Št. 38.
V Gorici, dne 16. septembra 1892.
Tečaj iV,
»OTA
’r
■K
„Nova Sofa“
izhaja vsak petek o poldne in veljft s prilogo Gospodarski List'1 vrni po pošti prejemana ali v Gorici na dom posiljana:
Vse leto .... gld. 440,
Pol leta ....	„
Četrt, leta .	.	.	.	„	110.
Za tuje dežele toliko več. kolikor je vfčja poštnina.
Delavnem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri npravniit.vn.
..Gospodarski List” izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Ureihii it m in upraniištrn je v 31ar-zinijevi hiši, Via del Mereat.o št. 12, 11.
■t
-4
(Izdaja 'asi deželo.)
Po katoliškem shodu
Tudi koroški Slovenci vrnili so se nezadovoljni od katoliškega slioda iz Ljul^jane domov. Kar so tam videli in slišali, ni jih razveselilo^ ni jim dalo dobrih nad za bodočnost slovenskega naroda. Videli so neko gospodovalnost, oholnost, in skrajno nestrpnost z ene ter strahopetnost, hinavščino in nedostajanje prepričanja z druge strani, ki pod pretvezo, da težijo po nedosežnih ide-jalih, žugajo uničiti, kar so verni Slovenci do zdaj med ogromnimi težavami storili za svoj narodni obstanek.
Poleg narodnosti je Slovencu najsvetejša in najglobočje ukoreninjena vera njegovih praočetov, katero je dobil po svetih blagovestnikih Cirilu in Metodu, Mohorju in Fortunatu ter drugih- A dandanes se sveto ime prepogosto zlorabi v to, da bi se pomandrali in korenito izruli vsi narodni nasadi in njih gojitelji, kakor da vernik ne more biti narodnjak in narodnjak ne pravi vernik. Učenost ir drznost, olikano in neolikano pisarenje ter besedovanje se rabi v to, da se temnijo in zamenjujejo pojmi v glavah neopreznega ljudstva. — Rodoljubu, ki vidi in pozna vse te premišljene poti in umno osnovane mreže, krvavi srce; nemško -centralistična politika se pa radnje in od veselja poskakuje, videča tako neprecenjeno pomoč v zatiranju slovenske narodnosti.
Pa pustimo taka tožna razmotrivanja in poglejmo, kako piše glasilo koroških Slovencev, celovški „Mir“, o katoliškem shodu ljubljanskem. V številki 25. z dne 10. t. m. pravi med drugim i to-le:
„Mnogi izmed udeležencev pa tudi obžalujejo, da so nekteri govorniki v šolskem odseku priliko porabili v to, da so v svoji strasti k a r n a r a v n o s t p o b i j a 1i n a r o d n o s t, kakor če bi nam bile že vse pravice zagotovljene, hudovali se celo nad družbo sv. Cirila in Metoda, ki vendar bla-gonosno deluje in nam je povsod toliko potrebna, ter napadali velezaslužnega slovenskega prvoborilca, v narodnem boju osivelega starega moža, g. Luko Svete a, kar jako obžalujemo in moramo tako postopanje odločno obsojati. Družba sama se dosedaj še ni nikjer kaj pogrešila. Nje skupni odbor pa deluje pridno, pošteno in vestno. Čemu tedaj podirati to družbo? Ce so pa kake napake in nedostatnosti, naj se odpravijo, zato pa ni treba celega društva napadati in zavreči ali ga od koga odvisnega storiti. '/■& nas koroške Slovence je družba sv Cirila in Metoda velikega pomena iu si tedaj štejemo v dolžnost, jo tu javno zagovarjati.
Ravno tako nemilo pa je koroške udeležence dirnulo tudi sledeče: Koroški zastopnik g. Gregor Einspieler je v šolskem odseku .stavil nasvet, naj katoliški shod izreče, da protesti r a (se pritoži) z o p e r krivično uredbo ljudskih šol z a Slovence na Koroškem. Dekan Kompare je stavil predlog, naj se dostavijo še besede „in na Primorskem." Oba predloga sta bila v odseku sprejeta, Višjim dostojanstvenikom se je pa ta, za naše žalostne šolske uredbe res potreben in umesten nasvet preojster (!) zdel, in od več stranij naprošen, je potem g. Einspieler svoj predlog, kterega je ogromna večina v odseku odobrila in sprejela, p r i d r u g e m s h o d u z o p e t umakniti moral! Obžalujemo iu se ne moremo dosti načuditi mehkužni sapi, ki piha, zdaj tudi v višjih cerkvenih krogih južne Avstrije v škodo Slovencem. Ali je to mar p r o t i k a t o 1 i š k o, zoper krivico p r o t e s t o v a t i V R a v n o narobe: z o-p e r krivico p r o t e s t o v a t i brez strahu pred mogotci tega s v e t a, t, o j e katoliško in torej v s e s t r a liske pomoči vredno; klanjati pa se vladni sapi (ki pride včasih celo iz Budimpešte) in streči željam ministrov in diplomatov, ki niso prijatelji slovenskega naroda, to se nam bolj radosužno nego katoliško zdi.
Ravno z ozirom na tu označeni položaj izrečemo tudi. ker se je o tem govorilo, da bi se „Slovenec“ proglasil za nekaki osrednji in vrhovni katoliški organ med Slovenci, da se „Mir“ ne bo ravnal po besedah in migljajih „ S 1 o -V e u c a “ , ali kterega koli druzega od-
bora, dokler je prvi ali drugi v toku in odvisnosti zgoraj označena v 1 a d n e, Slo' v a n o m m a 1 o mile s a p e. Radi sodelujemo z vsemi konservativnimi življi Avstrije in že večkrat >mo izrekli, da nismo prijatelji mladočeške politike, toda med konservativci in med sedanjo vladno politiko (notranjo in zunanjo) je velik razloček. To bo menda vsak razumel, pa tudi to, da zv e-s t o b a d o cesarja ne ti r j a tudi zvestobe do enega ali d r u z e g a ministra ali m i n isterskega predsednik a. Kdor bi to učil in trdil, z a n i-k a n a š o us t a v o. Naše misli o tej zadevi izrekli smo obširneje tudi že v štev. 23. od 20. avgusta t. 1. v članku »Avstrija in katoličanstvo11, in pri tem ostanemo. — Koroški Slovenci obdržati si hočemo prosto roko in želimo ostati neodvisni, kar tu posebno poudarjamo in slovesno izjavljamo, da se žive pokopati danes še ne damo.
Sklenilo se je dalje še to, da se ima nemško katoliško vseučilišče v Solnogradu brezpogojno podpirati od nas Slovencev. Mi smo zoper to, in sicer toliko časa, kolikor časa ne bomo imeli črno na belem’, (la so se na tem vseučilišču ustanovile v resnici tudi že stolice za slovenski jezik. S samimi obljubami se ne moremo zadovoljevati. Teh smo že do grla siti z Dunaja.
Omeniti nam je končno še to, <la T. slovenski katoliški shod od vseli stranij tako zaželjene sprave med Slovenci ni pospeševal. Nekteri govorniki so se v precej strastnih, reči smemo: nepremišljenih govorih kar naravnost izražali zoper vsako sporazum-ljenje in to nas navdaja z bojaznijo, da se nam bližajo še hudi časi. Povemo pa odkritosrčno že danes, da, ako se bode ljubezen do svojega bližnjega na tak način tolmačila, bati se je, da z našo katoliško stvarjo korenito zavozimo iu da se nam pod takimi pogoji tudi ni nadejati kakega uspeha, še manj pa se nam je veseleti II. slovenskega katoliškega shoda, kajti že prvi shod je precej jasno pokazal, kaj da namerava, kajti bila je vsaka svobodna beseda povsem omejena 111 narodova volja se v ničem ni jemala v poštev. — Slovenci smo majhen narod in smo na vse strani obkoljeni od nasprotnikov. Zatorej smo in bomo vedno poudarjali, da je treba za nas n e o d v i s u e g a in s tožnega delovanja, kajti le v slogi je moč i n 1 e slo ž n o del o v a n j e nas dovede do konečne zmage. V to pomagaj Bog!“
Radovedni smo, kaj poreče znana gospoda o „Miru“, o voditelju koroških Slovencev veleč. g. župniku Gregorju E i n s p i e 1 e r-j u in o drugih vrlih koroških duhovnikih, ki enako z nami mislijo in sodijo o katoliškem shodu? No, naj poieče karkoli: v ta-k e. j d r u ž b i s m o j a k o r a d i i n s e 1» r a v d o b r o o č u t i m o!
*
* *
V zadnji številki smo omenili, kako surovo je bil napaden pri katoliškem shodu starosta kranjskih Slovencev, notar Luka S v e t ec., sobojevnik Bleiweissov, Tomanov, Coste in drugih. Danes naj podamo svojini čitateljem pojasnilo gospoda Svetca samega, ki je čutil potrebo, da se je oglasil na za-vijarske napade bodočega deželnega odbornika itd. dr. Šušteršiča. Jako pomenljivo je zlasti Svetčevo pismo, katero je pisal pred katoliškim shodom pripravljalnemu odboru in katero spričuje, da velezaslužni Luka Svetec ni zaslužil Šušteišičevih brc. Svetčevo pojasnilo slove:
„Od več stranij slišim željo, natančno zvedeti, zakaj da me pripravljavni odbor ni sprejel za govornika na slovesnem shodu, kakor me je bilo predlagalo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ja/ bi najraje molčal o tej neprijetni epizodi; ali ker se uzroki, ki jih je navajal g. dr. Šušteršič kot poročevalec v odseku za šolstvo, ne ujemajo popolnoma z resnico, prisiljen sem govoriti in razložiti stvar, kakor je res bila. Držim se pri tem poročila, ki ga je prinesel dne
3.	t. m. „Slovenec,“
Po tem poročilu je pripovedal g. dr. Šušteršič, da sem jaz, povabljen v sejo pri-pravljavnega odbora, ki je bila 31. julija t. L, razvijal taka načela, da je moralo vse osupniti; uied drugim, tla sem trdil, da vera sploh ni v nevarnosti, in da torej ne more biti na dnevnem redu ; v nevarnosti je le
narodnost; če to ohranimo, služimo tudi veri; da se dan danes mora vse klanjati narodnosti. Tako g. dr. Šušteršič. Temu odgovarjam, da prvič nisem trdil, da vera ni v nevarnosti, kar tudi trditi nisem mogel, , ker ne mislim, da bi vera ne bila v nobeni nevarnosti, kakor sem to obširno razložil v lanskih »Novicah" od 9. oktobra v dopisu z Dolenjskega. Sploh pa v ti seji, kakor se spominjam, o nevarnosti za vero niti govora ni bilo. Nadalje tudi nisem rekel, da vera ni na dnevnem redu; pač pa sem rekel, da je na dnevnem redu evropske politike narodnostno vprašanje in da je tok tega vprašanja tako mogočen, da vleče vse drugo za seboj, ter sem izrecno pristavil, da s tem nečem druzega reči, nego konstatovati taktično politično razmero, s katero mora računati vsak politik, če hoče delati z uspehom. V daljnem pogovoru sem izrekel tudi željo, naj bi se gledalo, da se kako poravna naš domači prepir.
Stili dni po ti seji, namreč 4. avgusta t. 1. pa prejmem nenadoma pismeno odpoved od pripravljavnega odbora, ki mi je naznanil, da je v svoji seji od istega dne soglasno sklenil, da z ozirom na načela, katera sem razvijal iu katera nasprotujejo načelom, katera so naklonila pripravljavni glavni odbor sklicati I. katoliški shod slovenski, ne more vsprejeti ponudbe vodstva družbe sv. Cirila in Metoda, da bi jaz bil govornik na I. slovenskem katoliškem shodu
Na to pismeno odpoved sem dal tudi jaz omenjenemu odboru pismen odgovor tako-le:
Slavni odbor za I. slov. katoliški shod v L j ubij a n i.
Naznanilo, da me ne marate za govornika na I. slov. katol. shodu, me je v resnici presenetilo. Pravite, da sem razvijal načela, ki nasprotujejo onim, katera ima pripravljavni odbor za I. katol. shod.
To moram naravnost oporekati. Katera taka načela sem neki razvijal? Prvič sem rekel, da je zdaj na dnevnem redu evropske zgodovine narodnostno vprašanje iu da je to vprašanje tako mogočno, da vleče vsa druga vprašanja za seboj. Kazal sem pri tem na Laško, Nemško in Madjarsko. Ker sem mislil, da je to stvar, ki je vsakemu izobražencu že itako znana, nisem tega zgleda natančneje pojašnjeval. Ali vidim, da ste me krivo razumeli, če ravno sem pristavil, da konstatujem le faktično razmero, s katero mora vsak politikih" računati, če hoče kaj vspeha imeti. Naj torej, da se prav razumemo, zdaj pojasnim navedeni svoj zgled. Na Laškem n. pr. napadajo papeža gotovo najbolj zato. ker se neče odreči svoje pravice do Rima in papeževe dežele. Naj se papež danes odpove te pravice in Italijani ga bodo nosili na rokah. Vzemimo Nemce. Ako kak duhoven na Nemškem potegne z narodno politiko; ako n. pr. pri nas postane nemškutar, ali ga ne povzdignejo precej do neba in hvalijo kot odličnega duhovnika? Poglejmo na Madjarsko. Ali ne pi eganjajo škofa Strossmajer-ja iz zgolj narodnih uz-rokov. Ali niso madjarski škofje brez izjeme madjarski šovinisti, tako, da se je nadškof Simor v državnem zboru očitno pohvalil, da ima svoje duhovsko semenišče tako vravnano, da slovaški mladeniči v njem svoj materni jezik pozabijo. Ali ni tukaj iz narodnih o-zirov zanemarjena primerna vzgoja mladega duhovskega naraščaja? Kdor tedaj ne vidi, da je tok narodnostne ideje res tako močan, da poteguje vse drugo za seboj, ta je slep in nima razuma za vladajoče časovne ideje.
S tem pa nečem druzega, ko konstatovati faktično razmero, katero pa nismo mi Slovenci provzročili, ampak smo mi le žalostni predmet, ob katerega se te faktične razmere v našo veliko škodo zadevajo.
Drugič sem rekel, da nam je treba gledati, da se Slovenci med seboj poravnamo in spravimo, kar je tem lažje, ker načelnih razločkov med nami ni, temveč večinoma le osebno nasprotovanje. Ali mar ni taka sprava tudi namen I. katol. shodu? Mar ne piše „Slovenee“ v jednomer, da nam ima ta shod prinesti zaželjeno spravo? Mar pa to spravo dosežemo, ako ne iščemo tega, kar nas druži, ampak vedno le tega, kar nas razdružuje? Zato sem tudi nasprotoval trditvi, da so nekateri naših narodnih poslancev nasprotovali v deželnem zboru resoluciji zastran ljudske šole, kakor je bila
Oznanila	-T
in „pnnhmier" plačajo se za štiristopno *
petit-vrsto:	i
8 kr., če se tiskajo 1 krat,
7	9	*
*	n	n	n	n	u	n
^	n	n	*	 n	3	„
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo »e v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in Šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvn „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
^-------------------------------------------------4
sklenjena na shodu deželnih in državnih poslancev dne 2. oktobra 1890; ker je bila resolucija sprejeta v klubu in v zbornici brez vsacega nasprotovanja in grda denun* cijacija je, da bi se bili nekateri narodni poslanci demonstrativno glasovanju odtegnili.
Mislim torej, da se moje misli popolnoma strinjajo s pravim namenom katoliškega shoda. Mar kdo misli, da se bo s prepirom pomagalo naši veri, ki je vera ljubezni; z razprtijo pomagalo našemu vbogemu narodu, ki pritiskajo nanj sovražniki od vseh stranij, ne iz verskih, ampak iz narodnih uzrokov ? Saj veste, da kraljestvo, ki je v sebi razdeljeno, razpade ter mesto in hiša, ki se razdeli med seboj, nima obstanka.
Sprava torej je moj namen in, jaz vsaj mislim, tudi namen katol. shoda.
Sploh pa imam jaz zagovarjati le resolucijo zastran ljudske šole in družbe sv. Cirila in Metoda. Zastran prve sem rekel, da stojim na stališči sklepa zbranih dež. in drž. poslancev z dne 2. oktobra 1890; zastran družbe pa bi zagovarjal nje koristnost v verskem in narodnem oziru. Torej moje druge misli ne pridejo niti na dnevni red katol. shoda. Zato nimate nobenega uzroka odme-tovati me, tem manj, ker zna ta reč postati tildi javna in bi bil jaz prisiljen očitno zagovarjati se. Sodite pa sami ali bi bilo to katoliškemu shodil na korist.
Zatorej prosim ostati pri svojem prvem sklepu ter sem pripravljen še jedenkrat priti v Ljubljano, ter natančneje razložiti, kako mislim zagovarjati omenjeno resolucijo.
Z odličnim spoštovanjem slavnemu odboru udani Luka Svetec.
Na to pa ni bilo več odglasa, če ravno sem bil z ozirom na koristi družbe pripravljen do skrajnih koncesij. Iz tega bodo častiti bralci lahko presodili, so li moji nazori bili res toliko napačni, da se je odrekel naši taki važni družbi zagovornik na slovesnem shodu. Morebiti so se pripravljale! tega shoda iz dogodkov, ki so se vršili na njem, sami prepričali, da je vsemu nasprotnemu prizadevanju vkljub narodnostno vprašanje vendar le tudi pri nas na dnevnem redu.“
Menimo, da to pojasnilo zadošča vsakemu treznomislečemu Slovencu, da si naredi o prepirnej zadevi pravo sliko; vsakdo se uveri iž njega, kje je resnica in kje neresnica. Pismo, ki je bilo pisano nekaj tednov pred katoliškim shodom in katero mora podpisati vsak pošten Slovenec, nam je o Svetčevi plemeniti slovenski duši tako jasua in glasna priča proti komedijant-stvu dr. Šušteršiča, da ta odstavek z mirno dušo kar končamo in naredimo — piko.
*
* *
H koncu ponovimo, kar smo rekli ž* zadnjič: Naša načela so krščansko-katoliški k a t e k i z e m. Komur zadošča ta knjižica, naj bo z nami; komur pa ne zadošča, nsy' iiodi svoja pota. Učimo pa se katekizma pod vodstvom onih, ki so v to postavljeni, ne onih, kise v t o usiljujejo. Sodbo v verskih stvareh sprejemamo od onih, k i imajo pravico soditi, in ne od onih, ki si brez cerkvenega naslova le prisvajajo to oblast. Taki obsojajo same sebe, ko druge sodijo, ker sami delajo, česar n e s 111 e j o d e 1 a t i. V neverskih, necerkvenih, političnih, socijalnih stvareh usoja-mo si pa ceniti svojo sodbo vsaj tak6 visoko, kolikor sodbo onih, ki nas v ničemer, kar te stvari zadeva, ne nadkriljujejo. Radi tega pa mi se ne obsojamo človeka, ki brez svoje krivde drugače sodi nego mi. — Komur tiče, ta nas je gotovo najbolje razumel. Kako uravna pa svoje postopanje proti nam, to je njegova reč, ker njegove vesti nismo mi gospodarji.
*
# *
Prejeli smo naslednji popravek:
Slavno uredništvo !
Prosim, da bi blagovolili sprejeti v „Novo Sočo“ naslednji stvarni popravek:
Ni res, da sem jaz v odseku za narodno organizacijo rekel, da se je „Sloga“ v pravilih pokatoličila vsled tega, ker »o je, kakor trdite v vvodnem Članku št, 37, bala zgubiti uekaj članov;
res je, da sem v istem odseku rekel, da je „Sloga“ to storila le vsled pritiska nekaterih duhovnov.
Z odličnim spoštovanjem
V Gorici 13 9 92	Dr	Mahni	C
Pri prvi seji je bilo navzočih samo 17 poslancev. Nj. prevzv. knezo-nadškof se je izgovoril, da je zadržan, poslanec Del -Torre pa, da mu bolezen ne dopušča priti. Poslanec Ivančič se mudi še v Karlovih Varih na Ueskem, poslanca dr. Gregorčič in dr Lovisoni pa sta prišla nekoliko pozneje, da ste se deležila II. seje, kteraje bila 10 minut po prvi.
Deželni glavar, ekscelenca grot C o r o-nini, je zbrane poslance prav prijazno pozdravil v italijanskem in slovenskem govoru, v kterern pa ni nič posebnega povedal. Rekel je, da je razim proračunov in računov, ki so že pripravljeni, dozorel en sam načrt postave do tega, da se lahko predloži v postavno obravnavo in to—je načrt postave zastran dopolnitve namakal na tržiški ravani (Agro monfalconese) — (:ktero nenasitljivo podjetje zahteva novih ogromnih žrtev:) in da poda deželni odbor poročilo o svojem delovanju koncem tek. leta. Kakor običajno, sklenil je govor z vabilom, naj gg. poslanci s trikratnimi „Živio“-klici tudi pri tej priliki razodenejo svoje udanostne čute do presv. cesarja. Temu so poslanci, seveda, radovoljno ustregli.
Predstavljeni vladni zastopnik c. kr. namestniški svetovalec vitez 11 os iz i o pozdravi tudi poslance po italijanski in slovenski, dostavivši zagotovilo vladne in svoje podpore njihovemu delovanju.
S tem je končala 1. seja.
V drugi seji prežita predsednik precej dolgo vrsto peticij, katere se oddajo po u-sebini dotičnim odsekom v razpravo. — Dež. odbor predlaga račune za 1. 1891. in proračune za 1. 1892. vseh zalogov. ki so v deželni upravi. Ti se izroče v presojo posebnemu odseku 7 udov. — Dalje predlaga dež. odbor načrt zakona zastran dopolnitve namakal na Tržiški ravani (Agro di Mon falcone.) To je velikansko podjetje, katero bo stalo po proračunu 1,869.000 goldinarjev. — Iz državnega zaloga je dovolila vlada donesek 705.600 gld., če se izpolnijo stavljeni pogoji, med katerimi je tudi ta, da naj dežela posodi vodni zadrugi v Tržiču 329.200 gld., vrh tistih 382.400 gld., katere je že posodila vsled dež. zakona z dne 6. junija 1887. štev. 18. dež. zak. Razprava te reči se izroči posebnemu odseku 7 udov. — Zbor odobri posojilo 20.000 gld., katero je deželni I odbor po zadnjem zasedanju sklenil s podružnico avstrijskega kreditnega zavoda v Trstu, da je mogel poravnati tekoče upravne troske in naposled odobri zbor plačilo 182 ital. lir, katero je nakazal dež. odbor cestnemu odboru v Korminu, da je poravnal polovico stroškov za popravo mednarodnega mosta v Bračanu na ital. meji.
Odseki so ustanovljeni in sicer pravni odsek: Čerin, Ivančič, dr. Nik. Tonkli, dr. Pajer (predsednik), dr. Lovisoni, Benar-delli, dr. Verzegnassi, dr. Venuti; finančni odsek: dr. Gregorčič, dr. Rojic, dr. Jos. Tonkli, dr. Maurovich (predsednik), bar. Ritter, dr. Verzegnassi, bar. Locatelli: pe-ticijski odsek: dr. Abram, Mah or 6 ič, dr. Lisj a k, Ko cj au čič, pl. Dottori, Del Torre, dr. Venuti in odsek za Tržiška namakala: dr. Josip Tonkli, Ivančič, dr. Gregorčič, bar. Ritter, dr. Pajer, pl. Dottori, dr. Verzegnassi.
Kedaj bo prihodnja seja, še ni določeno,
Kako se „Corriere“
SAM PO ZOB£U BIJE
poskuša pridobiti privržencev med sorodniki in prijatelji, da bi le zbral peščico dobro-mislečih. Ko so se ti prešteli ter se jim število v kaki vasi dovoljno dozdeva, ustanovijo svojo vrlo čitalnic o, in ob nedeljah z italijansko zastavo, katero milostno še pridržijo, dvignejo tudi slovansko trobojnico, belo-modro-rudečo, z zvezdo na šest rogljev in polumescem. V cerkvi in v čitalnici slišijo očetje razlagati pomen te zastave in tega grba, in ko se vrnejo v svoje družine, poučujejo o tem svoje otroke, in jih vzgojujejo za misli (ideale), o katerih so slišali."
„Corriere“ pravi naprej, da pa neki drugi časnik „Friuli“ prodaja kot resnično sledeče:
„Kmet. v Nedižki dolini v obče nič ne ve o Slavij i in Itali ji in njegova politi-k a ne sega mimo njivice, kjer prideluje grah, koruzo in kiompir. Uka ne zameta, in če zna brati, bo znal citati bolje italijansko nego slovansko. Zahaja v cerkev, pa gre rad tudi plesat. Svoje premoženje čuva strastno. Ljubezen globoko čuti, čeravno je pri tem nekoliko okoren. Hodi na trg v Čedad (Staro mesto, kakor ga zove v jeziku svojih prednikov), da tam prodaja svoje pridelke, ter kupuje reči, potrebne za svojo družino. Konečno ne zahaja v č i t a 1 n i c e, že zaradi tega ne, ker čitalnic ni v nobe-nej vasi po Nedižki dolini, kolikor ga mi poznamo, in malo kaže, da bi se hotel predrugačiti, čeravno mu dohajajo mnogoteri zapeljivi glasovi iz bližnjih dežel, kjer je panslavizem dospel do besnosti."
Potem je »Friuli" še mnogo pokvasil o beneških Slovencih ter „Oorriere“ pridno ponatisnil, kar pa mi opuščamo, da ne bomo predolgi. Nazadnje je »Uorrierova" Židinja pa svojo lastno modrost, v kratkem stavku dostavila tako: »V obče se iz celega (Friulovega) članka razume, da če tudi ni vse gnjilo tam ob Nediži, nekaj gnjilobe je vendar- le. “
Tako dobro so tedaj milostljivi Oor-rierovi Židinji znane razmere o beneških Slovencih, o katerih toliko rada pisari, da niti sama ne ve, ali obstoje res po beneško-slo-venskih vaseh čitalnice ali ne, in ko tega ne ve, vendar vlači te čitalnice po predalih svojega lista. Da ne bo v prihodnje mlatila take prazne slame, povemo ji mi, ne glede na to, kaj o tem pišeta „Adriatico“ in „Friuli“, ker so nam razmere beneško-slo-venske bolje znane nego vsem tistim širo-koustnim listom, da v beneški Sloveniji ža-libog ni nobene čitalnice. Če nam sploh hoče „Corrierova“ urednica kaj verovati, naj si le zapomni to v svoj prid in tolažbo! Pa če bi nam ne verovala, smo mi še vedno tako dobri, da ji gremo na roko s korenito dobrim svetom, ki je mnogo bol ji negoTist.i, katere ona podaja gosposkam italijanskega kraljestva. Da bo vedela pri čem je stvar, naj gre sama tjekaj in naj se na licu mesta sama prepriča. Potem bo vedela, kaj ima sprejemati v svoj list in kaj zametati, ter ji ne bo treba vsega vprek pisati na lice in narobe. Morda si ona pa vendar rajše prihrani potne stroške in čas, ter bo na tihem verovala naši besedi. Nu potem, če je že na tihem tako dobre volje, nam zna verovati in zapomniti si še to, da ni tam ob Nediži niti tiste gnjilobe, katero ona tako dobrosrčno prisoja tamkajšnim Slovencem.
(Konec prihodnjič)
DOPISI
K temu popravku usojamo si naslednje pripomniti:
Poročila o katoliškem shodu so rodila že celo vrsto popravkov: Dr. Šušteršič popravlja „ Slov. Narod “, Svetec popravlja »Slovenca11, dr. Mahnič pa „Novo Sočo*. Stenografov ni bilo! — Kar se tiče dr. Mahniča, je reč taka-le: Naš urednik ni bil navzoč pri popoldanski seji odseka za katoliško organizacijo, ker se je udeležil sočasne seje tiskovnega odseka. Mahničev upor proti „Slogi“ smo dobili od svojega posebnega poročevalca, pa tudi drugi gospodje z Goriškega (v prvi vrsti duhovniki), so nam ponavljali Mahničeve besede, a med temi uprav one, katere zdaj di-. M. zanika. Posebno tiste bese-pe so si dobro zapomnili, ker so jih (naravno!) najbolj zbodle. — Kdo ima prav? Ako se veleč. g. dr. M. ne spominja dobro svojih besedij, obžalujemo; oni viharni prizor o „Slogi“ prišel je nenadoma, zato je lahko umljivo, da g. dr. M. se povsem dobro ne spominja svojih besedij, a tisti, ki so jih slišali, ostale so jim globoko in neizbrisno zapisane v srcu. Verujemo tudi, da bi č. g. dr. M. po treznem premisleku nikakor ne bil izustil take trditve. Saj je mnogim gospodom žal za marsikako besedo, katero so nepremišljeno izustili v svoji preveliki gorečnosti!
Pa tudi popravljena trditev č. g. dr. M. ni resnična, ker naravnost iz trte je izvira insinuacija, da je »Sloga" spremenila pravila le vsled pritiska nekaterih duhovnikov. Predlog za premembo je stavil preč. g. župnik Grča in sprejet je bil brez ugovora; urednik »N. S." ga je v svoji liberalnosti celo toplo podpiral, ker nadejal se je, da se z onim korakom napravi most k toliko zaželjeni spravi, katere na Goriškem silno potrebujemo. — V čem seje torej kazal oni pritisk? Na dan z besedo!
Še nekaj! Dr. M. ne mara pustiti poštene dlake pri nas „Složanih“; vse, kar storimo, je slabo; celo dobro delamo le s stranskimi — slabimi nameni. Dokazati, seveda, ni treba nikdar takih obrekovanj. Uprašamo pa to le: Dr. M. je imel nekaj mesecev v svojih rokah „Sočo“, katero je smatral kot „Šlogino“ glasilo; »Sloga" je imela takrat še stara pravila, staro vodstvo ; dasi je že davno potekel čas društvenemu letu, vendar še ni bilo občnega zbora
 : zakaj ni dr. M. delal na to, da bi
se bil takoj sklical občni zbor „Sloge“, katera naj bi se bila brez onega pritiska postavila na katoliško podlago? Prej niste nič storili, ko ste (po Vaših mislili) zastopali »Slogo" v javnosti; potem pa, ko so drugi premenili pravila in „Slogo" prenovili, pridete na dan s takimi insinuacijami!! Ali je tako postopanje pošteno?! Vam odgovor!
Deželni zbor goriški
Nenadoma sklicani deželni zbori sešli so se dne 9. t. m. v postavno odločenih krajih in večinoma niso našli pripravljenega gradiva za svoje delovanje. Tudi naši deželni zastopniki so se zbrali pretekli petek po slovesni sv. maši v deželnej dvoiani, ne da bi prav vedeli, o kakih predlogah — razun računov in proračunov v deželni upravi stoječih zalogov — jim bo razpravljati in sklepati. Saj niso še rešeni zakoni, ktere je sklenil zbor v preteklem zasedanju, niti izpolnjene naloge, ktere je takrat prejel deželni odbor. Med drugim omenjamo, da se strašilo leno vlačijo razgovori in pogajanja zastran izvršitve preliminarnega načrta go-riško - ajdovske železnice, dasiravno je bilo v deželnozborski seji dne 12. aprila 1892. prav nujno naročeno deželnemu odboru, naj se kolikor možno požari priskrbeti glavni načrt in stroškovnik, da se bo mogla črta že v prihodnji jeseni pregledati. Zdaj se jesen že povsod oglaša in razodeva v naravi, načrtavanje pa se še ni začelo in se menda še dolgo ne začne, saj niti ni oddano dotično podjetje. Mi sicer ne vemo, na kake zapreke je zadel deželni odbor v izvrševanju svoje naloge, a to že lahko rečemo, da prizadeto prebivalstvo ni dolge zamude prav nič veselo, ampak da hrepeni po nagli izvršitvi načrta, brez kterega ni možno pričakovati železnice.
Zbor se bo menda za zdaj bavil samo z upravnimi zadevami in v prvi vrsti z u-gotavljanjem deželnega proračuna. Kedar to dovrši, odloži se zborovanje za poznejšo dobo, ker je minister Taaffe velel deželnim glavarjem zaupno sporočiti, da bodo imeli deželni zbori po božičnih praznikih, janua-lija in morda tudi februarija meseca, časa in prilike zadosti, da posvetijo svoje skrbi raznim deželnim koristim in potrebam. Z ozirom na posebne naše deželne, razmere je zdaj tudi prav nevgoden čas za deželno zborovanje, kajti med našimi poslanci je več posestnikov, kten žrtvujejo javnim opravilom rajše vsak drug čas — samo čas vinske trgatve ne. Tu jim gre za poglavitni pridelek, kojega želi gospodar pod svojim nadzorstvom pospraviti in izgotoviti. Sicer pa so za 1. oktobra sklicane delegacije v Buda-Pešio, torej treba po vsakem načinu poprej pretrgati deželno zborovanje.
Izv. dopis, 1‘2. sept. 1892.
»Corriere" v svojem velikem sovraštvu do slovanstva silno težko prenaša, da se beneški Slovenci, kateri že 26 let spadajo v italijansko kraljestvo, niso že davno korenito poitalijančili ter da niso že prišli v poi-talijančevalni stroj goriški Slovenci v srednji Soški dolini. Zato pri vsaki možni priliki udriha po beneških Slovencih in po nas, katere dolži, da jim pomagamo vstrajati pri narodnem slovanskem življenju, ki je njemu toliko zoperno. Ker pa sam ne ve o beneških Slovencih nič gotovega in jasnega, lovi slepe miši in prepisuje iz raznih časnikov karsi-bodi, ne glede mnogo na to, ali more biti resnično ali izmišljeno, samo da njemu ugaja ter da ima priliko sumničiti te uboge tlačane in gosposkam italijanskega kraljestva dajati zagrizene svete, kako bi imeli slovansko narodnost v Italiji še bolj brezobzirno in ostudno preganjati, nego že dozdaj delajo.
Da naši čitatelji razvidijo, kako slabo so poučeni o beneških Slovencih italijanski listi, iz katerih zajemlje »Corriere" svojo modrost, prevedemo tukaj odlomek iz nekega „Corrierovega“ članka (z dne 7. julija tekoč. 1.), o katerem se 20 vrst niže zanikuje, kar je bilo zgoraj rečeno. V tem odlomku „Corriere“ pravi, da se bere v Adriaticu (časniku, ki se tiska v Benetkah) sledeče:
»Duhovnik draži kmeta v Nedižki dolini, ker ga prepričuje, da on ni ud kakega divjaškega rodil, temveč nekega naroda, katerega čaka sijajna bodočnost. Vsled tega se ta kmet napihuje, sovraži uk in italijansko narečje ter, kakor je poučen in kakor ga že lastna narava vodi, deluje na skrivnem,
Ir »»riške okolice, 10. sept. (Šivalni stroji.) — Pozor ljudje na deželi in v mestu/ Že mnogo jih je bilo opeharjenih od nekega M. iz Gorice, kateri prodaja šivalne stroje za neko židovsko tvrdko v Trstu. Posebno rad menja stare stroje za nove; za stari stroj obljubi, kolikor kdo praša, zato pa lahko pri novem s ceno poskoči. Ko je, pogodim podpisana (v kateri pa o starem stroju ni niti besedice), pravi, da po stari stroj pride pozneje. Toda ljudje zastonj čakaj na M., da pride po stari stroj, pač pa dobe naročeni novi stroj za neprimerno visoko ceno. Ako potem ljudje pišejo v Trst ter pojasnijo celo zadevo, zatrjevaje, da imajo tudi priče, da je reč res taka, pa dobe odgovor, da tvrdki za stare stroje nič mar ni; ako je agent tako govoril, to je njegova reč. Zgodilo se je že večkrat, da se tudi računi vse drugače glasijo nego so se ljudje zmenili. — Iz tega sledi nauk: Pazite, kaj podpisujete. Dogovorite se natančno do zadnje pičice, a vsi pogoji morajo biti razločno povedani v pogodbi. Kdor bo tako delal, obvaruje se marsikake škode.
I/, Sovodenj, 8. septembra. (Zlata maša.) Minolo nedeljo je praznovala naša vas redko slavnost, petdesetletnico mašništva našega vikarija č. g. Jurija Mercine, ki je že 22 let med nami. Že petdeset let življenja je za sedanji lahkoživi človeški rod mnogo, kaj še le petdeset let težavnega, napornega dela! Zato se petdesetletnice javnega delovanja navadno slovesno obhajajo, če tudi niso vse jednake veljave, jednakega pomena.
Slavnost omejena je bila le na cerkev in vikarijsko hišo. Ti poslopji ste bili bogato okrašeni z zelenjem in zastavami, papeževimi, narodnimi in cesarskimi.
Vmes so primerni napisi pozdravljali dohajajoče častilce. Pritrkovanje zvonov in pokanje možnarjev je poveličevalo slavnost. S tem in s priprostimi ognjemeti smo hoteli sovodenjski možje še posebe počastiti svojega ziatomašnika.
Okoltt gosp. slavljenca se je zbralo lepo število častilcev; razun sorodnikov le duhovniki. Videli smo brata zlatomašniko-vega monsiguorja stolnega dekana, častitljivega starčka, ki je bil pa istega dne jako bledega lica vsled ravno prestane bolezni, dalje našega gosp. dekana (iz St. Petra), gosp. župnika (iz Mirna), slavljenčevega sošolca (tudi letošnjega ziatomašnika) g. Fr. Mozetič-a z Grada nad Mirnom, kakor tudi druge duhovnike - tovariše iz bližine.
Pri službi božji zjutraj in popoldne je pel oddelek čitalničnih pevcev goriških pod vodstvom svojega pevovodje, zlatomašniko-vega nečaka. Pele so se izključno le skladbe zlatomašnikovih sorodnikov: monsiguorja-brata in nečaka iz Gorice. Pri kosilu je bilo več napitnic., kot prvo omenim napitnico zlatomašnikovo na sv. očeta papeža, milostljivega nadškofa in presvitlega cesarja, kojo je spremljalo pokanje z možnarji. Po popoldanski službi božji se je razlegalo iz vikarijske hiše veselo petje slovenskih klasnih pesmi in zvečer so tudi mirenski pevci počastili gosp. ziatomašnika, da so mu zapeli nekaj lepili zborov.
Slednjič mi je še omeniti, da ni hotel g. zlatomašnik tega veselega dneva zamuditi, ne da bi bil kaj dobrega storil za naše domače reveže. Kakor nam je g. propovednik (naš domačin in lanski novomašnik) z leee (prižnice) naznanil, uložil je g. zlatomašnik v »Ljudsko posojilnico", majhen kapitalček katerega obresti bodo prejemali sovodenjski siromaki vsako leto na dan njegove zlate maše. Gospodu vikariju lepa hvala za ta blagodušni dar, naši reveži se. ga bodo gotovo s hvaležnostjo spominjali.
1/, llrd, 6 septembra. Po dolgi škodljivi susi poslal nam je Bog dobrodejnega dežja, ter rešil nas soparne toplote. ' Hvala Mu
večna!
Srečno smo se vrnili iz ne »bele" Ljubljane, kamor smo bili šli zdravi in liol-ni duhovniki počastit I. slovenski katoliški shod. Samo iz Brd nas je bilo 9; to je pač obilno število za malo deželico v taki daljavi. Med temi so bili tudi zastopniki naših katoliških društev, n. pr. »Slovenskega Jeza", »Briške podružnice sv. C. in M.“, »Katoliškega društva" v Podgori. Ljubljanski shod je prezrl naša društva, ker so tako hoteli goriški nevedniki, a mi ga nismo prezrli, ampak počastili »z drago navzočnostjo. *
Iz šebrolj, lt. sept. (Birma.) — Ker že blizu dve leti ni bilo dopisa iz naše vasi v »Novi Soči", prosim, gospod urednik, sprejmite vsaj naslednje vrstice v Svoj cenjeni list.
V nedeljo 21. avgusta imeli smo pri nas lepo slavnost — sv. birme. Šaoreljci smo se skrbno pripravljali, da dostojno sprejmemo prevzvišenega knez.»nadškofa. Že v soboto 20. avg. dopoldne bila je vsa vas. koder je imel priti prevzvišeni gospod, v majih in zastavah, med temi največ narodnih, pa tudi veliko cesarskih in papeževih. Ker je prevzvišeni gospod knezonadškof dospel 'k nam še le ob 8. zvečer, bila je vas lepo razsvitljena, okna pa so bila primerno okrašena. Velika množica ljudstva pričakovala je visokega gosta s svečami v rokah pred prvini slavolokom, kjer smo ga med gro-menjen topičev in prijaznim pritrkovanjem zvonov v večerni tišini naudušeno sprejeli. Po kratkem pozdravu gospoda župana šli smo v cerkev, kjer je prevzvišeni opravil kratko molitev, od tam pa je šel v župnišče k potrebnemu okrepčilu in počitku. — Drugo jutro nas je zopet zbudilo pokanje topičev in pritrkovanje zvonov. Bil je krasen dan, zato se je zbralo nenavadno mnogo liudstva od blizu in daleč. Prevzvišeni gospod knezonadškof je bil med vsem opravilom zelčt ljubezniv, prijazen in vesel. — Proti četrti uri popoldne pa nas je zopet zapustil med gromenjem topičev in pritrkovanjem zvonov ; veliko ljudstva ga je zopet, sprejelo do zadnjega siavoloka, kjer je bilo slovo. Prevzvišeni se je z lepimi besedami zahvalil za sprejem ter za dostojno dovršitev minole svečanosti. — Nam ostane ta dan še dolgo v prijetnem spominu. Bog daj, da bi doživeli še veliko takih svečanostij pod višje-pastirskim blagoslovom prevzvišenega našega sedanjega knezonadškofa, kateremu naj ljubi Bog ohrani trdno zdravje v prid cerkvi, narodu in državi.
S Kranjskega 10. septembra. (Novo Šolsko leto v deželni vinarski, sadjarski in poljedelski Soli v Grma pri Novem Mestu) se prične 3.
' novembra. Naše gospodarje opozarjamo na ta deželni zavod ter jim zelo svetujemo, da pošljejo vanj za dve leti svoje gospodarstvu namenjene sinove.
Poučuje so v slovenskem jeziku, in to v vseh predmetih nižje realke, posebno pa še v strokovnih, umnemu gospodarju neogibno potrebnih predmetih, kakor v poljedelstvu in rastlinstvu, živinarstvu, vinstvu (trtarstvu in kletarstvu), sadjarstvu, zelenjadarstvu, čebelarstvu. Ves strokovni pouk je spojen s praktičnimi opravki v gospodarstvu. Novi učenci štipendisti imajo pouk, stanovanje in hrano brezplačno. Plačujoči učenci plačujejo pa po 20 gld. na leto šolnine. Razen tega, da je ta zavod za bo loče gospodarje
prekoristen, je tudi prav po ceni. Vsak i-movit, gospodar naj torej pošlje svojega gospodarstvu namenjenega sina, ki je dovršil ljudske ali meščanske šole ali nekoliko razredov realke ali gimnazije ter je dopolnil lfi let, za dve leti v kmetijsko šolo v Grmu in kesal se ne bo nikdar.
Posebno je še omeniti, da se učenci v Grmu uče tudi lepega vedenja, poštenosti ter štedljivosti.
Iz Tolmina, G. sept. — Dne 4. t. m. proslavljalo je »Rokodelsko podporno društvo v Tolminu1' 10-letnico svojega obstanka po že objavljenem sporedu, kateri se je res točno in hvalevredno izvršil. Dvorana je bila občinstva natlačena; znamenje, da je to društvo v Tolminu priljubljeno,
Predsednik g. Berlot pozdravi zbrano občinstvo ter razloži na kratko 10-letno delovanje tega društva za lmvoj in utrditev narodnosti slovenske. Poudarja in priporoča toplo, kako moramo zlasti v sedanjih časih gojiti in utrjevati narodni čut ter ljubiti materini jezik slovenski.
Zbori (pod jako marljivim pevovodjo g. Vogričem.) peli so se dobro; zlasti zbor „Za Hrvate11 pel se je z občutkom in navdušeno.
Igra: „To sem bil jaz“, akoravno težka, igrala se je v splošno zadovoljnost in vzbudila mnogo zanimanja in smeha. Pohvalno je omeniti gospodične Malicov Sovdat, Ant. Fon. in Roz. Fon; tudi gg. <’arga in Fr. Prežel sta dobro igrala.
Med točkami je svirai domači orhester pod vodstvom g. Sirca. Dopadali so posebno domači koščki, vzeti iz slovenskih narodnih pesmi j.
Po dovršenem dnevnem redu bila je skupna večerja, pri kateri nas je razveseljeval podmelški mešani pevski zbor pod vrlini g. Krajnikom. Vrstil se je nadalje orhester s tolminskim mešanim pevskim zborom i. t. d.
Po večerji bila je domača zabava. Pri tej priliki nabralo se je 16 gld. za „Slogine“ šolske zavode v Gorici.
Odbor „Rok. podpor, društvo" sme pač ponosen biti na opisano svečanost. Želeti bi bilo, da nastopijo take moči še mnogokrat. Živile!
Domače in razne novice
Radodarni doneski — Cim bolj rujejo proti „Slogi* in njenim zavodom, toliko več prijateljev se oglaša. Slava jim! V zadnjih dneh smo prejeli:
Prijatelj naše mladine pod geslom: „svaki brat je, mio ma koje vere bio“ 2 gld.
— F. Oeket. v Stijaku 3 gld. — P. M. župnik v pokoju v G. 2 gld. — Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, pošilja: „nepriporočeni ,,Slogi" o začetku šolskega leta za njene učne, zavode 5 gld. Slava dični „Slogi“, delujoči tako vrlo v prospeh naroda našega/" — Josip Ivančič
v Gorici za september 5 gld. — Josip Kav- j čič c. kr. notar, P. M. in Š Rožanc v G. po 1 gld. — Jaromir Volkov v Lokavcu 1 gld. — Obresti, katerih nekdo ni hotel sprejeti, 23 kr. — „Stari znanci" v gostilni g. Ivana Reja za veliko vojašnico v Gorici so zložili 1 gld. 50 kr. —Jan Sedej v Bor-janu 1 gld. 90 kr. — F. A. K. v Goiici 2 gld 20 kr. — Gospa Josipina Kovačič pri Sv. Luciji poslala je 7 gld. 50 kr., ki so se nabrali v veseli družbi po otvoritvi nove poštne sveže od tamkaj v Tolmin.
— Janez Bizjak v Dombergu 1 gld. — Vojaški kapelan Marzidovšek v G. 5 gld. — Angela Setničar, učiteljica v Smarijah, nabrala je o priliki blagoslovljenja nove šol-ške hiše 10 gld. 50 kr. — Jos. Primožič, kaplan v Kobaridu 3 gld. — Pri veselici ,, Rokodelskega bralnega društva v Tolminu"
4.	t. m. se je nabralo 1« gld. 25 kr.
Al o ž k a p o d r u ž n i c a sv. (!. in M. prejela je od g. dr. A. Pi i m o ž i č a za otroški vrtec v Pevmi 5 gld.
Bog povrni/ Prosimo vstrajnosti v tako uzorni požrtovalnosti.
Drobne novice. — V Prvačini bo 28. t. m. Sokolska veselica s prijaznim sodelovanjem tamburaškega zbora s Proseka. Spored prihodnjič. — V I d rij i bo imelatamoš-i)ja podružnica sv. O. in M. 18. t. m. veselico po jako obširnem in zanimivem sporedu.
V Slogi ne mode u pisal o se je obilo otrok; tudi dečkov je veliko; posebno veliko otrok se je oglasilo za otroška vrta. Lepo je videti majhne otročiče, s kolikim veseljem jo primahajo v šolo, kjer so jako radi, češ: „t.u je lepše nego doma."
Stariši slovenski, ki imate majhne otroke, pridite vsi in pripeljite svoje otročiče v „Slogine“ zavode, veseli jih bote, ko hote videli, kako lepo se uče Vaši otročiči, da bodo delali čast Vam in narodu.
Vsak Slovenec v Gorici naj stori svojo dolžnost, da opozori svoje manj zavedne in odločne sosede na „Slogine“ zavode. Do ponedeljka je še vedno čas za upisovanje, za otroška vrta pa tudi še pozneje.
PredelNkn železnica. — Že večkrat smo omenili, da v novejšem času pridobiva predelska železnica čedalje več prijateljev, to pa celč) v naj višjih krogih, kakor goyore uaši dobro poučeni viri. Omenjali
smo tudi dunajskega inženirja Biichelen-a, kateri prav pridno obrača javno mnenje v korist železnice čez Predel in Ture; znamenja kažejo, da za tem inženirjem stoje uplivni činitelji. Gosp. Biichelen imel je že pred državnimi poslanci na Dunaju par predavanj o tej železnici. Koncem preteklega tedna prišel je mož tudi v Trst, v nedeljo pa v Gorico, kjer je v mestni dvorani predaval o važnosti predelske železnice. Zbralo se je prav odlično občinstvo, ki je zvesto poslušalo naudušenega zagovornika železnice, po kateri Soška dolina že desetletja vroče hrepeni. To uprašanje bilo je v 40 letih že tako vsestransko prerešetano, daje težko, kaj novega povedati o njem; vendar so poslušalci zadovoljni zapustili dvorano, davne misli njegovega govora podamo prihodnjič. V sredo je gospod P. predaval v Tolminu, tamkaj zbranim županom telega tolminskega okraja; pa tudi druge gospode bilo je obilo navzoče. (Dopis iz Tolmina priobčimo prihodnjič.)
Z dežele smo prejeli celo vrsto dopisov in izjav, ki kritik ujej o naš položaj po katoliškem shodu; zašli bi predaleč, ako bi jih začeli priobčevati. Toliko pa lahko rečemo, da: duhovi se ločujejo, poj ir i se bistrijo — in to je veselo znamenje boljše prihodnosti. Jasno je tudi, da morebitna kovarstva nekih ljudij na Goriškem zadela bi ob tako odločen odpor cele dežele, ka-koršnega doslej še nismo doživeli, dasi smo zadnja leta pri nas že marsikaj dočakali. Naši prijatelji nas od vseh stranij vspod-bujajo k vstrajnosti. Ne bojte se za nas! Take sapice nas pa res še ne poderejo, ko smo prestali že vse drugačne viharje!
Hačelništvn „ Družbe sv. C. in M.“ so se objavile v časopisih še nove zaupnice in zahvale, ter ob enem odločni protesti proti neosnovanim napadom na katoliškem shodu. Z Goriškega je prejelo načel-ništvo naravnost nekaj takih zaupnic v imenu celega z a v e d n e g a našega ljudstva; v javnost niso prišle. Sedanje načel-ništvo je lahko gotovo, da vsi tisti, ki imajo pri nas sploh kako pravico govoriti in soditi o družbi, so mu iskreno hvaležni za dosedanje požrtovalno in modro vodstvo; glas tistih pa, ki doslej niso še ničesa storili za to vrlo našo družbo, sploh nima ni-kake važnosti, da bi se le količkaj pošte-val. Kričati, kritikovati, zabavljati, razdirati, polena pod noge metati — to ni nikaka umetnost, a: taka drevesa ne rasto v nebesa!
Vabilo — k občnemu zboru slovenskega narodno-političnega društva ,,Sloga", ki bo v četrtek, 29. septembra t. 1., ob
11. uri predpoludne v prostorih goriške Čitalnice z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo odbo-rovo. 3. Račun za leto 1891/92. 4. Proračun za leto 1892/93. 5. Morebitni predlogi in nasveti. 6. Volitev predsednika, devet odbornikov in pet namestnikov. V Goiici,
12. septembra 1892. Dr. A. Gregorčič, predsednik. Opombe: Gospodje društveni poverjeniki so uljudno naprošeni, naznaniti društ-venikom svojega poverjeni.škega okraja napovedani občni zbor, ter, če le mogoče, doposlati do 25. t. m. nabrano letnino z morebitnimi darovi in dopolnjenimi imeniki udov.
Posamezni društveniki, ki nimajo poverjenika, so uljudno naprošeni, da pošljejo do 22. t. m. zastalo letnino, oziroma da naznanijo, ako nočejo biti dalje v družtvu, kar se lahko zgodi tudi s tem, da vrnejo v prvotnem zavitku pričujoče vabilo z napisom „retour“.
Kar ima priti na dnevni red po nasvetu društvenikov, mora se pismeno poslati ali ustmeno sporočiti predsedniku vsaj osem dnij pred občnim zborom.
Društveni račun je, 14 dni! pred občnim zborom pristopen vsem društvenikom.
Priporoča se vsem gg. društvenikom, naj bi se v prav obilnem številu udeležili letošnjega občnega zbora.
V Ložah v Brdih postavijo l&t. t. m. Lahi spominsko ploščo furlanskemu pesniku — Petru Zonittu, kateri je bil torej rojen na slovenskih tleh ter krščen v slovenski cerkvi po — slovensko. Zorutov je, še več med Slovenci. — Tudi ta slavnost se, bo vršila na slovenskih tleh: imeli bodo tudi ples in ljudsko veselico. Naše rojake v Brdih opozarjamo, naj bodo mirni na vsakoršno izzivanje, ker Lahi znajo izvrstno — pričati in imajo na vse strani merodajnih zaščitnikov. Najbolje je, ako se vsakdo teh slavnostij izogiba.
V Smarijah so imeli 11. t. m. dvojne slavnosti, namreč običajni cerkveni shod in blagoslovljenje novega šolskega poslopja. Poslednje slovesnosti vdeležili so se štirje duhovniki, okr. šol. nadzornik, več učiteljev, občinsko starašinstvo in mnogo ljudstva. Otroci se dobili kolačev v spomin na ta redki dogodek. Po blagoslovu je bila skupna večerja pri g. Štublju, pri kateri je mlada g.čna učiteljica Angela Setničar nabrala za „Slogine“ zavode 10 gld. 50 kr. Presrčna hvala nabiralki in darovalcem!
Sehilda rediviva. — Pred kratkim časom širila se je po časopisih novica, ki je, dasi francoskega izvira, močno dišala po Schildi. Mesto Coguac (Konjak) na Francoskem je namreč sklenilo, da bi varovalo koristi tamošnjih izdelovalcev konjaka, naj se poda merodajnemu ministerstvu peticija,
da bi isto storilo primerne korake v to. da bi se onim tovarnarjem, ki ne stanujejo v Cognacu, zlasti pa onim v inozemstvu (!), prepovedalo dajati svojim izdelkom ime po njihovem mestu, ker s tako splošno rabo in zlorabo se močno škoduje proslulemu imenu tamošnjega mesta.
Da se ponatis te novice v mnogih drugih časopisih more pripisati le hudomušnosti urednikov, ni treba dokazovati. Vendar bi se taka tragično-humoristična tožba mogla poštevati le kot „znamenje časa", ako bi se pred kratkim ne bilo pripetilo nekaj neveri >j etn ega, a resničnega, da je namreč zdravilska razstava v Borilo, katera se je vršila pod pokroviteljstvom francoske republike, odlikovala z zlato svetinjo in častno diplomo konjak, iz Angialfohhlte tovarne konjaka grofa Gr za Etterhazij.
Radovedni smo vedeti, kako stoji reč z ono peticijo mestnega zastopa v( !ognac-u.
Zaplemba. — Prva izdaja današnje številke bila je zaplenjena zaradi članka o sodnijski obravnavi proti Podgorcem vsled znane zadeve dne 29. nov. pr. 1., in zaradi ponatisa iz »Slovenca", v katerem je trdo prijet prof. Sessich zaradi glasovanja proti slovenski šoli. — Jako nas je iznenadila zaplemba posebno drugega člančka, ki se nam zdi povsem nedolžen in ki je v »Slovencu" s"iel priti na svetlo. Podamo ugovor.
U
aiuf
n do s
(Sestavil petrngradski zdravnik N. ,T. Grigorjev, prevel V. K. Kati mir)
(Dalje)
I.
Kako ravnati z bolnikom. Kako se morajo varovati oni ki imajo opraviti z bolnikom.
Kakor hitro kdo oboli za kolero, mora se nemudoma naznaniti to zdravniku ali pa gosposki.
Ako je obolel v gostilni, v mobilova-nih sobah, v delavnici i. t. d., treba ga je oddaljiti od zdravih ljudij in odpraviti v bolnico.
Ako se je bolnik odpeljal na navadnem vozu, treba je zadnjega potem odkužiti ali oiniti s 5% raztopino karbolove kisline ali sublimata (pripravljanje glej zadi).
Prostor, kjer se je nahajal bolnik, mora se nemudoma odkužiti po onih pravilih, katera so prej postavili domači zdravniki.
Nobena bolnikova reč se ne sme rabiti, prodati, kupiti i. t. d., dokler se ni skrbno oilkužila Perilo, katero je zamazano s kolerniuii iztrebki, a ni drago, naj se sežge.
Pranje po kolernem bolniku v vodnjakih, rekah naj se brezpogojno prepovč.
Domače pralnice se. morajo posebno nadzorovati in ne sme se dajati perila prat, ako je umazano s kolernimi iztrebki in se ni odkužilo.
Mrtvi bolniki se ne smejo umivati; nemudoma morajo se zaviti v rjuho ali platno, zmočeno z raztopino sublimata (l del na 1000 delov vode) ali pa raztopino karbolove kisline (5 d. na 100 d. vode).
Okolo bolnika, katerega treba ločiti od zdravih, se ne smejo zbirati ljudje.
Kdor je šel k bolniku, mora potem doma menjati vrhnjo obleko, umiti si roke, glavo lase in menjati obutev; slečene reči se morajo dobro čistiti in obrisati s cunjo, zmočeno v 2—5% raztvoru karbolove kisline (2 — 3 d. vode ali 17 — 25 gramov očiščene karbolove kisline na 1 steklenico vode.)
Iztrebke in bljuvanje bolnikov treba je zbirati naravnost v posodo z odkuženA tekočino in potem zlivati na poseben kraj, kamor se morajo metati tudi vse smeti iz bolnikove sobe. Posoda, v katerej se zbirajo bolnikovi izvržki, mora se skrbno odku-ževati, Za zdrave ljudi, kateri žive v hiši, kjer je tak bolnik, treba je napraviti posebno stranišče.
Bolnikovo perilo mora se, ako se ne more sežgati, takoj položiti v odkuževalno sobo. Istotako treba je postopati z ostalimi predmeti, ako se le smejo zmočiti, ako pa ne, — morajo se dobro potresti s prahom ali obrisati z raztvorom očiščene karbolove kisline ali sublimata,
Postrežniki bolnikov morajo biti jako čisti, umiti si morajo roke z odkuževalniini tekočinami, n. pr. s karbolovo kislino 34 gramov 1 steki, vode), umivati obraz, brado in lase večkrat menjati perilo in obleko in kopati se; da varuje obleka nesnage in bolezni, dobro je nositi pri bolnikih platneno hišno suknjo, katera se leliko odkužnje in pere.
Ne suie se hraniti in rabiti jed in pijača v krajih, kjer je ali kjer je bil bolnik.
Živeti morajo na oni način, kateri smo že nasvetovali.
Zdravljenje kolere.
Predno navedemo način, kako je, treba pomoči bolniku, — pripomnimo: da pri redno živečih osobah je vsaka bolezen milejša in hitreje ozdravi;
da, ako se le more posluževati zdravnikovega sveta, se ni treba sam zdraviti, a potrebno je celo pri lehki bolezni v želodcu, črevah i dr. poprositi zdravnikove pomoči;
in da se more posluževati niže navedenih sredstev le dokler ne pride zdravnik.
Glede na kolero opoinuimo tudi, da se
je treba, predno kdo oboli, varovati, ne zgubiti upanja, ni bolnik, ni kdor mora biti pri njem; opran iti dušili mir in vztrajnost ter poslati, kakor hitro je možno, po zdravnika. Akc se dobro ne prebavlja, ako se čuti težkost pod žličico, ako se ima slaba usta, slab vkus in pri mehkih, a redkih iztrebkih — vzeti se mora raztvarjene solne kisline (acid. muriatic. dil.) po 5 kapljic po jedi: otrokom od 1—3 kapljice, v J/3 kozarcu sveže-skuhane, a ohlajene vode; odraslim po 5 kapljic; svetuje se tudi pepsin po 5 zrn (granov) otrokom od 1—3 zrn grane), in piti raztvorjeno solno kislino 5 kapljic na ‘/2 koz. vode). Ako se griža ne ustavi črez nekoliko časa, n. pr. črez 24 ur, vzamejo naj se Botkinove kapljice s solno kislino (dobivajo se v lekarnici), od 10— 20 kap., otrokom manj, in potem toliko Botkinovih kapljic z opijnim nalivkom — nekoliko krat na dan, a ne večkrat nego črez vsaki 2 uri.
Ako se griža poostri, začne boleti v trebuhu itd.. — treba je. to nemudoma naznaniti zdravniku, med tem pa leči v posteljo, piti gorak čaj, kamilce, bezeg, malinovec, punč itd., dobro odeti se in skušati se segreti.
Pri bolezni v trebuhu položiti je treba nanj meh z gorkim ovsom, otrobmi, pepelom, komprese (5—6 krat zloženo ruto) iz vrele vode; pri bolezni pod žličico — istotako ; ako postajajo bolečine hujše, vzame naj se priprostega opijnega nalivka 8—10 kap. (otrokom od 1—3 kap. po velikosti, starim in slabotnim pa naj se daje oprezno); črez pol ure ali črez 1 uro sme se ponoviti.
Pri bljuvanji in hlipanji požira naj se led, hladen šampanjec ali hladno kavo in vzeme opijnega nalivka v gori napominjani meri. Ko začne lomiti krč, rabi naj se kam-frov špirit, žganje s soljo (pol žličice na jedilo čašo); to se mora oprezno streti, da se ne pokvari členov ali ne oddrgne koža.
Ko prihajajo bolniku slabosti, ko ga zapuščajo moči in ko prihaja v nezavest ter mrzel, tedaj so dobra sredstva: gorčičnik, gorke komprese, steklenica gorke vode (paziti treba, da se bolnik ne opeče); —uporaba raznih razdražajočih tekočin (spiritov, žganja itd.); — pijejo naj se Hoffmanove kapljice, efirno - valerijanove, amonijačne, otroci 5—10 kap., odrasli 20—25 k. vsake pol ure ali vsako uro; — pije naj se juha, punč, grok, kava, šampanjec, vino; vzeti se sme tudi kamfornega špirita po 10—15 kap., kafre po 1—2 gi ana vsake pol ure ali vsako uro.
Pri zdravljenju treba jako zmerno piti juho, čaj, vino, jesti se ne sme mnogo, a večkrat kakor navadno, kakih šestkrat na dan.
Za slučaj kolere treba imeti doma:
Solne kisline — Efirno-valerijanovili kapljic — Pepsin; - vzame naj se na nožni osti po mesnej ali mlečnatej jedi — Botkinove kapljice s kislino (N. 1) in opijem (N. 2) po 34—51 gramov*) — Opijnega nalivka. Pazi naj se na-nj. — Janeževo-amo-nijačnih kapljic. — Kamfornega (kafrinega), mravljinega, gorčičnega ali salmijakovega špirita po 100 gramov ; zadošča jeden iz teh špiritov, ako ga pa ni, rabi naj se žganje. s soljo. Kamforne (katrine) praške, v vsakem od 9—13 centigramov z nekoliko sladkorjem.
U11C
*) N. 1 Spilit. anodyn, miner, Hoffmanii
ij
Oliinin. muriat. dr. j Acidi muriat. dil dr. jj 01 menthae pip. gtt,. x N. 2. Isto, in zraven še F-rae opii dr. j
Javna zalivala
Podpisani zahvaljujemo iz globočine svojih potrtih src vse svoje ljube sorodnike, drage prijatelje in znance, ki so spremili dne 13. t. m. k večnemu počitku preljublje-nega našega soproga oziroma očeta
Štefana Geja,
gostilničarja v G o r i c i,
kakor tudi vse one, ki so nam ob tej nenadomestni izgubi na katerikoli drug način izkazali svoje prijazno tolažilno sočutje. V Gorici, 14. sept. 1892.
Jožefa C e j, roj. Gabrijelčič, soproga
Ivan C e j, sin,
Marija in L n c i j a, hčeri.
ZurUckgesetzte Seidenstoffe mit 25% —
33'/s% und 50% Rabatt anf die Originalprei-se vera. meter- nud robenvveiae porto und zoll-frei die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K.
u. K. Hoflief.), ZUrich. Muster uingeliend. Brie-fe kosten 10 kr. Porto.	2
J2	Sargovo zdravniški preiskano	v. r48
co	""^obnTTistTIo T T IT A TV A IT m	iO m
rr.	K flLftnftNT	CR o
c M		g
	Na prodaj pri lekarjih idišavnižarjih	A
TJ drogeriji (mirodilnici) Antonija Ma/zoli-ja
v Gosposki ulici in v podružnici v Vrtni ulici nasproti pošte nahaja se o priliki bližajoče se trgatve velika zaloga vinskega kamna, žveplokislega apna, e s t r a k t a, snovij za barvanje vina in drugih tvarin, ki se rabijo pri prirejanju vina. — Še posebno pa opozarjam vse gospode vinogradnike in posestnike na moj angl ozki prah, kije edino in nepreko-sljivo sredstvo za popolno očiščenje kateregakoli vina. P r a h se je preskušal pri goriški c. kr. kmetijski družbi, ki je našla, da je brez vsakoršne škodljive tvarine.
Dalje imam veliko zalogo barv že ribanih z oljem in še v prahu, kolomaza, čopičev, itd.
Priporočam dalje svojo zalogo znamenitega cementa Portland iz tvornic Egger & Luthi v Kufstein-u.
KLET
Alojzija Kader - j a
v snnciiiški ulici v Gorki.
Domače črno namizno vino lastnega pridelka, burgundec, iz a bela —• ne izpod 56 litrov.
Tropinovec v steklenicah lVa litra, burgundec (Pinot noir) star, rizling (bel) in prav star pikolit v steklenicah.
Te vrste priporočajo razni gospodje goriški zdravniki bolnikom in rekonvalescentom.
Pristnost vin s« zagotavlja.
Naravne mineralne vode iz raznih atu« dencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijcfci izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijet« nega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistej&e iveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino i konjski cvet, konjski praiek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
BranBitzer v RaMfi št. 16
v najemu
Alojzija Gliubiclt-a
Ua« p« na več let zanesljiv in po-IbUfcJ ot; šten ovčji pastir in gospo dar n'k za neko gorsko posestvo v Trbovljah. Mezda znaša 120 gld. na leto in eno molzno kravo za porabo, dalje stanovanje in drva. — Natančneje se proizve pri uredništvu ali pri lastniku Moricu Kirch-schlager v Ljubljani.
Ta priznano posebnost priporočam za hipno izdelovanje izbnrnega in zdravega konjaka, katerega ni razločevati od pravega francoskega konjaka.
('ena /.a I kilo (ki zadoSta za 100 litrof konjaka) UJ gld. Navod ho prilaga brezplačno Za najholjftl uspeli in zdrav izdelek jamčim
Špirit se prihrani
z mojo neprekoaljivo pokreplhio <**en»'0 za žganji ne ; onu daje pijačam prijeten ruzek okus in se dobiva le pri meni. ('ona 21 gld. 60 kr. kilo (za 600-1600 Litrov) z navodilom vred.
MF* ita/.un teh posohnostij priporočam vse esenc* za izdelovanje ruma, allvovke, zelt'iijlnwklh «riu-Mč in vsuli izbornih likerjev, špirltuo/, kina in vin»krK» kUa
veprtskosljive izbornosti. Navodi ue prilagajo brezplačno.
Ceniki poštnine prosto
— Za zdrave izdelke se jamči. — Karol Filip Pollak
— EsRenz-Specialit&teu-Fabrik in Prag. — )Dobri zastopniki «e iščejo.)
Sejm v Kanalu.
Všled odloka visokega c. kr. namestništva od dne 28. okt. 1891. št. 15507. je dosedanji sejm, kateri je bil redno zadnji dan februarja, preložen na 22. dan septembra vsakega leta. Ako bi pa ta dan padel na nedeljo ali praznik, je sejm naslednji dan. Županstvo v Kanalu dne 6. sept. 1892.
Franc Malnič župan.
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, d i se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdovratnih želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper bemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseli glavnih lekaruicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarniei Cristofoletti v Gorici, v Trn/n v lekarni C. Za ne/ti in G. Ii- Ilovin, v Ljubljani y lekarni U. pl. Trnkoczt) G. Viceoli, in Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj“ ; p Postojni v lekarni Buccarcich, v Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Gnglielmi, v Beljaku dr. Kninpf.
iHF" I steklenica velja 30 kr.
NB. Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere	oznanjajo	in priporočajo, ki pa j
kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec j in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni na- j sled ki.
C0S1UNA
AL S 0 L E“
(pr Sohtcu )
V Gorici, za mesnicami (ulica Morelli) št. 15 toči izborno pivo
bratov Keimaghaus
iz Gradca
po- 24 kr. liter
Priporoča se za obilen obisk.
111111111111111111111! 111111111111111111111II11111111111111111IJ
1801	^ 1801
= Zagreb	Temešvar	§
| ČASTNI DIPLOM	Zlata svetinja =
I K W1Z D O ¥ f
korneuburški redilni prašek
zn konje, (jovedo in ovce	~
Že blizu 40 let potrebuje Ne z E
= uspehom v mnogih hlevih, ko živina § | ne more lesti, ko slabo prebavlja, za | E kboljšauje in pomnožltev mleka (tri ž r zravali; podpira naravno silo živali = | proti kužnim uplivom.	|
£ Cena celi škatlji 70 kr., Vs škat, 35 kr. |
Paziti je na gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrečno Kvuizdov korneuburški redilni prašek. I>obi »e v lekarnah i drogerijah
Glavna zaloga	=
j Frana Jeh. Kwia<l8 \
= 2 k. n. k. ustorr. u. kilt. riman. llollieferaut. =
= Kreisapollieker, Komeiibiirg tl Wien. = iiin i a 111111111 • 11111«1111111111111111111111111111111111 • 111 • t • a
Visoko provizijo
pri dobri uporabi tudi Ntaluo plato plačamo adutom za razprodajo zakonito dovoljenih are/-k na obroke. Ponudbe na :	Haupt-
ntiidtischo \Vechsolstubon-Oosell-HchaU Adler & Coiup., Kudapost
Kdor hoče pripravljati dobro kavo, kupi naj si
Oelz - oyo kavo
Olz-ova kava je najboljše kavino primesilo. Olz*ova kava nima vsebi hrušk, no repe, no sirupa. Prodaja se v vseh prodajalnicah jestvin.
■0000£H>f€>f©<M>€>€H>€><
r K novemu š o 1 s k e m ii 1 e t u
Cnlavna zaloga
Semcniška ulica 1 2
v Geriči
Skladišče
Na Placuti 32
Podružnica
Na Travniku 14
Izdelovalnica šolskih pisank, papirnatih vrečic in predmetov iz kartona.
Zavod za vezanje in črtanje knjig in trgovskih registrov.
Zaloga in zastop papirnic v Solkanu in Scherrer Yielgut-Wels. Papirnica, knjigarna, založnica v glasbi in lep; umetnosti.
Zlasti se priporočajo posebnosti v šolskih potrebščinah
vsem slavn. šolskim vodstvom, gg. učiteljem in trgovcem, zagotovljaje najboljšo postrežbo in točnost v izvrševanju naročil.
Uzorci in ceniki pošiljajo še BREZPLAČNO.
ISbOl^rsi.
Najnovejša poročila brezdvomno doki tudi v	”
vest
n*»vj.-ufc |.*'i ''ena uii.AiiiiMiiuu ,.wn.aznjejo, da se kolera, širi v zahodni Evropi. Nevarnost, da se ta strašna morilka člo-va še dalje razširi, je torej velika
Po mnenju zdravnikov
(deri p tona
Seveda le tak konjak jo uspešno sredstvo, kateri se dela iz čistega vina. V tem oziru moremo priporočati pravi iz čistega naravnega vina brez vsakoršnega primesila, po francoskem načinu prirejeni
konjak grofa Geza Esterliazj.
O dobroti tega izdelka priča to, da je Ersterhazy-konjak dobil pri zdravilski razstavi v Parizu zlato svetinjo in častno diplomo, pri vseli udeleženih razstavah pa je bil odlikovan s
prvim darilom.
1
HAKIAHIliO
‘1
imiiimiiiiiiimiiiiiimiiimumitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiininiiiHiiiHiHiiiHiiihiiH
Naznanivši, da sem preložil svojo
prodajalnico usnja in vrvij
iz hiše št. 4. v št. ft. v Raštelju usojain si priporočati svojo bogato zalogo kožliatega blaga (poplatov) domačega in tujega prve vrste, kravje (vacehet,-te) in jnničje (soranella) kože domače in iVšAr, dunajske, italijanske, telečje kože domače in ljubljanske. bele črne granirane, gladke in črtane.
Vrlin tega imam kože od srn in divjih koz, pol svetle, teletne lakirane, satinirane; Sat/rine barvane, &evr<), iu druge vrste kož za čevljarje in bukvoveze. — Lastike, potezala, bruneli, francoska (dreta), forme, leseni (cvekič) žeblji, klej itd. itd. — Velika izbira stepanih škorenj in čevljev vsake vrste za možke, ženske in otroke. — Poleg tega imam tudi vrvic vsake vrste, vrvi za uprego, špago belo in barvano.
V svoji prodajalnici imam tudi blago za sedlarje in tapecirarje, kakor kože. cesarske, Mamini (Blankleder), Dantejeve, marokini raznih barv.
Imam tudi amerikanskega platna , povoščeno z raznimi risarijaim za podoblačitev kočij, medenino, kolotnaz in mašče, vsakovrstne svetiljke za kočije. — Cene zmerne za prodajo na drobno ali na debelo.
Poverjeno mi je tudi zastopništvo nepremočljivih streh za vo
A
%
H
'i
(
t
I
razore neke
izborne	tovarne; sprejemam vsakoršna naročila	za	tovarniško ceno.	^	w
Zagotavljaje	p.	n.	občinstvo točne postrežbe bilježim se	z najodlič-	■ ■
nišim spoštovanjem	v	^	fir
Josip Bisiak,	v	Raštelju	st.	3.
Išče s« dekla.
Slovenska deželna kmetijska šola v Gorici sprejme v službo vestno iu pridno deklo, ki more položiti varščine v denarju. Plačilo po dogovoru.
Anion Borlololti
kamnosek
iT7dici Treh Kraljev (Tre Ne) it. 8 imA vedno v zalogi nagrobne sp o m i u k e in druge izdelke iz kamna in marmorja. Oene zmerne.
loterija
novena
Glavni
ooo
helsfiiiltc)
KlttiCKE
priporočajo
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.