnost med res številnimi možnosti po vsej Sloveniji, ki so jih za vas iz srca pripravili dejavni sodelavci po posameznih podružnicah Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Naj posebej opozorim na tradicionalni pohod po krajši Andrijaničevi in daljši Štukljevi poti, ki bo letos potekal v soboto, 13. septembra, na katerega vabijo v novomeški podružnici. V soboto, 27. septembra se ob 9. uri pridružite pohodnikom iz Dravograda do cerkve Sv. Danijela. V soboto 27. septembra bo tudi osrednja prireditev v Ljubljani na Prešernovem trgu. V nedeljo, 28. septembra, okolica glavnega mesta vabi na Šmarno goro ali Rožnik. Mladi in mladi po srcu ste v nedeljo, 21. septembra, dobrodošli v parku Kodeljevo v Ljubljani ob prireditvi dan Fairplay-a. Lahko boste izvajali različne športne dejavnosti, si ogledali prikaze športov ali zgolj uživali v srčnih igrah številnih ekip vseh starosti. Vabljeni - s srcem. V Nova lokacija Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Društvo v Ljubljani se je preselilo v prostore na Cigaletovi 9. Uradne ure so vsak ponedeljek od 10. do 13. ure in petek od 8. do 12. ure. T: 01/234 75 50; 01/234 75 55, Faks: 01/234 75 54 E: drustvo.zasrce@siol.net; drustvo-zasrce@ siol.net DcLf Mineral zdravja Za srce 'september 2008 4 ZA SRCE VSEBINA UVODNIK 3 Boris Cibic Živito srčno! AKTUALNO 7 Svetovna zveza za srce Svetovni dan srca – 28. september 2008: »Ali je vaše srce ogroženo?« Spoznajte svojo ogroženost in živite srčno! 8 Boris Cibic Novo zdravilo za srce 9 Boris Cibic Sodobe pristop k zdravljenju sladkorne bolezni POGOVOR 10 Elizabeta Bobnar Najžer Mike Knapton ZNANJE ZA SRCE 12 Boris Cibic Znaki srčne bolezni pri ženskah so drugačni kot pri moških 13 Mitja Mohor, Peter Radšel Kako prepoznati akutni koronarni sindrom? SRČIKA 16 Učenke 6., 7. in 8. razreda OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem, Učenci 7. in 8. razreda OŠ Mengeš Se počutimo ogroženi? NI GA ČEZ DOBER NASVET 18 Boris Cibic Zapleten primer? S SRCEM V KUHINJI 18 Maruša Pavčič Ali barvila v hrani povzročajo hiperdejavnost pri otrocih? NOVICE O ZDRAVJU 20 Aleš Blinc Dobre novice Slabe novice PREDSTAVLJAMO 22 Boris Cibic Helen Brooke Taussig SRCE IN ŠPORT 23 Janez Pustovrh Vadbena enota – sestava posameznega »treninga« rekreativcev IZLETNIŠKO SRCE 25 Ksenija Gider Grad na Goričkem DRUŠTVENE NOVICE 27 Društvene novice 31 Napovednik dogodkov KRIŽANKA 34 Marjan Škvorc Letnik XVII, številka 4, 2. september 2008, 1,67 EUR (400 SIT), ISSN 1318-2560 Ustanovitelj in založnik: Društvo za zdravje srca in ožilja p. p. 4430, Dunajska 65, 1001 Ljubljana, TTR: SI 02970-0012437214, Davčna številka: 87636484, M: http://www.zasrce.si Glavni urednik: Aleš Blinc Namestnik glavnega urednika: Boris Cibic Odgovorna urednica: Elizabeta Bobnar Najžer Področni uredniki: Maruša Pavčič (S srcem v kuhinji), Bernarda Pinter (Srčika), Stanislav Pinter (Izletniško srce), Janez Pustovrh (Srce in šport) Člani uredništva: Josip Turk, Vlado Žlajpah, Urška Bizjak Naslov uredništva: Za srce, Cigaletova 9, p. p. 4430; 1001 Ljubljana E: drustvo.zasrce@siol.net Oglasno trženje: Atelier IM, Breg 22, Ljubljana, T: 01/24 11 930 • F: 01/24 11 939 Tisk: Tiskarna POVŠE, Povšetova 36 a, Ljubljana, T: 01/23 01 542 Računalniška postavitev in priprava za tisk: Camera d. o. o., Knezov štradon 94, Ljubljana T: 01/42 01 200 Vse pravice pridržane Naklada: 8.000 izvodov, tiskano: dan pred izidom V skladu z zakonom o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 89/98 in 4/99) je v ceno revije vključen 8,5 odstotni davek na dodano vrednost (na osnovi 37. člena Pravilnika o izvajanju zakona na dodano vrednost U r. l. RS, št. 107/01). Fotografija na naslovnici: Svetovni dan srca: 28. september 2008 z geslom: »Ali je vaše srce ogroženo?« Svetovni dan srca je namenjen ozaveščanju o pomenu preventive pred boleznimi srca in žilja. Revijo Za srce sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. »Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.« »Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.« © Sanolabor Kogre,za,zdnwfe Ministrstvo za zdravje RS je sofinanciralo »program Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na področju varovanja in krepitve zdravja« v letu 2006/2007 lek član skupine Sandoz nlbO Pokrovitelj meritev krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja. Dejavnost društva je podprla Mestna občina Ljubljana Projekt »Promocija zdravja, zdravega načina življenja in bolj kakovostnega življenja z boleznijo za splošno slovensko populacijo« je na podlagi javnega razpisa (Uradi list RS, št. 26/2007 z dne 23.03.2007) finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za srce 'september 2008 CONTENTS and SUMMARIES 5 ZA SRCE EDITORIAL 3 Boris Cibic A Heart For Life World Heart Day 2008 will be held on Sunday, 28 September, with the theme »Know Your Risk« There will be numerous activities in Slovenija, among them the traditional Andrijanič and Štukelj walks, The Peace Run, football game, exhibition in the Ljubljana Town hall, the Lek choir concert in the Ljubljana Town Hall, measurements at the Prešeren square in Ljubljana and on the top of Šmarna gora and Rožnik hills. All prepared by The Slovenian Heart Association with the aim of raising the awareness of the risk factors for cardiovascular diseases prevention. ACTUALITIES 7 World Heart Federation World Heart Day 2008: Sunday, 28 September: Do you know your risk? The Slovenian Heart Association translated the leaflet prepared and issued by the World Heart Federation. In the Za srce (For the Heart) magazine we publish one part of the leaflet. The translated and published leaflet will be distributed among people, who will attend numerous activities prepared by the SHA. 8 Boris Cibic New medicine for the heart In Slovenia the heart patients can now use new medicine with the ivabradin substance. 9 Boris Cibic A contemporary approach for the diabetes treatment INTERWIEW 10 Elizabeta Bobnar Najžer Dr. Mike Knapton, Director of Prevention and Care at the BHF In March dr. Mike Knapton attended an international symposia and during the lunchtime he was »kidnapped« by the responsible editor of the Za srce magazine for an interview. Dr Mike Knapton joined the BHF in January 2006, from a clinical background. Most recently he was Medical Director for the combined Cambridge City and South Cambridgeshire PCTs. He trained as a GP at Cambridge University, and has significant experience in Primary Care roles, especially working with heart patients. In 2002, he was elected Chairman of the Cambridge City Primary Care Trust (PCT) professional Executive Committee, before becoming the combined PCTs’ Medical Director in 2004. Mike has continued to serve as a GP one day every week since joining the BHF, as he believes it’s important to have frontline experience of working with patients. As Director of Prevention and Care at the BHF, Mike is responsible for initiating innovative programmes for all people at risk of, or affected by, heart disease, and leads the charity’s efforts to prevent avoidable heart disease, save lives and maximise recovery and quality of life. He is also a much sought-after spokesperson in media work for the BHF’s health campaigns. He shared his views and gave some valuable suggestions for the future work of SHA. Dear Mike, thank you! KNOWLEDGE FOR THE HEART 12 Boris Cibic Signs of heart disease in women differ from those in men Recent research results show that signs of heart disease in women differ from those in men Women should pay more attention to the signs that specific for them. The basic signs are described in the article. 13 Mitja Mohor, Peter Radšel How to recognize the acute coronary syndrome ROSEBUD 16 Children from the primary schools Prežihov Voranc Ravne na Koroškem and Mengeš Do we feel threatened? THERE IS NOTHING BETTER THAN GOOD ADVICE 18 Boris Cibic Complex case IN THE KITCHEN, WITH YOUR HEART 18 Maruša Pavčič Do food colourings cause hyperactivity in children? NEWS 20 Aleš Blinc Good news – Bad news PRESENTING 22 Boris Cibic Helen Brooke Taussig THE HEART AND SPORTS 23 Janez Pustovrh Training phase for recreative exercising structure THE EXCURSION HEART 25 Ksenija Gider The Castle named the Castle at Goričko land HEALTH FOUNDATION NEWS 27 News 31 Calendar of events 34 Marjan Škvorc Crossword38 Marjan Škvorc Crossword Prostovoljci - vabljeni v srčno družbo Društvo za zdravje srca in ožilja vabi k sodelovanju prostovoljke in prostovoljce za delo na terenu (meritve krvi, krvnega tlaka, podajanje informacij o delu društva, pridobivanje novih članov. Vključite se v družbo srčnih, spoznajte nove prijatelje in jih povabite, naj se nam pridružijo! Dodatne informacije: 01/234 75 55, E: drustvo.zasrce@siol.net; drustvo-zasrce@ siol.net; SODELOVALI SO Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., glavni urednik; Elizabeta Bobnar Najžer, prof. sl. in ru., odgovorna urednica in izvršilna direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije; prim. Boris Cibic, dr. med., namestnik glavnega urednika; Ksenija Gider; Milan Golob, Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje; Tina Košir, univ. dipl. andrago-ginja, vodja izobraževanja odraslih, Biotehniški center Naklo; Stanko Kovačič, podružnica za Koroško; Tjaša Mišček, podružnica za Severno Primorsko; Mitja Mohor, dr. med., Zdravstveni dom Kranj; prof. dr. Janez Pustovrh, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport; Peter Radšel, dr. med., Klinični oddelek za intenzivno interno medicino, UKC Ljubljana; Nada Šifrer, podružnica za Gorenjsko; Marjan Škvorc; Učenke 6., 7. in 8. razreda OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem, mentorica Vanja Benko, prof.; Učenci 7. in 8. razreda OŠ Mengeš, mentorica Bernarda Pinter, prof.; Učenci 5. b razreda OŠ Ledina Ljubljana, mentorica Irena Šimenc Mihalič, prof. Za srce 'september 2008 svetovni dan srca 28. september 2008 ? DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE Ali je vaše srce ogroženo? Glavni pokrovitelj: lek Ostali pokrovitelji: član skupine Sandoz Velika pokrovitelja: I^KRKk 80%) in zapletenim potekom. Potek je nezapleten, če bolnik po PCI nima več bolečin, znakov srčnega popuščanja ali pomembnih motenj ritma. Te bolnike pospešeno rehabilitiramo in odpustimo v domačo oskrbo že po nekaj dnevih. Pri bolnikih z zapletenim potekom je okrevanje zaradi popuščanja srca počasnejše, rehabilitacija pa je prilagojena bolnikovemu stanju. Netipični pojavi srčnega infarkta v bolnišnici Netipična klinična slika srčnega infarkta se lahko kaže tudi pri stresnih stanjih, ki so, ob prisotni koronarni bolezni, lahko povod za infarkt. To se dogaja pri hudih okužbah ali večjih operacijah, kjer je srce zaradi večje presnove bolj obremenjeno. V teh bolezenskih stanjih so tipični znaki lahko odsotni zaradi uporabe anestetikov in analgetikov. Na srčni infarkt je potrebno pomisliti pri nepojasnjenem poslabšanju vitalnih funkcij in tudi opraviti potrebne preiskave za potrditev suma. Zdravljenje srčnega infarkta je v teh primerih kompleksno, saj je potrebno sočasno zdraviti osnovno bolezen, kar lahko pripelje do zapletov (npr. nevarnost krvavitev po operaciji pri uporabi zdravil za preprečevanje krvnih strdkov). Po odpustu iz bolnišnice Prihodnost je v veliki meri v bolnikovih rokah. Redna telesna dejavnost, opustitev kajenja, urejen krvni tlak, maščobe in krvni sladkor, so nujni za zmanjšanje verjetnosti ponovnega srčnega infarkta. Večina bolnikov, ki jih zdravimo s PCI, zaradi boljšega rezultata dobi znotrajžilno opornico – koronarni stent. Ti bolniki morajo doživljenjsko jemati acetilsalicilno kislino – aspirin in nekaj časa še klopidogrel (pri nekaterih novejših opornicah vsaj eno leto). Opustitev zdravil proti strjevanju krvi pogosto pripelje do zamašitve znotrajžilne opornice in posledično do ponovnega, pogosto obsežnega srčnega infarkta, pri katerem je umrljivost zelo velika. Bolniki zato ne smejo samovoljno prenehati z jemanjem zdravil! AKCIJA nadlaktni merilnik krvnega tlaka merilnik ravni sladkorja v krvi 5=83,15 EUR ACCU-CHEK- Compact Plus PRIPOROČA DRUSlTO ZA ZDRAVJE SRCA M OŽILJA SLOVENIJI zaradi preverjenega, natančnega delovanja / \ Roche d.o.o. \ ROChe > Divizija za diagnostiko \ / Dunajska c. 238 E Tel.: 080 12 32 Poleg zdravljenja, ki je namenjeno preprečevanju zaprtja koronarne arterije, skušamo z zdravili zmanjšati tudi porabo kisika v srčni mišici. Manjša poraba kisika pomeni, da potrebuje srčna mišica manj s kisikom bogate krvi, ki jo dovajajo koronarne arterije. V ta namen uporabljamo zaviralce beta adrenergičnih receptorjev Zaviralce angiotenzinske konvertaze uporabljamo za zniževanje krvnega tlaka, preprečujejo pa tudi prekomerno raztezanje srčnih votlin po srčnem infarktu. Pomembna zdravila za preprečevanje srčnožilnih zapletov so tudi statini, ki jih uporabljamo za zniževanje holesterola v krvi, imajo pa še to dobro lastnost, da stabilizirajo aterosklerotične obloge. Za srce 'september 2008 16 ZA SRCE SRČIKA 91 PMUTIMOJCROTrW? Je prišel čas, ko je potrebno obupovati in se bati, kako naprej. Je čas hitrega napredka tako krut, da bo človek uničil tudi samega sebe. Je pohlep po dobičku tako prizadel naš planet, da bodo vremenske spremembe prehude, da bi človek preživel? Je velika količina odpadkov tako zastrašujoča, da ni videti naprej. So bolezni v takem razmahu, da jim ne bomo kos? O takih in podobnih vprašanjih so razmišljali mladi, ki so sodelovali tokrat. Kaj veje iz njihovih besedil? Optimizem? Strah? Brezbrižnost? Pesimizem? Vendarle bodo posledice vseh velikih sprememb tehnike, ki jo je izumil človek, nosili današnji otroci in njihovi potomci. Odrasli se moramo ob tem z vso odgovornostjo vprašati, kakšen planet jim bomo zapustili. Brezbrižnost S problemi se je treba spoprijeti Ko gledam TV in v poročilih gledam naš svet, ne razumem, kaj je temu folku, da tako zastruplja, mori in uničuje ta planet. Pesticidi v hrani, to skoraj vsakdanja je vest; smeti na ulicah, kot da vračamo se v srednji vek. Otrok tam nekje umira, ker nima kaj za pod zob, spet drugi se prenajeda hitre hrane in spravlja svoje zdravje na rob. Človek brezbrižen je do sočloveka, ne gleda na zdravje, peha za denarjem se, le da profit se mu obeta. Ugasnem grozljivko, ker nočem več gledat’ teh bed, imam občutek, da nikogar več ne zanima, kaj ostalo nam bo za jutri in sploh bodo še možnosti za preživet. Ko vsaj za trenutek v tem hitrem svetu ustavil bi se čas, da človek vrnil bi se k naravi in ji lahko pokazal svoj drugi obraz. Tjaša Geršak Koumba Camara Do 2.00 zjutraj si za računalnikom, kjer nemalokrat tudi zaspiš. Zjutraj zamudiš v šolo. Med poukom ves čas kinkaš na klopi, včasih si celo privoščiš malo zamujenega spanca. Ko zvonec naznani konec pouka, si prvi zunaj šole. Doma torbo vržeš v kot. Na kraj pameti ti ne pade, da bi napisal nalogo ali se učil. Spraviš se za ekran, računalniški ali televizijski, in tam preživiš celo popoldne in večino noči. Včasih se s prijatelji odpraviš ven. A ne zaviješ v park ali na igrišče igrat žoge, pač pa poiščeš čimbolj skrit kotiček, kjer si privoščiš cigarete, pivo, potegneš kakšen džoint. Pa hrana? Če se slučajno spomniš kaj vtakniti v usta, je to pica, kebab, čips ali čokolada. Če se ne učiš, zavoziš celo življenje. Saj te vendar ne bodo starši v nedogled preživljali. Brez izobrazbe ni službe, brez te pa si nič. Droge, alkohol, cigareti ... Saj, ko jih vnašaš vase, si frajer, pozabiš na skrbi in težave. A vedno se moraš vrniti v resnično življenje. S problemi se je treba spoprijeti, ne bežati od njih. In z vso to packarijo si uničuješ telo, da boš kasneje imel probleme z zdravjem. Hrana, hrana, hrana. Ne smeš jesti preveč ali premalo. Hujšanje in rejenje sta škodljiva. Treba je jesti zdravo. To ne pomeni, brez sladkarij, pice, kokte. Tudi te stvari si lahko privoščiš, a v neki meri. Dandanes si življenje brez računalnika težko zamislimo. Pravzaprav si ga sploh ne moremo. Za razvedrilo vsak dan malo, je še kar v redu. Ko pa to preraste v zasvojenost, so problemi pred vrati. Treba se je gibati. Vsak dan malo športa za zdravo telo. Tako bomo malo na svežem zraku, se razmigali, pridobili mišice in si izoblikovali postavo. Bolje in dosti bolj zdravo je iti na kolo, kot pa na strogo dieto. Za zdravo življenje je potrebno dovolj spati. Človek prej umre zaradi pomanjkanja spanca kot hrane. Noč je za spanje, uporabimo jo za to. Okolje, v katerem živimo, je onesnaženo. Zrak, voda, prst. In škodljive stvari, ki jih mi izpuščamo v okolje, na koncu pristanejo v nas. Z elektriko in vodo je treba varčevati. Odpadke moramo ločevati. Raje kolesarimo in pešačimo, kot se vozimo z avtomobili. Naše življenje ogrožamo mi sami. Veliko lahko spremenimo z danes na jutri, za drugo bo potrebno več časa. Začetek je najtežji. A ko si nekaj začel, si že na pol poti. Klara Pavlekovič Daša Smlatić SRČIKA Umiranje povezanosti in čutnosti med ljudmi Skupaj z našim planetom umira tudi povezanost in čutnost med ljudmi. Menim, da je vse to zaradi visoko razvite tehnologije, ker dandanes že vsi komuniciramo preko messengerjev in e-mailov Pred nekaj meseci sem bila v slabše razviti državi, kot je naša. Tam sem občutila, da so ljudje bolj prijazni in imajo veliko lepši odnos drug do drugega. Razmišljala sem, da je taka bila Slovenija morda pred 100 leti. Upam, da bo v naslednjih 100 letih, ko mene več ne bo, spet taka država, kakršno so poskušali ohranjati naši predniki. Mislim, da ljudje premalo komuniciramo med sabo. Menim, da bi morali čim manj uporabljati internet. Vem, da brez njega danes ne gre, ampak tako vsaj ne bi posedali cele ure pred računalnikom. Namesto tega bi lahko s prijatelji odšli na prijeten sprehod v gozd, da se spočijemo od tega modernega sveta in vsaj za trenutek pozabimo na internet. Klara Štavdekar Če bi znala... Oh, kako je lep ta širni svet, hočem ali nočem, tukaj moram živet’, raj za živali, cvetlice, ljudi, ampak tudi kraj, kjer umazanija preži. Nikoli, nikdar ga očistit več ne gre, in v mojem zdaj srcu cvetlica vene. Zemlji želim, da bi zdrava bila, enako živalim, cvetlicam, ljudem, mnoge naravne se nesreče gode. Le kako preprečit bi dalo se te? Jok in stok ne pomagata nam, poiskati bo treba vzroke drugje. Če bi znala delati čudeže, iz umazanije rešila bi naš planet, sonce sijalo zopet bi zdravo, takoj bi ljudem svoj žarek poslalo, ohranilo bi nam ta lepi svet. Miša Mlakar Kaj bomo storili? Včasih so ljudje živeli bolj naravno, a verjemite mi, bilo je bolj zabavno. Namesto, da bi se z avtomobili vozili, so kar peš hodili. Tako so skrbeli za okolje, a tudi počutili so se bolje. Danes vse preveč je hitre hrane, zato vse preveč mladostnikov debelih postane. Če bi se pravočasno zavedli, kako pomembna je zdrava prehrana, bi več sadja in zelenjave užili in veliko dobrega za svoje telo naredili. Starši so vse preveč zaposleni in obremenjeni. Po cele dneve v službi preživijo, nebogljene otroke same sebi prepustijo. Toda ali bomo kaj storili, da svet na bolje bi obrnili? Ali bomo s hitrim in stresnim življenjem svet umirati pustili? Klavdija Štriker Nina Jakulin Vavpotič Kaj me ogroža? V 21. stoletju je veliko stvari, ki nas ogrožajo. Jaz se počutim ogroženo na cesti, ker je vedno več nesreč. Tudi kadar sem bolna, mi ni preveč prijetno in se prav tako počutim ogroženo. Pogosto se počutim ogroženo v konfliktih, saj se bojim nepredvidenih reakcij nasprotnika. Ogroža me vse večja onesnaženost zemlje. Starejši ljudje, ki so pedofili, ogrožajo naše psihično zdravje. Ogrožajo nas velike podnebne spremembe. Strah me je spolnih iztirjencev. Mene ogrožajo zasvojeni z mamili in ali z alkoholom Počutim se varno, nič me ne ogroža. Ogroža me oče, ker kadi. Prepir staršev ogroža moj mir. V šoli me ogrožajo tisti, ki hodijo v šolo bolni. Strah me je hudih bolezni, da ne bi umrl, kot se je to zgodilo že mojemu atu. Ogrožajo me nasilni ljudje, ki grozijo. Ogroža me kajenje mojih domačih. Žan Flogie Ogroža me vse večja količina odpadkov. Strah me je, kaj bo z našim planetom, saj se bojim, da se bomo zadušili v odpadkih. Ne počutim se ogroženega, ker ne počnem nič slabega. Ne čutim se ogroženega, svet se mi zdi lep. Ogrožajo me različne smrtonosne bolezni, ki so nalezljive. V anketi so sodelovali učenke in učenci 7. in 8. razreda OŠ Mengeš V Srčiki so sodelovali: Učenke 6., 7. in 8. razreda OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem, mentorica Vanja Benko, prof. Učenci 7. in 8. razreda OŠ Mengeš, mentorica Bernarda Pinter, prof. Likovna oprema: učenci 5. b razreda OŠ Ledina Ljubljana, mentorica Irena Šimenc Mihalič, prof. Srčiko uredila Bernarda Pinter, prof. Za srce 'september 2008 1S8RC ZEA NI GA ČEZ ... DOBER NASVET! V želji, da bi pomagali čim večjemu številu članov našega Društva in bralcem revije Za srce, smo organizirali brezplačno telefonsko posvetovalnico (telefon 031 / 334-334, od po ne delj ka do petka od 12. do 14. ure). Kli ci se vr sti jo drug za dru gim in na vsa vpra ša nja ne us pe mo od go vo ri ti. Zato smo od pr li ru bri ko »Ni ga čez do ber nas vet« v pri ča ko vanju, da nam bo ste pi sa li vsi, ki nas ni ste us pe li dobiti po te le fo nu. Na vaša pisna vprašanja bomo odgovorili ter tako pomagali tudi drugim bralcem s podobnimi vprašanji. Pišite nam! Zapleten primer? Boris Cibic Imam babico, staro 70 let, pri kateri se v zadnjih letih ponavljajo bolečine v želodcu in jih sproti obvlada z dieto in blagimi zdravili. Letos spomladi je opravila gastroskopijo. Zdravnik je ugotovil samo blago vnetje želodčne sluznice in ji dal ustrezna navodila. Pred nekaj tedni je v popoldanskih urah doživela napad bolečine v predelu srca in hkrati splošno slabost. Težava je minila približno po eni uri in se je v naslednjih dneh nekajkrat ponovila. Pri enem napadu je bolečina izžarevala tudi v levo zgornjo okončino in vsak napad bolečine je spremljala huda slabost s siljenjem na bruhanje. Zaskrbljeni svojci so jo tretji dan ponavljajočih težav peljali na pregled v bolnišnico. Tam so jo takoj pregledali, dobila je injekcijo, masko za kisik in napravili so ji EKG. Bolečine so kmalu za tem popustile in občutek slabosti se je zmanjšal. Po nekaj urah so ji sporočili, da so izvidi krvi in EKG normalni. Kljub temu so jo zadržali na opazovanju 24 ur. Noč je minila brez zapletov. Naslednje jutro so ji ponovno odvzeli kri, napravili EKG in obremenitveni test. Odpustili so jo v popoldanskih urah. V odpustnici so napisali »nejasna bolečina v prsnem košu«, v pogovoru pa ji je mlajša zdravnica rekla, da sumijo tudi na možnost, da je bil izvor bolečine v želodcu, in da so ji zato predpisali tablete »za želodec« (nexium). Ali je res včasih težko natančno ugotoviti, če je bolečina srčnega ali želodčnega izvora? E. M. Spoštovana gospa. Na nas ste obrnili z željo, da zveste kaj več o težavi, s katero se srečujemo zdravniki, ko moramo odgovoriti na vprašanje, kje pri bolniku leži izvor bolečine. Zgodi se, da nam ne more pomagati niti najbolj natančna bolnikova pripoved niti izvidi najbolj sodobnih preiskav. Ker so bili izvidi krvi in EKG, v primeru vaše babice normalni, so se zdravniki odločili za zdravljenje želodčnih težav, kljub temu, da so v odpustni diagnozi napisali “nejasna bolečina v prsnem košu”. Ni dvoma, da so pri tej odločitvi imeli pred sabo ugotovitve raziskav zadnjih desetletij, v katerih raziskovalci poročajo, da so, zlasti pri ženskah, znaki nezadostne prekrvitve srčnih žil (angina pektoris) tako neznačilni, da zdravniku dopuščajo sum, da je sedež bolečine v želodcu ali celo v hrbtenici. V kolikor se bodo bolečine pri vaši babici ponovile, bo pot do diagnoze hitrejša. Zato skušajte v primeru obiska zdravnika ali nujne zdravniške pomoči predložiti že dobljene izvide. V S SRCEM V KUHINJI Ali barvila v hrani povzročajo hiperdejavnost pri otrocih? Maruša Pavčič Jeseni 2007 so znanstveniki z Univerze v Southamptonu ugotovili, da nekatera barvila, ki se dodajajo hrani za lepši videz, dejansko lahko vplivajo na zdravje otrok. O bčasno po spletu zaokroži seznam »E-jev, ki so škodljivi za vitamini in podobno, zato takim seznamom ni verjeti. Tokrat je ot roke«, neznanega porekla (po dpis ana inštitucija namreč ne znanost odkrila drugače. obstaja). V njem je naštetih veliko snovi, med drugim tudi znani Predvsem v industrijsko razvitih državah že dolgo opažajo, da Za srce 'september 2008 S SRCEM V KUHINJI 19 ZA SRCE se pri otrocih pojavlja hiperdejavnost oziroma hiperdejavnost z motnjo pomanjkanja pozornosti. Za hiperdejavnost je značilno, da se otrok pretirano giblje, je nemiren, se ne more koncentrirati in deluje nepredvidljivo. Za hiperdejavnost z motnjo pomanjkanja pozornosti (Attention Deficit Hyperactivity Disorder oz. ADHD) je značilen poseben vedenjski vzorec pomanjkanja pozornosti in težav pri koncentraciji, kar vpliva na otrokovo sposobnost učenja in bivanja doma in v šoli. Otroci s ADHD imajo pogosto učne težave in vedenjske probleme. Med najbolj pogoste simptome hiperdejavnosti sodijo: pretirana gibalna dejavnost, nesposobnost koncentracije, zmanjšana ali preveč kratkotrajna pozornost, impulzivnost, nemir in spreminjanje dejavnosti - beganje od ene dejavnosti k drugi, uničevanje in razbijanje stvari v okolici, nagnjenost k nesrečam in poškodbam, razdražljivost in napadalnost ter znaki asocialnega vedenja. Motnji se pojavljata pri obeh spolih, pogostejši sta pri dečkih in najbolj izraziti v obdobju med tretjim in sedmim letom starosti. Računajo, da naj bi bilo prizadetih od 5 do10% šoloobveznih otrok (Swanson in sod., 1998). Med možne vzroke danes sodijo predvsem štirje ključni: • minimalna možganska poškodba (zapleti pred in med porodom) in posledično moteno delovanje možganov; • dednost (pri določenem odstotku otrok imajo enake ali podobne težave tudi starši ali ožji družinski člani), • preobremenjenost in stres, • ekološki dejavniki - vplivi iz nevarnega, onesnaženega okolja, med katere sodijo predvsem zastrupitve s svincem in z različnimi kemikalijami ter aditivi (dodatki hrani), predvsem barvila in konzervansi. Študija je primerjala vpliv mešanice natrijevega benzoata, ki je zelo pogost konzervans v brezalkoholnih pijačah, marmeladah, džemih in v mešanicah za izdelavo sladoleda ter različnih barvil na pojav simptomov hiperdejavnosti pri triletnikih in otrocih, starih od 8 do 9 let, v primerjavi s hrano, ki ne vsebuje tega konzervansa in barvil. Otroci, ki so bili vključeni v študijo, pred začetkom študije niso bili obremenjeni s simptomi hiperdejavnosti ali ADHD. Ugotovili so, da mešanica šestih umetnih barvil, ki so dovoljena za barvanje hrane in konzervansa natrijevega benzotata, pri otrocih obeh starostnih skupin povzroča hiperdejavno vedenje. To so: E 102: tartrazin, E 104: kinoleinsko rumena E 110: oranžnorumena S E122: azorubin E124: košenil rdeča A E129: alura rdeča Ta barvila se uvrščajo v t.i. skupino azo barvil in se uporabljajo v različnih živopisanih živilih. Njihova uporaba je dovoljena v večini skupin živil. Poleg tega je tartrazin tudi snov, ki lahko povzroča alergije. Otroci so že v enem tednu uživanja hrane, ki je vsebovala natrijev benzoat in mešanici naštetih barvil, kazali povečano hiperdejavnost, ki pa je v času, ko njihova hrana ni vsebovala teh snovi, padla na normalno raven. Raziskovalci so zaključili, da našteta barvila v kombinaciji z natrijevim benzoatom dejansko povzročajo hiperde- javnost, tako da so potrjene ugotovitve nekaterih študij, ki so bile opravljene predhodno. Vendar so tudi ugotovili, da so posamezni otroci različno močno reagirali na testno hrano (nekateri bolj, drugi manj). Niso pa uspeli dokazati, na kakšen način vplivajo barvila na povečanje hiperdejavnosti. Agencija za standarde hrane, ki je najvišja ustanova na področju varnosti hrane in prehrane v Veliki Britaniji, je nemudoma opozorila starše in jim predlagala, da se pri izbiri hrane izogibajo živilom, ki vsebujejo naštete snovi. To je mogoče, saj pravila za označevanje predpakirane hrane v Evropski uniji zahtevajo, da so na embalaži navedene vse sestavine, ki jih vsebuje živilo, tudi aditivi in to s številko E in/ali s kemičnim imenom. Sočasno so pozvali tudi vse proizvajalce živil v Veliki Britaniji, naj naštete aditive, v kolikor je le mogoče, izločijo iz svojih proizvodov. Dodajanje natrijevega benzoata namreč ni potrebno, če se proizvajalec drži visokih standardov higiene v proizvodnji, dodajanje barvil pa sploh ni tehnološko opravičeno, saj vpliva samo na izgled živila. V proizvodnji hrane za dojenčke in male otroke do treh let so ti aditivi že prepovedani. Ugotovitve študije je nemudoma obravnaval tudi Odbor za aditive Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki pa je sprejel sklep, da samo rezultati te študije niso dovolj, oziroma da ugotovitve študije niso tako prepričljive, da bi na njeni osnovi lahko prepovedali uporabo teh barvil v proizvodnji živil v Evropi. Ker evropska komisija pri pripravi predpisov o varnosti hrane upošteva mnenja EFSA-e, njihova sprememba na tem področju zaenkrat ni predvidena. Ne glede na mnenje EFSA-e, se je 21 proizvajalcev iz Velike Britanije in 45 proizvajalcev iz Danske že zavezalo, da bodo v najkrajšem času umaknili sporna barvila iz živil. Za prepoved uporabe naštetih pravil so se izrekle tudi številne nevladne organizacije v Evropi. Krovno združenje potrošniških organizacij Evropska potrošniška organizacija BEUC je aprila letos Evropsko komisijo pozvala, da uporabo naštetih barvil prepove. Prav tako je skupina evropskih poslancev dala pobudo, da se ta barvila prepovedo, če pa to ni mogoče, da je potrebno na vsa živila, ki jih vsebujejo, napisati »azo barvila lahko povzročijo alergične reakcije ali hiperdejavnost pri otrocih«. O ukrepih slovenskih proizvajalcev ni nič slišati, zato ostane slovenskim staršem le, da skrbno preverjajo sezname sestavin na zadnji strani embalaže in otroke prepričajo, da tisti izdelki, ki jih vsebujejo, niso zanje. Ta barvila lahko pričakujemo v džemih, želejih in marmeladah (tudi lahkih), brezalkoholnih aromatiziranih pijačah, kandiranem sadju in zelenjavi, konzerviranem rdečem sadju, sladkornih izdelkih, okraskih in oblivih, finih pekovskih izdelkih (npr. dunajskem pecivu, piškotih, keksih, tortah in vafljih), sladoledih, aromatiziranih topljenih sirih, desertih, vključno z aromatiziranimi mlečnimi izdelki, aromatiziranih vinih, aromatiziranih pijačah na osnovi vina in aromatiziranih koktailih iz vina, pa tudi v mesnih narezkih, ribji pašteti, prekajenih ribah, mesu in ribam podobnih izdelkih na osnovi rastlinskih beljakovin, prigrizkih na osnovi žit ali škroba in v prehranskih dopolnilih. V Za srce 'september 2008 NOVICE O ZDRAVJU Dobre Slabe Blaga podhladitev pomaga pri okrevanju po srčnem zastoju Ob srčnem zastoju zaradi pomanjkanja kisika najhitreje utrpijo poškodbo možgani. Ohlajanje telesnega jedra s 37oC na 32-35oC za 12 do 24 ur pomembno prispeva k okrevanju delovanja možganov. Metodo blage hipotermije po srčnem zastoju na terenu z uspehom uporabljajo tudi v Sloveniji. Zdravniki Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC v Ljubljani poročajo o dobrem nevrološkem okrevanju pri 55% hlajenih bolnikov po srčnem zastoju v primerjavi s 16% nehlajenih bolnikov v letih med 2000 in 2003. Zdaj hlajenje po daljšem srčnem zastoju uporabljajo že rutinsko. (vir Lancet 2008; 371: 1955-69; Resuscitation 2007; 74: 227-34) Intenzivna vadba 3-krat tedensko zaleže bolj kot vsakodnevna zmerna dejavnost Pri osebah s presnovnim sindromom, ki so intenzivno vadile 3-krat tedensko po 40 minut, so zabeležili boljšo občutljivost na inzulin in močnejše znižanje krvnega tlaka med mirovanjem ter ravni krvnih lipidov kot pri osebah, ki so vsak dan vadile z zmerno intenzivnostjo. Dobra novica je predvsem, da je vadba koristila obema skupinama, za večje učinke pa se je treba potruditi, čeprav ne čisto vsak dan. (vir: Circulation 2008; 118: 346-54) Novo zdravilo rivaroxaban učinkovito ščiti pred vensko trombozo pri ortopedskih operacijah Pri vstavitvi kolčne in kolenske endoproteze obstaja velika nevarnost strdkov v venah spodnjih udov in posledične pljučne embolije. Primerjava doslej uveljavljenega preprečevanja venske tromboze in pljučne embolije z nizkomolekularnim heparinom enoxaparinom in novega zdravila rivaroxabana je pokazala, da je slednji učinkovitejši in enako varen. Prednost rivaroxabana je tudi to, da gre za tableto, enoksaparin pa je treba vbrizgavati pod kožo.(vir: N Engl J Med 2008; 358: 2765-75; 2776-86) Staro zdravilo iz Rusije obeta v boju proti Alzheimerjevi bolezni Nedavno so ameriški in ruski raziskovalci objavili, da zdravilo dimebon znatno izboljšuje miselne funkcije in kakovost življenja bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Gre za staro zdravilo iz skupine antihistaminikov, ki so ga v Rusiji celo že umaknili iz prodaje, nato pa so z njim dokazali ugodne učinke na možgane poskusnih živali. Sledila je presentljivo uspešna razsiskava na ljudeh, katere učnike pa bo treba še potrditi. (vir: Lancet 2008; 372: 208-17) Hipertenzija in sladkorna bolezen bolj prispevata k srčnemu infarktu žensk kot moških Kar 90% tveganja za srčni infarkt pri obeh spolih lahko pojasnimo z 9 dejavniki tveganja. Visok krvni tlak in sladkorna bolezen močneje škodujeta ženskam kot moškim, redna telesna dejavnost in zmerno uživanje alkohola pa ženskam bolj koristita kot moškim. Zvišana raven kr vnih maščob, kajenje, trebušna debelost, nezdrava prehrana in psihosocialni stres škodujeta obema spoloma enako. (vir: Eur Heart J 2008; 29: 932-40) Vbrizgavanje skeletnih mioblastov ne koristi oslabelemu srcu Zarodne celice skeletnih mišic, imenovane skeletni mioblasti, ne pomagajo oslabeli srčni mišici k boljši krčljivosti, pač pa povzročajo motnje srčnega ritma. Raziskovalci so zato opustili zdravljenje napredovalega srčnega popuščanja s skeletnimi mioblasti in iščejo ustrezneješe vrste zarodnih celic za obnavljanje srčne mišice. (vir: Eur Heart J 2008; 29: 1386-96) Intenzivno zniževanje ravni krvnega sladkorja ni prineslo pričakovangea zmanjšanja srčno-žilnih zapletov V dveh velikih razsikavah ACCORD in ADVANCE, ki sta primerjali zaplete sladkorne bolezni pri standardnem in intenzivnem zdravljenju sladkorne bolezni, z intenzivnim zniževanjem ravni krvnega sladkorja in posledičnim znižanjem glikoziliranega hemoglobina na manj kot 7% niso dokazali pričakovanega zmanjšanja srčno-žilnih zapletov. Raziskavo ACCORD so celo predčasno končali, ker so intenzino zdravljeni bolniki umirali pogosteje od standardno zdravljenih. Krvni sladkor je treba pri sladkorni bolezni uravnavati skrbno, a ne preveč agresivno. (vir: N Engl J Med 2008; 358: 2545-59; 2560-72) Barvanje las povečuje tveganje za nastanek ne-Hodgkinovega limfoma Dolgoletno barvanje las pri ženskah povečuje tveganje za ne-Hodgkinov limfom (maligno neoplazmo limfatičnega tkiva) za približno 30%. Zanimivo je, da so temne barve za lase bolj škodljive kot svetle. Raziskovalci si bodo prizadevali natančneje ugotoviti, kako je tveganje povezano s časom uporabe barvil in kako z genetsko dovzetnostjo za limfom. (vir: Am J Epidemiol 2008; 167: 1321-31) Si Mercator / "V popolnem notranjem ravnovesju." £ko izdelki Zdravo življenje. Linija izdelkov Zdravo življenje ponuja vedno več ekoloških izdelkov, ki ustrezajo kriterijem ekološke pridelave in predelave: • pridelana in predelana so brez GSO (gensko spremenjenih organizmov); • niso bila podvržena ionizirajočem sevanju: • vsebujejo najmanj 95% sestavin kmetijskega izvora iz ekoloških kmetijskih pridelkov oz. živil, • vsebujejo največ 5% sestavin iz snovi navedenih v pravilniku; • njihova pridelava in predelava je bila podvržena kontroli; • spremljajo jih dokumenti v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil. Določeni eko izdelki so na voljo le v sezoni. Večji izbor Eko živil nudijo vsi Mercatorjevi Hipermarketi po Sloveniji. Naročite lahko tudi preko Mercatorjeve internetne prodaje na www.mercator.si Eko jabolčni sok ll Bio rdeča pesa 670 g Bio ekstra deviško olivno olje 750 ml Naredite nekaj dobrega zase zdravo življenje 22 ZA SRCE PREDSTAVLJAMO Helen Brooke Taussig Boris Cibic Sociološka struktura družbe se je v zadnjih dveh stoletjih, zlasti v deželah Evrope in v ZDA, hitro spreminjala. Spremenile so se mnoge navade in tradicije, ki so jih družbe gojile in ohranjale skozi več stoletij. Med njimi je bil tudi vpis mladih deklet na visoke šole, predvsem na medicinske fakultete. Pri listanju literature sem zasledil podatek, da se je v ZDA po neštetih zapletih kot prva uspela vpisati na medicinsko fakulteto v New Yorku študentka Elizabeth Blackwell in tam leta 1849 diplomirati za doktorico medicine. Podoben podatek bi verjetno dobil tudi za Evropo. Zato ne preseneča ugotovitev, da na seznamu slovitih zdravnikov in raziskovalcev XVIII. in XIX. stoletja še ni imen zdravnic ali raziskovalk. Morda je bila med prvimi. Helen Brooke Taussig Dr. Helen Brooke Taussig se je rodila leta 1898 v mestu Cambridge (Massachussets) kot četrti, zadnji otrok. Oče Frank W. Taussig je bil priznan ekonomist in profesor na Harvardski univerzi. Mati Edith Guild, intelektualka, je skrbela za vzgojo otrok. Umrla je za tuberkulozo, ko je bila Helen stara 11 let. Ko je še obiskovala osnovno šolo, je tudi Helen zbolela za tuberkulozo, ki jo je zavrla v razvoju in rasti, in je bila vzrok za njen pogosten izostanek od pouka ter za slabe učne uspehe. Zato se je po materini smrti oče posebno zavzel za vzgojo hčerke Helen, tudi zaradi njene prirojene disleksije (nevrološka bolezen, pri kateri bolnik težko prebere in razume, kar je prebral). Pri vzgoji Helen je sodeloval tudi stari oče, zdravnik s širokim znanjem biologije in zoologije. Morda jo je celo on navdušil za študij medicine. Helen je bila gracilne konstitucije in je že v mladosti začela postajati vedno bolj naglušna. Srednjo šolo je končala z uspehom, zelo uspešna je bila pri igri tenisa in v plavanju. Rasla je v času, ko so redke medicinske fakultete sprejemale dekleta, češ da je študij medicine prezahteven za dekleta, in da zdravniški poklic ni primeren za ženske. Povrh vsega so na nekaterih fakultetah upoštevali tudi stališče študentov, ki v svojih vrstah niso želeli imeti kolegic. Dr. Taussigova je premagala vse ovire in leta 1927 z veliki uspehom diplomirala kot zdravnica na Univerzi Johns Hopkins v Baltimoru (Maryland). Ko je kmalu za tem na isti Univerzi kandidirala za delo na oddelku za notranje bolezni odraslih, je bila zavrnjena. Na delo jo je sprejel prof. Edwards A. Park, predstojnik pediatričnega oddelka v isti bolnišnici, ki je ravno ustanavljal oddelek za otroke s prirojenimi srčnimi napakami. Delovno mesto je dr. Taussigova sprejela z velikim navdušenjem, saj so jo že za časa študija zelo zanimali otroci s prirojenimi srčnimi napakami s prisotno modrikavostjo kože, t.i. »blue babies« ali po domače »plavčki« »Plavčki« dr. Taussigove Na svojem delovnem mestu je bila dr. Taussigova zelo uspešna in leta 1930, po treh letih dela, ji je bilo zaupano mesto predstojnice oddelka, na katerem je ostala do svoje upokojitve leta 1963. Nasprotno od pričakovanega, jo njena vedno hujša naglušnost ni posebno motila pri delu s srčnimi bolniki, pri katerih je pri poslušanju srca potreben dober sluh. Zelo se ji je izostril otip in je zmogla postaviti diagnozo bolezni že s polaganjem prstov na prsni koš otročička. Izurila se je tudi v vrednotenju rentgenskih slik, tedaj nove preiskave srca, pljuč in prsnega koša. Za komuniciranje z Za srce 'september 2008 ljudmi si je pomagala s primitivnimi slušnimi pomagali in z opazovanjem gibov ustnic sogovornikov. Dr. Taussigova je pri svojem opazovanju otročičkov kmalu ugotovila razliko preživetja posameznih »modrikastih« otrok in se začela poglabljati v študij ene hujše oblike bolezni t.i. »Fallotove tetralogije« pri kateri so v srcu prisotne štiri napake. Z leti študija je prišla na misel, da bi verjetno otročičku pomagala posebna operacija, ki bi povečala pretok krvi v pljučih, in ki je do tedaj še ni poizkusil noben kirurg. Pri študiju ji je zelo pomagal kirurški tehnik Vivien Thomas, ki ji je asistiral pri operacijah na živalih. O svojih zamislih je sproti poročala dr. Alfredu Blalocku, oddelčnemu kirurgu, in ga dne 29. novembra 1944 končno pripravila za tvegan operativni poseg pri drobni, enajstmesečni deklici, »plavčici« s Fallotovo tetralogijo. Dr. Blalock in dr. Taussigova sta se oddahnila, ko se je že med operacijo, po doseženem večjem pretoku krvi v pljuča, pri otročičku začela zmanjševati modrikavost kože. Operacija je dobila naziv »Blalock-Taussig shunt« in odprla novo ero v zdravljenju prirojenih srčnih napak pri »plavčkih«. Operacija je deklici podaljšala življenje za nekaj mesecev, vendar je bolezen napredovala in deklica je umrla, ko so ji skušali z operacijo pomagati drugič. Operacija se je izkazala kot veliko odkritje v medicini, ki je dr. Taussigovi prinesla priznanje kot ustanoviteljica pediatrične kardiokirurgije. Prvi operaciji so sledile še druge in leto kasneje sta Dr. Taussigova in Dr. Blalock v strokovnem ameriškem časopisu objavila rezultate operacij. Deležna sta bila visokih priznanj strokovnih krogov, družbenih in političnih organizacij v ZDA in v svetu. Dr. Taussigova je bila najbolj ponosna na odlikovanje “medalja svobode”, ki ji jo je podelil predsednik ZDA Lyndon Johnson, in na francosko odlikovanje “Chevalier Légion d`honneur”. Pogrešala je le izvolitev v Narodno akademijo umetnosti in znanosti, v katero je bil izvoljen Dr. Blalock. Leta 1959 so jo izvolili za redno profesorico na univerzi in leta 1965 za predsednico združenja kardiologov ZDA, kar je bilo za vse zdravnice, naj se sliši še tako nenavadno, velika pridobitev in priznanje. Ko navajamo zasluge dr. Taussigove, ne smemo prezreti njenega velikega vpliva, da Ameriška administracija za hrano in zdravila (FDA) leta 1962 ni odobrila uvoz talidomida, nemškega zdravila za lajšanje bolečin, za katerega se je kasneje pokazalo, da je povzročilo prirojene okvare okončin, ki jih imenujemo “fokomelija”. Dr. Tausigova je umrla v avtomobilski nesreči, 21. maja 1986, tri dni pred 88. rojstnim dnem. V počastitev prispevka dr. Taussigove k napredku medicine in zdravljenju otrok s prirojenimi srčnimi napakami sta Univerza Johns Hopkins v Baltimoru (Maryland - ZDA) in Univerza v Gőttingenu (Nemčija) po njej poimenovali njuni pediatrični kliniki. V SRCE IN ŠPORT 23 ZA SRCE Vadbena enota – sestava posameznega »treninga« rekreativcev Janez Pustovrh S športno vadbo se ukvarjamo zaradi doseganja različnih ciljev. Pri vrhunskih športnikih je v ospredju vrhunski rezultat oziroma medalja na največjih tekmovanjih, medtem ko se s športno rekreacijo ukvarjamo zaradi ohranjanja zdravja, dobrega počutja, doseganja primerne telesne teže itd. Športna vadba naj bi bila organiziran in kontinuiran proces, ki je sestavljen iz posameznih vadbenih enot. V tekmovalnem oziroma vrhunskem športu posamezni vadbeni enoti pravimo trening. Ne glede na to, ali gre za tekmovalni ali športno rekreativni vidik priprave udeležencev, je v obeh primerih posamezna vadbena enota sestavljena iz identičnih sestavin. Struktura vadbene enote zajema tri bistvene sestavne dele: uvodni, glavni in sklepni del. Uvodni del – ogrevanje Uvodni del je namenjen uvajanju organizma za delovanje v predvideni vadbeni enoti, še zlasti za pripravo na izvajanje obremenitev, ki bodo sledile v centralnem delu. Ponavadi traja od deset do petnajst minut, odvisno od vrste in stopnje intenzivnosti dela v glavnem delu ter temperature okolja, v katerem vadimo. Ločimo splošno in posebno ogrevanje. Najprej opravimo splošno, ki je podlaga vsem športnim zvrstem in s katerim celostno vplivamo na organizem. Ponavadi izberemo hojo in lahkotni tek skupaj s kompleksom gimnastičnih vaj za splošno ogrevanje. Pri posebnem ogrevanju pa z izbranim kompleksom gimnastičnih vaj še bolje ogrejemo tiste mišične skupine in sklepe, ki bodo pri vadbi še posebno obremenjeni. Pojav prvega postopnega znojenja je znamenje, da je organizem ustrezno ogret in pripravljen na glavni del vadbene enote. Pri športu ne smemo podcenjevati pomena ogrevanja organizma. Z njim na podlagi povečane stopnje metabolizma postopno dvignemo na višjo raven delovanja vse organe oz. organske sisteme organizma. Tako zmanjšamo možnost pojavljanja poškodb v nadaljevanju vadbe, ko jo ponavadi stopnjujemo po obsegu in intenzivnosti napora. S tem zmanjšujemo možnosti pojavljanja poškodb mišic, vezi, sklepnih ovojnic in drugih tkiv organizma. Visokointenzivna vadba takoj po mirovanju ustvarja poleg povečanega tveganja za poškodbe v organizmu tudi nesorazmerje med takojšno zmožnostjo preskrbe organizma po energijskih zahtevah (prenos kisika in energijskih snovi v tkiva) in odstranjevanjem stranskih produktov presnove (ogljikov dvokis in laktati). Posledica tega je pojav zmanjšane delovne sposobnosti in predčasne utrujenosti. S prilagojeno in stopnjevano telesno dejavnostjo povzročimo v organizmu, v primerjavi z mirovanjem, veliko sprememb. V uvodnem delu izvajamo predvsem aerobne dejavnosti, zato je potreba po kisiku večja. Na podlagi stopnjevane vzdraženosti dihalnega centra se povečata globina in frekvenca dihanja, s tem pa tudi skupna poraba kisika v organizmu. Zvišuje se frekvenca srčnega utripa, s tem pa tudi utripni in minutni volumen srca. Izboljšajo se možnosti za transport kisika po krvi in njegov prehod do delujočih mišičnih celic. S tem se poveča količina krvi v delujočih mišicah in poviša temperatura, v kateri delujejo. Mišice postanejo bolj elastične in tako manj dovzetne za poškodbe. Uspešno ogrevanje vpliva na manifestacijo motoričnih sposobnosti pri človeku. Tudi na podlagi impulzov iz receptorjev lokomotornega aparata se poveča delovna sposobnost višjih delov centralnega živčnega sistema, s čimer se izboljšuje prevodnost živčnih impulzov. Izboljša se koordinacija gibov, zaradi usklajene in hitrejše mišične kontrakcije in relaksa-cije postajajo gibi natančnejši, hitrejši in močnejši. Z ogrevanjem se v organizmu postopno sprožijo tudi procesi ustrezne termo-regulacije. Med povečanim naporom morajo biti mehanizmi za oddajanje odvečne toplote že popolnoma vključeni, drugače se lahko temperatura telesa preveč poviša. Z ustrezno termoregulacijo vplivamo tudi na varovanje organizma pred preveliko izgubo vode Za srce 'september 2008 24 ZA SRCE SRCE IN ŠPORT in elektrolitov. Nezanemarljiv je tudi psihološki učinek ogrevanja. Z njim se ponavadi stopnjuje motivacija za delo, medtem ko se pri vrhunskih športnikih pred tekmovalnimi nastopi tako lahko zmanjšujeta napetost in trema. Glavni del vadbene enote V tem delu skušamo uresničiti glavne cilje vadbene enote. Je časovno najdaljši del vadbene enote oziroma treninga in naj ne bi trajal manj kot trideset minut. S poudarkom na razvoju posameznih zvrsti vadbe (tehnična, motorična, taktična) poskušamo uresničevati glavni cilj vadbe. Tako je lahko v ospredju razvoj tehnike (npr. učenje nekega tehničnega elementa, odpravljanje tehničnih pomanjkljivosti pri visoki intenzivnosti dela,…), razvoj določene motorične sposobnosti (npr. razvoj dolgotrajne vzdržljivosti pri določeni športni panogi) oziroma smiselna kombinacija razvoja več sposobnosti na isti vadbeni enoti (npr. razvoj osnovne koordinacije in gibljivosti) ali celo več zvrsti vadbe v isti vadbeni enoti (npr. tehnična, taktična priprava…). V tem primeru naj bi bila vadba na začetku posvečena razvoju tehničnega znanja, taktiki, koordinaciji in gibljivosti. Šele nato naj bi sledila vadba hitrosti in moči. Zadnja po zaporedju se ponavadi vadi oziroma trenira vzdržljivost. Vadba vzdržljivosti zahteva razmeroma veliko časa, zato se večinoma pojavlja kot samostojni cilj vadbene enote. Pri učenju tehnike je potrebna velika koncentracija, zato jo izvajamo v začetku glavnega dela, ko je organizem še spočit. V glavnem delu lahko uporabljamo samo eno sredstvo vadbe (npr. kolesarjenje) oziroma smiselno kombiniramo uporabo več sredstev (npr. kolesarjenje in plavanje). Z določenimi sredstvi vadbe želimo razvijati predvsem vzdržljivost kot eno izmed motoričnih sposobnosti. Poznamo različne metode, s katerimi lahko razvijamo vzdržljivost. Pri teku po suhem in na smučeh je najobičajnejša metoda kontinuirane obremenitve, imenovana tudi distance training (delo traja od trideset minut do nekaj ur, intenziteta dela je na nizki stopnji, primerni so lahki, rahlo valoviti tereni). Pomemben podatek v glavnem delu vadbene enote je količina vadbe, ki naj bi jo posameznik opravil. Pri teku, na primer, lahko količino vadbe nadzorujemo na podlagi pretečenih kilometrov ali na podlagi časa, porabljenega za tek. Pri razvoju moči količino opravljenega dela evidentiramo na podlagi skupne mase premaganega bremena, če to ni mogoče, pa na podlagi števila ponovitev pri vadbi (npr. števila počepov, sklec, zgibov, …). Tudi intenzivnost vadbe je ena od pomembnih količin v procesu športne vadbe, ki določajo obremenitev. Pri vzdržljivostnih športnih panogah (atletski tek, smučarski teki, plavanje, kolesarjenje….) za določanje intenzivnosti vadbe uporabljamo fiziološko mero frekvenco srčnega utripa. Pogosto se ta mera izraža relativno, tako da se uporablja za mero delež (%) frekvence srca med naporom glede na največjo dejansko doseženo ali teoretično maksimalno frekvenco. Če želimo z vzdržljivostno športno dejavnostjo predvsem vplivati na regulacijo naše telesne teže (oksidacija maščob kot vira energije), potem bomo našo dejavnost izvajali v območju med 60 in 70 odstotki maksimalne srčne frekvence. Tisti, ki želijo izboljšati svojo sposobnost aerobne vzdržljivosti, bodo pri vadbi posegali predvsem v območje med 70 in 80 odstotki maksimalnega srčnega utripa. Naprednejši pa bodo višje cone (preko 80 odstotkov srčne frekvence) vadbe občasno izkoriščali predvsem za pripravo na tekmovalni nastop. Maksimalna srčna frekvenca, aerobni in anaerobni prag so pri vsakem posamezniku določeni individualno. Najzanesljivejše podatke o teh parametrih dobimo s t.i. laboratorijskim testiranjem. Uspešno kontrolo intenzivnosti obremenjevanja v procesu vadbe lahko dosežemo z uporabo merilnikov srčnega utripa. Pri vrhunskih športnikih se za kontrolo intenzivnosti naprezanja v procesu treniranja pogosto uporablja tudi merjenje vsebnosti laktata v krvi. Sklepni del - umirjanje organizma V tem delu vadbene enote organizem postopno vrnemo v umirjeno stanje z zmanjševanjem intenzivnosti pri vadbi. Srčni utrip se postopno vrne na raven utripanja v mirovanju. V odvisnosti od glavnega dela izbiramo tudi ustrezna sredstva. V vsakem primeru izvajamo dejavnosti z nizko intenzivnostjo naprezanja z namenom regeneracije organizma. Izvajamo tudi lažje raztezne in sprostilne gimnastične vaje. Po vadbi oziroma treningu je zelo priporočljiva tudi masaža, sproščeno plavanje ali obisk savne. Tako se doseže hitrejša in kakovostnejša regeneracija organizma do naslednje vadbene enote. V Za srce 'september 2008 IZLETNIŠKO SRCE 25 ZA SRCE Grad na Goričkem Ksenija Gider Na Goričkem, mehko oblikovanem peščenem svetu skrajno severovzhodne Slovenije, lahko obiskovalec v polnosti doživi večstoletno sožitje človeka z naravo, v harmonično oblikovani in razgibani kulturni krajini. Kot krona se v enem od najstarejših naselij Goričkega razteza največji grad Slovenskem, ki ima toliko sob, kot je dni v letu. na Gričevnata krajina Goričkega je nastala na dnu nekdanjega Panonskega morja in je bila naseljena že v pradavnini. Ljudje so jo do današnjih dni kultivirali tako, da je videti kot mozaik, sestavljen iz vinogradov (po domače goric), sadovnjakov, travnikov in s številnimi kulturami poraslimi njivami, ki se usklajeno dopolnjujejo z naselji, zaselki in posameznimi kmetijami. Na slabo rodovitni zemlji sta bili potrebni skromnost in modrost umnega izkoriščanja zemlje, sonca in padavin, ki jih je tod zelo malo. Še vedno pa je dovolj prostora za najrazličnejše živali in rastline. Že po tradiciji ima skoraj vsak kmet vsaj majhen vinograd, kjer pridela »svoje« vino. Tu in tam je še ohranjena stara kmečka arhitektura, tudi nekatere obrti, ki so sicer že utonile v pozabo. Popotnika pričakujejo stari mlini, starodavne, s slamo krite domačije ter številne evangeličanske in katoliške cerkve. Modriž – plevel ali cvetica v žitu (Foto: Kristjan Malačič) Krajinski park Goričko Oktobra 2008 bo mininilo pet let, odkar je slovenska vlada razglasila zavarovano območje narave pod imenom Krajinski park Goričko, v velikosti 462 km2. Je del tri-deželnega parka Goričko-Raab-Őrség, kjer se prepletajo kulture treh narodov, podobe treh krajin in vplivi treh podnebij. Območje je daleč od hrupnih civilizacijskih tokov in kot nalašč za oddih med oblimi griči, cvetočimi travniki, mešanimi gozdovi in senčnimi potoki. Za strokovno vodenje po številnih gozdnih učnih in drugih tematskih poteh se lahko obiskovalci obrnejo na vodnike Krajinskega parka Goričko ali lokalne vodnike. Lendavsko jezero (Foto: Kristjan Malačič) Grad na Goričkem »Kurje oko kokoške Slovenije« (kaj pa če je petelin?) Grad, leži v severozahodnem delu Goričkega in je eno največjih ter najstarejših naselij na Goričkem. Njegov zgornji del leži na bazaltni vzpetini ob srednjeveškem gradu. V spodnjem delu naselja je strnjeno jedro, ki se imenuje Pörga, z vsemi pomembnejšimi objekti. Malo izven naselja je kamnolom vulkanskih kamnin, bazaltnih in andezitnih tufov. Tretji del sestavljajo številni zaselki, kot so Kaniža, Majcov breg, Bežanova graba in drugi, posejani po slemenih ali po goričko »vrejih«. Prav v teh dneh praznujejo osemstoto (800.) obletnico prve omembe kraja, ki se je sprva imenoval Lyndwa, kasneje pa so ga spremenili v Gornjo Lendavo. Obsežno grajsko poslopje je bilo povod, da se je naselje po letu 1952 preimenovalo v Grad. Več stoletij je bil Grad upravno središče Goričkega in dolgo časa tudi Ravenskega. Grad Grad Na eni od bioenergetsko najbolj pozitivnih točk Slovenije stoji najobsežnejše grajsko poslopje pri nas. Viri ga prvič omenjajo leta 1275, čeprav je grad obstajal že leta 1208 in sodeč po zadnjih izkopavanjih, še kakšno stoletje prej. V zasnovi se razkrivajo elementi srednjeveškega grajskega jedra, celota pa kaže baročno podobo. Ima tudi ogromne kleti in ječe. Najlepši del grajskega kompleksa je bil na jugozahodni strani, kjer se je nekoč bohotil stanovanjski del, s stekleno teraso ter cvetličnim vrtom z ribnikom in vodnjakom. Zadnje dozidave gradu so bile po turških vpadih in nemirih. Za srce 'september 2008 26 ZA SRCE IZLETNIŠKO SRCE Gorički zaselek (Foto: Kristjan Malačič) Takrat so si zemljiški gospodje postavili udobnejše domovanje za prijetnejše življenje z zabavišči in lovnimi področji. V 19. in 20. stoletju so si grajski lastniki uredili nadstropni loži v zunanjem pročelju južnega trakta med kapelo in zahodnim okroglim stolpom. Iz sončnega zavetja lož, ki spominjata na arhitekturo podeželskih vil, so uživali v razgledu. Zunaj grajskega poslopja je še v skalo vklesan vodnjak, kjer je v hladu gostih krošenj in ozke dolinice čutiti tudi »hladni in mračni« občutek takratnega življenja. Mogočni grad obdaja drevesno zelo bogat angleški park platan, rdečih bukev, tulipanovcev (med najstarejšimi v Sloveniji), sofor, gledičevk, ceder in drugih drevesnih vrst, ki so zaradi svoje starosti mogočna drevesa. Na graščino se nanaša cela vrsta legend. Po eni naj bi neki graščak vsako noč v letu spal v drugi sobi. Na obronkih zaselka Kaniža je grobnica grajskih velikašev, imenovana Kripta, ki je služila pokopu grajskih velikašev. Grajsko poslopje zadnja leta postopno obnavljajo. V njem sta sedež Krajinskega parka Goričko in informacijsko središče ter poročna dvorana, delavnice domače obrti (črna kuhinja, žganjekuha, tkalstvo, zeliščarstvo, lončarstvo, kovaštvo in kolarstvo), urejen pa bo tudi muzej, kjer bo razstavljena zbirka iz gradu in okolice. Grad Grad (Foto: Stanka Dešnik) Zanimivosti v okolici Sredi borovo-bukovih gozdov blizu naselja Trdkova stoji Tromejnik, piramidasti mejni kamen iz leta 1924. Vsaka stran piramide nosi grb ene izmed mejnih držav, ki se tukaj stikajo: Slovenije, Avstrije in Madžarske. Mejnik spominja na leta razdelitve avstro-ogrske monarhije in priključitev Prekmurja k Sloveniji po trianonskem sporazumu iz leta 1919. Do spomenika je urejena okoli 2,5 km dolga gozdna učna pot, tako da si lahko ob njej ogledamo rastline in živalske vrste tega dela Goričkega. Nad zaobljenimi, povečini od 250 do 300 m visokimi slemeni, se tu in tam dvigajo višji vrhovi, kot so Sotinski breg, Kugla, s 418 metri najvišja točka Goričkega (razgledni stolp), in Srebrni breg s 404 m n.m.v. Obiskati velja tudi Ledavsko jezero, največje prekmursko jezero, ki je v bistvu večnamenski vodni zadrževalnik. Življenjsko vodno okolje privablja ptice selivke, ki tukaj počivajo na svoji selitveni poti, sicer pa tukaj gnezdijo bičje trstnice, rečni in trstni cvrčalec, kobiličar ter druge obvodne in vodne ptice. Na številnih električnih drogovih in redkih starih dimnikih gnezdijo bele štorklje, ki so simbol Prekmurja. Štorklja (Foto: Stanka Dešnik) Dostopi: Vlak: redni potniški vlak Ljubljana – Murska Sobota – Budimpešta, postaje Murska Sobota, Mačkovci, G. Petrovci, Šalovci, Hodoš (spletna stran: www.slo-zeleznice.si ). Avtobus: redne linije iz Murske Sobote v skorajda vse kraje na Goričkem in grad Grad (spletna stran: www.apms.si). Av to : z regionalne ceste v Černelavcih ali Mačkovcih ter s ceste Gederovci-Rogaševci z odcepom blizu Pertoče. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na naslov: Javni zavod Krajinski park Goričko Telefon: 02 551 88 60, www.park-goricko.org v ■i Za srce 'september 2008 NOVICE 27 ZA SRCE Lek je omogočil nakup 70 reanimacijskih kovčkov Pri osebah, ki so prenehale dihati, ali se jim je nenadoma zaustavilo delovanja srca, moramo čimprej začeti s postopkom oživljanja (reanimacijo), ki zajema masažo srca in umetno dihanje, usposobljene medicinske ekipe pa takemu bolniku pomagajo še z zdravili in uporabo defibrilatorja. Pri človeku, ki je doživel srčni zastoj, je nujno potrebno takoj začeti s temeljnimi postopki oživljanja, saj so lahko posledice usodne in nepopravljive. Da bi znali pravilno pomagati, je znanje o oživljanju in prvi pomoči treba redno osveževati, kar ne velja le za laike, temveč tudi za zdravstvene delavce. V Leku že vrsto let pomagajo zdravstvenim domovom po vsej Sloveniji pri izvedbi tečajev reanimacije, na katerih zdravniki in medicinske sestre redno obnavljajo svoje znanje prve pomoči in oživljanja. Prav ustrezno znanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev ter hitro ukrepanje najbolj pripomoreta k uspešnemu oživljanju bolnikov v kritičnih trenutkih, ko se bolniku zaustavi delovanje srca in preneha dihati. Pomembno je, da imajo ustrezno usposobljeni strokovnjaki vedno na voljo tudi ustrezno opremo. V sodelovanju z urgent-nimi zdravniki se je tako porodila ideja, da Lek vsem slovenskim zdravstvenim domovom pomaga zagotoviti, da bodo lahko imeli reanimacijski kovček s pripomočki vedno pri roki. V letošnjem letu so zato v Leku začeli z dobrodelno akcijo, ki so Reanimacijski kovček za življenje jo poimenovali Darilo življenju. V okviru akcije bodo zdravstvenim domovom oz. njihovim urgentnim službam po vsej Sloveniji ponudili možnost, da z Lekovo pomočjo kupijo nov, sodoben reanimacijski kovček. Za nakup kovčkov so namenili 70.000 evrov, saj želijo na ta način poskrbeti da bodo ustrezno izobraženi in usposobljeni strokovnjaki imeli na voljo tudi ustrezno opremo, da bodo lahko rešili čimveč življenj. V DRUŠTVENE NOVICE Nagradna akcija člani pridobivajo nove člane Spoštovane članice in člani! kupaj smo močnejši, skupaj lahko premagamo še več ovir. S Zato se je vodstvo društva odločilo za nagradno akcijo »Člani pridobivajo nove člane«. Vsak član, ki bo v letu dni pridobil deset ali več novih članov, se bo potegoval za lepe nagrade. Na obrazec pristopne izjave, ki jo najdete v tej številki revije, dostopna pa je tudi na spletni strani in na sedežu društva, v ustrezno okence vpišite svoje ime in obrazec, seveda izpolnjen, oddajte ali pošljite v vašo podružnico ali na naslov, ki je na pristopni izjavi. V Donacija podjetja Lek za boljše delovanje društva Pridobivanje in racionalna poraba sredstev so temeljnega pomena za delovanje nevladnih organizacij. Za čim bolj racionalno delo pa je vedno bolj pomembna tudi tehnološka opremljenost. Ni potrebno posebej poudarjati, kako je delo brez računalnika danes praktično že nemogoče. Podatke, ki jih zmore obdelati zmogljiva elektronika, bi več oseb obdelovalo dolge tedne in mesece. Ker pa so zmogljivi računalniki danes tudi dokaj dragi, smo v društvu zelo veseli, da nas je podjetje Lek, član skupine Sandoz, obdarilo kar s tremi takimi pridobitvami. Za donacijo se podjetju Lek zahvaljujemo v imenu naših članov, ki jim bomo z novo opremo lahko nudili še boljše storitve. V Za srce 'september 2008 28 ZA SRCE DRUŠTVENE NOVICE PODRUŽNICA LJUBLJANA Vabilo k sodelovanju pri dejavnostih podružnice Ljubljana P odružnica Ljubljana vabi člane, da se pridružijo njeni ekipi. Pokličite na telefon 01/2347550 ali 01/234 75 55, povejte svoje ime in priimek, kontaktne podatke ter področje, kjer želite sodelovati (na primer: pridobivanje članov, vodenje pohodov, sodelovanje pri akcijah, ...). Povejte nam tudi, česa si želite, potrudili se bomo za vas! Prisrčno vabljeni k sodelovanju. V XV. Kolesarsko-pohodniška prireditev Za srce D ruštvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je v soboto, 7. junija 2008, priredilo tradicionalno, že XV. kolesarsko - pohodniško prireditev Za srce. Prireditev je bila športno-preventivnega pomena, namenjena telesni dejavnosti kot enemu glavnih dejavnikov za zdravje srca in ožilja. Tudi letos, kot mnogo let doslej, smo k sodelovanju povabili vse kolesarje in rekreacije željne ljudi, da se nam pridružijo na tej prireditvi in s tem naredijo nekaj za svoje zdravje in morda tudi v premislek tistim, ki se tovrstnih športnih prireditev še ne udeležujejo. Ob deveti uri zjutraj so vsi zbrani rekreativci, pod vodstvom Kolesarskega društva Rog, pričeli z poganjanjem pedal po 17 kilometrov dolgi trasi, ki se je pričela pred Osnovno šolo Vrhovci. Trasa se je nadaljevala do Pograjskega doma v Polhovem Gradcu, kjer so kolesarje pričakali učenci Osnovne šole Polhov Gradec in jim ponudili vodo. Od Pograjskega doma so udeleženci pot nadaljevali peš, mimo zaselka Setnica do cerkve Svete Uršule, kjer so prejeli žig za doseg ciljne točke. Nato so se vrnili do svojih koles in se vrnili nazaj do Osnovne šole Vrhovci. Tu so si imeli možnost izmeriti vrednost krvnega tlaka, se poučiti o zdravih življenjskih smernicah in se pogovoriti s primarijem Cibicem, kardiologom. Ko so se vrnili vsi udeleženci, so bili deležni nagovora predstavnika društva Franca Zalarja, kolajn in manjših pozornosti. Kuharice Osnovne šole Vrhovci so udeležence pričakale z izvrstno pripravljeno joto, sadjem in vodo, ki so športnikom povrnile moči. Ves čas prireditve je bilo poskrbljeno za varovanje na cesti s strani pristojnih organov, prav tako je nad kolesarji bedela medicinska ekipa in spremstvo reševalnega vozila, saj je bila želja vseh, da se prireditev konča brez nepotrebnih poškodb ali drugih težav. Tako se je tudi končala… v športnem duhu in z nasmehi na obrazih vseh. V Monika Kozjek PODRUŽNICA ZA GORENJSKO Delavnice zdrave prehrane – pripravite si zdrav obrok VBiotehniškem centru Naklo za člane Društva za zdravje srca in ožilja pripravljamo sklop delavnic v okviru programa Zdrava prehrana za zdrav način življenja. Delavnice Konzerviranje sadja in vrtnin, Polnozrnati izdelki v zdravi prehrani, Jedi iz kaš ter Spoznavanje zelišč in njihova uporaba bodo izvedene v septembru oz. oktobru in tako sovpadale s svetovnim dnem srca, ki ga praznujemo 28. septembra. Udeleženci boste na delavnicah izvedeli, katere sestavine so primerne za pripravo zdravih jedi. Spoznali boste piramido zdrave prehrane, ki nam pomaga izbrati zdravo hrano po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije. Izvedeli boste, katera živila povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni, se naučili ločevati živila glede na glikemični indeks ter izračunati hranilno vrednost posameznih jedi. Za zdravje imajo velik pomen tudi vitamini, vlaknine in antioksidanti, ki jih dnevno užijemo predvsem s sadjem in zelenjavo. Če želimo, da sadje in zelenjava tudi med toplotno obdelavo ohranita čim več za zdravje koristnih snovi, je potrebno poznati pravilne postopke obdelave ter fizikalno-kemične spremembe, ki pri tem nastajajo. Člani društva za zdravje srca in ožilja pa na naših delavnicah ne boste deležni le teorije. Na vsaki delavnici se boste naučili tudi pripravljati različne jedi oz. izdelke in prejeli literaturo z recepti. Na delavnici Konzerviranje sadja in vrtnin boste spoznali zdrave načine podaljševanja obstojnosti sadja in zelenjave. Naučili se boste pravilno pripraviti sadne in zelenjavne shranke (marmelade, džeme, želeje, kompote, sirupe, jušno zelenjavo, kislo vloženo zelenjavo, ajvar, pelate …) ter izvedeli, zakaj sadje in zelenjava med obdelavo porjavita, in kako to preprečimo. Izdelki iz celega žitnega zrna so veliko bolj zdravi od predelanih izdelkov oz. tistih iz bele moke. Ker niso obdelani, imajo veliko več vitaminov, mineralov in vlaknin, zaradi katerih boste bolj zdravi in polni energije. Na delavnici Polnozrnati izdelki v zdravi prehrani se boste naučili pripraviti različne izdelke iz polnozrnate moke (na primer polnozrnati kuskus v solati, palačinke iz polnozrnate moke, polnozrnate testenine, cmoke, štruklje, piškote, jagodne zalogajčke, kruh, žemljice, zavitke, kukije, potico, pirine kroglice …). Kaše so pomemben vir energije za zadovoljitev dnevnih potreb Za srce 'september 2008 DRUŠTVENE NOVICE 29 ZA SRCE organizma. Predstavljajo bogat vir prehranskih vlaknin, pa tudi vitaminov in mineralov. So lahko prebavljivo živilo, ki ga na različne načine vključimo v vsakodnevno prehrano. Udeleženci boste na delavnici Jedi iz kaš spoznali vrste kaš (proseno, ajdovo, ječmenovo, pirino) in se naučili pripraviti različne jedi (juhe, solate, samostojne jedi, priloge, sladice …). Že samo ime delavnice Spoznavanje zelišč in njihova uporaba nam pove, da se boste na njej seznanili z različnimi zelišči, njihovimi zdravilnimi učinki in njihovo široko uporabnostjo. Naučili se boste pripraviti razne zeliščne sirupe, zeliščne prelive in namaze ter jedi iz zelišč ter zelišča ustrezno konzervirati oz. shranjevati. Če vas je katera od delavnic pritegnila, ali pa morda kar vse, vas vabim, da nas pokličete na številko (04) 277 21 20 oz. 041 499 934 in oddate svojo prijavo, lahko pa nam tudi pišete na e-naslov: tina.kosir@guest.arnes.si ali se osebno oglasite v Centru. Veseli bomo vašega obiska. V Tina Košir Foto: Nada Šifrer PODRUŽNICA ZA SEVERNO PRIMORSKO Podružnica za Severno Primorsko bo praznovala Svetovni dan srca e v juniju, ko se zaradi poletnih počitnic zaključijo nekatere Ž dejavnosti podružnice, smo se na sestanku upravnega in nadzornega odbora odločili, da bomo eno soboto v septembru namenili praznovanju svetovnega dneva srca za članstvo sever-noprimorske podružnice, njihove družine in prijatelje. Izkušnje iz prejšnjih let nam bodo pri pripravi programa v pomoč. Osnovno vodilo vseh dejavnosti podružnice je izobraževanje in svetovanje ljudem, naj opustijo nezdrav način življenja in privzamejo navade, ki bodo njihovo zdravje ohranjale oz. ga povrnile. Za izpolnjevanje tega poslanstva ne smemo zamuditi nobene priložnosti, svetovni dan srca naj bo trenutek premisleka o številnih nalogah, ki so pred nami. Za naše člane, njihove družine, prijatelje in somišljenike, želimo tudi letos pripraviti zanimiv program na prostem, ki bo pritegnil k udeležbi čim več ljudi. Ne bo manjkalo gibalnih dejavnosti, zagotovo bo pohod nižje in višje zahtevnosti, nordijska hoja, prikaz osnov prve pomoči, delavnica »Gibanje za zdravje«, opravljali bomo meritve holesterola in krvnega tlaka, zanimiva bo praktična priprava, svetovanje in pokušina zdravih jedil, ponudniki malih merilnih aparatov za osebno rabo bodo predstavili svoje izdelke in svetovali, pa tudi pesem bo zazvenela. Nekaj trdnih sider je torej že dogovorjenih, gotovo boste spoštovani člani dodali še kakšno idejo, v kar največjem številu ste že sedaj vabljeni k druženju, povabili bomo tudi naše sponzorje, sorodna društva in prekmejno organizacijo Cuore amico. Podrobnejše podatke vam bomo sporočili osebno, pa tudi preko sredstev obveščanja. V Tjaša Mišček PODRUŽNICA ZA KOROŠKO Srčki na gozdni učni poti – Grašin – Muta Pohodniki koroške podružnice društva »Za srce« smo 23. avgusta 2008 vendarle uspeli obiskati Grašin nad Muto in vsak na svoj način v naravnem okolju združiti nekaj pomembnih življenjskih vsebin, kot so: turizem, rekreacija, vzgoja, naravoslovje, gozdarstvo in zgodovina. Dva načrtovana roka v mesecu aprilu sta zaradi letošnjega muhastega in nepredvidljivega vremena morala odpasti. Sedaj, ko se je tudi avgustovski načrt že podiral, sta gospoda Edvard in Ivan združila moči, in ko se je vreme le za hip uklonilo, smo lahko doživeli prijetno in nepozabno druženje v pristnem naravnem okolju. Svoj pohod – druženje smo začeli z ogledom ene najstarejših cerkvic na Slovenskem: »rotundo« sveti Janez Krstnik na Spodnji Muti. Cerkvica stoji ob izlivu rečice Bistrica v Dravo in pritegne pozornost mimoidočega s svojo okroglo ladjo ter lepo skodlasto streho z nadstrešnim stolpičem. Na svoji poti po Koroški in Štajerski naj bi jo leta 1052 posvetil sam papež Leon IX. Zgradba v današnji obliki ni nastala hkrati. Njen gradbeni razvoj se je pokazal ob sanacijskih in prezentacijskih delih. Kljub posvetitvi svetniku Krstniku, je prvotna funkcija svetišča nekoliko nejasna. Obravnavana cerkev je bila postavljena v kraju, kjer so pobirali mitnino. Nekdanjo slikovito lego je delno zabrisal nasip nove ceste in pozidava v njeni bližini. Sedanje svetišče je izgubilo videz rotunde, ker je bil na prostoru apside v začetku 14. stoletja dozidan izstopajoč gotski oltarni prostor. Gotska okna so nekdaj imela barvna stekla. Na tem prostoru smo se tudi seznanili z zgodovinskimi koreninami fužinarske Mute, ki je dobila ime po že omenjeni mitnici ob deželni meji med Koroško in Štajersko (Maut). Pohod po tako imenovani gozdni učni poti smo začeli pri Kovačiji Štruc ob robu gozda in nadaljevali ob opuščeni drevesnici po gozdni poti. Po krajšem vzponu smo prispeli do razgledne točke s pogledom na Muto, Radlje, Vuhred, Dravsko dolino in severno pobočje Pohorja s cerkvijo sv. Antona. Pot je postala vse ožja in do razvalin gradu smo se vzpenjali po ozki planinski stezi. Tako smo prispeli na vrh strmega hriba Grašin nad dolino Bistrice na višino 547 m, kjer so bamberški škofje ob koncu 12. stoletja sezidali grad za zaščito že omenjene mitnice. Med razvalinami smo občudovali Za srce 'september 2008 30 ZA SRCE DRUŠTVENE NOVICE sposobnost gradnje človeka preteklosti, ki je pred tisoč leti po načelu kamen na kamen zgradil zid, ki je trden še danes, in slutili nečloveško trpljenje malega človeka (sužnjev) ter tovorne živine pri prenašanju gradbenega materiala po strmini na vrh. Saj smo sami za vzpon, brez dodatne obremenitve, porabili kar nekaj energije. Več o gradnji in razvalinah gradu prikažeta panoja, kjer je predstavljen tudi zgodovinski opis nekdanjega gradu ter skica poteka celotne učne poti. Posebej nas je pritegnila tudi navpična kamnita stena, ki ščiti hrib z jugozahodne strani in predvsem mogočne bukve, ki so zrasle v nekdanjem razsežnem grajskem dvorišču. Na tem mestu smo pohodniki izvajali tudi naše običajne razgibalne vaje. Naš korak po učni poti je bil voden od stojišča do stojišča, ker je vsebina opisov - točk prilagojena danostim na terenu; od drevesnih vrst, grmovnic, gozda, živali, gozdnega bontona, do mišljenja o gozdu in dobrodelnih učinkov istega. Po ogledu grajskih ruševin smo pot nadaljevali po markirani pot na drugo stran hriba in jo zaokrožili po predvidenem načrtu. Za hojo po gozdni učni poti smo potrebovali dobri dve uri hoje. Po prehojeni poti se nam je pri-legel sproščen klepet. Polni prijetnih vtisov in zadovoljni smo pogledovali skozi okno, kajti vreme nam je prizaneslo le toliko, da smo se suhi vrni do varovalnega obroka. Organizatorjema prisrčna hvala za odlično pripravo in vodenje pohoda. V Stanko Kovačič DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA ZA MARIBOR IN PODRAVJE Na maratonu in po srčni poti Dva dogodka v sicer poletnem premoru delovanja Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje sta pritegnila pozornost javnosti in privabila k sodelovanju pri dveh športno rekreativnih akcijah: 30. turistično kolesarski maraton okoli Pohorja, ki ga že vsa leta odlično prireja mariborsko Kolesarsko društvo Branik; mariborsko Društvo za zdravje srca in ožilja pa je dobrodošel in zvezst so organizator, ter že tradicionalni preiskus telesne zmogljivosti na mariborski mestni Srčni poti. Na startu jubilejnega kolesarskega maratona okoli Pohorja se je 28. junija zbralo več kot 500 kolesarjev in kolesark z različnih koncev Slovenije, ki so se preizkusili na 30, 50, 80 in 150 km dolgi kolesarski poti, vsak pač po svoji presoji, glede na oceno telesne zmogljivost in pretekle izkušnje s tega maratona. Na startu je bil kajpada spet starosta mariborskega in slovenskega rekreativnega kolesarjenja Lojze Fajdiga, častni predsednik Kolesarskega društva Branik, ki je 6. julija dopolnil 89 let! »Kolesarjenje je moja ljubezen, in dokler bom lahko pritisnil na pedala, bo kolo moj vsakodnevni spremljevalec.« »Prvi, ki so se pojavili na startu, so bili tisti, ki so si izbrali najkrajšo progo. Med njimi je bila večina tudi pri mizi našega društva, kjer smo jim izmerili krvni tlak,« pravi podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje, Lojze Antončič. »Še več kolesarjev pa se je zgrnilo k mizi naše ekipe po končanem maratonu. Vsekakor so želeli izvedeti, kako jim bije srce potem, ko so premagali ta kolesarski napor.« Predsednik KD Branik, Bojan Horvat, zadovoljen z udeležbo in potekom maratona, je dejal, da se ljudje očitno vedno bolj zavedajo, da je rekreacija sestavni del življenja, in da sodi kolesarjenje med najbolj zdrave načine rekreacije. »Rekreativno kolesarjenje bomo morali še bolj popularizirati in prepričan sem, da bo število udeležencev te naše prireditve iz leta v leto večje.« Najstarejši udeleženec maratona je bil, kot smo že omenili, Lojze Fajdiga, najmlajši pa sedemletni Lucij Vrhovšek iz Maribora. Kolesarski maraton okoli Pohorja je že lepo uveljavljena in množična športno rekreativna prireditev, ki je v treh desetletjih privabila med 35 in 40 tisoč kolesark in kolesarjev. Glede na leotšnjo okroglo obletnico maratona so na cilju čakala kolesarje, ki so se že tridesetič udeležili te prireditve, posebna priznanja. Mariborsko društvo najmanj petkrat na leto v Mariboru in okolici povabi na preventivno zdravstveno akcijo - merjenje telesnih zmogljivosti po mednarodno priznanih merilih v hitri hoji na dva kilometra. To je test finskega Inštituta za telesno dejavnost, bolj poznanega pod imenom UKK, ki vzdržljivost izmeri na podlagi prehojenega časa, srčnega utripa, starosti in telesnega indeksa. Vodja meritev, prof. Lojze Fridl, ki je bil pri nas eden prvih začentikov rabe te priznane finske metode, pravi, da si v društvu obetajo, da bo vendarle čedalje več ljudi izkoristilo to priložnost za merjenje telesne zmogljivosti. Testa, ki je namenjen zdravim v starosti od 20 do 65 let, se po njegovi statistiki radi udeležujejo predvsem starejši ljudje, ki se bolj zanimajo za svoje zdravje in radi preiskušajo, kako se jim izboljšuje kondicija za vadbo. V Milan Golob Za srce 'september 2008 DRUŠTVENE NOVICE 31 ZA SRCE NAPOVEDNIK DOGODKOV PODRUŽNICA LJUBLJANA + Prireditve ob svetovnem dnevu srca 2008, Ljubljana 27. september, od 9. do 13. ure: prireditev na Prešernovem trgu v Ljubljani meritve krvnega tlaka ter holesterola in sladkorja v krvi, zdravstveno-vzgojno svetovanje, predstavitev zdravstveno-informacijskih gradiv na stojnicah, meritve prikaz delovanja partnerjev, koncert godbe na pihala Bežigrad, Lekovo kolo sreče ob 10. uri: otvoritev in nagovori V ob 11. uri: pozdrav predstavnika Društva, nagovor predstavnika Ministrstva za zdravje, nagovor predstavnika županstva V ob 12.uri: prikaz in predstavitev vadbe za starejše “Tudi starejši vadimo”; prikaz in predstavitev telesne dejavnosti »Bodyvive« 27. september - 6. oktober, Zgodovinski atrij mestne hiše v Ljubljani: razstava »Žensko srce«. Na dan otvoritve meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. V od 10. do 14. ure: meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. Razstava bo odprta: Od ponedeljka do petka: od 10. do 17. ure V soboto, 4. 10: od 10. do 14. ure Nedelja: zaprto 2. oktober: kulturni večer v mestni hiši v Ljubljani -spremljevalna prireditev od 19. uri: Pevski zbor Lek 28. september: pohod na Šmarno goro in prikazi zdravega življenja ter prve pomoči V od 9. do 17. ure: meritve krvnega tlaka ter holesterola in sladkorja v krvi, preventivni in zdravstveni posveti z zdravniki. Prikaz športne dejavnosti. 28. september: Rožnik V od 11. do 15. ure: meritve krvnega tlaka ter holesterola in sladkorja v krvi na Rožniku. 21. september »Srce športa - dan fair playa«, Športni park Kodeljevo. V od 9. do 14. ure V od 9.50 do10.00: športni protokol in pozdravni nagovor župana ali podžupana V od 10.00 do 12.35: ločene tekme med različnimi moštvi - 10 ekip (starši, trenerji, brezdomci, vojska, policija, navijači nogometne reprezentance), meritve krvnega tlaka ter holesterola in sladkorja v krvi, različne elementarne igre, delavnice za starše in otroke, rekreativna dejavnost. V ob 10.15, 11.00 in 11.45: prikaz temeljnih postopkov oživljanja V ob 12. uri: Tek miru (ob svetovnem dnevu miru) V ob14. uri: povabilo in pozdrav župana MOL Zorana Jankoviča V od 13. do 14. ure: revijalna tekma z uradnim protokolom med ekipo »znanih Slovencev« in ekipo »nogometne družine« (2 x 25 minut s 5 minutnim odmorom) 32 ZA SRCE DRUŠTVENE NOVICE PODRUŽNICA LJUBLJANA ♦ Vsako prvo sredo v mesecu ob 17. uri predavanja v dvorani Krke na Dunajski 65 v Ljubljani. Vstop je prost do zasedenosti mest. V 1. oktober ob 17. uri: Simon Terseglav, dr. med., specialist internist: Aritmije - neredno bitje srca. Srčna pot Becel po Golovcu V vsak prvi torek v mesecu voden pohod po Srčni poti Becel po Golovcu. V prvi torek v oktobru ob 16. uri. V prvi torek v novembru ob 16. uri. Start je na Rakovniku, ob nogometnem igrišču Krim (Pot k ribniku). Pot je speljana nad rakovniško cerkvijo do Zvezdarne in zavije navzdol proti Litijski cesti. Pred zvezdarno si je možno izmeriti krvni tlak. Naredite nekaj dobrega za svoje srce! Vse dodatne informacije: 01/234 75 55. Meritve na Šmarni gori pod pokroviteljstvom podjetja Krka, d. d. V vsako tretjo nedeljo v mesecu, od 10. do 13. ure Meritve na Rožniku pod pokroviteljstvom podjetja Unilever, d. d. V vsako prvo nedeljo v mesecu, od 11. do 15. ure Telovadba za zdravo srce Za člane Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije skupaj s ŠD GIB Ljubljana v prostorih na Drenikovi v Šiški organiziramo vodeno vadbo. Nova sezona se bo začela 1. septembra 2008. Ugodnost: člani Društva za zdravje srca in ožilja ne plačajo letne članarine (identificirate se s člansko izkaznico), ampak samo mesečno va-dnino. Vadba bo predvidoma potekala v 4 skupinah, v ŠD Gib in jo bo vodila Barbara Sluga, prof. ŠVZ po naslednjem urniku: ponedeljek - sreda 8.30 - 9.30 ponedeljek - sreda 9.30 - 10.30 torek - četrtek 8.30 - 9.30 torek - četrtek 9.30 - 10.30 Informacije in prijava: Športno društvo GIB Ljubljana Šiška, Dre-nikova 32, 1000 Ljubljana, telefon: 01/514 13 30. Telefonska posvetovalnica - nasveti kardiologa: prim. Boris Cibic, dr. med. V vsak delovni dan, od 12. do 14. ure: nasveti in odgovori kardiologa na številki 031/334 334 (brezplačna telefonska številka za uporabnike linij 031, 041 in 051, ostali plačajo običajni telefonski pogovor). Posvetovalnica za srce, Cigaletova 9 T: 01/234 75 55, E: posvetovalnicazasrce@siol.net., V ponedeljek, od 9. do 12. ure: meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi, V torek in četrtek, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure: meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi, V sreda, od 12. do 15. ure: meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi. Posvetovalnica za srce, pasaža Maxi, živilska prodajalna V torek, od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure: meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi, V četrtek, od 10. do 12. ure: meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi, V sobota, od 10. do 13. ure: meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi, V osebni posveti s kardiologom, prim. Boris Cibic, dr. med., vsak torek od 16. do 18. ure: obvezna predhodna prijava v Posvetovalnici za srce ali na blagajni oddelka zelišč v pasaži Maxi - živilska prodajalna Posvetovalnica za srce, prostori Bazilice-zel, Citypark v Ljubljani V četrtek, od 16. do 18. ure: meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi, zdravstveno-vzgojno svetovanje, brošure in revije z zdravstveno vsebino. V sobota, od 11. do 13. ure: meritve krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in sladko rja v krvi, zdravstveno-vzgojno svetovanje, brošure in revije z zdravstveno vsebino. Cenik meritev člani nečlani Vrsta preiskave Cena v EUR Cena v EUR Glukoza 1,70 2,10 Holesterol 2,95 3,35 Trigliceridi 2,95 3,35 Glukoza + holesterol 4,20 5,00 Glukoza + trigliceridi 4,20 5,00 Holesterol + trigliceridi 5,85 6,70 Holesterol + trigliceridi + glukoza 7,10 7,95 LDX (holesterol, HDL, LDL, trigliceridi, glukoza) 16,70 20,90 Tečaj temeljnih postopkov oživljanja 21,00 30,00 Osebni posvet s kardiologom 6,25 8,35 Tečaji temeljnih postopkov oživljanja dojenčkov in otrok Namenjeni so vsem bodočim staršem, staršem, starim staršem, varuškam in drugim, ki jih tovrstno znanje zanima. Informacije in prijave: 01/ 234 75 55 ali posvetovalnicazasrce@siol.net Tečaji temeljnih postopkov oživljanja odraslih Informacije in prijave: 01/234 75 55 ali posvetovalnicazasrce@ siol.net PODRUŽNICA ZA SEVERNO PRIMORSKO + V vsako tretjo soboto, ob 10. uri: pohodi po »Srčni poti« v Pa-novcu. V primeru slabega vremena pohod odpade. Zbirališče pri okrepčevalnici Panovec. Informacije: tjasa.miscek@arctur.si PODRUŽNICA CELJE ♦ V vsak ponedeljek, ob 15. uri: v mestnem parku voden pohod in po dogovoru šola nordijske hoje. Pričetek hoje pri kipu splavarja v celjskem mestnem parku. Posvetovalnica za srce, Glavni trg 10, Celje T: 03/543 44 21, 041/725 163 • vsak torek, od 10 do 12. ure: svetovanje in določanje holesterola in sladkorja v krvi ter krvnega tlaka. Med 17. in 19. uro svetovanje in določanje holesterola in sladkorja v krvi ter krvnega tlaka v City Centru Mariborska 100 v zeliščni lekarni Biotopic. • vsako soboto, od 10. do 12. ure: svetovanje in določanje holesterola in sladkorja v krvi ter krvnega tlaka. DRUŠTVENE NOVICE 33 ZA SRCE PODRUŽNICA ZA DOLENJSKO IN BELO KRAJINO ♦ V sobota, 13. september 2008: 11. tradicionalni pohod ZA SRCE: V po Štukljevi poti (12 km), ob 9. uri izpred Grma Novo mesto -centra biotehnike in turizma, na Bajnofu (Sevno na Trški gori), čez Trško goro, mimo Starega gradu, Šempetra, Lutrškega sela do cilja v športnem parku Term Krka Šmarješke Toplice. V po Andrijaničevi poti (4 km), ob 10.30 izpred hotela Šport na Otočcu preko Lutrškega sela do skupnega cilja s Štukljevo potjo. Vsi pohodniki se bodo lahko vrnili na štartno mesto z organiziranim prevozom. Vsak udeleženec bo prejel spominsko majico, na cilju pa topel obrok in pijačo. V V okviru svetovnega dneva srca se pripravljajo določene dejavnosti, ki bodo objavljene v dnevnih obvestilih po Dolenjski in Beli krajini. Informacije o njih dobite tudi na številki podružnice 07/ 337 41 71. V vsak četrtek, ob 17. uri: pohod po Trški gori. Start je ob 17. uri pri Grmu Novo mesto, center biotehnike in turizma, na Bajnofu. Pohod traja približno 2 uri. Posvetovalnica za zdravo življenje, Glavni trg 10, Novo mesto T: 07/337 41 71, E: drustvozasrce.novomesto@siol.net V vsak predzadnji ponedeljek v mesecu, od 15. do 17. ure: v prostorih podružnice. Posvet z zdravnikom in meritve krvnega tlaka. Prosimo, da se predhodno najavite vsaj teden dni prej. PODRUŽNICA ZA SLOVENSKO ISTRO ♦ V vsaka druga nedelja v mesecu, ob 8. uri: pohod. Pohodne poti so speljane po stezah in opuščenih kolovozih v notranjosti Slovenske Istre in kraškem robu. Zbirno mesto je vsakokrat na parkirišču pri VINAKOPER na parkirišču MERKUR v Kopru, odhod je ob 8. uri z osebnimi avtomobili do izhodišča poti, kamor se vrnemo po okoli 5 urah (4 ure hoje, 1 ura počitka, malice, razlage itd.). Pohode vodi član odbora podružnice Darko Turk, zmerne hoje je vsakokrat za približno od 4 do 5 ur. Tem uram je treba dodati še čas za malico in seznanjanje z zgodovino in zanimivostmi krajev, ki jih bomo obiskali. Priporočljiva je primerna obutev! Vabimo vas, da se nam pridružite. Posvetovalnica za zdravo prehranjevanje, Zdravstveni dom Izola V vsak drugi ponedeljek v mesecu v popoldanskem času: vodja posvetovalnice: višja predavateljica mag. Tamara Poklar Vatovec, univ. dipl. inž. živilske tehnologije. PODRUŽNICA ZA KOROŠKO ♦ V ponedeljek, 22. september ob 10. uri: evropski Dan brez avtomobila v mestu miru. Pridružite se nam v Slovenj Gradcu na Glavnem trgu, kjer bomo skupno predstavljali tudi naše društvo s promocijo našega praznika, svetovnega dneva srca. Hoja, proste vaje, uživanje vode in spodbujanje uživanja pet barv (oziroma vrst) zelenjave ali sadja na dan, svetovanja, meritve, … Ugotavljanje realne ogroženosti našega srca JE SPODBUDA IN CILJ NAŠE ZLOŽENKE, ki jo bomo obiskovalcem pomagali izpolnjevati. To so naši osrednji cilji za izpolnjevanje dnevne spremembe življenjskega sloga s skupno promocijo ciljev družbe, društev, zdravstva, šolstva in športa. Z GIBANJEM, Z IZBRANO HRANO, Z UČENJEM Z odprtim srcem - slavimo praznik srca V sobota, 27. september ob 9. uri: se zberemo v občini Dravograd, pred gasilskim domom v Trbonjah. Izvedli bomo pohod na hrib do cerkve Sv. Danijela. Po prelepi panoramski poti nas bo peljala vodja pohoda Marjeta Mlačnik, tel: 02-878-84-65. Čaka nas bogat program: prijetno druženje z izvajanjem prostih vaj v naravi, promocija dnevne pohodniške opreme, merjenje krvnega tlaka, spoznavanje ogroženosti svojega srca - izpolnjevanje zloženke, varovalno kosilo, pesem. Prisrčno vabljeni. V sobota 11. oktober ob 5.30: izlet v Kostanjevico. Odhodi ob 5:30 uri iz Prevalj, ob 6:00 uri iz Radelj ob Dravi, ob 6:15 uri iz Dravograda, ob 6:30 iz Slovenj Gradca (Mercator). Letos smo si izbrali izlet v Kostanjevico, kjer si bomo v likovni galeriji ogledali nekaj bogastva iz stalnih zbirk. Spoznali bomo lepote in zanimivosti kraja. Družina Grošelj iz Prevalj se bo potrudila organizirati izlet, prijave zbirajo do zapolnitve avtobusa na T: 040-122 828. Predvidena cena bo okoli 25-30 €. Vabljeni vsi, pomagajmo zbrati prijave. V primeru nujne odjave z vodjo poiščite nadomestilo ali poravnate stroške vožnje. V 15 oktober: svetovni dan hrane - 5-krat na dan, uživajmo vodo … Informacije o prireditvah v podužnici za Koroško: Majda Za-noškar, telefon 040-432 097 Posvetovalnica za srce, bolnišnica Slovenj Gradec • vsako sredo, od 14. do 17. ure: posvetovalnica za srce v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec na internem oddelku v drugem nadstropju, T: 02/882 35 17 ali 02/882 34 00. Vaša predhodna naročila sprejemamo od 14. do 14.30. PODRUŽNICA ZA GORENJSKO ♦ V okviru društva Sokol skozi vse leto potekajo tudi ure telovadbe. Vsak torek in četrtek ob 20. uri lahko telovadite z njimi v Zgoši, v prostorih Squasha. Ob ponedeljkih in petkih vaditelji ŠD Sokol gostujejo v Vincarjih pri Škofji Loki, v studiu Be fit. Ob ponedeljkih in četrtkih jih najdete, tudi v dopoldanskih urah, v Studiu Vital na Jesenicah, ter 3-krat na teden tudi v Klubu športa in zdravja v Lescah. Največji del svoje dejavnosti pa izvajajo v studiu Fit vizija v Stražišču pri Kranju, kjer vas na vašo željo med vadbeno uro ves čas spremljajo z merilci srčnega utripa, vam še dodatno svetujejo in po želji opravijo tudi razne meritve. V studiu Fit vizija lahko telovadite individualno, pod budnim očesom osebnega trenerja ali v skupini, pod vodstvom usposobljenih in izkušenih vaditeljev. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA ZA MARIBOR IN PODRAVJE + Meritve Tri posvetovalnice na stalnih merilnih mestih Izvajali bomo meritve krvnega pritiska, količine holesterola in sladkorja v krvi ter trigliceride. Udeležencem bosta na voljo višja medicinska sestra ali zdravnik za razgovor in svetovanje. V vsako prvo soboto v mesecu: v prostorih Društva upokojencev Maribor-Center, V vsak prvi torek v mesecu: v prostorih Društva upokojencev Maribor-Tabor, V vsako prvo sredo v mesecu: v Mestni četrti Maribor-Pobrežje. Tečaji temeljnih postopkov oživljanja Začeli bomo s tečaji temeljnih postopkov oživljanja pri Gasilskem društvu v Pesnici, na občini Maribor in na Zavarovalnici Maribor. Predvidevamo, da se nam bodo priključile tudi občine iz Podravja, med prvimi pa občina Benedikt v Slovenskih Goricah. Prijave sprejemamo na sedežu društva, Partizanska cesta 12/II, vsak ponedeljek in sredo od 8. do 12. ure, ali iste dneve na telefonu številka 02/228 22 63. Pridružite se nam in postanite član našega društva! Uradne ure društva V vsak ponedeljek od 8. do 12. ure in vsako sredo od 8. do 12. ure in popoldan od 15. do 18. ure. 34 ZA SRCE KRIŽANKA SESTAVIL MARJAN ŠKVORC MESTO V ŠPANIJI, ANDALUZIJA VISOK VOJAŠKI ČIN AMERIŠKI HUMOR. PISATELJ (GEORGE) KITAJSKI ORODNI TELOVADEC (LI) NAOČARKA FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE) NEOBDELAN SVET, LAST VAŠČANOV 10 PREBIVALEC KRANJA KOTNA MERA MAJHEN JEZ PRIPADNIK MONIZMA TURŠKI SLI NA KONJIH KONEC POLOTOKA PARIŠKI MUZEJ ČRNA ŽIVAL SIMBOL ZA ALUMINIJ REKA V ROMUNIJI TROPSKO BARVILO ZA TKANINE ČLAN ŠPAN. FAŠ. STRANKE 14 KNJIGA ZEMLJEVIDOV 7 NEM. FILOZOF (GEORG) MORSKA RIBA PEVKA PUSAR-JERIČ STAROGRŠKI KIPAR 12 PLAST ZEM. SKORJE IGRALKA MOORE TRNOVI GRMI TOMAŽ NOSE KONEC SUKANCA BESEDA, KI IMA ENAK POMEN KOT KAKA DRUGA BESEDA TEKSTILNI IZDELEK, NAREJEN S TKANJEM SODNIK ŠALOIGRA AM. MESTO V OHIU AGAVI POD. RASTLINA 16 ČLOVEK Z DIETO NEM. RAKETNI KONSTR. REDKO MOŠKO IME SIMBOL ZA NATRIJ LETNI ČAS VODJA ARGONAVTOV 18 GRŠKA ČRKA ITALIJANSKO GOROVJE 1 JOŽE OLAJ PRAVO HRVAŠKI KNJIŽEVNIK VIKTOR CAR OSEBNO ZAIMEK SLOVENSKI IMPRESION. (MATIJA) Geslo prejšnje križanke je bilo: »KOLESARJENJE JE ZDRAVO GIBANJE«. Za pravilno rešitev križanke iz prejšnje številke je žreb razdelil nagrade takole: Petra Kermavner, Majaronova 12, 1000 Ljubljana; Fanika Dvoršak, Pesnica pri Mariboru 34b, 2211 Pesnica pri Mariboru; Marin Stanko, Kočevarjeva 6a, 2000 Maribor; Veronika Pezdirc, Kajuhova 4, 8340 Črnomelj; Jožica Mrzlekar, Janževa Gora 37, 2352 Selnica ob Dravi. Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno rešitev križanke izključno na dopisnicah, bomo razdelili 5 lepih nagrad. Ko boste križanko rešili, prenesite določene črke po številkah v kupon, kjer boste dobili neko misel. Kupon prilepite na zadnjo stran dopisnice. Pri žrebanju bomo upoštevali vse križanke, ki bodo prispele do 8. oktobra 2008 na naslov: Društvo ZA SRCE, Cigaletova 9, 1000 Ljubljana. Izžrebanci lahko nagrade prevzamejo na sedežu Društva oz. po pošti. 123456 7 17 18 19 9 10 12 13 14 15 16 11 9 5 8 6 Za srce 'september 2008 TEGA TEŽAVES PRIČAKOVAL Sem aktiven rekreativec in se rad udeležujem maratonov po Sloveniji. Ker skrbim za svojo prehrano, sem bil presenečen, ko me je zdravnik rednem pregledu opozoril na povišan holesterol krvi. Pri prehranjevanju sem zato postal nekoliko doslednejši ter začel uživati še več sadja in zelenjave, v vsakodnevno prehrano pa sem vključi tudi margarinski namaz Becel pro.activ. Gorazd, 32 let, grafik L. j ■ 1 'j 1 1 1 Mislite, da je zvišana raven holesterola nekaj, kar vas ne zadeva? Kar dve tretjini Slovencev med 25. in 64. letom starosti ima zvišano raven holesterola v krvi (več kot 5 mmol/l). Izmerite si raven holesterola, saj boste samo tako izvedeli, kako visok je holesterol v vaši krvi in ali ogroža vaše zdravje. Ob torkih in sredah med 16. in 18. uro bo na telefonski številki: 041 970 831 na vaša vprašanja odgovarjal zdravnik kardiolog. Več na www.becel.si 'Presečna raziskava Cindi Slovenija 2002/2003. Z Dru`insko vezjo pove`ite vse mobilne in stacionarne storitve ter izkoristite veliko ugodnosti: Povežite se v Družinsko vez in komunicirajte znotraj družine tudi za 0€ na M IN/S MS/M MS. V Družinsko vez lahko vključite naročniška razmerja Mobitel GSM/UMTS, Mobi številki ter M4 SiOL IP številko. Vsaki mobilni naročniški številki Družinske vezi, se ob vključitvi M4 SiOL internet/optika, omogoči 1 GB mobilnega prenosa podatkov, brez doplačila. was****** Vsaki mobilni številki Družinske vezi, se ob vključitvi M4 SiOL televizije, omogoči uporaba Mobilne TV, brez doplačila. Za ponudbo Družinska vez se obračunava dodatno mesečno doplačilo 6,99 oz. 8,99 €. V promocijskem obdobju velja mesečno doplačilo 4,99 € oziroma doplačila ni, če naročnik ponudbe Družinska vez naroči oziroma vklopi v Družinsko vez vsaj dve stacionarni storitvi M4. Promocijsko obdobje velja od 20.8.2008 do vključno 28.2.2009. Preverite svojo kombinacijo. Podrobne informacije o cenah in Pogojih uporabe in sklenitve ponudbe Družinska vez, so na voljo v Mobitelovih centrih in na brezplačni številki za Mobitelove uporabnike 041 700 700 ter na www.mobitel.si/druzinskavez. V Družinsko vez se lahko povežete naročniki, ki poleg svoje nosilne mobilne številke v Družinsko vez vključite vsaj eno do štiri dodatna mobilna razmerja družbe Mobitel in eno razmerje iz ponudbe M4 - M4 SiOL IP-telefonija. Cena 0 EUR na MIN/SMS/MMS velja za mobilne klice (telefonija In vldeotelefonlja) znotraj Mobltelovega omrežja GSM/UMTS v okviru ponudbe Družinska vez. Cene vključujejo DDV.