Številka 87
TRST, v četrtek 28. marca 1907.
Tečaj XXXII.

Izhaja v a oki dan >V6 a:& fu nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
P«mhdUsc Številke se prodajajo po 3 nvč. (6 stotini -t itEOgil« lobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, Pe*Tu, Sežani, Nfbreiuai, Sv. Lnciji, Tolminu,
AjdovScini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. * OGLASOV se račnnajo po vrstah (široke 73 mm. visoke t »f min); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k ; r* osmrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov »d stot- Za oglase v tekstu lista do 5 vrPt 5 K, vsaka na-■laljEa -vrsts K ti. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa p'j 40 stol. — Oglase sprejema lnseratni oddelek uprave TiSinosti". — Plačuje ae izključno le upravi ..Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinomfi je moč
Naročnina inaža
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, b*
naročbe brez doposlane naročnine, se upmva ne ozira-Vsi dopisi naj se poSiijajo na uredništvo lista. Nefrankovai.1
pisma se ne sprejemajo In rokopis! se ne vra&Oo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: nI. Olorflo Galatt! 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastark konzorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcijT lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 3t. 18.
PoStno-hrbnllnlinl račun St. £41*653. eccse-■ ■ msroi it«*. ii67. ------
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
Pozor ^	SOFIJA 27. Danes je bflo s kneževim;
"	dekretom zaključeno zasedanje sobranja.
Nocoj sklicuje polit, društvo ..Edi-! Tittoni odložil potovanje v Rapallo. nost" važno volilno posvetovanje V So- . . fBI 2T- „Messaggero" p^oča, da je
.	.	.	. * v . minister za unanie stvari radi lahke bolezni
kolovo dvorano ob 9. uri zvečer in odložil za cn dan potovanje v Rapallo, kjer i sicer za II mestni volilni okraj: to obišče kneza Ruiiowa. je Novomesio, Barriera nuova. Greta in	Francoski senat
Škorklja.	PARIZ 27. Senat se je odgodil do 7.
Ker se pričakuje, da se vže te dnijliK,JU ** ' Iz Perzije, iztožijo volilni imeniki in s tem začenja LONDON 27. ,.Daily Mail' poroča iz najvažneja perioda volilnih priprav. tO j Teherana, daje pri Sabzavarju prebivalstvo SO reklamacije, je skrajni čas da ubil° nekega ruskega podanika. Ruski konzul, se začenjamo organizirati.	Je P°slal.J Sabzavar, ker je izbruhnilo proti-j
3 .	rusko gibanje, oddelek kozakov. rerzijske
SinOCI vrsiio se je volilno posve- oblastnije si prizadevajo zatreti nemire, te vanje za lil. okraj v dvorani Trža- j	Iz Maroka,
škega bralnega in podpornega društva, pariz 27. Poročilo, ki so je objavili Po živahni razpravi konstituiral se jej??1!!1? hsV> daAe ^nerai Liantev že zase-
■ • ^ ,,,„_ „	„„j	del Utjo, ni resnično. Sodi se. da zasede ge-
volilni odbor za ta kraj pod predsed- neral Se Ie tekora današ^jega dne. E|8.| nrštvom g. J. Gregorica.	jpedicijska kolonr bo obstojala iz tri tisoč
———-------—— - - ------------ ■ mož pehote, konjeništva in artilerije. Od rna-
i ročanske posadke, nahajajoče se v mestu ni:
BRZOJAVNE VESTI. ! pričakovati nikakega upora.
Za promet tujcev.
DUNAJ 27. Danes predpoludne se je »šil shod avstrijskih zvez za promet tujcev, na kateri so dosli zastopniki iz vseh kronovin. Štrajk krojačic ža ženske obleke p nehal.
DUNAJ 27. štrajkujoče krojačice za /«inske obleke so na skupnem shodu enoglasno vspreielo dogovore sklenjene med delavskim odborom in delodajalci, s čemer je ■rtr&jk končan.
Vremenska napoved za Primorsko in Kranjsko.
DUNAJ 27. Večinoma jasno, slabi vetrovi, po dnevu toplo, po noči hladno, enako* »erno stanovitev.
Banda tatov aretovana.
BUDIMPEŠTA 27. Policija je areto\alai i ko tatinsko bando, sestoječo iz 10 mož, kij
te v zadnjem času na državnih postajah zai	,	, , . .
,	, i	i	. i v- „1-. I ki mm	volitev « BMV«*«lm« 1zsr1»<H
«lago krala premog, moko i. L d. > otluelj . izdaja politično drufttvo Edinost*.
;>ande, Ivan Musch, je baje umoril svojega | ^ ^^	ako bJ kak opravi?enecj
petletnega uaa, ker je isti vedel o tatvinah m j	;zpu5?en iz Voiilne3a imenika?
ae je oče bal izdajstva.	J Tpeba yložiti reklamacijo (prašanje 27)
Posvetovanje trgovinskih m obrtnih jn sicer dokazati, da je dotični opravičenec zbornic.	j Sp0lnil 24. leto (z rojstnim listom) in da je!
LIBERCE 27. Na predlog trgovinske m avstrijski državljan (n. pr. z vojaškim listom); •brtne zbornice se bo dne 3. aprila vršilo na ter da biva nad eno leto v občini, kjer hoče )unaju skupno posvetovanje vseh avstrijskih j voliti (dokaže se s potrdilom županstva v j trgovskili zbornic, ki se bodo zopet bavile s | Trstu glej prašanje 30). telefonskim redom.	; 32. Kako se reklamira, da je kak neopravfte-
NemSki cesar v Kodanju	nec (gjej prašanja 1 in 27) priSel v volilni
BEROLIN 27. Iz Kodanja poročajo, da	imenik ?	!
Rusija.
Pnnt v Kutaisu.
MOSKVA 27. Glasom dospelega poro-. čila, je bilo v Kutajsu, kjer je izbruhnil punt,! proglašeno obsedno stanje. Urednik .,Rusk Vjedomosti" umorjen
MOSKVA 27. (Petr. brz. agent.) Ko je \ danes urednik „Rusk. Vjcdomosti" dr. Jolles. j poslanec prve dume prišel iz svojega stano- j vanja, ga je neki neznani mož z revolverjem 1 vstrelil. Morilec je pobegnil.
Ministerska kriza v Rusiji.
PETROGRAD 27. Širi se govorica, daj nameravajo odstopiti naučni minister, vojni i j minister, minister za promet ter načelnik gc-! , neralnega ^taba Palicin.
Volilni zakon In druge določbe,
rbifeče cesar Viljem s soprogo meseca julija ktnsko kraljevo dvojico.
Agrarni nemiri v Romunski.
ĆERNOVICE 27. Tukaj se širi govorica, la maršira proti glavnemu mestu Bukareštu 700U kmetov. General Crainiceanu, ki zapo-vo<hije nad četami v mestu, je kralju jamčil m varstvo.
0ERNOVICE 27. Skoraj vsi romunski :«egunei so se vrnili v Burdujeni. Romunske »bmejne oblastnije se vedejo zelo kulantno. V Burdujeni vlada popolen mir. Prebivalstvo •ie je znatno pomirilo.
S tem, da se dokaže, da dotičnik nima volilne pravice, ker da je n. pr. mrtev, da ni avstrijski državljan, da še Ie kratki čas stanuje v občini, da je bil obsojen radi tatvine, radi oderuštva itd. (formular : glej v dodatku te knjige).
Ne bi smelo biti zavednegavolllca, kine; bi, ko bi doznal za kako nezakonitost v vo- j lilnem imeniku, takoj vložil reklamacijo! 33. Kaj velja posebnega za vse volilne vloge in posebno za reklamacije glede kolekovanja ?
One so koleka proste !! 34 Kaj treba napraviti, ako poklicano politično
BUKARKŠT 27. Na kraljevih pristavah j okrajno glavarstvo ne bi ugodilo reklamaciji?
v Bozeni so izbruhnili nemiri. Takoj je bilj Treba vložiti priziv (rekurz) na namest-
tjakaj odposlan en batalijon pehote. Bolgarsko sobranje.
SOFIJA 27. V sobranju je ministeraki predsednik Gudev predlagal, naj se dovoli noa.000 levov za zboljšanje plač železničarjem.
ništvo oziroma dežehio vlado in sicer tekom treli (3) dni. pismeno ali ustno (na za* pisnik).
35. Kako se rekurira ?
Glej tormular v dodatku te knjige.
PODLISTEK.
VOHUN
24
Amerikanski roman. —Spisal J. F. COOPER.
Bolj prekanjeni begunci so se raztresli v majhne trope in se vračali po najrazličnejših potih v svoj stari tabor. Ta beg je prinesel s seboj veliko izgubo na živini, imetju in celo ljudeh; kajti ako se je razkropil t nkrat trop kravarjev po deželi, tedaj je bilo. kakor da so izpuščeni vsi zli duhovi.
Groza in strah sta branila damam v Hvartonovi hisi, da bi gledale vse te dogodke. Panika je ležala še vedno na pol nezavestna na divanu, trepetajoč za življenje rojakov, dasi je mislila pri tem pravzaprav samo na t nega, na Dunvuda.
V kuhinji so bile zbrane štiri osebe, liamreč Cezar s svojo ženo. njuna nečakii^ja, /.amorka 20 let, in mladi mulat, ki je bil pr»5je zunaj na poljani pri ranocelniku.
Ko je bil premagal Cezar prvi strah, je £iedal boj z velikim zanimanjem in se upal celo ven, kjer je stal na straži vojak.
Ta je porogljivo ogledaval zamorca od strani in rekel hladnokrvno :
„Vi se, kakor vidim, bojite ; gotovo ste za svojo lepo osebo tako v skrbeh, a?
..Krogla zadene črni mož kakor beli mož," je mrmral zamorec ozlovoljeno.
..Kaj pravite, ako bi poizkusil?" je rekel vojak, izvlekel iz pasu pištolo in pomeril na zamorca.
Cezar se je začel tresti po vsem životu, na srečo pa so se jeli umikati zdaj Dunvu-dovi jezdeci in napad kraljeve konjenice je odvrnil vojakovo pozornost od ubogega zamorca.
„Vidite, gospod kavalerist," je vpil Cezar, meneč, da se Amerikanci resno umikajo, „vidite, rebel ne zna bojevati, kralj Jurja vojak žene majoija Dunvud. Tudi dobri gospod, major Dunvud, pa boj z regulerni mož ne zna."
„Vrag vzemi tvoje regularne! Počakaj samo hip ček, črnoglavec, in videl boš. kako pridrvi stotnik Lavton in razpodi te kravarje kakor divje gosi!"
Vojakovo prorokovanje se je takoj nato izpolnilo in ves potrt je gledal Cezar, kako je bežala kraljeva konjenica.
Pri tem pa je zagnala straža takšen krič veselja, da je druga straža notri v sobi pri stotniku Hvartonu odprla okno in radovedno pogledala dol.
36.	Ali se more Se izpodbijati nepovoljno
rešen rekurz?
Ne. Zoper razsodbo deželne vlade ozir. namestništva sploh ni dovoljena nadaljna pritožba.
37.	Kako važno določbo pozna Se volilni
zakon ?
Oblast, ki odločuje o reklamacijah, mora do zadnjih 24 ur pred volilnim rokom črtati ene v volilni imenik vpisane osebe, ki so po sestavljenju volilnega imenika izgubile volilno pravico Tna pr. izgubile nvstrijsko državljanstvo).
IV.
L»egitimaei]e in glasovniee
38. Kaj so volilne legitimacije?
Ko so volilni imeniki po dovršenem re-klamacijskem postopanju popravljeni, napravi županstvo (Trst) oziroma pristojno okrajno glavarstvo volilne izkaznice-legitimacije. Se le posest legitimacije opravičuje volilca vršiti svojo volilno pravico.
39, Kaj morajo obsezati legitimacije?
1.	Tekočo številko dotičnoga volilnega imenika ;
2.	kraj volitve ;
3.	dan in uro začetka volitve, ter uro konca oddaje glasovnic (pozor !);
4.	ime volilca. (Pozor ! Treba paziti, da je ime točno, to je: mesto Ivan Marčelja veljalo bi tudi Ivan MarCelja ali MarCella, ne pa mesto Ivan Marčelja, Josip ali Anton Marčelja. Isto tako bi bilo neveljavno : Ivan Marčelja pokoj. Antona mesto Ivan Marčelja pokoj. Josipa) ter
5.	bivališče volilnega upravičenca.
40. Kdo sestavi legitimacije?
V	glavnih mestih in mestih z lastnim statutom (n. pr. Trst) županstva — v drugih mestih okrajna glavarstva.
41. Kako se votilcem dostavljajo izkaznice (legitimacije) ?
Navadno na dom po županstvu, ali pa tudi po pošti.
42. Kaj pa, ako se kakemu upravičencu ne bi moglo iz kakoršnega koli si bodi vzroka do-
SUlVIli icgUllilrtM]*.	7 A ur pra/t
VO i it vi j O ?
V	tem slučaju se ima z javnim razglasom pozvati upravičenca naj pride na dotični kraj po isto.
43. Kako voli opravičenec poslanca ? Z glasovnico.
44.	Kako se glasovnice dostavljajo upravi-
čencu ?
Skupno z izkaznicami (legitimacijami). Na glasovnicah, ki nosijo oblastveni pečat (pra-šanje 40) stoji pripomnja, da se smatra vsaka glasovnica, ki je ni izdalo pristojno oblastvo za neveljavno.
45.	Kaj pa če je volilec zgubil glasovnico ?
Dobi lahko drugo pri pristojnem okrajnem glavarstvu oziroma magistratu (Trst) ali na dan volitve tudi pri volilnem komisarju.
Prašanja 44 in 45 veljata tudi za ožje volitve.
V. Volitve.
a) Volilna komisija.
46. Kaj določa v tem oziru zakon ?
Volitev vodi posebna volilna komisija, ki obstoji iz 7 členov — v mestih z manje od 1000 prebivalcev — lahko tudi iz le 5 Členov.
Navadno je za vsak volilni okraj sestaviti posebno komisijo (za Trst : glej tabelo B v dodatku te knjige), le pri obsežnih in zelo obljudenih občinah se v eni občini ali enem kraju lahko postavi več volilnih komisij. V tem slučaju se volilci razdele po abecednem redu ali pa po okrajih.
ves
,,Poglej, Tom, poglej je klical srečni vojak spodaj. „Stotnik Lavton žene Nemce in zdaj . ., zdaj je major ubil povelj-nikovega konja... za vraga, zakaj ni ubil rajši poveljnika in pustil konja živeti ?u
Za bežečimi kravarji so frčale krogle in ena njih je razbila okno v Cezarjevi bližini, nakar je zamorec zavpil, kakor da mu je predrla srce, in jadrno zbežal nazaj v hišo.
Trato pred hišo je obdajalo gosto grmovje in tu sta se pasla konja obeh dragon-cev, privezana drug k drugemu. V tem trenutku sta prijezdila na trato dva od svojih tovarišev ločena nkravarja,~ očividno z namenom, da poiščeta zavetja v gozdovih za hišo.
Ker so zmagonosni Amerikanci zasledovali umikajoče se Nemce, dokler jih niso prignali pod varstvo angleške pehote, in sta se čutila zaradi tega naša kravama popolnoma vnrna, sta se pustila zapeljati od izkušnjave, kateri se ti ljudje niso mogli ustavljati nikoli: od konjskega mesa!
Z drznostjo in ravnodušnostjo, ki se more le v vojni razviti do take popolnosti, sta hitela h konjema in ju ravno hotela zgrabiti za uzde, ko je izstrelil vojak na straži svoji pištoli in tekel nato s sabljo v roki reševat konja.	(Pride še.)
Vsaki volilni komisiji prideli politična oblast volilnega komisarja.
Vsakdo je po postavi dolžan prevzeti posel volilnega komisarja, toda le v oni občini, kjer i m a v o 1 i 1 n o pravico, b) Sestava volilne komisije.
Volitev se prične s tem, da se volilu:■ komisija konstituira (sestavi).
Volilna komisija obstaje iz udov občinskega zastopa volilnega okraja in iz voiilcev volilnega okraja, in sicer imenuje občinski zastop t v i ude, a volilci tudi tri ude, ki jih določi volilni komisar. (V občinah do 1001» prebivalcev imenuje obč. zastop 2 a voliln. komisar tudi 2 uda). Teh 6 udov oziroma ti
4	udje volijo potem z absolutno večino glasov enega (7. oziroma 5. uda), ki pa mora imeti volilno pravico v dotičnem volilnem okraju. Ako se pri prvi volitvi ne bi zadobilo absolutno večino glasov, izvršiti jc treba drugo volitev; kedar se tudi pri drugi volitvi ne doseže absolutne večine, tedaj sedmega oziroma petega uda imenuje volilni komisar.
Ti udje izvolijo potem med seboj predsednika z relativno večino glasov, to je tako, da se združi največ glasov na eno ime (relativno), brez ozira na to, ali se je s tem doseglo več od polovice vseh 7 oziroma
5	glasov. V slučaju enakih glasov razsodit bo žreb, ki ga potegne volilni komisar.
Ako na volitev ne bi prišlo toliko voiilcev, kolikor je potrebnih, da se sestavi volilna komisija, izvršuje opravila volilne komisije volilni komisar.	(Pride še.)
IX. Sejo tržaškega deželnega zbora.
Novi tržaški statut.
(Nadaljevanje).
V včerajšnji številki smo prinesli poročilo o generalni debati glede nove ustave za mesto Trst. Radi pomanjkanja prostora 31110 morali odložiti nadaljno poročilo za današnjo izdajo
Deželni glavar dr. Sandrinelli je otvori! podrobno debato in naznanil, daje paragrafe, proti katerim ni ugovorov, smatrati sprejetimi.
rfehate so bili vsorejeti §§ 1 (obseg občine), 2 (upravna razdelitev obciue) •> m -t
(razmerje občine k državi in državni upi .vi),
5, 6 in 7 (prebivalstvo občine).
K § 8 („meščani"*) oglasil se je za besedo posl. dr. S 1 a v i k :
-Inštitucija „meščanov1 nima nikake rai-son d' etre, ker ne znači ničesar in je le dobro sredstvo za volitve, kakor se je videlo. Ako bi videli detiiirati pred sabo vse „meščane", bi imeli mi bore malo respekta pred to institucijo. V načrtu je res navedenih nekoliko zahtev za dosego „meščanstva'* a te so bile tudi poprej in imajo jako elastično vrednost. Predlagam radi tega, naj se 8, 9, 10 in 11 izbrišejo in mesto njih naj se § 9 glasi „Institucija meščanov se odpravlja, njih pravice bodo uživali pristojniki občin e". Podrejeno, za slučaj, da ta moj predlog no bi bil vsprejet. predlagam, naj se „meščanstvo" podelja le na prošnjo onih, ki hočejo postati „meščani", dalje da mora imeti „meščan" najmanje 10 let svoje stalno bivališče v občini, kjer im;. plačevati davke, nadalje da se mora podeliti „meščanstvo" vsem onim, ki imajo zahtevano kvalifikacijo. Predlagam dalje, da se izbriše odstavek § 9, da more mestni svet iz posebnih ozirov oprostiti novega meščana plačila predpisane pristojbine za imenovanje, katerfe naj znaša K 100 (kdor želi tako čast, mu plača) in da imenovanje zadobi pravomoč od dostavitve diploma.
Poročevalec dr. Venezian je rekel, da mu ni bogve kaj do ustanove „meščanov". ali, ker je, naj ostane. Tudi on da je nasprotnik Jniornacii" meščanov, ker je mnei\ja. da stranka, ki se poslužuje takih sredstev ▼ svojo ohrano, ni v onem trenotku popolnoma duševno normalna (Bravo-klici na strani manjšine). V sprejema predlog posl. dr. a Slavi k a glede podelitve pr o t i prošnji, glede stalnega bivališča v Trstu in pristojbine v znesku
100 K.
Nato so bili 8, 9, 10 in 11 vsprejeti z onimi spremembami, predlaganim i od p o s l/Sl a v i k a, ki jim je pritrdil poročevalec. Drugi spreminjevalni predlogi munj-
šine so padli.
K § 12 („častni meščani") predlagal je posl. dr. S1 a v i k, naj se častno meščanstvo podelja onim, ki imajo zasluge za mesto. Vsprejeto. §§ 13, 14 in 15 (o pravicah občinskih prebivalcev), §§ 16 (o dolžnostih istih j, 17 (o občinskih organih), 18 (deželni zbor), 19 (obveze proti tretjim osebam), 20, Sil in 22 (mestni svet) so bili vsprejeti večinoma brez debate. Spreminjevalni predlog posl. dr. Slavika k § 21, da se ne sme z globami prisiliti k vsprejemanju mandata, je padel. — §§ 23 (zapriseganje občinskih svetovalcev), 24 (izguba mandata), 25 (o remaneracijah za
Stran IT
> EDINOST« štv. 87.
V Trstu, dne 23. marca 1907.
člene občinskega sveta) so bili vsprejeti brez
debate.
K $ 26 je predlagal dr. S 1 a v i k, naj izbriše odstavek, ki zahteva, da mora župan biti „meščan"*, če so za takega niti ne zahteva, da zna pisati in čitati. Predlog je padel.
26 do 62 (občinsko poglavarstvo) so bili vsprejeti večinoma brez debate.
Predlog posl. dr. S 1 a v i k a K ij 26,; da se mesto fiksnega števila 36 določi kako proporcionalno število za sklepčnost seje, ko se gre za izvolitev župana, je padel.
K § 33. in prihodnjim je predlagal po8l. I d r. Slavit z ozirom na svoje izvajanje v ; generalni debati, da bodi mestni odbor sestavljen iz 14 členov, po trije iz vsakega me-' stnega razreda in dva iz okolice. K razlogom poprej navedenim je pristavil, da se ne gre le za razliko v narodnostnem, ampak tudi v ekonomičnem in socijalne m oziru med mestom in okolico in radi tega je njegova zahteva
Pri § 75 se je protivil posl. dr. Slavik j ko odpotuje v Katanijo, kjer otvori gospo-nroti določbi glede šol iz večkrat omenjenih darsko razstavo
1	rr	- -T- • 1—1__TI J_ ___: !	V - „ K \r
K §§ 76 in 77 je izjavil, da z ozi-
Kralj Karol pojde v Biaritz.
razlogov.	_
rom na zgornja izvajanja pri določitvi kom- j Milanski „Secolo" poroča iz Pariza, da se potencije občinskega sveta, bode manjšina | romunski kralj Karol poda na lečenje v Bia-
glasovala proti.
K § 84 je predlagal, da seje občinskega! odbora, ako ta fungira mesto občinskega j sveta, imajo biti javne.
Poročevalec dr. V o n e z i an mu je sicer pritrdil a ni sprejel konkretacijo njegovega predloga.
Pri § 89 (o reklamah) stavil je posl. Mrach isti predlog kakor pri § 58.
91—97 (Kompetencija župana in občinskega urada) so bili sprejeti, § 94 (lokalna policija) s spremembo predlagano od dr. Sla-vika, da ima glede prestopkov biti najvišja kazen 14 mesto 20 dnij.
Konečno so bili sprejeti zaključni §§ 98 —102 brez debate.
Glede resolucije na vlado, naj predloži sprejeti načrt zakona v najvišjo sankcijo ter
»o primernem zastopstvu okoliščanskih zastop- uvede eventuelne spremembe v soglasju z de-
* ' »- -----želnim odborom, je reagiral poročevalec dr.
nikov v mestnem odboru še bolj opravičena.
§§ 33—38 (mestni odbor) so bili vsprejeti v prvotnem besedilu in istotako §§ 39— 44 (občinski uradi) in §§ 45—49 (splošna določila o delokrogu občine).
K £j 41 je omenil posl. dr. Slavi k, da je proti delegiranju imenovanj občinskih uradnikov na mestni odbor radi tega. ker bo s tem manjšina izključena iz vsake kontrole.
Venezian proti posl. dr. Slaviku, ki je v včerajšnji seji proglasil nezakonitim tako neprimerno povečanje moči deželnega odbora. Prosil je, naj deželni zbor sprejme resolucijo iz oportunitete, da zamore načrt čim prej dobiti najvišjo sankcijo.
PosL dr. Slavik mu je odgovoril, da ako vlada želi kake spremembe, da bodo iste
Poročevalec dr. Venezian mu je od-! gotovo bitstvene; in da ne gre, da bi bilo tu govoril, da bo manjšina izvrševala to kontrolo ! deželnemu odboru dano na prosto, da spre-notom odsekov, kier ima svoie zastopnike. imeni kar cele točke zakona.
potom odsekov, kjer ima svoje zastopnike
Po vsprejetju § 49 je predlagal posl. fvan G o r i u p, da no sejo zaključi.
Resolucija je bila sprejeta proti glasom
se sejo z ozirom na poz- ; manjšine.
S tem
je bilo zaključeno II. čitanje
Dež. glavar je prosil še za malo potrp- predlaganega zakona, ljenja, a ker so zastopniki manjšine vendar i K III. čitanju se je oglasil za besedo zapustili dvorano, moral je deželni glavar ob dr. Slavik: „Ker so bili naši najvažnejši pred-r»*45 zaključiti sejo, ker je bila nesklepčna. ! logi odbiti, radi tega moramo glasovati proti.u Tableau ! !!	: Na to Je ponovil iste besede tudi v slo-
„Prav se nam godi", je dejal privatno Ivenskem jeziku. (Oho-klici, mezzoforte). poBl. Ravasini. „ako imamo take poslance, ki i Potem je bil načrt sprejet tudi v tretjem niso niti zato dobri, da 1»i vsaj prihajali k čitanju in je deželni glavar zaključil sejo sejam'1.	tob 9-30-	__
X. Seja tržaškega deželnega zbora. Potovanje nadvojvode Frana Ferdinanda
Deželni glavar je otvoril sejo ob 6*30. Prisotnih je bilo 48 poslancev. Opravičeni tir. Rjbaf in Maver.
Berolin.
„Eg.vetertes", glasilo ogrske stranke neodvisnosti, trdi, da ]e bilo zadnje tajno poto-
Ijevalo se je v podrobni debati o novi ustavi za me-to Trst začenši od § 50 naprej
Po odobrenju zapisnika IX. seje nada- vanje avstrijskega prestolonaslednika v Berolin
v zvezi z grožnjo nemškega cesarja Viljelma, da takoj, Čim preneha carinska zveza med §§ 50—55 (kompetencija občinskega sveta), ijsj Avstrijo in Ogrsko, odpove veterinarsko po-56 (proračun) in 57 (sklepčni račun) so bili godbo z našo monarhijo, da zapre vse nemške sprejeti brez debate.	meje proti uvozu ogrske živine. S to grožnjo,
K § 58 (druge upravne zadeve pridržane ki bi zadela le Ogrsko, da se hoče napraviti kompetenciji občinskega sveta) oglasil se je uslugo Avstriji. „Egyetertes" pripominja, da
besedo
posl. dr. Mrach, ki je vsprico tega vedenja Nemčija nncpmH n^d-i, itjugiral proti včeraj- ne preostaja druzega. nego želja po ločitvi
iz trozveze.
„Magyar Nenizet1' pa ne more razumeti i< ga strahu Nemčije pred carinsko samostoj-
najprej za
vr.j rftT.Uarjen
šnji opazki poročevalca dr. Veneziana, kateri mu je predbacival, da se ni zadostno pripravil. Predlagal je, da se dostavek, ki določa, da
ima občinski svet dajati dovoljenje za prav- nostjo Ogrske. Ugled Avstro-Ogrske kakor danje v važnejših zadevah, ima spopolniti v i velevlasti ne bi prav nič trpel valed avtonomije,
tem smislu, da se ima to zgoditi glede pravd, i ki bi gospodarski pri katerih se gre za vrednost najmanj K j moremo umeti — 20.000. Predlagal je nadalje, da ima biti madjarski list —
ojačila Ogrsko. Tega ne zaključuje tu gori rečeni kako naj bi monarhija
imenovanje najvažnejših občinskih uradnikov, 1 oslabela, če bi se gospodarsko jaki Avstriji kakor doslej, pridržano občinskemu svetu, pridružila še gospodarsko jaka Ogrska?! in ne odboru ter da ima biti dovoljena pri-	—	.-
tožba na občinski svet proti določbam občin-	Pllllt V i(OmiltlS9Ct.
skega odbora.	Viharna seja romunske zbornice.
Posl, Slavik stavil ie predloge, da V seji romunske zbornice minolega torka imenovanje oseb občinskih iui.keijonarjev ima ie prišlo, kakor javljajo iz Bukarešte, do biti pridržano kompetenciji občinskega sveta; burnih prizorov. Posl. Kalulescu je očital da se zbriše ves odstavek, ki govori o šolah, i bivšemu ministerskemu predsedniku Cantacu-(ker ima urejanje šolskih z . ev biti pridržano zene, da je s svojo politiko provzročil sedanje prihodnjemu šolskemu zale:- u), da ima ob-,0611"1'0- ^ hipu je prišel v zbornico posl. činski svet sklepati o vseh } ravdah brez raz-! Voitelescu v narodni noši ter pričel ves razlike in istotako glede rekurzov in pritožb, da burjen kričati: „Rešite se, domovina propada
mesto 36 poslancev kot potrebnega števila za sklepčnost sej, v katerih se gre za oddajanje občinskega imetja, ima se postaviti -i- in da ima občinski svet določevati o pristojnosti onih, ki imajo že po zakonu pravice do nje.
Posl. l u z z i je stavil neke predloge unalogne onim posl. Mrach in akceptiral ono posl. Slavika glede rekurzov.
Po opazkah posl. Morpurgo, C'uzzi, Mrach in i>epiera je vsem odgovoril poročevalec dr. Venezian, najprej po9l. Mrachu o osebni zadevi. Njegovo ravnanje da je bilo vedno korektno, razburjenje posl. Mracha pa pri-
Posl, Carp : ,.Kaj se je zgodilo ?u Voiteleacu : ^Grozne reči. Bolje je umreti na vešalih, nego gledati propast domovine. Od vseh krajev prihajajo bande kmetov. Napadajo in ranijo naše sorodnike ter jih sečejo na kosce, onečaščajo naše žene !" — Mej tem, ko je posl. Voitelescu tako vpil, so sluge razdeljevali zakonski načrt glede posojila 23 milijonov, ki ga namerava najeti mesto Bukarešt. Poslanci so slugom vzeli iz rok vse izvode zakonskega načrta ter jih raztrgali. Vsled tega so morali sejo prekiniti.
Manifest vlade. Uradni list je objavil manifest vlade, ki
pisuie njegovi neizkušenosti. Protivil se je : poživlja vse prebivalstvo, naj s patrijotizmom vsem spreminjevalnim predlogom ter branil stališče glede imenovanja uradnikov se strani
občinskega
odbora, ker na tak način, dejal je. bo koncc oni strašni petulanciji, ki je vladala v zadnjih letih ob imenovanju občinskih iunkcijonarjev. Predlagal je dostavek, ki do-
1 sodeluje za vspostavljenje miru in varnosti. Manifest napoveduje zakonske načrte za zbolj-
šanje težavnih odnošajev kmetov, posebno z olajšavami za dobitev denarja, potrebnega za poplačanje zakupnine, z reformami davkov malim posestnikom v prilog in z revizijo določeb pušča reklame na občinski svet v disciplinar- v delavnih pogodbah. Vrhu tega bo določen
maksimum adresne mere za predujme kmetom in se trusti omeje. Vlada hoče storiti vse možno za strogo izvršenje tega zakona. Ob enem pa hoče vlada z vso energijo zatreti punt in eksemplarično kaznovati vsakogar, ki bi se hotel okoristiti na pustošenjih.
nih zadevah.
§ 58 je bil nato sprejet z dostavkom predlaganim od poročevalca.
§ 59 in 60 sta bila sprejeta brez debate, ravno tako § 62 (sklepčnost sej) kakor naslednji § 62—67 (seje občinskega sveta) so bili sprejeti večinoma brez debate.
Glede zadnjega § si je posl. dr. Slavik žeiel natančnejših določil glede sklicanja seje.
§ 68 je bil sprejet z besedno spremembo
predlagano od posl. dr. Slavika. ki je tudi
§
Drobne politične vesti.
Sestanek angležkega in Španskega kralja. Kakor poročajo iz Madrida, se Bestaneta dne 9. aprila v Kartageni angležki
predlagal dostavek k £ 71, da ima župan kralj Edvard in španski kralj Alfonz. V pri-takoj izvrševati sklepe ob čin s k. sveta. Sprejeto, stanišču bo o tej priliki vsidrana es kadra,
§§ 72-75 (razveljavljenje sklepov ob- j sestoječa iz 29 vojnih ladij, čaiskega sveta) so bili sprejeti večinoma brez : Potovanje italijanskega lebate.	j k r a J j a v A t e n e. Iz Rima javljajo, da se
i ^ 75-90 (kompetencija občinskega od- italijanski kralj v spremstva ministrov Titto-.>ora; so bili tudi spre;eti v prvotnem be- j nija in Mirabella dne 6. aprila
ter dospe v Pirej dne
ritz, čim ponehajo nemiri v Romunski.
Dnevne vesti.
Perfldija „Gorice". „Gorica" se trudi številko za številko v celih kolonah, da bi dokazala neveljavnost naših argumentov proti kandidaturi gospoda dra. Laharnarja. Za sedaj smo preveč okupirani po važnih dogodkih v naši tržaški politiki, da bi mogli odgovoriti na „Goričino" brezkončno — klobasanje. Ali primeren odgovor pride.
Le par besed za danes, da označimo vso perfidijo goriškega lista. „Gorica*4 nas spravlja v vse možne „družbe" in nas po navadi političnih — klepetulj apostrofuje: kako da se počutimo v taki „družbi" ? ! Mi smo vse preveč politično samosvoja individualnost, da bi si ob tako važnem vprašanju kar tako od kake „družbe" dajali sugerirati stališče. Naše stališče nasproti kandidaturi dra. Laharnarja je dano po stvarnih razlogih in sloni na trdnih naših političnih in narodnih nazorih.
„Gorica" bi hotela tudi dokazati našo „neodpustljivo nevednost" in poseza v dokaz za to po sredstvih, ki so naravnost disperatna. Pripoveduje n. pr., da smo nedavno kurata v Podgori pri Gorici prestavili v Istro, in s tem da smo dokazali grozno nevednost.
Kaka papalija in vendar kaka hudobija in zlobnost! Vest na katero aludira r Gorica" se je glasilu:
„V Podgori je 3. t, m. ob 4. uri popo-ludne imel v stari šoli volilni shod tamkajšnji kurat čestiti g. Golob, ki je zbranemu ljudstvu tolmačil novo volilno reformo ter je ljudstvo opozarjal na pismo goriškega nadškofa, ki poživlja volilce, da si izvole katoliške poslance. Istega dne je imel v Podgori volilni shod tudi oddelek socijalne demokracije, katerega se je udeležilo precejšnje število somišljenikov".
Povejte, ljudje božji, kje in kako smo v tej notici prestavili kurata Goloba v Istro ? ! Na vsej stvari na katero je obesila svoje di-speratne — argumente, je le toliko, da je ta vest po pomoti meterja v tiskarni, torej organa, ki ni člen uredništva, zašla med istrske mesto goriške vesti! Take pogreške od strani meterjev se dogajajo pri vsakem listu, posebno pa pri takih, ki se tiskajo po noči in le bedak ali pa zlobnež more iz tacih lapalij sklepati na nevednost uredništva. Da bo smešnost tega nastopa „Gorice" še bolj jasna, naj koustatujemo še.
S tem je bil zaključen prvi volilni shod v I. okraju tržaške okolice o katerem je vodil zapisnik g. Benedikt Godina. Po dovršenem zborovanju so se zbrali pevci „Velesile" in „Slave", ki so skupno zapeli neka] zborov. Razšli smo se, sklenivši, da čim prej s kličemo drugi volililni shod v I. okraju tržaške okolice. _
TRŽAŠKA MALA KRONIKA
Tat v rokovicah. Ravnatelj tukajšnja ,.Banca popolare" je prejel predvčerajšnjim predpoludne, par minut pred 9. uro, brzojavko od trgovca Petra Nikolaja Dimtza na Dunaju. v kateri ga je ta obveščal, da mu je bil vkraden „cheque" za 8763 kron, izdan od dunajske tvrdke „Merkur" na „Banca popo-lareiC. Ob enem da je izginil njegov agent, 24-letni Josip F. Benoni. Oe bi kdo prišel s tem čekom po denar — se je dalje glasil i brzojavka — naj se ga takoj aretuje.
No, že 10 minut pozneje je res prišel k blagajni banke neki mlad. jako elegantno oblečen človek in vzel iz listnice oni ček ter ga izročil blagajniku. Blagajnik, ki je bil že obveščen o brzojavki, je velel mladeniču, naj počaka trenotek, a na to je šel telefonirat policij. Kakih 5 minut pozneje sta bila tam dva policijska agenta, ki sta mladeniču aretovala. Na policiji je priznal da je res ol Josip F. Benoni in da je ček ukradel trgovci' Dimtza, pri katerem je bil v službi.
Tatvina z ulomom. Predsinočnjim ao neznani tatovi vlomili v krčmo Marije Stani-čič v ulici Giorgio Vasari št. 10. Odnesli eo 70 kron drobiža, in sicer 30 kron drobiža so vzeli iz miznice, a 40 iz takozvanega avtonoma-tičnega „orkestriona". Doznalo se je, da so tatovi prišli preko veže hiše na dvorišče iste in od tam pa skozi okno stranišča v krčmo.
Ponarejen denar. Predvčerajšnjim po-poludne, malo pred 6. uro je prišel v žga-njarno Antona Gessi v ulici della Madonniua 33-letni čevljar Josip V.( stanujoči v ulici della Guardia. Spil je za 10 stotink žganja in potem dal žganjarju 5 kronski srebrnjak, o katerem je pa sam dejal, da je ponarejen. Prosil je žganjarja, naj sprejme oni srebrnjak za nekaj časa v nekako zastavo. On da grf po drugi denar, da bo plačal onih 10 stotink. Prosil je obenem žganjarja, naj nikomur ne pove o ponarejenem srebrnjaku. Žganj ar je res vsprejel oni srebrnjak in pustil čevljarja oditi. Ta se je pa malo pozneje vrnil in dejal žganjarju, naj mu da nazaj oni srebrnjak, da mu on plača onih 10 stotink z drugim dobrim denarjem. Žganjar mu je res dal srebrnjak nazaj, a na to je čevljar pobegnil. Žga -njar je pa zdirjal za njim in ga dal areto-da so slučajno glavne esebe pri našem listu 1 v&ti« N~a policiji so čevljarju zaplenili pona-po več iet študirale v Gori r i in ci j rejeni denar, a njega so izpustili
sedilu.
rnja Tarentu
torej pač ni misliti, da ne bi vedele, da je pri Gorici vas Podgora.
Slična Iapalija je tudi, ker nam „Gorica" očita glede vesti o Gabrijelčičevi kandidaturi. Tudi tu je zgolj tiskovna pogreška, ker je stavec čital mesto „solkanski" „kanalski" in je tudi korektor prezrl pogreško.
Y našem uredništvu ni tacih tepcev, da ne bi vedeli, da leži Kanal v soški dolini, ne v goriški okolici! Morda ima „Gorica" v svojem uredništvu take ignorante !!
„Gorica" ni torej prav čisto nič dokazala naše nevednosti, pač pa je dokazala svojo zares neodpustljivo — perfidijo in brez vestnost v izbiranju sredstev v obrambo strankarskih koristi proti njim, ki se nočejo klanjati bogu, nazivanemu stranka — pa če je to tudi slučajno klerikalna stranka na Goriškem.
In o posezanjem po takih smešnih lapa-lijah v toli resnih časih in ob toli važnih dogodkih je „Gorica" dokazala tudi to, da jej je pošlo še tisto malo zaloge na — stvarnih argumentih.
Volilni odbor za I. okraj tržaške okolice je sklical za minolo nedeljo zvečer prvi volilni shod v gostilni „Konsumnega društva" pri Sv. M. Magdaleni spodnji na Kolonkovcu. Velika dvorana je bila natlačena samih do-mačinov-volilcev, ki se jim je pridružilo nekoliko Škedenjcev. Shod je otvoril g. Anton Vovk, predsednik „Konsumnega društva" ter priporočal volilcem naj pazno sledijo izvajanjem. Na to je dal besedo gospodu Antonu M i k 1 a v c u, predsedniku volilnega odbora, ki je obširno tolmačil zborovalcem nalogo in dolžnosti volilnega odbora, da pojdemo vsi složni pod slovensko zastavo dne 14. maja na volišče kjer oddamo svoje glasove za kandidata naše krvi. PojaŠnjeval je tudi stari in novi volilni red.
Zatem je podpredsednik volilnega odbora g. Ivan Ban tolmačil volililcem zakou in kazenske določbe novega volilnega reda. Gospodje poslanec Anton Sanci n, Josip Hreščak in Anton N a r d i n so soglasno priporočali slogo na dan 14. maja. Predsed nik je omenjal, da se imamo boriti proti dvema strankama: proti italijanski in socijalno demokratični. Govornik je žigosal italijansko socijalno demokracijo, ki je napadala naše poslance radi njihovega vedenja v deželnem zboru, ko so se isti borili za toli pravično stvar. Ker pa se naši poslanci niso vstrašili vseh groženj od strani Italijanov in socijalistov, predlaga, nai jim današnji zbor izreče najiskrenejo zahvalo za njihov junaški nastop v obrambo jezika naše slovenske okolice.
Mnogoštevilno zbrani volilci so burno pritrjevali govorniku in izrekli s tem oko*
in pri*
ukrca v j ličanskim zastopnikom z a h v a 1 o 8. aprila, znanj e.
Ni se hotel pustiti aretovati 36-letn: težak Alojzij J., ki je dema iz Ljubljane in je izgnan iz Trsta, ko so ga predsinočnjim policijski agentje našli v neki krčmi v etaren mestu. Aretovali so ga namreč zato, ker ir,u je prepovedano bivanje v Trstu. On se je p« agentom vprl se vso silo. Ko je neki rodar prišel agentom na pomoč, ga je Alojzij vda ril s pestjo po obrazu, da se mu jo takoj pocedila kri. Slednjič so ga vendar vkrolilt in ga odvedli v zapore.
Brezvspešen tatinski poskus. Predsinočnjim ob 10. uri in pol je bil v krčim Filomene Fabbris v ulici Giosue Cardacci aretovan 33-letni težak Anton C., ki stanuje v ulici deirOlmo. Aretovan je bil pa na zahtevo krčmarice same, in sicer zato, ker ga je zasačila, ko je hotel z roko v neki predal, v katerem je bilo 150 kron denarja. Na policiji je pa krčmarica povedala, da jo je Anton že minoli teden enkrat skušal okrasti na ta način. Seveda so Antona C. djali pod klju^.
Mej služkinjami. Služkinja lMarija 8., ki je v službi pri družini Dickstein na trgu della Borsa, je prijavila včtraj na policiji, da ji je neka služkinja ukradla srebrno uro in srebrno verižico, v skupni vrednosti 26 kron. O tatici je pa vedela povedati le, da je v ulici dello S«juero Nuovo in da jej je ime Marije ta.
Dva poskusa samomora. Predsinočnjim okolu 7. ure je 36-letni trgovec Eict Eisenschiml spil s samomorilnim namenom nek strup. Pozvan je bil k njemu zdravnik se
zdravniške postaje, ki mu je izpral želodec io ga dal potem prenesti v bolnišnico, kjer so ga zaprli v opazovalnico za umobolne.
— 21-letna dninarica Amalija Franchini. stanujoča v uliri Riguttti, je včeraj opoludne spila precejšnjo množino karbolne kisline. Zdravnik se zdravniške postaje, ki jo bil pozvan k njej, jej je izpral želodec in jo dal potem prenesti v bolnišnico. — Nesrečnica je storila to, ker je že dolgo časa bolna.
8m«inloa. A.: „Cadao. čc spijem lo etw> čašico kave, potem gotovo ne morem ssp-juti h — B.: ..Pri meni je pa ravno nasprotno: č« spim. ne morem spiti niti ene same čašice kave
Zamenjava soglasnika.
Velika je ! Od nje živiš in ž njo se ti okrog vrtiš, če pa jej črko eno ti pokriješ jo lahko s kavo ti takoj povžijei.
(Rešitev prejšnje: MEDVED)
Koledar In yreme. — Danes: Veliki iotrtok; Ivan Kapistran, — Jutri: Evstahij. spoznavalec ; Branivoj; Draža. — Temperatura včeraj: ob 2 uri popoiudne	Cebtius. — Vreme včeraj:
lepo.	^^^^^^^^
Društvene vesti in zabave.
TamburaSki odsek pevskega društva „Kolo* v Trstu vabi vse cenjene gg.
tamburaše, da pridejo danes v četrtek, 28. t. m. ob 8. uri zvečer k glavni vaji. —
V Trstu, dne 28. marca 1907
aEDINOST« štev. 87
Stran III
Ker bo tudi ob enem pogovor glede izleta, ki bo na velikonočni ponedeljek, vabljeni so v s i gg. tamburaši, da pridejo prav gotovo.
Vesti iz Istre.
O dogodkih v Bujah povodom Benna-tijevega shoda minole nedelje smo poročali včeraj po vtisih, ki smo jih prejeli po poročilu v ».Piccolu* samem. Sedaj pa čujmo drugo plat zvona ! Iz poročila, ki ga prinaša ..II Lavoratore" o rečenih dogodkih, zabele-žujemo te le momente, ki ne le da podkrep-Ijajo včeraj izraženo mnenje, da je italijanska liberalna stranka imela v nedeljo v Bujah iiila vroč dan. marveč pričajo (seveda: ako so 7 polnem soglasju z resnico) da je dr. Bennati, ta dosedanji bog istrske kamore, doživel popoln polom in da je prišel v Bujah, zaitalijansko liberalno stranko pravi črni petek.
Ćujmo torej glavne momente iz poročila v „Lavoratore*.
Agitatorji Bennatijevi so sicer delili va-oiia na javni shod, toda skrbeli so ob enem,
so prihla ta vabila v „dobre roke". Vse možno se je ukrenilo, da se drugim strankam otežkoči udeležba. Občinski zastop v Bujah pa se ni hotel dati zlorabljati za tako igro in »e radi tega odrekel mestno dvora-
0	o, ako bi se imelo na mesto javnega shoda ršiti zborovanje na podlagi § 2. In res se
»e zgodilo, da so prireditelji shoda raje po-.skali drugo dvorano v kateri so sklicali shod na podlagi § 2. Vstop je bil dovoljen le proti zkazu vabila.
To videči so socijalisti hitro izposlovali trebuo dovoljenje za javen shod in zborovali so na javnem trgu tik dvorane, kjer se je imel vršiti shod italijanske liberalne -franke.
Mej tem zborovanjem je dospel v Buje <ir. Bennati s spremstvom. Socijalisti so takoj prekinili svoj shod. Jedni so šli, da bi za-^cdli dvorano, drugi so napravili špalir, ki je
1	zaglušnim žvižganjem pozdravljal Bennatija in družbo. „Reditelji" pri vratih dvorane so s pestmi odbijali mnoge bujske volilce, ki ujso imeli povabila. Dva teh „rediteljev" sta bila oborožena celo z rezili — eden z ložem, drugi z velikim krivcem „Lavoratore" vsklika, da so to menda emblemi 20-stoletne latinske civilizacije !). S tem orožjem sta skušala zadeti vsako neljubo >sebo, ki se jima je bližala. In tedaj se je -godilo, da so naenkrat vrgli skozi vrata nekega meščana, ranjenega z velikim krivcem.
Na to so^ je približalo 6 orožnikov in >r*a redarja. Čim jih je Bennati zazrl, hitel :in je naproti, ponudil poveljniku svojo vi-itnico ter prevzel poveljstvo nad - j i m i. Dvojico orožnikov je postavil na rata mesto onih dveh mož z nožem in krivem, drugo je razmestil na ogle, a dva je .ridržal v varstvo svoje dragocene osebe. Mož s krivcem se je postavil ob okno in se ežal, a nekdo je reagiral na to s tem, da je
-	kamenjem razbil eno šipo. Mej tem je Ben-i.iti, nervozen do skrajnosti in vedno v -redi dveh orožnikov, dajal za-lnja povelja oboroženi sili. Množica pa ga je ob
vižganju in z gestami silila, naj govori na uvnem trgu, da ga bodo mogli vsi čuti. Ben-nati pa je izbruhnil par žaljivk in je zbežal f dvorano, zaprli vrata za seboj. Del Bujcev bil torej v dvorani, drugi pretežni del pa a javnem trgu, kjer sc je nadaljeval socija-,stični shod.
V dvorani pa so govorniki aplavdirali t.*den dragemu, dočim je med zborovalci vla-luia popolna mrzlost. Odvetnik Franco jim celo grozil, da bo aretovan, kdor bi odprl >:ta. To je bi! nezaslišan terorizem. Davanzo zaklical, da dostojne osebe govore v dvomi, na javnem trgu pa — šarlatani. Neki .^met je hotel govoriti in je zahteval, naj se -jdi kmetom od zunaj dovoli beseda. Ali >redsedništvo je bilo gluho za to zahtevo, -'eki drugi kmet si pa je vendar izsilil be-rodo in je ostrimi besedami žigosal postopanje italijanske liberalne stranke. Mej silnim nrupora so je zaključilo to zborovanje. Ko so fjudje zapuščali dvorano, je vse žvižgalo :
-	vižgali so oni, ki so prihajali iz dvorane, in v žgali oni, ki so stali zunaj, Bennati je pri-
* .jal zopet na strani orožnika, a pozdravljalo . je silno žvižganje. Tudi njegovi spremljalci ■»o bi!i pod zaščito bajonetov, ki so jih spremljali do gostilne, kjer so hitro poseli v kočijo n se odpeljali. &preraljaui od četvorice orož-ri3kov. Polom je bil popoln. Odhod je bil po-Joben begu ob zaglušnem žvižganju.
Tako poroča „Lavoratore". Dopuščajmo, U socijalno-demokratično glasilo pretiruje. Ali tudi če odštejemo polovico, ostaja Še vodno slika, ki nam kaže kakov odpor je ijvstal med ljudstvom proti istrskim brez--r ni m oligarhom.
„Lavoratore" dodaja kratek komentar, v iverem pravi, da v Bujah, kjer je bila kdaj trdnjava italijanske liberalne stranke, signoro ni več podstrešja. In pravi v so--\asju z nami. da so bili italijanski liberalci, so učili ljudstvo rabiti kamen , nož! Signori so leta in leta sejali vihar ' sedaj imajo — vihar!
Novi župnik na Volovskem. Z Volovima poročajo, da je imenovan župnikom na Volovskem I. S i m e D e f a r, dosedanji žup* ;k v Dekanih.
Otroci bolgarskega kneza v Lovrani. Pred par dnevi so došli v Lovran otroči bolgarskega kneza, dva princa in dve princesinji, med njimi prestolonaslednik Boris. Knez Ferdinand ni mogel radi vladnih poslov ^remljati svojih otrok v Lovran.
Vesti iz Goriške.
x. Laška stranka v Gorici se trese , pred volitvami. To se je videlo in slišalo iz govora župana dr. M a r a n i j a na občnem , zboru >Lege" v nedeljo, ko je rotil člane, naj se gotovo vdeleže volitve in oddajo glasove kandidatu, ki se objavi pravočasno, j Naj delajo na vse moči ; med stranko se I sme biti nobenega izdajalca ali omabljivca, kajti nasprotniki se trudijo na vse kriplje, delajo noč in dan, da bi izvili liberalni stranki moč iz rok. In ta kandidat, ki se boji, da bi propadel, je sam dr. M a r a n i.
Njegova bojazen je pa tudi več nego opravičena, kajti veči del laškega prebivalstva je sit dosedanje mestne uprave in se želi otresti jarma gospodujoče stranke. Ker ima municipij nad obrtniki in trgovci veliko moč, jih šikanira lahko na mnoge načine, so ti vedno prisiljeni glasovali za postavljene kandidate, ali so se pa vzdržali glasovanja. Sedaj pa je nade, da se enkrat ojunačijo in da gotovo mnogo davkoplačevalcev odda svoj glas liberalni stranki nasprotnemu kandidatu, in sicer: ali socialističnemu ali pa slovenskemu, ker tako imenovana konservativna laška stranka v mestu ne postavi svojega kandidata iz razloga, kjer je nje načelnik vezan z liberalno zbog izida volitev v Fur-laniji.
x ? Ze parkrat 6e je videlo nekega od ločnega pristaša narodno napredne stranke v družbi z ravnateljem centralnega semenišča mons. Gabrij e 1 Č i Č e m, ki sta se intimno razgovaijala, da-si sta si od nekdaj politična nasprotnika. Ker je mons. Gabrij elčičj nasprotnik dr.a Gregorčiča, ki vodi slo- j vensko klerikalno politiko na Goriškem, zdi se pomenkovanje prvih dveh marsikomu. simptomatično. Nekateri sklepajo iz tega, da gre tu za kandidaturo višje-sodnega svetnika Mihe Gabrij elčič a, ki je brat semeniškega ravnatelja.
x Goriška eksportna zadruga za zelenjavo bo imela na velikonočni torek, S. aprila, ob 3. uri pop. v Štandrežu v dvorani g. Petra Lutmana občni zbor. Dnevni red : Poročilo provi zori čnega načelstva, volitev načelstva in razsodišča. Ako bi ne bil občni zbor sklepčen ob določeni uri, vršil se bo uro pozneje drugi občni zbor ne glede na število udeležencev.
d. Shod pri sv. Luciji v zadevi železnice Idrija Sv. Lucija vršil se je dne 25. t. m. Udeležili so se ga župan Iv. Hribar, A. Gabršček, dr. Treo, dr. Gregorčič, prof. Berbuč in drugi. Predsednikom bil je izvoljen prof. Berbuč Poročal je Iv. Hriba r o zadobtjenih predkoncesijah in je izjavil, da je mnogo upanja, da se projektirana železnica izvede. Predsednik Berbuč je takoj po poročilu Hribarjevem zaključil shod, toda ostali so skupaj vsi zborovalci in sklenili na predlog dr. Treota resolucijo, naj se skoro izvede zahtevana železnica, pri tem pa naj se upošteva eventuelno podaljšanje na Tolmin, Kobarid in Bovec.
d. Ceste v Gorici SO kakor znano v, najslabšem stanu. V sredini mesta so najbolj zanemarjene. Blata in prahu je toliko, da se mora vsakdo čuditi, kako je mogoče trditi o Gorici, da je „avstrijska Niča". Toda modri naš magistrat sklenil je odpomoči. Določil je v ta namen baje 60000 K in začele so se popravljati ceste, a ne morda v sredini, ampak na periferiji ! Popravljati so začeli Corso Franceseo Giuseppe, da si bi bilo vendar mnogo bolj naravno, da se popravijo ceste in trgi, na katerih je največ prometa, kakor Corso Giuseppe Verdi, Semeniške ulice, Travnik, Raštel in druge! Ni čuda, da si mnogi Italijani želijo v občinskem svetu slovenske opozicije.
Vesti iz Kranjske.
Letošnja huda zima napravila je na Kranjskem mnogo škode, ki pa se opaža še le sedaj, ko je večinoma že izginila bela zimska odeja. Na Dolenjskem in zlasti v Savski dolini je ozimina večinoma uničena, zlasti pa ječem, dočim je pšenica bolje prestala neugodno zimsko vreme. Tudi trta je v mnogih krajih vinorodne Dolenjske pozebla.
Sadno drevje, posebno mlada drevesca, pa so oglodali zajci, ki so sadjerejcem napravili letos izredno mnogo škode.
Medveda ustrelil. Gospod Rihard L o-z a r iz Trsta ustrelil je pretečeno nedeljo v svojem lovskem revirju pri Hočevju izredno lepega medveda, ki tehta 170 kilov. Nedavno ustrelil je isti lovec velikega volka, ki je ▼ tamošnjih gozdih redka prikazen.
Organizacija kranjskih zdravnikov.
Kranjski zdravniki ustvarili so si ravnokar posebno organizacijo v varstvo svojih gospodarskih interesov. Shoda, katerega je v ta namen sklical primarij Novomeške bolnice g. dr. Defranceschi, udeležili so se skoraj vsi kranjski zdravniki Pravila so bila soglasno odobrena. Načelnikom nove organizacije je bil izvoljen g. dr. Ivan Oražen, v odbor pa gg. dr. Fran Dolšak, dr. Otmar Krajec, dr. Josip Stoje, dr. Ivau Zajec, dr. Emil Bock in dr. Julij Schuster — vsi iz Ljubljane. Društvu so pristopili tudi vsi distriktni zdravniki.
Zopet tujec v deželi. V Mostah poleg Ljubljane zgradila je neka nemška družba iz Hamburga veliko kemično tovarno, ki se bo bavila zlasti z obdelovanjem aluminija. Do šeststo delavcev bo dobilo dela v tem novem podjetju. Potrebni baoksit, iz katerega se dobiva aluminij, sc bo dobavljal iz Bohinja, kjer se do rudnika napravi posebna železnica.
Ogromen dobiček se bo stekal v nemške žepe. In s tem nemškim podjetjem je onemogočena ustanovitev enake domače industrije, žalostna nam majka !
Razne vesti.
Avansir&nje po smrti. Povodom eksplozije na francoski oklopnjači „Jena", je poginilo nad sto častnikov, podčastnikov in
(Dalje na 4. strani).
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez
~ vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
2)r. J Čermak « g. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. nadet.
w Za Velikonočne praznike! i«
KRASNI PREDMETI PRIMERNI ZA DAROVE
prodajajo se po tovarniških cenah v novi galanterijski trgovini
E. MIONI TRST, ulica S. Rntonio 2 (Palazzo Treves)
Mnenje gospoda dra. Euthyboule
zdravnika francoske bolnišnice v Carigrada.
Gospod J. SBRRAVALLO
TRST
Srečen sem, ko potrjujem, da sem poskusil Vaše ŽELEZ NATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) v francozkej bolnišnici kakor tudi pri-votno, in da sem dosegel vedno jako dobre vspehe. Ker ima jako dober okus. predpisoval ga bom vedno, ko bom zdravil bolnike od malokrvnosti in onemoglosti.
CARIGRAD, 24. junija 1905.
Dr. Euthyhoule.
Prihranitev na plinu
do
Podjetje Gasspar po zistemu Wouwerma
Halbmayr & Co., Dunaj
Iikijaeni zastopnik z sol090 za Trst:
E. RUDAN, Via. Golši št. 3 — Telef. 1889
Tovarna pohištva
i
ulica delta Cm« it. m
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivaoje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in staro plasti na asfaltičnih kartonih, skrllolh ___i ploščah in vsakovrstne« lamarfira.
Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni oement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi is asfalta in katrama, opolzla olfa it za stroja, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (regntoape) vagone, mazt-vaselina za koze, mazt za orodje, voMilo za tevjje itd.
Tot*tum in pisan* t TRŽIČU (Monfmlcone) pri Trmtu. _
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvapešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. 1
r evmatizmu in protinul
TEKOČINA GODINAprinieB&TTfst<i ^ ^ i^1 ^ ^ H
od lekarnarjev : SV. kkob« in Josipi Sottu, Ufanu ,jBT Ijtl', f JUTlftl 4.
Steklenica stane K 1-40. Is Trsta M na odroftljs nanje od 4 steklene proti pot poroda ali proti sslkipatai poBk&m
7 K franko|poHnin ini
r*
r i V
EDINOST t Hev. -S7
mornarjev. Sedaj je francoski minister vojne mornarice izdal odlok, da se vsi poginoli povišajo za en čin. Vzrok temu nenavadnemu idloku, kakoršne še dandanes izdajajo samo v azijskih državah, je v žciji francoske vlade, i da rodbinam poginolih da kakor naknado za izgubo njihovih dragih pokojnikov.
Carducci-jev dvobo . Nedavno umrli j italijanski pesnik Carducci, ki je bil, knkor znano, jako bojevi tega duha, bi bil rekoč j kmalo imel dvoboj, da si je bil nasprotnik te j srednjeveške nesmiselnosti. Prišlo bi bilo i kmalo do tega dvoboja nastopno. Nekega dne: se je Carducci vozil na železnici z nekim čast-1 nikom, ki ga ni poznal. V razgovoru sta pri- < šla tudi na literarne stvari ter sta pričela i govoriti o Carduccijevih „Odi barbare", ki so bile v onem času na posebnem glasu Častnik je govoril o teh stvareh zelo navdušeno in jej vskliknil: „Ta Carducci je velik genij; on je. največi pesnik za Dantejem, da, velik kakor, Dante....a Hm — mu je odvrnil Carducci — genij, to je preveč rečeno. Jaz ga smatram pesnikom srednje vrste. — Srednje vrste Potem pa vi ne znate, kaj je umetnost. — j Obo. mislim, da ste vi mnogo nesposobneji,; da sodite o tem, nego jaz ! —i Taz V" — I Vi da — kdo drugi neki ? — Častnik se je r-util razžaljenega, potegnil je iz listnice karto-vizitko z namenom, da se izvrši častna afera. Carducci se je malo nasmehnil rekoč : „A ta je moja!* — Častnik je pričel čitati, potem se je zagledal vanj in ostal kakor okamenjen.
Koliko pokadijo posamični narodi? Od vseh naropov so Holandci največi; kadilci, kajti na vsakega pojedinca odpade na j leto 3 kilograme in 400 gramov tobaka. Za: njimi pridejo državljani Združenih držav vsak 1 z 2110 gramov ter Belgijci s 1552 gramov. Na četrtem mestu se nahaja Nemška s povprečnim letnim potroškom tobaka 1-185 gramov po osebi. Za njo sledi Avstralija s 1400 gr. na osebo, Avstro-Ogrska s 1350 gr., Norveška s 133«>, Danska s 1125. Kanada s 1070, Švedska z 940. Francoska z 933 in Rusija z 910 gramov. Najmanje tobaka pokadijo na Španskem, to je samo 550 gramov na osebo,
Ko potujejo preetolonaeledniki inkognito. Kakor znano, je nedavno prestolonaslednik Fran Ferdinand inkognito potoval v Berolin. Madjarski listi pripovedujejo, da je prestolonaslednik, čim je stopil na be-rolinska tla, doživel neprijeten dogodek. Ko te Fran Ferdinand na berolinskem kolodvoru stopil z vlaka, je takoj imel posla z nekim stražarjem. V Berolinu je navada, odredjena po policijskem načelniku, da gre vsak potnik, ko stopi iz voza ter hoče v mesto s kočijo, k službujočemu redarju, ki mu da številko. S to številko gre potnik do kočije, ki ima številko, ki jo je on od stražaija prejel in tedaj sede v kočijo. Prestolonaslednik, ki je potoval inkognito kakor vsak navaden državljan, se ni informiral o vseh odredbah, ki lih morajo navadni zemljani izvršiti, stopil je torej z železniškega voza ter se podal naravnost k neki kočiji ter botel sesti vanjo. No, to je opazil neki v bližini stoječi redar, skočil je k Fran Ferdinandu, katerega je imel za navadnega potnika, zgrabil ga ne preveč >jubeznjivo za laht, porinil nazaj od kočije ter mu najstrožje prepovedal, da ne sme stopiti v kočijo. Sedaj je prestolonaslednik stal pred tijakerjem, ker ni mogel dobiti dovoljenja. da stopi v njo. Za kaj da je ta odredba, ni hotel prestolonaslednik vprašati, marveč je srdito odšel v mesto peš in ko je potoma srečal neki fijaker, je sel v njega ter se odpeljal v hotel.
Čast mi jc javiti, da sem v mojej
Dunaisksj prodajalnici slanine
v TUSTU, ulita Catscrm* štev. 19 (Palača Viaaello)
--TELEFON štev. 1893 -
odprl posebno aobo za zajutrek (FriUtiicketube), kjer dobijo moji cenjeni odjemalci, poleg; izvrstnega belega in črnega vina tudi pravo izvrstno
PLZEffiSKO PlifO društvene pizenske tovarne
Prodaja =buh-> in sveže meso, vsake vrste salama, Modene, Bolugne, Verone in ogrskih. Klobase \\ustadier in Kranjske. Velika zaloga svežih konserv m konserv v škatljah. omake in sir vsake vrste.	GIORGIO HUTTER.
V Trstu, dne marca
JOSIP ROŽ
mizarski mojster
Trat. ulica Giulia štev lO, Trst
izvršuje
vsakovrstna mizarska dela
Posebno pa se priporoča slovea^k konsumnici, posojilnim iu drugim 7 vodom po deželi za nove stavbe
		ILOGrt	POHI	IŠTVfl	TC	J#VP	N - r
■\,S 1 p	Vll7aRSKE MDRUGE vGorici-oolkan TRSTvmdeirettorii(rosario)v^ " . c _, , iv.,,. palača ptflpenzi -|ooru2nic6:OPUET, KEKA TELEFON						
PRVA ZALOGA VINA
UMBERTO ZUCCIO
TRST — ulica Tiziano Vecellio 9
ima izkliačno izvrstna namizna vina
Istrski rofoSk po 72 stot. liter; Dalmatinsko vino po 80 st. liter ; Opolo ls Omlilja po 80 at liter; razun tega
g^T Izbera finih likerjev v buteljkali.
SPECIJALITETA MoSlii larftt (ii lastnii mmM sajamčsao pristen 3 K M.
Pošilja tudi na don. — Jamči za prlatnoat lastnih pridelkov. _ Za gostilničarje ^	etne po dogovoru "^g
Agencija MERKUR
TRST, ul. Nicolo Macchiavelli 19, Telef. 1874
Komisije in zastopstva
===== Informacijska pisarna. ======
Preskrbuje nakup in prodajo raznovrstnega blaga po najugodnejših pogojih. Zaloga raznovrstnega blaga : patentirana ognjišča, Ciril-Meto-)}{	dijevo ličilo, pražke gnjati. surovo maslo, med itd. itd.
)*
m prar
Tvrke ANTONIH CHMEL
iz Kraljeuskih Uinogradib se dobijo u prodajal-
nici delikates
Anton Furlan, ulica Cavana št. !3.
r
\mm\
MALI OGLASI.
t-
Hali ogla« računajo «0 po 3 stot. besedo; mastnocukaiie besede ee računajo enkra; reč. Najmanj pristojbina 40 stotiiik.
z-----~ Plači* w takoj.---- =
Plačilo na obroke
za druž-ne : mo*ke obleke, žensko blago, zaveze, tapeti, ogrinjala, ct Anike, sončnim, slike, areala, dr-/aIn. /a zaveže i. t. d. — Levi-Bicchi — Trst, Via Mttdonnina 43, 1 ltadstr.
Slavoj Skerlj, krojač i
Veliko noč svojo moderno urejeno krojačnico. Najmodernejši đ emuje kri vzorci. Nizke cene, solidno delo Hvoji k svojim ! Piazra Barriera 3, I.	204
Kdo
j um kaj denarja, in toče dober zartožek
kupi lahko hi£o v predmestju. V hisi j« dobro vpeljana prodajalnica. Ugodne pozicija tudi f*yentuelno za pekarno. Hi?a nene dober dohodek, •Ako, da se v malo letih amortizira. Pogoji ugodni. Več pove „lnseratni oddelek Edinosti-1.	SifiO
prodaja kuhinjsko opravo; omare, mize itd. iz prve roke Trst, ulica
F. Ščuka
Kerriera £t. 25.
,nABiom slavn. občinstvu, da sem odprl naZndnjoVII o a m i c o za Velikonočne praznike, v Lonjtiju (pri PuSarju) Andrej Cok. 347
Iščeta se 2 vajenen £«»£?£
koj. Obrniti se je na Valenim Luznar. klepar, ulica Belvedere.	346
J.Pertot
irar
Trst, ulica Poste Nuove 9
Žepa« uro uJboljUh tovarn
KeJnov^JAe stenske vre. Izbor ur za birmo in za darila. Popravtia m zel« nizklb ceeah.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Plazzn della Caserma št. % I. n. - TKST V lastni hi*i.
(Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakega, eo tudi ni ud in jih obrestuje po
4°|o
Rentni davek od hranilnih vlog plačnje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po 57s°/o» ™ menjice po <50/0, na zastave pt. 5V//o
in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od £>.—12. ure dopoludne in od 3.-5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt,
3aa najatoderveje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itt.
Poštno - hranilnični račun 816004
1
Glasoviti Cement-portland
Prve odlikovane dalmatinske tovarne
CHLARDI & BETTIZA v Spije t u
Edina zaloga pri
Fratelli Zernitz & Co., Trst via Stadion 22
Zaloga „Cemento Romano" (hidravlično apno)
Odlikovana tovarna glasovirjev,
E. Warfjinsk
Trst, Piazza Carlo Goldoni l^
^vogel Corso - Via Nuova) Speeijaliteta pianinov, glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey Jons v fiew-Vorku, Schweighofer i k.
€kkt. pianiRi, orkestrom, harmoniji
Izpoojuje. — 3!enjujo. — Dajo lia obrok* Popravlja. — Akordira po zmernih c*nak
hI Josip ZiflOnal toeraaB
• •	■	w	• • • •
Filijalka na Prošeku štev. I4C
j^* Izbor drog, barv, floplćev, pokeat arfamov, fin. mile. — Ztloft mlneralae vod« oika s« parkete, aa mralo pripravljenega. »irapa fcamarlado, mallnovoa Itd. Itd« 'VI
Gospe iz mesta in dežele se lahko zanesljivo obrnejo do diplomiran-
4. BABICE ♦ M. Kets v Trstu
Ul. Giovanni Boccaccio št. 2. I., vrata 5
ka era ima dvajsetletno prakso in je bila kakor biea v glavni dunajski bolnišnici — TJajbo'ja -ference. — Higijenicne sobe in kopel]!.

BOGOMIL PINO
bivši urar v Sežan
javlja svojim cenjenim oJj-'.aa.'-' da jo odprl svojo novo - — -—
""lisico ur
t ThSTU. oiica Viaeenza Belin! ši». 13
nasproti cexkve sv. Antena «o«fp».
froDaja vsakovrstne ure in popravlja i: ;
po zmernih cenah in z jamstvom.
JOSIP PEGAN - i rst
Oglje, 5rva, oglje za peč prve vrste. Zmerne cea«
ANTON SKERL
mehanik, zsprl*«£enl »vedeaeo.
Trst - Carlo Gol do d i je v trg ti. - 2m
Zastopnik tovarne koles in motokoles M
BT Napeljava in 2alo^a električnih zvončkov, Ij w in prodaja gramofonov, zonofonov in fonogra"" Zaio^a priprav ra toniti pivo. Lastna »nebani 'at delavnica z* poi ravljanje šivalnih fcirojev, kci rr.otokoles itd. '^t
Velika zaloga prlpsdkev po tovarniških tenah TELtirOn Stev. 1734.
Crema Maršala Depaul
Vino liker «lx->tao i« «>kr»»pljai ■'
Odlikovat* 'vrdU ATTILiđ li^AUL ~ itS!
Kdor hoče hitro in dobri prodati hiše, posestva, dvo^ ee, stavbišča, naj izvoli tc prijaviti
via San Giovanni 18 (Telef. 14-73) ki vsprejema tudi zakupe uprave in vknjižbe. : : i