1 PROBANKA P€ Kranj t»*. 354/330 iso ervis Kranj ritarjeva 5, tel. 360-100 Posredovanje zaposlitev študentom in dijakom, izplačila v 24 urah STRAN 21 Županja in dva župana podpisali pismo o nameri Bistrica bo prijetna priložnost Strugo Kamniške Bistrice z obrežji bodo urejali celovito in za različne ekološko rekreacijske dejavnosti. Domžale, 8. marca - Domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, kamniški župan Tone Smolnikar in župan občine Dol Anton Jemec so podpisali pismo o nameri o skupnem pristopu k urejanju Kamniške Bistrice. Pobuda za pismo je prišla iz občine Domžale, kjer si že nekaj časa prizadevajo, da bi Kamniška Bistrica postala nekakšna zelena rekreacijska os za stanujoče krajane ob njej. V občini Domžale so namreč prepričani, da bi takšna ureditev tudi odpravila poplave, kakršna je bila na tem območju lani jeseni. Z ureditvijo obrežij na celotnem odseku pa bi Bistrica lahko postala rekreacijski prostor in park s sprehajalnimi potmi, kolesarskimi stezami in drugimi dejavnostmi, ki bi obogatile tudi turizem. Z ugotovitvijo se strinjajo tudi Kamničani in v občini Dol. Uresničevanje projekta Phare, ki so ga Dom-žalčani prijavili že lani, se bo začelo aprila letos, trajalo pa bo do konca marca prihodnje leto. • A. Zalar GOSTI&ČI! TAVERNA^ AKHUD ta ust Žerjavka 12, Kranj, tel.: 064/491-068 OBIŠČITE NAS! Sprejemamo zaključene družbe do 50 oseb (ohceti, poslovna kosila, seminarji) Nedeljska, družinska kosila! Velik izbor kulinarične ponudbe (sveže ribe in morski sadeži, klasična in vegetarijanska hrana) Sobe 1. kategorije po ugodnih cenah! MBROŽ anaaW ^- POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER Uhdvče Prodaja vozil, TEL.064/421 141 .Servis vozil, TEL:064/421 193 ŽIVLJENJE NA KOLESIH I O« sejem AVTO IN VZDRŽEVANJE t. sejem MOTO BOOM Celje,I0.-I4. MAREC 1999 11 Generalni pokrovitelj CITROEN SLOVENIJA CEUSKI SEJEM lučarska regija Dobrač in Tromeja! VVARMBAD • T (.) P I.IC H Tromep Smučarske karte s popustom pri: GJobtour kranjska Gora inlo tel: 064/87')('):?() /. veljavno smučarsko karto dobile 50 'v popusta v toplicah „_l\rlebnistherme VVarmbad" Beljak in ,.KristalIbad" v Had H k- i i u. IPJP7^" Informacije o snegu: K 5 0 ali .9 515 mr. Danes v Gorenjskem glasu: MN/UHUllJ ' " NAGRAJUJE Nagradna igra od 15. januarja do 16. marca InL* o I ^ TI3 O I 5 NQ- in < m m I >«i O — X .. X t** lis 4 iz —i u M cen 9770352666018 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PO SLOVENIJI ureja: Jože KoSnjek Tnrpk Q marca 1999 PO SLOVENIJI Črtomir Špacapan Črtomir ŠPACAPAN, župan Nove Gorice, za Gorenjski glas Ob meji ne bo presenečenj Novogoriška in kranjska občina sodelujeta. Pred kratkim so bili na skupnem posvetovanju o organizaciji in delovanju občinskih uprav, sicer se pa na Goriškem pripravljajo na ustanovitev pokrajin. Vaša prisotnost kaže, da novogoriška občina naklonjeno gleda na prisotnost podjetij iz drugih krajev Slovenije in iz tujine. Iz Kranja je tukaj že Merkur, sedaj pa je tik ob njem še prodajni center North Southa. "Vsaka taka naložba je za nas dra gocena, čeprav je zato, ker smo ob meji in ob poti z zahoda proti vzho du Evrope, interes za vlaganje kar velik. Zadnja leta smo omogoči raznim podjetnikom in obrtnikom pridobitev poslovnih prostorov. Prepričan sem, da današnja otvoritev prodajnega centra kranjskega podjetja ni zadnja. V preteklosti smo bili morda malo preveč zaprti za konkurenco. Sedaj brez nje ne gre več, zlasti če je kakovostna in če stojijo za njo multinacionalke svetovnega slovesa." Kako se na odprtost občine odziva soseda Italija? "Na začetku smo pričakovali več naložb, zlasti s strani Italijanov, vendar so bili zelo previdni. Sedaj je očitno prvi strah mimo in vedno več tovarnarjev in obrtnikov se odloča pri nas postaviti svoje obrate ali odpreti predstavništva. Jutri odpiramo mešano podjetje za proizvodnjo lesnih izdelkov, zlasti parketov. Tudi zaradi sprostitve trga in omilitve zakonskih ovir pričakujemo razcvet tujega vlaganja in sodelovanja. Tako se vzpostavlja zdrava konkurenca in z njojiižje cene, ki so interes naših občanov." Se ne bojite, da bodo sedaj, ko je začel veljati pridružit veni sporazum z Evropsko unijo, začeli tujci množično kupovati slovensko imetje ob meji? Tega strahu je namreč v Sloveniji veliko. "Morda premalo Slovencev ve, da so italijanski državljani že sedaj lastniki velikega števila nepremičnin na naši strani. To so predvsem Slovenci, ki jih je meja potisnila na italijansko stran, na naši strani pa je ostalo njihovo imetje. Veliko naših državljanov pa ima imetje na italijanski strani, na primer briški vinogradniki. Razumljiv je interes na obeh straneh, da se imetje gospodarsko oživi. Kakšnega novega pritiska na slovensko premoženje z one strani meje pa ne pričakujemo. Tudi takrat ne, ko bomo v Evropski uniji in ko meje več ne bo. Nekateri ljudje pričakujejo čudeže, vendar bo teklo življenje ob meji normalno naprej." Je med občinama Kranj in Nova Gorica vzpostavljeno sodelovanje? Pričakovali bi ga, saj imata občini nekatere skupne posebnosti in župana iz iste stranke. "S Kranjem smo sodelovali, ko je bil župan še gospod Gros, sedaj pa skušamo sodelovanje okrepiti. Pred kratkim smo se skupno dogovarjali o organizaciji občinskih uprav. Tudi pri gospodarskih povezavah so velike možnosti, zlasti v turizmu, kjer bi lahko skupno vlagali v nekatere projekte." Prometne povezave med Primorci in Gorenjci so bolj slabe. "V preteklosti so se pojavljale nekatere preoptimistične in nerealne želje. Sedaj je še vedno najboljša in najhitrejša povezava med nami po avtocesti preko Ljubljane. Tudi preko hribov je prijetna pot. Poleti ni problematična. Morda pozimi. Vendar jo je možno urediti, da bo mogoče v vseh letnih časih priti v eni uri s Primorsko na Gorenjsko in obratno." Nova Gorica zagovarja oblikovanje severnoprimorske pokrajine. Kje ste z dogovori? Dobili naj bi tudi novo škofijo? "Na sestanku županov severnoprimorskih občin je bila dana ideja za goriško pokrajino od Bovca do Komna, skupaj z Ajdovščino in Vipavo, pa morda tudi z Idrijo in Cerknim, ki na eno strani koketirata z vami Gorenjci, na drugi strani pa z nami. Takšna pokrajina je realnost, možna pa je tudi širša povezava celotne Primorske v primeru, če bi dobile pokrajine večje pristojnosti. Glede nove goriške škofije je naše stališče pozitivno. Zgodovinsko smo škofijo že imeli in upam, da jo bomo znova dobili kljub določenim pomislekom Kopra." • Jože Košnjek, slika T. Doki IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Februarja so sejali 72 ur in sprejeli dva zakona Interpelacije in izredne seje bremenijo redno delo parlamenta "Odprti telefon" bo prvič zazvonil v ponedeljek, 15. marca, med 16. in 18. uro. Na vprašanja in kritike po telefonu (061) 178-9555 bo odgovarjalo vodstvo državnega zbora. Ljubljana, 9. marca - Februarja sta redna in izredna seja državnega zbora trajali po 6 dni oziroma skoraj 72 ur. Skupno so poslanci obravnavali le 12 točk dnevnega reda, sprejeta pa sta bila le dva zakona: zakon o vzajemnosti in zakon o zaključku lastninjenja. Delovna telesa so imela 24 sej in so trajala dobrih 51 ur, so povedali v petek časnikarjem predsednik državnega zbora Janez Podobnik, podpredsednika Eda Okretič Salmič in Andrej Gerenčar, generalna sekretarka Jožica Velišček in predsednik komisije za peticije Zoran Lešnik. Vodstvo državnega zbora napoveduje možnost uresničitve delovnega programa za marec, april in maj. Še nedokončana 11. seja se bo nadalje- vala jutri in v četrtek popoldne, naslednja seja pa je sklicana za 23. marec. Na tej seji naj bi izvolili tudi novega ministra za notranje zadeve. Tak razplet je mogoč, če ne bo na hitro sklicanih izrednih sej in razprav o interpelacijah, česar ni mogoče predvideti, za ( redni program dela državnega zbora pa zmanjkuje časa. Že pretekli mesec napovedani Odprti telefon bo prvič zazvonil v ponedeljek, 15. marca, med 16. in 18. uro. Klicna številka bo (064) 178-9555. Na vprašanja, pobude in kritike bodo odgovarjali predsednik in podpredsedniki državnega zbora in generalna sekretarka, prve pol ure na splošno, kasneje pa o vnaprej napovedanih temah. Telefon bo prispevek k dodatne- mu odpiranju državnega zbora javnosti. Poslanec DeSUS Zoran Lešnik je v imenu komisije državnega zbora za peticije poročal, da je prejela komisija lani 416 vlog, največ pa jih je zadevalo civilne zadeve, socialno varstvo in socialno skrbstvo. Posamezni primeri Icažejo na hudo stisko ljudi. Komisija je prejela največ vlog iz Ljubljane, Maribora, Kopra in Ilirske Bistrice. Pri nastajanju novega poslovnika državnega zbora je bila živahna mednarodna aktivnost. Zlasti temeljito so se slovenski parlamentarci seznanili z delom avstrijskega parlamenta. Ne le pri avstrijskem, ampak tudi v večini drugih evropskih parlamentih potekajo seje delovnih teles brez prisotnosti javnosti-Zaradi tega je mogoč odkritejši pogovor in vzpostavljeno večje zaupanje med pozicijo in opozicijo, ki ima v avstrijskem poslovniku za razpravo več časa kot pozicija. Obstrukcije poslanskih skupin ne poznajo, prisotnost večine pa je nujna na začetku seje in ob glasovanjih. Za sklicevanje izrednih sej veljajo zelo stroga pravila. Seja ima lahko le eno točko dnevnega reda, praviloma pa lahko vsak poslanec letno podpiše le dva zahtevka za izredno sejo. V poslovniku avstrijskega parlamenta so tudi mehanizmi za omejevanje možnosti opozicije za zavlačevanje seje. Na rednih sejah je običajno od 15 do 20 točk dnevnega reda. • J. Košnjek Deželne volitve na Koroškem Haider pometel z nasprotniki Volilni koaliciji Demokracija 99, v kateri je bila tudi slovenska Enotna lista, ni uspelo priti v deželni zbor. Kranj, 9. marca - Socialdemokrati so na deželnih volitvah na Koroškem zgubili nad pol stoletni primat na politični sceni. Njihov predsednik dr. Michael Ausservvinkler je po objavi izidov odstopil. Njegova stranka je zgubila 4,5 odstotka glasov in pristala na 32,9 odstotka. Poraženec je tudi Ljudska stranka sedanjega glavarja dr. Christoffa Zernatta. Dobila je 20,7 odstotka glasov ali 3,1 odstotka manj. Zernatto se je že odpovedal vnovični kandidaturi za glavarja. Poražena je tudi Demokracija 99, v kateri so bili Zeleni, Liberalni forum in slovenska Enotna lista. Dobili so le 3,9 odstotka glasov in premalo za vstop v deželni zbor. Zmagovalci pa so svobodnjaki dr. Jorga Haiderja. Dobili so 42,1 odstotka glasov ali 8,8 odstotka več kot na zadnjih volitvah. Haider tako osvaja prestol koroškega glavarja, če ne bo kakšnih drugih manj mogočih kombinacij. Sprememba na Koroškem bo pomembna za tamkaj živeče Slovence in za odnose med sosednjima državama. • J. Košnjek Šuklje kandidat za ministra Ljubljana, 9. marca - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v četrtek popoldne sporočil, da bo za novega notranjega ministra predlagal 41-letnega Boruta Šukljeta, sedanjega generalnega sekretarja vlade. Državni zbor naj bi predvidoma o kandidatu odločaj na seji, ki je sklicana za 23. marec. Borut Šuklje je bil v letih 1990 "i19?2 P^lanec v državnem zboru, minister za kulturo, generalni direktor Televizije Slovenije in direktor Urada vlade za informiranje. V vladi zanikajo možnost, da bi postal dosedanji notranji minister Mirko Bandelj znova generalni sekretar vlade. ' J-K- STRANKARSKE NOVICE^ Jubilej krščanskih demokratov ^ Kranj, 9. marca - Jutri bo minilo deset let od ustanovitve stTA!\.0 Slovenskih krščanskih demokratov. Regionalni odbor za Gorenj II se je odločil obeležiti ta jubilej, ki bo tudi priložnost za n^^vLfo nje novega poleta k dvajseti obletnici delovanja. Proslavitev jut" je bila sinoči, 8. marca, v kulturnem domu v Predosljah. raznično med Slovenci v Kanalski dolini not(eC na Mohorjevem klancu v Kranju tel.: (064) 36 66 55 www.monokel.com e-mai I: optika, monokel@siol.net SONČNA OČALA '99 Dan slovenske kulture Kranj, 9. marca - Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini je priredilo v Naborjetu Dan slovenske kulture, ki je bil večinoma posvečen Prešernovemu sodobniku, romantičnemu pesniku Jovanu Veselu Koseškemu. V drugem delu so nastopili otroci, slušatelji slovenskih tečajev v okviru Planike, in recitirali izbrane ljudske ljubezenske pesmi t s posebnim poudarkom na motivih, ki jih je uporabljal Prešeren. Gostje prireditve so bili pevci moškega okteta Žirovnica, ki so sklenili prireditev s pesmijo Strunam. Prireditev je v celoti posnela RAI 3 - slovenski program. Razen predstavnikov politike sta bila med gosti slovenski državnozborski poslanec in predsednik komisije za Slovence po svetu Marijan Schiffrer in slovenski vicekon-zul v Trstu Zorko Pelikan. GROUP BVLGAR I (Uchiiili web GIOHPJO \\i lAIhHiH (V\IW\\I MOSCHINO Krapež ustanavlja Konzervativno demokracijo Ljubljana, 9. marca - Nekdanji obrambni minister Aloj Krapež, ki J bil najprej član Slovenske ljudske stranke, potem pa je iz nje 'zstojLl je pretekli petek obvestil javnost, da ustanavlja novo stranko desno dinskega tipa Konzervativno demokracijo Slovenije v Ustanovni kongres bo predvidoma konec marca ali v začetku apn » stranko pa naj bi se včlanili tudi nekateri znani Slovenci, ki so tre no še člani drugih strank. Nova stranka bo desnosredins Zagovarjala bo vrednote konzervativizma, dopolnjene z n^3^1"^ elementi liberalizma brez verskih in ideoloških primesi. Stranka zagovarjala podjetniško svobodo, osebno svobodo, pravno drzaV^je odprto družbo. Kapitalizem z elementi konkurence in solidarnos prihodnost Slovenije. Konzervativna demokracija se po Krapeze besedah ne bo ozirala nazaj. V preteklosti bo iskala le oporne točk ^ temeljne vrednote, po zaslugi katerih seje ohranilo slovenstvo. > med drugim leto 1848, Majniška deklaracija, prva ustanovitev slo ske države leta 1918 in NOB. Stranka nasprotuje vsem totalitarizrn in fundamentalizmom. Je zagovornica kombiniranega volilnega s ma, razširitve državnega zbora in ukinitve državnega sveta. • ^ Izjavi Občinski odbor Liberalne demokracije Tržič v obvestilu za J nost sporoča, da se nanje obrača več podjetnikov in se P1^0 a ker občina počasi plačuje račune. Zamik je včasih tudi pol Zato mora to problematiko obravnavati občinski svet. Taksno nje škoduje tržiškemu gospodarstvu. Če problematika ne bo ščena na naslednjo sejo, bosta Računsko sodišče in Ministr za finance pozvani k reviziji občinskih financ in k ugotavlj vzrokov za očitno slabo likvidnost občine. . jd Zeleni na kongresu v Parizu - Predstavniki Zelene alternativ Zelenih Slovenije so se v Parizu udeležili drugega kong: v Evropske federacije zelenih strank pod geslom Vloga Evrop ^ svetu. Na kongresu so sklenili, da morajo imeti vse kandidat*^. — »...v...,,, uu muiaju uncu vst r^aii""—— vstop y evropsko unijo enake pogoje (demokratična ureditev ve odločitev večine državljanov za vključitev v zvezo na ljudsKJV referendumu). Na kongresu so sklenili, da se mora denar od e*. loških taks porabiti za izboljšanje kvalitete življenja in za fina° ranje novih delovnih mest. J.K. NOTRAN JSK I RADIO LOGATEC D.O.O Logatec Triašlca 148 • tel.:061/741 632 • fax:06 1/74 I 612 Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Jelovčan leor Kavčič Jo* KM i« uLvJu-T, ,7. Z m ' " uorenJslšnjega oktobra. Seveda to še ne pomeni, da je bitka že obijena in grad v občinski lasti, saj je od države odvisno, ali bo j^veljavljeni zakon nadomestila z novim, v katerem ne bo njkljivosti in bo usklajen z ustavo in zakoni. Bled in občina podpisala pogodbo o brezplačnem prenosu objektov na občino Radovljica, po uvedbi lokalne samouprave pa je lastnica objektov na Bledu postala blejska občina, ki je potlej tudi začela z vpisom lastništva v zemljiško knjigo. Ker je Gorenjska banka imela na objektih vknjiženo zastavno pravico ter prepoved odtujitve in obremenitve, so se vpisi toliko zavlekli, da jih jc "sredi dela" . Nekdanja radovljiška občina )e Pred petimi leti v sodelovanju ^Inštitutom za javno upravo pri Pfavni fakulteti v Ljubljani pri-Pfavila (in sprejela) odlok o pspodarskih javnih službah, s Nerim je kot del turistične "tfrastrukture opredelila tudi ^katere turistično športne in kult dru urne objekte na Bledu, med gim tudi Blejski grad. Na P°dlagi odloka sta turistično P°djetje Turizem in rekreacija Ne družbena, ampak zadružna lastnina Vlada je na seznam kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, ki so z dnem uveljavitve zakona postali državna uvrstila tudi hišo Spodnji trg 29 v starem mestnem jedru škofje Loke, ki gaje občina že 1993. leta razglasila za kulturni "Pomenile Kmetijsko gozdarska zadruga Skofja Loka je na v'adni sklep o podržavljenih kulturnih spomenikih najprej ugovarjala pri ministrstvu za kulturo, potlej pa je zahtevo za °Ceno„ ustavnosti in zakonitosti sklepa naslovila na ustavno *?dišče. V zahtevo je med drugim zapisala, da sporni zakon za r»o na Spodnjem trgu 29 ne more veljati, ker je zadružna "ftnina in kot taka že tudi vknjižena v zemljiško knjigo °Majnega sodišča, medtem ko zakon ureja (le) lastninjenje *ulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, ki so "tužbena lastnina v sredstvih podjetij in drugih pravnih oseb. p° zakonu o zadrugah je namreč celotno premoženje zadrug Postalo zadružna lastnina, le kmetijska zemljišča in gozdovi, ki Jlltje zadruga pridobila neodplačno, so prešla v državno last in v upravljanje republiškega sklada kmetijskih zemljišč in Sfzdov. Ministrstvo za kulturo je ugovor zadruge zavrnilo, češ ^u že po zakonu o naravni in kulturni dediščini iz 1981. leta spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini ni mogoče odtujiti iz te lastnine; v zadrugi pa menijo, da prepoved ne more °dvzeti veljave kasneje sprejetemu zakonu o zadrugah, ki je °4redil splošno preoblikovanje družbene lastnine v zadružno. Na Bledu so se v zadnjih dveh letih veliko ukvarjali z vprašanjem, kdo bo lastnik in upravljalec gradu ter najemnik gostinskih prostorov. presenetil (interventni) zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini, s katerim naj bi do sprejetja zakona o varstvu kulturne dediščine preprečili nevarnost privatizacije kulturnih spomenikov, ki so bili doslej družbena lastnina podjetij, društev, ustanov in drugih pravnih oseb. Vlada je čez nekaj mesecev na podlagi zakona izdala sklep, s katerim je prešlo v državno last tudi več kulturnih spomenikov in znamenitosti na Gorenjskem, med risti in predvidenega nadomestila), je to po mnenju blejske občine v nasprotju s poglavjem ustave o lokalni samoupravi in z nekaterimi drugimi ustavnimi določbami. Pa ne le to! Načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno vejo ne dopušča tega, da bi vlada lahko na splošno, brez jasnih meril in z učinkom za nazaj določila, kateri spomeniki preidejo v državno last. To pooblastilo bi zakon na podlagi izoblikovanih meril sedno stanje", ob razveljavitvi zakona, ki je omogočal podržavljenje, ni bilo opaziti vidnega olajšanja ali navdušenja. Blejski župan mag. Boris Malej poudarja, da grad lahko ostane tudi v državni lasti in da se mu bolj kot lastništvo zdi pomembno, da država namenja denar za obnovo gradu in da presežek denarja od pobrane vstopnine porabljajo izključno za obnovo gradu in drugih kulturnih spomenikov na območju občine. Med slovenskimi kulturnimi spomeniki in naravnimi znamenitostmi je po obisku na prvem mestu Postojnska jama, na drugem mestu pa je že Blejski grad, ki ga je lani po podatkih direkcije za turizem obiskalo okrog 135 tisoč ljudi. Če se izrazimo v vojaškem žargonu, je v zadnjih dveh letih bitka za Blejski grad potekala kar na treh frontah. Na prvi, ki še ni končana, se bojujejo za lastništvo in za to, kdo bo blejski graščak (država ali občina), na drugi, ki je vsaj za zdaj zaključena, za upravljalske pravice, na tretji za najem gostinskega dela gradu. Do sredine lanskega maja je z gradom upravljalo podjetje Turizem in rekreacija Bled, potlej je ministrstvo za kulturo z odločbo upravljalske pravice preneslo na občino, od 3. novembra dalje pa z gradom v lahko dal le upravnim organom, drugim Blejski grad. Čeprav je v takšnih postopkih pa bi bilo imenu občine upravlja Direkci ministrstvo za kulturo tudi javno zagotovljeno tudi sodno varstvo ja za turizem Bled, ki je v 100- pravic. O podržavljenju ne bi smela odločati vlada Ustavno sodišče je poleg blejske zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona in vladnega sklepa prejelo še eno pohvalilo blejsko občino za to da je skrbno ohranjala in plemenitih spomeniško vrednost gradu, pa so se za podržavljenje odločili, ko so ugotovili, da občina ni lastnica in imetnica upravljalskih pravic in da ji pred uveljavitvijo zakona tudi ni uspelo izbrisati zastavne pra- zahtevo in tri pobude. Vse je vice Gorenjske banke. odstotni lasti občine. Ob tem, ko je direkcija upravljanje Grajskega kopališča in Festivalne dvorane s pogodbo prenesla na druge, z gradom upravlja neposredno in bo vsaj letos tako tudi ostalo, saj je upravljanje s kulturnim spomenikom in "simbolom Bleda" še posebej Po pravico na ustavno sodišče Tedanji blejski župan Vinko Gole in občinski svet sta potlej na ustavno sodišče naslovila zahtevo za oceno ustavnosti in združilo v enotno obravnavanje občutljivo. Vsi, ki vsaj malo in na eni od letošnjih sej soglas- spremljajo dogajanje na Bledu, no razveljavilo zakon in še tudi še ms0 Pozabl11- koliko sklenilo, da bo razveljavitev naporov sta občina in podjetje začela veljati osem mesecev po Turizem in rekreacija Bled vlo- žila v to, da sta z gradu odgnala najemnika gostinskih prostorov, Omanovo podjetje Residence, ki ni izpolnjevalo pogodbenih obveznosti in je že škodovalo ugledu Bleda. Odkar je na gradu gostinec Feri Beravs, o čem slabem z gradu ni več slišati. pa zakon že omogoča podržavljenje občinske lastnine (brez posebej ugotovljene javne ko- objavi odločbe v uradnem listu -to je v sredini letošnjega oktobra. Odločbo je utemeljilo s tem, zakonitosti vladnega sklepa in da je urejanje sistemskih vpra-enega od členov zakona o šanj lastninjenja (podržavljenja) lastninjenju spomenikov in zna- izključna pristojnost zakonoda-menitosti v družbeni lastnini. V jalca, ki zato odločanja o podr-zahtevi sta navedla, da vlada žavljenju ne more brez Blejskega gradu ne bi smela vsebinskih meril prepustiti izvrš- Plinifikacija in osvetlitev podržaviti, saj grad ni družbe- ni oblasti. Zakon sicer pooblašča . . A^Ap na, temveč občinska lastnina. Če vlado, da v štirih mesecih od 8raJSKe SKa,e uveljavitve zakona ugotovi, ka- Že nekdanja blejska občina je teri spomeniki imajo "take spomeniške lastnosti, da bi bilo utemeljeno zagotoviti njihovo prezentacijo kot registrirano kulturno dejavnost" in jih podržaviti, vendar pa ne ta in ne druga zakonodaja ne daje kriterijev, ki bi omogočali tako ugotavljanje. Zakonski člen, ki C" i odločanje o podržavljenju pre- yjf I pušča izvršni oblasti, je v nesk- ladju z ustavo, a če bi razveljavili samo ta člen, bi preostali zakon popolnoma zgrešil glavni cilj - to je podržavljenje delov naravne in kulturne dediščine. Sodišče se je zato odločilo za razveljavitev vsega zakona, a da bi z njim dosegli temeljni namen, neskladje z ustavo pa odpravili, je še sklenilo, da bo razveljavitev začela veljati šele čez določen čas. 4«L TSU "Bitka" na treh frontah Zdi se, da se je z zamenjavo občinske oblasti spremenil tudi odnos do lastništva gradu. Medtem ko je ob podržavljenju na Bledu zavladalo skorajda "ob- veliko vlagala v Blejski grad, kar dokazuje tudi napis na plošči pri vhodu: "Zidali so ga škofje iz Briksna od leta 1004 do 18. stol. Obnovila sta ga občina Bled in Narodni muzej iz Ljubljane v letih 1951 do 1961." Nova blejska občina očitno nadaljuje tradicijo svojih predhodnic. Čeprav lastništvo še ni urejeno, vsako leto nameni nekaj denarja tudi za grad. V letošnjem osnutku občinskega proračuna, ki ga je uprava predstavila svetu že na seji v sredo, obravnaval pa ga bo na naslednji seji, je za naložbe v grad predvidenih pet milijonov tolarjev, ob pogoju, da bo del denarja zagotovila tudi država. Denar naj bi porabili za dokončanje plinifikacije in za ureditev muzejskega dela, kar je tudi pogoj za obogatitev zbirke, za katero skrbi Narodni muzej Slovenije. V direkciji za turizem načrtujejo, da bi letos na gradu odpravili tudi posledice lanskega velikonončnega potresa in poskrbeli za boljšo osvetlitev. • C. Zaplotnik GORENJSKA OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si AMZS Delavci AMZS so od petka do danes 22 gorenjskim voznikom njihova vozila morali odvleči, 8-krat pa je zadostovala intervencija ob okvarah na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so pogasili kuhinjsko napo, ki se je zaradi kratkega stika vžgala v Ulici Draga Brezarja 2, pralni stroj, ki so ga tudi pogasili, se jc prav tako zaradi kratkega stika vžgal stanovalcem Oldhamske 10. Odstranjevali so tudi nevarne veje, ki so se po težkem snegu nevarno nagibale, pomagali pa so tudi po prometni nesreči, ki se jc pripetila na Delavskem mostu, in sicer so morali iz zmečkane pločevine rezati vkleščeno osebo. Jeseniški gasilci so na KoČni 38 reševali konja, ki so se mu vdrla tla in je padel v greznico. Do konja so prišli tako, da so povečali odprtino in izčrpali fekalije. V obratu CNC Lesce se je sprožil alarm, vendar so jeseniški gasilci po pregledu ugotovili, da požara ni bilo. Požar pa je izbruhnil v HV Bela in sicer sta se vžgala olje in papir. Na pomoč so jih poklicali tudi s Kidričeve 24 na Javorniku, kjer je prišlo do dimniškega požara. Gašenje sicer ni bilo potrebno, gasilci pa so prepovedali nadaljnje kurjenje. Iz gasilcem zaenkrat še neznanega vzroka pa je močan dim ovil notranje prostore stolpnice na Titovi 87. Stolpnico so pregledali in prezračili, gaSenje pa ni bilo potrebno. NOVOROJENČKI V Kranju se je Vodilo 15 otrok, od tega 8 dečkov in 7 deklic. Najtežji deček je tehtal 4.530, najlažja deklica pa 2.950 gramov. Na Jesenicah sta se rodila deček in deklica, deček je tehtal 3.370, deklica pa 3.500 gramov. URGENCA V jeseniški bolnišnici so imeli na internem oddelku 45 urgentnih primerov, na kirurgiji 157, na pediatriji pa 157 SMUČIŠČA Krvavec: do 120 cm snega, urejene vse proge, tudi tekaška; Vogel: 20 cm novega na 120 cm podlage; vse proge urejene; Kobla: do 70 cm snega, vse naprave obratujejo, urejena tudi tekaška proga; Soriška planina: 110 cm snega, vse naprave vozijo, urejena tudi tekaška proga; Pokljuka: 1 meter novega snega na 50 cm podlage; vlečnica obratuje, tekaške proge urejene, cen-sta prevozna z zimsko opremo; Zelenica: 50 cm novega snega na 120 cm podlage, proge urejene, cesta prevozna z zimsko opremo; Stari vrh: do 40 cm snega, vse proge so urejene; Velika planina: do 1 metra snega (30 novega na 70 podlage), proge urejene, tudi tekaška in sankaška; Cerkno: 35 cm novega na 65 cm podlage, vse proge so urejene; Straža: 10 cm novega na 40 cm podlage, vlečnica obratuje; Zatrnik: 40 cm na 30 cm podlage, otroška vlečnica in Hotunski vrh vozita ob koncih tedna; Kranjska Gora, Podkoren, Planica: do 50 cm snega, naprave obratujejo, urejene so tekaške proge Kranjska Gora - Tamar. Torek, 9. marca 1999 Lovec ni uspel s pritožbo Bled - Radovljiška upravna enota je v denacionalizacij skem postopku za blejski hotel Lovec januarja lani izdala delno odločbo, po kateri mora podjetje podržavljeni, stari del hotela v naravi vrniti v last in posest upravičencu Leopoldu Pernušu. Podjetje se je na odločitev upravne enote pritožilo na drugostopenjski organ, to je na ministrstvo za gospodarske dejavnosti, češ da bi vrnitev v naravi bistveno okrnila prostorsko celovitost ter namen izrabe prostora. Ministrstvo je pred nedavnim pritožbo zavrnilo. Kakšna bo nadaljnja lastniška "usoda" Lovca, bo odvisno tudi od dogovora s Slovensko razvojno družbo, ki je zaradi nedokončanega denacionalizacijskega postopka lani (začasno) postala lastnica podjetja. • CZ. Občinski svetniki o zaključnem računu Jesenice, 8. marca - V četrtek, 11. marca, bo redna sejž občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo obravnavali pred log sprememb poslovnika o delu občinskega sveta in spre memb odloka o ustanovitvi vzgojnoizobraževalnega zavode osnovne šole Poldeta Stražišarja. Na dnevnem redu je tud predlog odloka o zaključnem računu občine za lani, preme ženjska bilanca, predlog odloka o občinskih cestah ter raz glasitev javne infrastrukture na področju kulture. Svetniki se bodo opredelili tudi do razglasitve športnih objektov občinskega pomena ter potrdili predlog sestave delovnih teles občinskega sveta. • D.S. Sejnina za svetnike Kranjska Gora, 8. marca - Kranjskogorski svetniki so na minuli seji potrdili tudi pravilnik o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjev. Tako bodo vsi svetniki za udelež bo na seji prejeli okoli 13 tisoč tolarjev, polovico manj pa z udeležbo na izredni seji. Člani odborov bodo za udeležbo na seji prejeli 2.200 tolarjev, 4.500 tolarjev pa predsednik odborov. Podžupan občine bo, tako so izračunali na seji prejel 155 tisoč tolarjev neto na mesec. • D.S. Minister Gaber v Kranju Kranj, 9. marca - Jutri, v sredo, ob štirih popoldne se bo minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber pogovarjal s kranjskim županom Mohorjem Bogatajem. Glede na števil na odprta vprašanja, tako vsebinske (uvajanje devetlctke. višjega strokovnega izobraževanja) kot materialne narave (prostorska stiska v dveh osnovnih šolah in načrtovana gradnja nekaterih srednjih šol) bo pogovor pričakovano zanimiv in upamo, da tudi ploden. • M. J. Na Bledu izkoristili zakonsko možnost Na območni skupnosti Julijskih Alp so postavili nove turistično informativne panoje s panoramsko karto Julijskih Alp in s slikovno predstavitvijo krajev v zimski podobi. 7m to so se odločili, da bi gostje, ki se odločajo za zimske počitnice v krajih na območju Julijskih Alp, dobili boljšo predstavo o regiji in smučiščin Na karti, ki jo je s podporo sponzorjev ter z idejno in denarno pomočjo občin iz skupnosti Julijskih Alp (Bled, Bovec, Bohinj in Kranjska Gora) izdelala agencija Pan art iz Iasc, so označena vsa smučarska središča na tem območju, pomembnejši kraji, cestne, povezave in mejni preJiodi. Panoje so namestili na bencinskih servisih Petrola na Bledu, v Lescah, Radovljici. Kranjski Gori, Bohinju, Kranju in Bovcu, na železniških postajah Bled, Lesce-Bled, Bohinj, Radovljica. Kranj in Jesenice ter na poštah Bled, Lesce, Bohinjsko jezero, Radovljica, Kranjska Gora in Bovec. • CZ. Kmetijski sejem v Komendi Letos bodo prvič med razstavljavci tudi Avstrijci. Komenda, 8. marca - Konjeniški klub Komenda bo od 19. do 22. marca organiziral že sedmič zapored Kmetijski sejem. Kot je povedal predsednik kluba Lojze Lah, bo sejem letos prvič mednarodni, saj bodo med razstavljavci tudi Avstrijci. S kmetijsko opremo se bo na sejmu predstavilo 35 razstavljavcev, vseh vključno z avtomobili in drobnim potrošnim materialom, pa bo na sejmu okrog 80 razstavljavcev. Sicer pa bo na sejmu poleg nove naprodaj tudi stara kmetijska mehanizacija. Sejem bodo odprli v petek, 19. marca, opoldne, pred tem pa bo ob 10. uri v dvorani v Komendi predavanje davku na dodano vrednost. Sest športnih objektov občinska last Blejska občina je šest športnih objektov razglasila za objekte občinskega pomena in s tem postala njihova lastnica, dosedanji upravljalci pa imajo po zakonu pravico uveljavljati lastninska upravičenja. pred podržavljenjem last Sokol-skega društva Bled. Regatni center je v zemljiški knjigi vpisan kot družbena lastnina z Bled - Zakon o športu določa, da športni objekti, ki so druž bena lastnina ali last razvojnih skladov in so v upravljanju društev, z dnem uveljavitve zakona postanejo društvena lastnina, hkrati pa daje občinam možnost, da najkasneje v enem letu, to je do letošnjega 4. aprila, določijo športne objekte in površine, ki so občinskega pomena. Blejska občina je izkoristila to po zakonu pravico uveljavljati Gorjanski dom je v zemljiški knjigi vpisan kot družbena lastnina v upravljanju TVD Partizan, sedaj pa z njim upravlja Športno društvo Gorje, ki je po besedah predsednika dru- Regatnim odborom imetnikom pravice Bled kot uperabe, zakonsko možnost in na seji občinskega sveta v sredo po hitrem postopku sprejela odlok, s katerim je za športne objekte in površine občinskega pomena razglasila Gorjanski dom, kočo v Kranjski dolini, premoženje TVD Partizan Bled, blejski nogometni stadion in njegovo okolico, žičnico Hotunski vrh na Zatrniku in regatni center na Bledu. Vse to premoženje bo z uveljavitvijo odloka postalo občinska last, dosedanji upravljalci pa imajo lastninsko pravico, vendar le v primeru, če bodo najkasneje v pol leta priglasili lastninska upravičenja oz. dokaze, da so v objekte in zemljišča vlagali lastna in ne družbena sredstva. Objekte s pripadajočimi zemljišči bodo po končani parcelaciji in denacionalizacijskih postopkih vpisali v zemljiško knjigo kot javne športne objekte v lasti občine, način vzdrževanja, uporabe, upravljanja in koriščenja pa bodo določili s pogodbo. štva Janeza Kunstlja pravni dejanski uporabnik je Veslaška naslednik Partizana. Koča v Kranjski dolini je po podatkih občinske uprave v upravljanju gorjanskega športnega društva, ki naj bi imelo služnost za stavbo in tudi za okoliško zemljišče, v društvu pa dokazujejo, da je lastnik TVD Partizan oz. njegov pravni naslednik. Za blejski dom TVD Partizan in pripadajoče zemljišče je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica Športne unije Slovenije, v občini pa ocenjujejo, da so upravičeni do vrnitve, saj je bil zveza Slovenije, del premoženja pa je še v denacionalizacij-skem postopku. Občino bo razglasitev za športne objekte in površine občinskega pomena tudi nekaj stalo. Letos jo bodo bremenili le stroški vpisa v zemljiško knjigo in 5,9 milijona tolarjev za Gorjanski dom kot posledica spora med športnim društvom in krajevno skupnostjo Gorje, v prihodnje bo morala vsako leto nameniti nekaj denarja tudi za obnovo objektov. • C. Z. Spet spori v Planici Lastniki zemljišč čakajo na najemnino Po nekaterih podatkih je OK Planica dolžan za najemnino za zemljišča pod skakalnicami 6 milijonov.tolarjev Rateče - Planica, 8. marca - Zavod Planica, ki ga je ustanovi la občina Kranjska Gora, je obvestil občinski svet o svojem delu in problemih. Zakaj se postavljajo objekti brez dovoljenja? Marca bo v Planici svetovni pokal v smučarskih poletih, vse aktivnosti v zvezi s prireditvijo pa vodi Organizacijski komite Planica, ki naj bi deloval v okviru Športnega društva Planica. Zavod Planica, ki ga je usta- Zadeva gre tako daleč, da novila kranjskogorska občina, organizacijski komite Planica je hotel navezati stike s predstavniki športnega društva Planica in predstavniki OK glede uporabe zemljišča, ki je v Planici last agrarne skupnosti. Zavod je pripravil pogodbo o najemu in uporabi zemljišča, ki pa ga Organizacijski komite ni podpisal. dela nekatera pripravljalna dela za tekmovanje na teh zemljiščih. Postavlja se celo objekt na zemljišču, ki je v lasti občine Kranjska Gora. Objekt se postavlja brez soglasja Zavoda Planica in brez ustreznih soglasij pristojnih organov. Zato je Zavod Planica obve- stil občinski svet, da brez ustreznega dogovora z organizacijskim komitejem Planica Zavod Planica ne bo izdal soglasja za uporabo prostora za organizacijo svetovnega pokala v poletih. Po podatkih naj bi organizacijski komite Planica dolgoval za plačilo najemnine za zemljišča rateškim kmetom oziroma agrarni skupnosti Rateče -Planica okoli 6 milijonov tolarjev najemnine. Zavod Planica, ki skrbi za interese lastnikov zemljišč, je obenem tudi obvestil občinski svet Kranjska Gora o pobiranju poarkirnine na področju Planice. Iz parkirnin so lani zbrali 5 milijonov tolarjev, ki so jih v celoti namenili za ureditev kraja, postavitev 400 metrov ograj, ureditev nogometnega igrišča, izdelavo podestov. Ob pobiranju parkirnine je uvedena tudi konzumacija, možnost plačila gostinskih storitev v Tamarju, v domu RTV in v okrepčevalnici. Ob uvedbi konzumacije pa so obiskovalci zelo negodovali, zato jo bodo z letošnjim marcem opustili. • D.Sedej Planinsko društvo Jesenice ima 1100 članov Tičarjev dom je hudo prizadel potres Planinsko društvo Jesenice je že pripravilo idejne načrte in dokumentacijo za temeljito obnovo najbolj obiskane postojanke: Tičarjevega doma na Vršiču. Jesenice, 8. marca - Planinsko društvo Jesenice ugotavlja, da je bilo lani občutno manj prometa v planinskih postojankah. Planinci še vedno opravijo veliko prostovoljnega dela, saj so ga lani kar 2400 ur. Zdaj bodo morali plačati najemnino za uporabo plezalne stene v šolski telovadnici. Minulo soboto so se na red- okoli 15 odstotkov manj pro- nem letnem občnem zboru zbrali člani Planinskega društva Jesenice, ki še vedno združuje 1.100 članov. Na občnem zboru so podelili najvišja priznanja Planinske zveze in društvena priznanja, častna članica Planinskega društva Jesenice pa je v letu, ko Jesenice praznujejo 70-letnico mesta, postala Ančka Stojan. Tudi pri Planinskem društvu Jesenice ugotavljajo, da je bila lanska sezona slabša kot leta prej. Po planinskih postojankah je bilo manj obiska in za meta.V vseh planinskih postojankah društva - Tičarjevem domu in v Erjavčevi koči na Vršiču, zavetišču pod Špičko, koči pri izviru Soče, koči na Golici - se je mudilo manj planincev, vendar so po kočah še vedno zadovoljivo gospodarili. Največji padec prometa so zabeležili v koči na Golici, medtem ko je Erjavčeva koča boljše poslovala kot minula leta. Še vedno imajo precej težav s kadri, oskrbniki, saj težko dobijo ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v planinskih Planinsko društvo Jesenice se pripravlja na temeljito popo-tresno obnovo Tičarjevega doma na Vršiču. - Foto: D. Sedej Zahteva po spremembi kriterijev Kranj, 9. marca - V mestnih krajevnih skupnostih Bratov Smuk, Huje, Planina, Primskovo in Vodovodni stolp se ne strinjajo s kriteriji za delitev proračunskega denarja za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti, starimi osem let. Na skupnem sestanku 1. marca so predsedniki krajevnih skupnosti ugotovili, da kriteriji mestne krajevne skupnosti postavljajo v podrejen položaj in jim onemogočajo normalno delo, toliko bolj, ker po drugi strani predlagane spremembe občinskega statuta krajevnim skupnostim dajejo nove pristojnosti in naloge. Predsedniki svetov zato predlagajo preveritev kriterijev za delitev denarja za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti, kjer je pomemben količnik število prebivalcev, kot tudi vsote, predvidene za investicijsko vzdrževanje objektov in naprav v krajevnih skupnostih, ki je v letošnjem osnutku občinskega proračuna zmanjšana kar za tretjino. • H. J. domovih. Planinsko društvo zgledno vzdržuje vse svoje planinske postojanke. Pripravljajo pa se na nedvomno največjo naložbo, obnovo Tičarjevega doma na Vršiču, ki ga je poš- Polde Stražišar. Do z^aJ najemnine niso plačevali, odS' lej pa jo bodo po sklepu občif skega sveta morali. V izgradnj0 športno - plezalne stene v tejo; vadnici osnovne šole so vlož'1 veliko - 1500 ur prostovoljk ----------- . fc„ jvv/o- v^jumj - 1JUU UI \)l UMUVUij'.-«' kodoval potres. Idejni osnutki dela, da bi omogočili dober trening mladim. Pri tem jim ie izdatno nomaeala tudi sam adaptacije so pripravljeni in vsem na ogled, obnoviti pa morajo notranjost doma, sanirati meteorne vode, popraviti streho in pročelje. Za popotre-sno obnovo Tičarjeva doma na Vršiču, ki je najbolj obiskana planinska postojanka Planinskega društva Jesenice, so deloma dobili tudi državna sredstva. Planinci pa imajo tudi težave s plačilom najemnine za plezalno steno v osnovni šoli pomagala . šola pod vodstvom ravnatelj3 Antona Dežmana. Prostovoljnega dela je pri Pla' nincih veliko: člani upravnega odbora so opravili več kot 1400 prostovoljnih ur, gosP0" darji koč 530 delovnih ur & odseki 440 prostovoljnih uf; Zelo delavni so tudi vsi odsek1 planinskega društva, ki so f» občnem zboru predstavi' svoje delo. • D.Sedej Odprli so novi otroški oddelek Za lažje prestajanje bolezni in zdravljenja Kot bi sanjali pri belem dnevu, je misel ene od otroških pesmi povzel prim. dr. Janez Remškar, direktor Splošne bolnišnice na Jesenicah, ko so po domala desetletju želja le odprli novi oddelek otroške bolnišnice. pšenice, 5. marca - V četrtem nadstropju bolnišnice, kjer je *e urejen, vendar za zdaj še nenaseljen novi otroški oddelek, s° v petek priredili slovesno otvoritev. Odprl ga je minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb, navzočih pa je bilo še veliko Uglednih botrov. Otroški oddelek v jeseniški bolnišnici obstaja že 40 let, njegov prvi predstojnik je bil prim. "r« Štefan Plut. Sedaj že upokojeni pediater, ki je pred dese-l'etji prišel iz Ljubljane na Jesene razvijat otroško bolnišnici je s kolegi in kolegicami, ki Sedaj delajo v bolnišnici, delil lskreno veselje ob otvoritvi. Urokom bo v sodobno urejeni bolnišnici lažje prestajati bole-*en in zdravljenje, ob mlajših "°do tudi matere, zdravniki in Ostalo osebje pa se bodo trudi-da bo otrokom tu znosno in bo poleg medicinske strokovnosti vladala tudi sproščenost. Tako je v nagovoru ob otvoritvi dejala sedanja pred-stojnica otroškega oddelka dr. Lucija Odlasek Kunstelj. Za njo seje zvrstilo še nekaj govornikov, med njimi menda najstarejši pediater v Sloveniji prof. dr. Pavle Kornhauser, slovenska ambasadorka za UNICEF Milena Zupančič, župan občine Jesenice Boris Bregant, kije bolnišnici čestital k dosežku in oznanil, da ob občinskem prazniku 20. marca in ob svojih okroglih jubilejih dobi najvišje občinsko priznanje. Minister dr. Marjan Jereb pa je slovesnost, ki so jo s pesmijo poživili otroci in pevski zbori z Jesenic in okolice, zaokrožil z mislijo, da so otroci pri nas izredno dragoceni. Rodi se jih le še 18 tisoč na leto (kje so časi, ko je bilo na Slovenskem še 30 tisoč Minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb skupaj s prim. dr. Janezom Remškarjem in dr. Lucijo Odlasek - Kunstelj odpira nov otroški oddelek. ka je bila največja pridobitev bolnišnice ob njenih letošnjih porodov letno!), zato so še veliko dragocenejši, kot navajajo deklaracije Združenih narodov. Varujmo jih, je dejal, potem pa prerezal otvoritveni trak na novem otroškem oddelku. Otvoritev otroškega oddel- (lanskih) jubilejih: 50-letnici Splošne bolnišnice Jesenice in 100-letnici bolnišnične dejavnosti v tem kraju. • D.Z.Žle-bir; foto: Tina Doki Koroščeva mama ima že 92 let Toliko otrok, kolikor jih je bog dal Frančiška Bolka sodi v tisto generacijo mater, ki so imele otrok, kolikor jih je bog dal. Koroščeva mama jih je imela kar sedemnajst. !^ranj, 9. marca - Zadnji trije dnevi so za Koroščevo mamo iz ^erkelj, ki zadnji dve leti živi v kranjskem domu upokojencev, eno samo praznovanje. 7. marca je namreč napolnila 92 let, yčeraj je praznovala dan žena, danes pa ima god. Srečo in kravje so ji poleg štirinajstih še živečih otrok voščili tudi °sebje in stanovalci doma, v soboto pa jo je z veliko košaro **ril obiskal tudi župan občine Cerklje Franc Čebulj. ^fcroščeva mama že sedem možu tesarju ima pokojnino, s ^ Več ne živi v svoji domači h'ši v Cerkljah. Ker jo je zdrav-Je Pustijo na cedilu, se je naj-j^ej naselila pri najstarejši "-čerki Francki, zatem je prišla k Cilki v Kranj, zadnji dve leti živi v domu starostnikov v ^ranju, le nekaj minut stran °d hčerkinega stanovanja. Kar ^dovoljna je v svojem bivališ-ču> saj vsak dan kdo prihaja na °bisk. Posebno draga pa ji je d°mska navada, ko se stano-Valci vsak dan ob deseti uri ^Poldne zberejo v dnevni s°bi pri kavici. Ob našem obisku je bila pri mami hči Cilka, osma od Sedemnajstih otrok Koroščeve ^me, ki je pomagala obuditi ^atnin spomin. Tudi ta ji že jftalce nagaja, zlasti ko se je reba spomniti vrstnega reda Vseh njenih otrok, pa tudi svoje Prosti. Mama Frančiška je že Vec kot trideset let vdova. Po katero plačuje oskrbnino v domu upokojencev, precej pa morajo k temu znesku dodajati še njeni otroci. Trije so že pokojni, Lojze, Ciril in Pavel, dva sta tudi sama že v domu starostnikov, drugorojeni Mirko in predzadnji Marko, slednji je po nesreči ostal na invalidskem vozičku. Razen treh, Vinka, Staneta in Milana, so vsi že upokojenci. Koroščeva mama je pri dvaindvajsetih letih rodila prvega otroka, hčer Francko, pri štiri-inštiridesetih zadnjega, sina Pavla. Čeprav je bila družina mnogoštevilna, jim kruha ni nikoli manjkalo. Drug za drugim so odhajali služit k imovi-tejšim kmetom v Cerkljah in okolici. Nekateri so bili dobri, se spominja mama, denimo Gvančevi, ki so mami ob vsakem novem rojstvu prinesli kuro, pri drugih so Koroščevi Župan Franc Čebulj je voščil Koroščevi mami za 92. rojstni dan, v ozadju hči Cilka. otroci trdo prislužili svoj kruh. Dokler so bili manjši, se mama ni preveč vznemirjala, kaj bo z njimi. Nekaj jih je zaklenila doma, druge je vzela s seboj na njivo. Vsi so nekako odrasli, čeprav jih je morala večkrat krotiti tudi s šibo. Zlasti fantje so bili živahni kot le kaj. Takole so si Koroščevi otroci sledili po rojstvu: leta 1929 je bila rojena Francka, za njo Mirko, Ivan, Mici, Francelj, Joža, Lojze, Cilka, Tone, Vinko, Jeli, Angelca, Ciril, Stane, Milan, Marko in leta 1953 Pavel. Iz te velike družine izhaja 25 vnukov, pri štetju pravnukov pa se Koroščevi mami in hčeri zatakne. Lepa stotnija bi jih bilo, če bi se vsi zbrali na kakem družinskem praznovanju. Ob maminem rojstnem dnevu so na njeno željo šli skupaj na Brezje, potem pa na kosilo k Toporšu. Skoraj vsako leto slavimo, pravi hči Cilka, čeprav nismo vedno vsi na praznovanju. • D. Z. Žlebir, foto: Tina Doki • Zakaj se Poslovno podporni center seli iz Kranja na Jesenice Parcela na Primskovem "propadla" Neurejena zemljiška knjiga in prostorski akti so regijski Poslovno podporni center BSC odvrnili od gradnje t.i. podjetniškega inkubatorja v Kranju J^nj, 9. marca - Kranjski svetnik Matevž Kleč, ki v prejšnjem ^ndatu z odgovori na svoja vprašanja ni imel posebno srečne °*e, je od župana Mohorja Bogataja na svoja vprašanja z dru-Je seje mestnega sveta na tretji že dobil odgovore. Eno od njenih vprašanj se je nanašal tudi na selitev Poslovno podporne-jp.centra iz Kranja na Jesenice. Matevža Kleca je zanimalo, *J Je župan Mohor Bogataj naredil, da bi selitev preprečil. . obširnem odgovoru župan Primskovem, zapletlo pa se je, pjasnjuje, da je svet Mestne ker parcela, nastala s pravno- > bc*ne Kranj junija lani sklenil, močno komasacijsko odločbo tev zazidalnega nacrta m nado- ^^^'^^ 3* on*;— J„J._..J______: ™nn 1987 leta> ni Vpisana v zemlji- mestitev s prostorskimi uredit- kaj je storil župan Mohor Boga ški knjigi. Upravna enota Kranj, ki vodi postopek vpisa komasa- sklad. Zaradi zapletenega in zamudnega postopka uskladitve zemljiškoknjižnega stanja lani tudi ni bilo mogoče skleniti pogodbe o prenosu zemljišča na Poslovno podporni center. Drugo oviro gradnji centra so postavili nedokončani postopki urbanističnega urejanja (ukini- dovoljenje za gradnjo v Kranju, sicer naj poišče lokacijo drugje. Žal se je zgodilo prav to. T.i. podjetniški inkubator se seli v obrtno cono na Jesenice. Matevž Kleč z odgovorom, kot je dejal na tretji seji mestnega sveta prejšnjo sredo, ni bil zadovoljen. Manjka namreč bistveno . °bčina centru nameni 2000 • metrov komunalno opre-n'Jenega stavbnega zemljišča ^ Prirnskovem, za to vrednost e- poveča njen lastninski v centru. Poslovno pod-• center BSC, ki ima sedež 2 Ljubl> Porni ^ ---"ijanski cesti v Kranju, je Pr'H°Sn°V' tega s^ePa že Ju''Ja ^obil idejni načrt stavbe na cijskih odločb v zemljiško knjigo, odgovarja, da je treba pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga rešiti vprašanje že opravljenega pravnega prometa z zemljiščem, ki ga je kranjska občina vložila v komasacijski mestitev s prostorskimi ureditvenimi pogoji), zato center tudi ni uspel pridobiti upravnih dovoljenj za poseg v prostor. Enota za izvajanje programa prekomejnega sodelovanja pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj je od kranjskega centra zahtevala, da do konca minulega leta pridobi kaj je storil župan Mohor Bogataj? Zvedel bo na četrti seji, že zdaj pa je večalimanj jasno, kaj je župan storil. Nič. Kot županski novinec na odločitev centra ni mogel vplivati. Svetnik Kleč bi vprašanje bržčas moral nasloviti na prejšnjega župana Grosa, zdaj svojega koalicijskega zaveznika... • H. J. O deponiji in čistilni napravi Radovljica - Občinski svet je na nedavni seji sprejel tudi okvirni program dela sveta za letos. Po tem programu naj bi letos sprejeli in dopolnili več prostorskih dokumentov, med drugim tudi za centralno območje Radovljice, sprejeli investicijski program za izgradnjo osrednje čistilne naprave v Radovljici, ureditveni načrt in investicijski program za širitev deponije Črnivec, ureditvena načrta za center za ravnanje z odpadki in za jedro Krope, odloke o gospodarjenju z javnimi vodovodi in o pokopališki in pogrebni službi ter prostorske rešitve za uvedbo devetletne osnovne šole. Svet bo obravnaval tudi problematiko plinifikacije ter poročilo in program ločenega zbiranja odpadkov, obvezal pa se je, da bo še v tem letu na dnevnem redu tudi predlog proračuna za leto 2000. • CZ. Seja občinskega sveta Žirovnica Žirovnica, 8. marca - V sredo, 10. marca, bo že četrta redna seja občinskega sveta Žirovnica, na kateri bodo potrdili predlog sklepa o postopku sprejemanja poslovnika in predlog poslovnika o delu občinskega sveta Žirovnica. Svetniki bodo obravnavali še predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave in predlog odloka o zaključnem računu občine Jesenice za lani ter premoženjsko bilanco občine Jesenice. Pripravljeno je poročilo organizatorjev volilne kampanje o stroških za organizacijo volilne kampanje za volitve župana in občinski svet v občini Žirovnica. • D.S. Preselitev pošte do poletja Zgornje Duplje, 8. marca - Sedanji postni urad v Zgornjih Dupljah je v stavbi, kije odmaknjena od glavne ceste, bodoči razvoj pa ovira tudi denacionalizacijski postopek. Zato je poštna uprava iskala primernejši prostor, ki ga je dobila v dupljanskem gasilskem domu. Gasilsko društvo je odstopilo v 30-letni najem sejno sobo v pritličju, kjer bodo stekla obnovitvena dela najkasneje maja letos. Kot načrtujejo pri Pošti Kranj, naj bi predvidoma julija preselili urad v nove prostore. Tam bodo ponudbo razširili tudi s prodajnim kotičkom in poštno banko. Gasilci se dogovarjajo tudi / občino Naklo za sodelovanje pri vzdrževanju stavbe. Tako naj bi že letos občina namenila 5 milijonov tolarjev za prenovo dvorane, kije namenjena za vse prireditve v kraju. Ker so dvorano zgradili pred drugo svetovno vojno in še ni doživela sprememb, je nujna vsaj preureditev odra in zastarelih garderob. Društvo bo zaradi preselitve pošte začelo urejati tudi novo sejno sobo nad orodiščem. • S. Saje Delovna društva v Komendi Komenda, 8. marca - Med delovnimi društvi v Komendi je vsekakor Društvo upokojencev z več kot 500 člani, vseh starejših domačinov pa je več kot 700. V društvu organizirajo izlete, pohode, kolesarijo, organizirajo različna druženja. V programu imajo Dom upokojencev in upajo, da bodo le-tcga dobili v novi občini. Delavni so tudi čebelarji. 28 članov ima društvo, skupaj pa imajo okrog 270 družin. Sodelujejo s sosednjimi čebelarskimi društvi, skrbijo pa za vzgojo mladih in za zdrave čebele. Delavni v občini pa so tudi gasilci PGD Komenda. Letos je društvo staro 105 let, na nedavnem občnem zboru pa so podelili priznanja tudi za 50-letno delovanje. Dobili so jih Ivan Cibašck s Klanca, Franc Štebe z Gmajnice. in Vinko Špenko ter Franc Grkman iz Komende. Dobro leto je staro Planinsko društvo, ki mu predseduje Milan Šinkovec in ima 550 članov. Vodstvo skrbi predvsem za kvalitetno in množično vodenje. Organizirajo tečaje. Lani so vodili okrog 1500 Komendčanov v hribe. Iz tabora v Lazu v Bohinju so lani zavzeli 32 nemarkiranih vrhov, visokih več kot dva tisoč metrov. "Letos imamo v programu Kanin in Veliko Paklenico, mladi pa bodo v Lazu v Bohinju. Označili smo poti Komenda - Ambrož pod Krvavcem in Komenda - Šcnturška Gora. Od PD Kamnik, kjer so včasih delovali kot sekcija, pa so dobili jugovzhodno stran Krvavca in pot Križna planina - Košutna - Kompotela - Mokrica - Vrh Korena," je povedal predsednik društva Milan Šinkovec. • A. Ž. Presenetljivo velik obisk Kranj, 8. marca - Na razstavišču v Kranju so v nedeljo zaprli prvi Gorenjski avtomobilski salon. Prireditelji in razstavljavci so bili presenečeni nad zanimanjem in obiskom. Prvi tovrstni sejem si je namreč od 3. marca do nedelje ogledalo več kot 10.000 obiskovalcev. Prireditelji so se že odločili, da bo drugi Gorenjski avtomobilski salon prihodnje leto večji, imel pa bo tudi bogatejši spremljajoči program. • A. Ž. OSNOVNA ŠOLA NAKLO Glavna cesta 47 4202 NAKLO razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA RAZREDNEGA POUKA s polnim delovnim časom, za določen čas do 24. 6. 1999. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. Na fasadi lepo obnovljene cerkve v Leskovici je tudi plošča z imeni žrtev vojne in revolucije Samostojna župnija že več kot 140 let Kot ob pogledu na Leskovico od daleč ni mogoče spregledati lepo obnovljene cerkve, tudi pri opisu življenja v Leskovici ni mogoče mimo nje. Ni točno znano, kdaj je bila cerkev v Leskovici izgrajena, obstaja pa dokument o njeni posvetitvi leta 1517. Posvečena je Sv. Urhu škofu Ausburgu pri Muenchnu, dozidana 1634 in obnovljena 1859, ko so dobili tudi prve orgle. 1735 Župnik v Leskovici Božidar Slapšak postane Leskovica samostojni vikariat, 1853 pa samostojna župnija. Danes leskovška fara poleg Leskovice obsega še druge vasi: Krnice, Laze, Lajše, Robidnico, Studor, Debeni, del Vola-ke, Kopačnico, del Novin, Novakov in Podpeč, skupaj je 340 faranov. Posebnost je zagotovo župnik Božidar Slapšak, ki zmore kljub osmim križem še prav neverjetno veliko energije. Vsak mesec izdaja glasilo, v katerem je poleg rednih oznanil tudi vedno kaj zanimivega iz kronike kraja, pred štirimi leti so izgradili v vasi novo kapelico, pred tremi leti zamenjali zvonove in lani izredno lepo in pristno obnovili celotno zunanjo cerkveno fasado. Zna organizirati ljudi, so nam dejali, še vedno je vsak dan enourna maša. Ko smo ga obiskali, nam je dejal, daje zaradi zdravstvenih težav s pljuči rad, tudi po nasvetu zdravnikov, prišel (iz Prim-skovega pri Kranju) v Leskovico. Za prebivalce pravi, da so nekoliko bolj zaprti ljudje, vendar "ko jih malo poštudiraš, ugotoviš kako dobri ljudje so to". Zelo lepo skrbijo za svojega duhovnika, zato ni nikakršnih materialnih težav, je še dodal, le pri delu z mladimi čuti, da bi si verjetno želeli mlajšega. Na vprašanje od kod mu vsa ta energija pri 82 letih, preprosto odgovori, da ne ve, veseli pa ga, da nima več težav z zdravjem. Nova kapelica Gorenjski glas v Voklem Ta teden bomo obiskali vas Voklo v občini Šenčur. Kaj se zanimivega dogaja v tem kraju z blizu petsto prebivalci, štiri-razredno podružnično šolo. lani obnovljeno in posvečeno cerkvijo svetega Jerneja, pretežno kmečkim življem in podjetnimi pridelovalci vrtnin in cvetja, si boste lahko prebrali v torkovi številki Gorenjskega glasa. • D.Ž. • V vasi na zahodnih bregovih Blegoša se je odseljevanje ustavilo Cesta "na kon'c sveta" je zamudila za skoraj dvajset let Kako zelo je pomembna dostopnost in vsaj osnovna ureditev najnujnejše infrastrukture več kot zgovorno dokazuje Leskovica, kjer se po izgradnji ceste in uvedbi avtobusnega prevoza ljudje ne odseljujejo vec. Za vas Leskovica, na jugozahodnih pobočjih Blegoša na nadmorski višini 800 metrov so verjetno slišali bolj redki. Nekoč je ležala kar precej blizu starojugoslovansko - italijanske meje, ki je tekla po razvodju med porečjem Soče in Save, še prej pa pa robu Škofjeloškega gospostva, saj je tu nedaleč kraj, ki mu še danes rečejo "Na kon'c sveta". O življenju v tej vasi, kjer na prisojni legi ne manjka sonca, svežega zraka in lepih razgledov, od tod pa vodi tudi ena od planinskih poti na Blegoš, smo se pogovarjali s tremi, ki so v vasi posebej aktivni: Zorko Šturm, ki zastopa Leskovico tudi v svetu Krajevne skupnosti Gorenja vas, Markom Jelovčanom in Marjeto Trček, učiteljico v Leskovici. Za Leskovico, vas 31 gospodinjstvi in nekaj manj kot 100 prebivalci, je veliko prelomnico pomenila izgradnja ceste, so nam že uvodoma poudarili naši sogovorniki. Do izgradnje ceste v letih 1978 in 1979 je namreč vodila v Leskovico le dokaj strma in ozka pot, kar je pomenilo, da je bila vas z vozili skoraj nedostopna, vsekakor pa ne za avtobus, kar je pomenilo, da so morali vaščani do Kopačnicc peš. Redna avtobusna zveza je stekla šele leta 1981, kar je odstotni obremenitvi plač. Dogovorjeno je bilo, da samoprispevek traja toliko časa, da zberejo potrebnih 7 milijonov tolarjev, in za to so potrebovali dve leti. Na podoben način seje v letih 1979 in 1980 gradila tudi telefonska napeljava, ko je morala vsaka domačija poleg denarnega prispevka opraviti še po 100 ur dela in prispevati 10 drogov, zato še danes, ko novi priključniki plačajo le normalno priključno takso, tega vsi ne morejo razumeti. Enako se je Naši leskovški sogovorniki: Marjeta Trček, Marko Jelovčan in Zoran Šturm pomenilo, da so-se lahko začeli v šolo voziti učenci in delavci na delo v tovarne v dolini, vse to pa je pomenilo za življenje .vasi veliko prelomnico. Do izgradnje ceste in uvedbe rednih avtobusnih zvez so se mladi iz Leskovice, zaposleni v Marmorju, Jelovici, Alpini, Termu in celo v Eti, odseljevali, potem pa se je to ustavilo. Ko je že vse kazalo, da bodo v Leskovici ostali le stari ljudje, ob tem omenimo, da so v vasi le tri čiste kmetije, povsod drugod pa si zagotavljajo življenje iz dela po službah, se s povezavo ta nesrečna prihodnost le ni uresničila. Tako so v vasi ostale prazne le štiri domačije, v nasprotju s tem pa se je v zadnjih petnajstih letih izgradilo nad deset novih (večinoma nadomestnih) hiš. Še več: odkar so odprti svetu, koje lažji dostop na delo in v šolo, se v Leskovici dviguje standard, povečano število osebnih avtomobilov pa celo ogroža rentabilnost vseh avtobusnih zvez. Tudi v Leskovici so bili potrebni samoprispevki Da je bila izgrajena namesto ozke in strme poti v Leskovico cesta po novi trasi - vsi so trdno prepričani, da se je to naredilo dvajset let prepozno, je zasluga predvsem prebivalcev samih. Gradnje so so namreč lotili skupaj s prebivalci sosednjih vasi in pet let po izgraditvi še s samoprispevkom zbrali denar -potrebnih 40 odstotkov, za asfaltiranje. Kako velika je bila obremenitev povedo podatki o 50-odstotni obremenitvi katastrskega dohodka in 10- godilo tudi z vodovodom, za katerega so najprej zbirali denar in ga predvsem z lastnimi močmi gradili v letih od 1991 do 1994. Prav letošnjo zimo se je pokazalo, da je rezervoar še premajhen, zato ga bo potrebno še povečati. Le z oskrbo z električno energijo (vas je bila elektrificirana kmalu po drugi svetovni vojni) so zadovoljni, saj ugotavljajo, da imajo tudi v težavnih razmerah, kakršne je povzročil letošnji visok sneg, celo boljšo oskrbo, kot v ostali Poljanski dolini, saj so vezani na primorski električni sistem. Gostov ni za pošteno gostilno Morda nekoliko presenetljivo pa je dejstvo, da se s kakšnim posebnim obiskom, kljub lepi okolici, nadvse lepim razgledom in lepim izhodiščem za planine, s kakšnim obiskom vasi ne morejo pohvaliti. V vasi je ena gostilna, ki pa, kot so nam dejali, nima toliko obiska, da bi se dalo resneje razmišljati o njeni boljši ureditvi in ponudbi, doslej slab obisk pa je verjetno tudi vzrok za to, da se še nihče v Leskovici ne ukvarja z mislijo na razvoj kmečkega turizma. Leskovčani so sicer člani nadvse aktivnega Turističnega društva Hotavlje: vključujejo se v akcije in tekmovanja za najlepše urejene hiše in kraje, sodelujejo na prireditvah, po katerih je društvo znano in hodijo tudi na tradicionalne izlete, ki jih prireja. Pravzaprav je presenetljivo, da občina Gorenja vas - Poljane, znana po tem, da s posebno pozornostjo pospešuje razvoj dodatnih dejavnosti na kmetijah, tovrstnih premikov v Leskovici še ni uspela narediti. Kar precej se še kleklja čipke, so nam povedali, tudi kakšen koš ali košaro še znajo splesti, v vasi je znano čebelarstvo, le nekoč znano oglarstvo je že povsem zamrlo. Očitno je, da se Leskovčani kar trdno oklepajo služb v dolini, popoldan pa jim kmetovanje ne pušča kakšnega prostega časa. Velika tradicija je le še vaški sejem, zadnjo nedeljo v oktobru, ko je v Leskovici žegnanje turno - etnološko prireditev. Sicer pa je vidno opazen povečan promet ob koncu tedna, ko se v Leskovico vračajo tisti, ki so je nekoč zapustili. Vedno več se skozi vas pripelje tudi Primorcev - tistih z registracijo "GO", kot jim pravijo, če pa bi bila še bolje urejena cesta do bližnjega smučišča Cerkno na Črnem vrhu, pa bi se verjetno dogajalo podobno, kot je sedaj v Davči. Omenimo še, da poleg kulturnega društva, ki se ustanavlja, v vasi ni drugih vedno dober Leskovica ni in veselica. Takrat je obisk vasi društev, npr. gasilskega, pač pa le gasilska trojka. Ob napeljavi novega vodovoda so dobili tudi omrežje hidrantov, ki vsekakor povečuje možnost za učinkovito gašenje. Nekoč so bili celo svoja krajevna skupnost, sedaj pa so vključeni v Krajevno skupnost Gorenja vas. S tem so kar zadovoljni, kot tudi z novo občino Gorenja vas - Poljane, saj pravijo, da župan zna prisluhniti njihovim potrebam in željam. poimenovana po leski? Trditev o tem, po čem je Leskovica dobila ime, je sicer več. Stare listine, kot piše prof. France Planina, omenjajo ime Liezgawe, po cerkvenih virih pa Leskouca ali nemško Hasel -bach. V "Zgodovinskih zaznavah leskovške župnije" preberemo, daje bilo obilo leske v okolici odločilno za ime vasi, podobno kot breze za Brezje, ali bukve za Bukovico. V Kulturnem društvu LESK v Leskovici pa so dobili podatek o tem, da se vas imenuje Leskovica po lesku nekaterih kamenin na obronkih Blegoša, zato so si tudi za ime društva nadeli "Lesk". To društvo se sicer, kljub temu, da je bilo pred nekaj desetletji kar nekaj tovrst- lirediti še pokopališče Ko povprašamo še po načrtih za v prihodnje, predvsem izvemo, da si želijo nadaljnjega oživljanja vasi in še boljšega življenja, čeprav obeti v kmetijstvu pa tudi nasploh v gospodarstvu niso kaj preveč rožnati. V vasi nameravajo najprej urediti pokopališče in po možnosti izgraditi tudi mrliške vežice. Čeprav je od asfaltiranja ceste ------j---..^ivi*j luiioi v. w[ji ci v uu asiaiiu anj" \, ne tradicije, ustanavlja že drugo že minilo kar nekaj let, jim obči leto, želja iniciatorjev pa je, da na oz. krajevna skupnost še dol- bi bili zopet sposobni pripraviti kakšen kulturni program, morda celo igro, ali po zgledu Hotavelj pripraviti kakšno kul- gujeta dokončno ureditev zaščitnih ograj, potrebno obnovo šole pa smo že omenili. . Š. Žargi Sola že 47 let Če je sredi sedemdesetih let že kazalo, da vas nima več Pr'" hodnosti, pa odprtje poti v svet po cesti ni pomenilo le zaustavitve odseljevanja, pač pa so mladi tudi poskrbeli za naraščaj. Malo je tako sorazmerno majhnih vasi, ki bi uspele ohraniti svojo šolo, ki v Leskovici deluje že 47 let. Res imajo sedaj le en, iz dveh razredov kombinirani oddelek in so sc s 6 učenci nevarno približali meji za obstoj šole (taje pri 5 učencih), vendar podatki o otrocih kažejo, da se bo število učencev povečalo. Ob načrtovanem prehodu na devetletno osnovno šolanje pričakujejo, da bo na šoli v Leskovici ostala prva stopnja tega šolanja - prvo triletje (triada). Šola, zgrajena leta 1952. je sicer precej dotrajana, vendar upajo, da se bo po zaključku velikih šolskih investicij v Gorenji vasi in Poljanah našel denar tudi za ureditev te šole, kjer bi streha zahtevala zamenjavo, dotrajano je stavbno pohištvo (lani so zamenjali le okna v učilnici), predvsem pa je potrebno urediti kurjavo. Iz Leskovice se 11 učencev z avtobusom vozi k pouku na centralno šolo v Gorenjo vas, pri čemer kaže omenki, da so šolsko avtobusno progo z novim šolskim letom od šole v Leskovici podaljšali do sosednje vasi Laze. Letošnja pridobitev šole je bila tudi računalnik, ki je stalno v učilnici in na razpolago učencem, enkr'1 mesečno pa gredo za dve uri tudi v računalniško učilnico na centralno šolo v Gorenjo vas. Poleg rednega pouka je tudi v Leskovici organiziran pouk angleškega jezika, deluje tudi naravoslovni krožek, prav v ponedeljek pa začenjajo tudi s smučarskim tečajem. V učilnici podružnične šole v Leskovici so leto računalnik MMCjMO*-....." # v dobili tudi GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak ■■ Lani izguba, letos obeti boljši Lansko leto je bilo za Alpino težko K lanski izgubi največ prispevali odpisani dolgovi podjetja A&E v Nemčiji in vračilo subvencij ministrstvu za delo. ^}*h marec - Lansko leto je bilo za lovsko Alpino zelo težko, padla je zlasti Prodaja športne obutve, ki je bila kar za "etjino nižja od načrtovane. Celo pri godnem programu, ki se je "dobro držal", se je prodaja nekoliko zmanjšala, "endar so k izgubi najbolj prispevale ,eŽave podjetja A&E v Nemčiji in vračilo subvencije, ki je niso upravičili. Evropska "anka za obnovo in razvoj je Alpini ° >Q ca tj 1 ° o 1 ew ca ?n Z to co IS to C >o n _ o C/> C\J d) T^' CM (O ČT 92 H CD čF C co t/5 :=. d) O > > . C/) ca co o o 3 1> o o tj -a ca ca cc cc O) O) c g >u >o _Q .o o o O _J O O o> p -9 < wzo — S ~3 z 7?, -J - 3 O Z I < 5 E 99 _ (/) o Z I »o ž O a. > -C C co c ' C -Q >(/) ;E ca '■«= O W -C O. CO w d) ca čT co 3Š ca c cd w co c to ca "^3 • o d o2 c c c cn d> % -o v ° J2 S 3 o a, > d) C co d) > S to 92 c O) cd .§*2 CD CL > > r\ -* O. o d) > Q..t; 5. c S •o C o ca ==. o 2 O TJ O n o "D XI O .ca 2 co g O) N .ti, c >o ca o C CD J2 d) >w 'N CD t— TJ N CO e .g CD _Q CO > d) t CD N CO > c o o rt co o. > CM cd iS d -5^ CO CM (O _, T~* cd o c o ;č3 cnj n > o E o ^cn CO T- d) ca .o TJ £5 ca o c cn ca .si •p ca ^ "F* dJ ca c —i > .53. co O CD CD co ca ro CJJCM ^ dJ 1-E _c __. co «5 i« C •— o ca ^ cd o ^ CJ C (jj rn — CO N O O TJ O ^ CO « S C c o ca CD >0 & 5g »w TJ E =r 2 to E Sls CD cn c CD O. CD c o i£ ro to d) > § o S'S cd ro o ^ N JC 5-CB C O ^ CM CO N C ""D O.. o E E Q_ CJJX3 ■- ca cd CO ,5 .9 o o o ro E°2cn CL CC CLCO i- > 05 ča -Q £ 'O CL O !?. co co co cn l:s O N — cn o o C o cn j>i ■ ca N >t O 1 O c^ ca cn ro rt" 5 n o cn ^ cm ^ ca ^ 92 .g >o cn r ^,00-CM . . cn tj ^ ^ CD 5? cn ^ tj o CO CJD s Sj^ s ca cc h- cd 3 ro CM Lri co "il d) ^ >o T" ^- cn ca ^ co cn to cm TJ o >co LO CO ._ cc OJ*- jca .to tj ~ o c CLTJ ca 3& co .52 co c — cn CD £ C CO xi cn o ' o uo 92. -to cn xj o COCO SO CCCD ro c cm >o — cd cn ■ — CD ^ c\j w5 3 cm" co ~.cn c cn .t co ro95 "s > >C-J iSg d3 3?! —1 o. co ro co o "?cn =§ o? o "C ro , cc ™ . CD c cm cn •— ^'O 0) "2 X) c O "o ro :^ cn ^ co §Sco CO :- co S W ro _j r^ ca =} T- g c ti o •O CO "D r> cn ro —. LO CD r- c 2 co x) ias ca TJ "S c o > to to CD C CD O TJ O no on >0 TJ O o xf "°>cT 1 ro x) >o o >co ca o ca ro ca S? w dJ o i °-> > iS O to c ca ;«2 c > dJ o O o. O) o 2 0) _j o 92, E o1* CD fll m ro dJ ro c o co ca ^ -o 5 o -Si.2, TJ aj-J ro o ' 5F" ro ro o cc tj >_ tO dJ CC cd %£ ' o cd E 0 92,—1 ca 1 N?5 92, >o o E 2 o 92, y II t TJ xj ca o cc 05 52 N « co tj •to cd" co' 1 CC ca > -čT cd cp^-5 ča"c d) ^Eco f E co" CC .92, dj E 92, ro nO CD^ ta^ 1« 03 i .5 ča tO ' o ca dj ;o co O > E ca X3 E 0 cd ca H E N CD 92, E o co O co tj ro °-o^ dJ V- «f ca .2 g cnj ca o © E o- tD"'g CD ->0 E pil dJ, c _D_ io TJ tO - o o o ro E°- c "Ž xi c .9-^ O CL_I S n n 5 £Š »— cen o_ co T- E 1 C co .0 N E O §■# s > o. ca^ to !q co o I 2 ra £ o E . »Bcoc. to 01 dj o"Lj to čT^ ro tj ^ ^: ca CD ||; S| ? ■S ca c ca > cd c o xi d) c -o ,0 iS ro coi W 51 c S ra cm E .92, ro O C - tO CD ca >n c ro 3 ro tj -o NJ oj >o %% O .S ro c: o 1 i CL CO CO N č ro »o cn E g > g 0 3 ■ °-|co o o cn ^ co TJ O) 'tO 52, ro^'§ ro eno c >- to CL (D ca > > j«; o . O CL^ TJ O 1 ' ~ CO .9 O ■ž c CO CD ^TX) ro c E 'oz ro _ cn c > ro co o > TJ o ca ^ C rr 55,10 _ to c š'-g o "S d5 ro >(-> X) c ca tj 55. n ca cd N oj 3 £ E ^ o Z E XJ 3 || o| J* ™ 0 j- ro ^ co ^ 1 j v 00 ro ?n to cn > T~ dJ o ^ ro -co — tj ca • n g t C0 3 d) O £ t; 33 to > ^ - o _ 22 tj 2 cn co n cn cc > T" 0) n ro -M ro ;č TJ _ T) E So w ro ca £ c c c 335 >o >o ,Q E E o 2 2 o CL CLTJ > 55. A o O o_ C ca TJ c c E O) C TJ n 55. X3 O o CL C ca TJ čT TJ CD CD C >o ca N di O tO, Is - co (0 "O ro 22. > cn ^ cn o ^ o ro' T~ ro • n to, ••— 'c 3 E o O TJ O «0 Si o TJ O 13 X) co o CL 3 1) $3 cn en E ^ d) o 5 & CNl (M .. čajo sami, za najbolj priljub- Člani združenja so se v petek v Kazini na Bledu sestali na prvi skupščini, na kateri so ob navzočnosti ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška sprejeli poročilo o lanskem delu in letošnji program dejavnosti, se pogovorili o aktualnih problemih na področju kmečkega turizma in se na koncu pogostili še z dobrotami z gorenjskih kmetij. Kot je povedala predsednica združenja Vilma Topolšek, so lani veliko naredili. S finančno podporo ministrstev za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za malo gospodarstvo in turizem so skupaj s Centrom za promocijo turizma Slovenije vsebinsko in oblikovno zasnovali katalog turističnih kmetij, ki je v skupni nakladi 24 tisoč izvodov in v petih jezikih izšel pri časopisni hiši Delo. Za katalog je bilo veliko zanimanja, v treh, štirih mesecih je povsem pošel, od prejemnikov pa so zanj prejeli številna pohvalna pisma in čestitke. V združenju zdaj že pripravljajo novega, v njem se bo predstavilo okrog 150 turističnih kmetij oz. še štirideset več kot lani, kmetije, ki so že speljale postopek kategorizacije, pa bodo označili z jabolki. Kartica za dodatno ponudbo Združenje oz. skupine turističnih kmetij so se lani predstavile tudi na petih sejmih v Sloveniji in še na enem v Italiji, celostranska reportaža o turističnih kmetijah v Sloveniji je izšla celo v angleškem Timesu. Od ministrstva za V razvoju še štiristo turističnih kmetij ■ Po podatkih združenja je v Slovenci okoli štiristo turističnih 'kmetij, od tega 175 z nastanitvenimi zmogljivostmi oz. s skupno 2.130 posteljami, ostalo pa so vinotoči In izletniške kmetije z več kot pet tisoč sedeži. Se štiristo kmetij se pripravlja na kmečki turizem. Kategorizacija še ni končana Postopek kategorizacije turističnih kmetij še ni končan. Tretjina kmetij, ki se bo predstavila v novem katalogu, že inid upravno odločbo o številu jabolk, ostalim postopka iz različnih razlogov še ni uspelo izpeljati, računajo pa, da bodo odločbe prejeli do sredine leta. bodo predstavili tudi kartico Počitnice brez meja. Gostom, ki bodo na kmetiji preživeli najmanj tri dni, bo zagotavljala dodatno ponudbo - vožnjo z zapravljičkom, jahanje, poku-šino vina v kleti itd. ter 10- do 20-odstotni popust pri vstopnini za ogled Škocjanskih ljeno obliko turistične ponudbe štejejo polpenzion, kaf pomeni, da na kmetiji ne želi; jo le bivati, ampak tudi (dobro) jesti, od vsega pa se jim na turističnih kmetijah zdi najpomembnejše gostoljubnost, sprostitev in doma pridelana hrana. • C. Zaplotnik Tradicionalni posvet zadružnikov Položaj kmetov in zadrug se poslabšuje Zadružniki ugotavljajo, da se zaradi sproščanja blagovnih tokov, približevanja Evropski uniji, mednarodni!1 omejitev pri poseganju na kmetijske trge in trgovskega združevanja zaostruje položaj kmetov in zadrug' Portorož - Predstavniki kmetijskih zadrug iz vse Slovenije so se ob koncu minulega meseca zbrali v Portorožu na tradicionalnem, že 26. letnem posvetu. Največ so razpravljali o reformi kmetijske in davčne politike, vplivu mednarodnih sporazumov na kmetijstvo, pripravah na vstop Slovenije v Evropsko unijo ter o sedanjem in prihodnjem položaju kmetov ter kmetijskih in gozdarskih zadrug. Zadružniki podpirajo reformo kmetijske politike, od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa pričakujejo, da bo za glavne kmetijske pridelke čimprej sprejelo tržne rede, iz katerih bodo razvidne količine in ukrepi za odkup. Ker izkušnje držav, ki so se pred kratkim včlanile v Evropsko unijo, kažejo, da je za preživetje in učinkovit razvoj na skupnem evropskem trgu treba racionalizirati poslovanje in okrepiti tržni položaj, podobna naloga racionalizacije in povezovanja na ravni zadrug in predelovalne industrije čaka tudi slovensko kmetijsko zadružništvo. Zadružniki ugotavljajo, da bodo zadruge zaradi obsežnosti pra- vnega reda Evropske unije na kmetijskem področju za uspešno nadaljevanje svoje dejavnosti in uveljavljanje različnih pomoči potrebovale državno podporo. Ob predvidenem prilagajanju zakonodaje predpisom Evropske unije bo treba spremeniti tudi nekatere zadružne predpise. Ker je kmetijsko zadružništvo v Sloveniji veliko manj razvito kot v drža- tudi pri nas pospešili koncefl tracijo ponudbe kmetijskih Prl delkov, izboljšali kakovost U1 dosegli večjo tržno preglej nost ter hitrejše prilagajanj ponudbe tržnim razmerafl^ Kmetijsko zadružništvo bi s po mnenju zadružnikov tudi bi pri nas razvijalo hitreje, ce zadruge po vzoru večine drzf Evropske unije lahko opravil3 le tudi nekatere dejavnosti K Društvo kozjerejcev Gorenjske Na ogled madžarske farme Medvode - Društvo kozjerejcev Gorenjske vabi člane društva in vse ostale na ogled največje madžarske farme koz v bližini Blatnega jezera. Udeleženci se bodo z avtobusom odpeUali na pot v nedeljo, 21. marca, ob petih zjutraj izpred blagovnice Loka v Medvodah in se vrnili naslednji dan pozno zvečer. Prijave z vplačilom 20.000 tolarjev sprejema do 18. marca predsednica društva Marija Podvez po telefon 061/621-443. • C.Z. vah Evropske unije, bodo jih zdaj smejo le nezadružne potrebni ukrepi, s katerimi bi organizacije. • C.Z. Gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo Nastopilo bo dvanajst ekip Zgornje Gorje - V soboto ob petih popoldne bo v GorjanskejJJ domu v Zgornjih Gorjah osmo regijsko tekmovanje Mladi kmetijstvo. Nastopilo bo dvanajst ekip, ki bodo odgovarjale vprašanja o reformi kmetijske politike, negi in varstvu ml a deS gozda, zdravju in bolezni drobnice, pomenu vinogradništva vinarstva v Sloveniji ter o vinu kot pijači doživetja. Tekmovanj ' ki ga pod pokroviteljstvom Občine Bled pripravljata gorenj kmetijska svetovalna služba in Društvo podeželske mlaU Gorje, bodo popestri pa bo še družabno srečanje s kulturnim programom, po tekmovanj na katerem bo mlade zabaval L za znoret. Zmagovalna ekipa bo zastopala Gorenjsko na nem tekmovanju, ki bo 10. aprila na Dolenjskem. • C.Z držav' PROGRAM 29. TEDNA SLOVENSKE DRAME 29. Teden slovenske drame se je začel s komedijo SMEH JE RESNA STVAR "Pravzaprav bi pričakovala, da se bo festival začel s kakšno bolj mračno, studiozno predstavo s poglobljenimi dialogi, "je po otvritvi 29. tedna slovenske drame dejala avtorica letošnje uspešnice Prešernovega gledališča Svetlana Makarovič: "Pa sem vesela, da se je začelo prav s Teto Magdo. Tudi to je znak, da je bil tekst sprejet resno. S smehom, ampak resno. Ker je smeh resna stvar. " Svetlana Makarovič: "Seveda je v Teti Magdi tudi nekaj mene, pa nekaj mojih znank, košček kakšne moje prijateljice..." Kranj, 8 . marca - 29. teden slovenske drame je v polnem zamahu. Po tem, ko smo že videli izbrani predstave Pohujšanje v dolini šentflorjanski (MG L), Butalci in Balerina, balerina (SSC Trst) ter monodrami 1on in Karajan C, je drevi v okviru spremlejvalnega programa na sporedu Par-tljičeva "Nekoč in danes" v izvedbi igralca PG, Pavla Rakovca. S komedijo v izvedbi domačega, Prešernovega gledališča Kranj se je 29. teden slovenske drame pretekli petek tudi pričel. Uradno ga je odprla državna sekretarka z ministrstva za kulturo Majda Sirca, ki se v uvodnem govoru Seveda smo v Prešernovem gledališču že prvi dan, v petek, srečali igralko Ivanko Mežan, predsednico žirije za podelitev Velike nagrade TSD, Kot je dejala, je po prvem večeru še povsem brez oblikovanega mnenja, da se zaveda, dajo čaka še veliko trdega dela in da bo več o svojih vtisih s predstav z veseljem povedala v prihodnjih dneh. se je ponujala tako rekoč sama po sebi: dan pred pričetkom tedna slovenske drame smo si namreč tudi v Kranju lahko ogledali filmsko uspešnico o zaljubljenem največjem mojstru tega posla, Shakespearju. "Saj sem čisto pozabila, da sem jaz napisala tekst," je po otvoritveni predstavi dejala avtorica Tete Magde, Svetlana Makarovič. "Tako zelo sem se zabavala! In na koncu, ko sem videla Godniča preoblečenega v Svetla- no, sploh nisem mogla biti več resna. Božanski je bil." Predstavo si je ogledala prvič, pred dobrim tednom se je vrnila z Islandije. Trema? Svetlana Makarovič: "Ne, sem sc pa veselila iti na predstavo. In nisem pričakovala, da se bom tako zabavala. Če sem odkrita, tega teksta nisem prav resno jemala. Nisem ga pisala kot neko klasično komedijo. Nastal je po predlogi knjige o teti Magdi, potem je bila pred davnimi leti narejena dramatizacija, ki mi ni bila všeč, in sem zdaj naredila novo. Ampak zares nisem imela ne vem kakšnih ambicij. Vedela sem, da si želim, da bi bila to predstava, ki bi vzbujala smeh. Nastala je komedija, kjer se marsikdo lahko vsaj v enem koščku prepozna. Tudi moja žlehtnoba je tudi prišla na dan. Žlehtnoba, hudobije v tem tekstu ni. Seveda je v Teti Magdi tudi nekaj mene, pa nekaj mojih znank, košček kakšne moje prijateljice... Nastal je konglomerat, ki ga je krasno udejanjil Ivo Godnič, za umret očarljiv. Smeh nas je vse premagal. Celo kakšnega sovražnika sem danes videla v dvo- Žirija za podelitev l. velike nagrade Tedna slovenske drame: Ivanka Mežan -Marinček, igralka, predsednica žirije ter člana Petra Pogorelec, kritičarka in Blaž I .ukan, gledališki teoretik in kritik. stvar recepcije, ki je najbrž povezana z duhom časa. Vrednotenje drame nasploh pa ne more biti odvisno od trenutnega odziva." In o komediji? "Ker je Prešernovo gledališče gostitelj, začenja TSD s Teto Magdo. Pa ne mislim, da je po sredi kakšen trend ali poanta, da so se odločili za komedijo. Narejeno je po mojem mnenju tisto, kar se spodobi. Zraven tega pa je predstava prijetna in spodobna," je še dejal Rudi Šeligo. Vzdušje v hiši gostiteljev je primerno velikemu dogodku. "Občutki so dobri, predvsem zato, ker je bila dvorana že prvi dan nabito polna," je zadovoljen direktor Prešernovega gledališča Tomaž Kukovica. "Uspeli smo pripraviti festival, ki je narejen za ljudi. Za razliko od prejšnjih sezon, ko se torek, 9. marec 17.00: Simpozij: SLOVENSKA DRAMATIKA MED AVTOPOETIKO IN ŽANROM 19.30: Tone Partljič: NEKOČ IN DANES, Prešernovo gledališče Kranj (spremljevalni program) sreda, 10. marec: 18.00: Astrid Lindgren - Andrej Rozman - Roza: PIKA, Slovensko mladinsko gledališče (spremljevalni program) četrtek: 11. marec 19.30: Peter Božič: VOJAKA J0ŠTA NI, DPD Svoboda Ptuj petek: 12. marec 17.30: Prihod Grumovega nagrajenca skozi mesto v Prešernovo gledališče 18.00: Zaključna slovesnost in podelitev GRAND PRIX za najbpljšo predstavo in podelitev GRUMOVE NAGRADE int program: Iztok Lovrič: 220, Gledališče Glej in Gro-pefruit, Ljubljana Družabno srečanje: Tone Janša Jazz Band Kdo je kdo v Teti Magdi? Žirija za podelitev Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo: Marinka Poštrak, dramaturginja, predsednica žirije in člani Pavel Lužan, pisatelj, Tea Stoka, prevajalka, Niko Goršič, igralec in Aleš Novak, režiser. je vabilo pomembne ljudi in politike - ki sc vabilom dostikrat niso odzvali - smo jih letos sicer prav tako povabili, a postavili tudi rok, do katerega naj bi potrdili svojo udeležbo. Nepotrjene vstopnice smo dali v redno prodajo. Menimo namreč, da je festival potrebno odpreti za ljudi." • M.Ahačič, foto: Tina Doki Prodaja in rezervacija vstopnic poteka v gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga) od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 10.30 ure ter uro pred začetkom predstav; telefonska številka blagajne: (064) 222-681 cene vstopnic: 1600 SIT, 1800 SIT, 2100 SIT monodrame: 1600 SIT popusti: 50% otroci, dijaki, študenti, 20% abonenti, upokojenci rani izbruhniti v smeh. Luštna zmaga..." O večnosti dramatike pa po otvoritveni predstavi Rudi Šeligo: "Zgodovina in percepcija dramatike ter njenega uprizarjanja nas učijo o tem, da gre pri drami za neko formo, ki je tako konstantna, da se iz generacije v generacijo ne more spreminjati. Vprašanje pa je, kako se dojema tisto, kar je dobro. Tako kot so na primer obdobja, ko se Shakespeare ni sprejemal, imam sedaj občutek, da smo v času, ko je zelo dopadljiv. Intervali so Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Majda Sirca in pisatelj Rudi Šeligo, drami ali o filmu? V okviru 29. Tedna slovenske drame je v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju na ogled razstava Ob 20. letnici podelitve Grumove nagrade. Razstavljeni so plakati, gledališki listi, knjižni izvodi, fotografije... Na fotografiji: Radi Šeligo, eden od Grumovih nagrajncev, ob plakatu za njegovo Svatbo. Prešernovo gledališče Kranj (MEmmmMGiLAs PODRUŽNICA KRANJ MOTOR SKB BANKA t,t, pflNftDftin PORTOROŽ M KULTURA GORENJSKI GLAS • 12. STRAN UREJA: Lea Mencinger Torek, 9. marca 1999 Slikarska razstava ZMAGO PUHAR RAZSTAVLJA NA DUNAJU Na fotografiji z leve: mag Anton Levstek, direktor galerije, umetnostni zgodovinar Blaž Rotar in slikar Zmago Puhar. Dunaj - V petek je bila v Galeriji Korotan, na Albertgase 48 na Dunaju, otvoritev razstave del akademskega slikarja Zmaga Puharja. V pregledni razstavi obdobja zadnjih petih let se na Dunaju predstavlja s sedemnajstimi deli v oljni in akrilni tehniki. Ob dogodku jc številne obiskovalce navdušil tudi pianist Vaško Repinc z jazz priredbami slovenskih klasik, maratonec Dušan Mravlje pa je zbranim opisoval doživetja z velikih maratonov. Razstava bo odprta en mesec, do 5. aprila. • I.K. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Novo v kinu E - MAIL KOMEDIJA IN PAST ZA STARŠE Kranj - Ta teden v kinematografe prihajata uspešnica You've Got Mail (Čaka te pošta) na temo elektronske pošte in film "Past za starše4', namenjen predvsem najstnikom. Film "Čaka te pošta" sicer ni podprt s toliko in toliko nominacijami za Oskarja, a v naših krajih kljub temu zna biti prava uspešnica. Prvič, ker v glavnih vlogah igrata dva igralca zvezdnika Meg Ryan (Kathleen Kelly) in Tom Hanks (Joe Fox) in drugič, ker je ljubezenska iskrica v filmu poskočila na trenutno zelo aktualen način, namreč preko dopisovanja po elektronski pošti. Oba sta skupaj že igrala v filmih Romanca v Seattlu in Joe proti vulkanu, sicer pa imata oba za sabo že nekaj uspešnih vlog, Tom v filmih Philadelphia in Forest Gump, nedavno smo ga videli v Reševanju vojaka Ryana, Meg pa smo videli v manj pomembni vlogi celo v Top Gunu, sledli pa so filmske uspešnice Ko je Harry srečal Sally, Francoski poljub, sužnja ljubezni... Jasno, prvi veliki film na temo elektronske pošte so kakopak spet posneli v Ameriki. Tudi zgodba se dogaja tam, v New Vorku. Kathleen ima malo knjigarno, podedovala jo je po mami, Joe je lastnik verige knjigarn in odpre še eno v bližini Kathleenine, kar bi jo lahko spravilo na kant. Oba živita v istem okolju, hodita v isti kafič, v isti market in se, jasno ne marata. Razen seveda preko elektronske pošte, kjer si dopisujeta drug z drugim, ne da bi si izdala identiteto. Dopisovanje postane nekaj več, ne glede na to, da vsak živi s svojim partnerjem. Kathleen potoži svojemu E-mail prijatelju o knjigarni in on takrat spozna, za koga gre... Kako naj ji to pove? Še to, režiserka je Nora Ephorn, hkrati pa je scenaristka in producentka s svojo sestro Delio. Obe sta že delali s Hanksom in Ryanovo... Drugi film tega tedna "Past za starše" je namenjen predvsem mlajšim, saj je posnet po filmski predlogi "Dvojčici" znanega mladinskega pisatelja Ericha Kaestnerja. Studio Walt Disney je film posnel že pred skoraj 40 leti, to, kar bomo videli tokrat, pa jc nova verzija. Punci se najdeta v polctnejn taboru in po naključju odkrijeta, da sta dvojčici. Njuna starša sta se ločila, ko sta bili še zelo majhni. Ko gresta domov s počitnic se zamenjata in ko se oče hoče poročiti z drugo, se odločita, da temu ne bo tako..., nasprotno, svoja biološka starša spet hočeta spraviti skupaj. Zveza kulturnih organlzacU Kranj CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI VABIMO na TEČAJ FOTOGRAFIJE - ZAČETNI - 20 ur osnove črno-bele fotografije in razvijanje 16. marec ob 18. uri - NADALJEVALNI - 20 ur zaljučenc temei kompozicija, portret... 17. marec ob 18. uri Mentori fotograf Boštjan Guncar Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331 > MESTNA OBČINA KRANJ OOflENJKA Ti IrttrtJA >w~- ---3 GLAS Tretja letošnja premiera v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice TA VRAŽJI FANT Jesenice - Tudi tretja premiera Gledališča Toneta Čufarja Jesenice v tej sezoni je bila v gosteh, na odru velike dvorane Kulturnega doma na Javorniku. Predstava Ta vražji fant, ki jo je napisal irski dramatik John Millington Synge, v slovenščino pa prevedel Ciril Kosmač, je nastala pod vodstvom gostujočega režiserja Lojzeta Domajnka. Ko se v stari krčmi v grofiji Mayo na zahodni strani irskega otoka, kjer se na skrivnem ukvarjajo tudi z žganjekuho, pojavi na videz rahlo zmeden fante, nihče ne sluti, da se obetata dva najbolj razburljiva dneva v zgodovini te vasi. Christi ob pijači izpove, kako je v prepiru treščil svojega starega, da je kar obležal, in postane -junak... Tako se začne komedija, v kateri se bomo mnogokrat "našli" tudi robati Gorenjci. Celo tragikomičen iztek zgodbe bi bil lahko pisan tako na našo kot na irsko kožo. Irsko podeželje je postalo njiva, na kateri so zrasle tragedije in komedije Johna Milli-ngtona Syngea, socialne in ekonomske tegobe so bile temelj skoraj naturalističnega pisanja, v katerem zasledimo pozneje tudi fantastične in mitološke motive, je zapisano v gledališkem listu. Jeseniški igralci Jože Sobočan, Lojze Ropret, Anja Lotrič, Franci Žnidaršič, Klemen Klemene, Klemen Košir, Bernarda Gašperčič, Urška Šlibar, Ana Kokošinek, Nika Savinšek, Neja Šmid in Rado Mužan, so se prepričljivo vživeli vanj. % "Vsaka dobra komedija se dogaja na več nivojih, je obenem tudi drama in tragedija, tako kot življenje. To sem želel prikazati tudi v "vražjem fantu". Pravzaprav me je kot režiserja pretreslo dejstvo, da se nekdo hvali s tem, da je umoril lastnega očeta in je prav zaradi tega v okolju tudi tako pozitivno sprejet," pojasnjuje dogajanje, ki se iz komedije do konca predstave počasi, a vztrajno preveša v tragikomedijo, režiser Lojze Do-majnko. Pravi tudi, da je bil z delom v jeseniškem gledališču zelo zadovoljen. "Zasedba je funkcionirala, prav tako sem bil vesel, da mi je vodstvo gledališča pri ustvarjanju predstave pustilo proste roke. Tako sem brez težav dogajanju, zajetem v drami, dal novo dimenzijo. Ohranil sem imena in osnovno zgodbo, sicer pa stvari pustil odprte. Pri tem se mi zdi pomembno, da sem kot režiser prilagodljiv, znam prisluhniti tako avtorju kot igralcem in na ta način narediti drug igralec. Pa mi je bila zelo všeč, zdela se mi je zelo primerna za šeststoto predstavo. Tudi zato, kar je majčkeno drugačna od ostalih, ki sem jih igral do sedaj— ha, ha, če povem v šali: čisto drugače je, ker so se tokrat mlade punce okoli mene sukale, ponavadi sem jaz stal v ozadju in opazoval druge. Z glavno igralko sva se odlično ujela, kljub temu da sem jaz že tako dolgo na odru, Anja pa je med nas, odrasle, šele prišla iz mladinske skupine-Takoj jc preskočila iskrica in sva se ujela. "Mislim, " je šc povedal, "da je komičnost in burkaštvo na eni strani ter globo-kapoetičnost na drugi tako zelo tipično za Irec, daje vse skupaj kar malo težko prestaviti v kakšno drugo okolje. Po eni strani šaljivci in celo pijanci, po drugi pa s 'ezijo v duši so seveda poezije lahko v kakšni povezavi tudi z našimi hribovci... No, vesel bi bil, ko bi Gorenjci predstavo čim boljšo. To pa je Klemen Košir, vražji fant, v svoji šeststoti vesei di on, ko di uoreiij*" mogoče le s pra- predstavi: "Čisto drogače je, ker se tokrat mlade predstavo radi gledali. Kakovo zasedbo." punce sukajo okoli mene. Ponavadi sem stal v bo zares, bo pa pokazal "V vlogo sem ozadju, in opazoval druge, ki so imeli to srečo..." čas." • M. Ahačič pravzaprav vskočil povsem slučajno," je povedal Klemen Košir, ki je prav v četrtek na premieri Vražjega fanta odigral svojo šeststoto predstavo z Gledališčem Tone-ga Čufarja. "Predviden je bil Območno srečanje odraslih pevskih zborov NA IZREDNO VISOKEM NIVOJU Prva in druga ponovitev za abonma in izven , bosta v sredo in četrtek, 10. in II. marca 1999 oh 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku. 1MNAZ1M KRANJ A. 1897-1997 \A RAZSTAVA ILUSTRACIJ ZVONKA ČOHA Radovljica - V petek je bila v Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici otvoritev prodajne razstave ilustracij akademskega slikarja Zvonka Čoha. bile naslikane za drugo knjigo pesmic, izštevank in zmerljivk Enci benci na kamenci. V kratkem kulturnem programu so nastopili člani dramske skupine OŠ Frana Šaleškega Finžgarja iz Lesc pod vodstvom mentorice Januše Avguštin, knjigo je predstavil Roman Gašperin, ilustratorja pa Barbara Boltar. Razstava bo odprta do 31. marca, na ogled pa je vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 12. in od I6.VI0 18. ure. • I.K. ŠKOFJELOŠKI PASIJON V VELIKONĆNEM ČASU Škofja Loka - Letošnji zagotovo izjemni dogodek na škofjeloškem, ponovno bodo namreč po več kot 270 letih uprizorili Škofjeloški pasi-jon, bo doživel sedem ponovitev. Prvič bo na sporedu v soboto, 27. marca, ob 20. uri, v nedeljo, 28. marca, bosta dve uprizoritvi, prva ob 15. in durga ob 20. uri, sledijo pa še v četrtek, 1. aprila, ob 15. uri, v petek, 2. aprila, ob 15. in 20. uri ter na velikonočni ponedeljek, 5. aprila, ob 15.uri. Dodatni termini v primeru slabega vremena bodo sporočeni naknadno. Vstopnice so na voljo tudi v predprodaji v turističnih agencijah in društvih: Kompas, Loka turist, Hotel Transturist in Turistično društvo v Škofji Loki, v vseh poslovalnicah Potovalne agencije Alpetour, v prostorih turističnih društev Gorenja vas, Železniki in Selca, ter v Potovalni agenciji Quo vadiš AMB v Ljubljani. • I.K. Revijo je zaključil Komorni zbor MOPZ Kranj pod vodstvotn zborovodje Tomaža Tozona, Kranj - V petek in soboto, se je v Gimnaziji Kranj, obakrat preke, da bi ostali tukaj. Jezerjani ''»liino po meso v Preddvor ali Kranj. bi obnovil mesnico. Pogovarjal bi S(' z vsemi ljudmi o njihovih težavah "' predlogih. Hodil bi tudi v gore in *f**gam. 'Mo vain rečem: volite me, izpolnil b<»n vse obljube. * Vaš David Jovanovski, 3. r. OŠ Jezersko Prislovna določila rvd davnimi rosi je živela mati '^0''',/ra, kije rodila štiri sinove. Oče tislovno določilo /im je izbral imena tvojem okusu: Čas, Kraj, Vzrok in o-čin. Najstarejši je bil Čas, nekoliko '<nlajši Način.' ^ kmalu po rojstvu so bili vsi zelo [(ldovedni. Čas je vedno spraševal: Kdaj grem. v šolo, od kdaj živim ufi"j, do kdaj bom moral ubogati Sv°jo mamo in očeta, koliko časa bom živel?" Vprašanja Kraja so bila: "'Kje bomo dobili denar, od kod bomo imeli obiske, do kod je speljana cesta?" Vzrok: "Zakaj vedno hodim k vodnjaku, zakaj sem tako pameten?" Način: "Kako smo prišli v to deželo?" Sedaj pa še o tem, kako so se vsi sinovi Slovnice sprli. Najmlajši je trdil, da sta s srednjim bratom prikrajšana, ker lahko izgovarjata samo vsak po eno vprašanje, stanj ša dva brata pa kar po štiri in še več vprašanj. Starejša pa sta se pritoževala, da imata zato še več dela. Nazadnje jim je mati. razložila, da se skoraj vsakemu na svetu zgodi nekaj nepravičnega. Tudi ona čuti krivico, ker jeziki v drugih državah Sploh nimajo sinov PrisUnmih določil. Nato so se vsi razburili, da jih mama ne mara. Slavčni členi živijo še zdaj, vendar ne vemo, kje. Vedno se selijo. Ravtto včeraj sem jih odkril v svojem delovnem zvezku. • Vid Sodnik, 5. a r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor Moja mama Moji. mami je ime Romana. V službo hodi v /Ari. Dela v veliki tovarni. Tudi doma ima veliko dela. Po kosilu mi pomaga narediti domačo nalogo, /.večer gleda televizijo. V torek gleda film Učitelj. • Sandi Homec, 2. a r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Mama, očka, dom Mama je ženska, ki pridobi ta vzdevek šele ob rojstvu otroka. Miha Očka je poveljnik naše družine, i cd no je glavni. Jaka Mamica ji- kakor rila. Vedno je pravična do nas, ona pospravlja in pomiva. Ce ji kaj umažemo, bolje, da nas ni. Jaka Dom je hiša, v katrije polno ljubezni. Ce je velik ali majhen, vanj se vedno radi vračamo. Polona Ati je naš gospodar. Rad se igra z nami. Kdar pa povzdigne glas, verno, da je bolje, če ga ubogamo. Polona Mamica je zlata. Ko ima čas, v meni dolgčas prepodi. Ingrid Dom je toplina v srcu. Jasmin Mamica nam da veliko ljubezni. Včasih zaradi nas trpi. Saša • Učenci 4. d r. OS Petra Kavčiča, Škofja Loka Imam jo rad Moja mama živi v I lotov!ji pri Poljanah. Velikokrat jo obiščemo in tudi počitnice po navadi preživim pri Z mamo se zelo dobro razumeva. Veliko hodiva ven in nabirava rože. Med zimskimi počitnicami sem bil pri njej. Risala sva s iemperami na glinene ploščice. Delo je bilo zelo zanimivo. Z mamo vedno počneva kaj zanimivega in nenavadnega. Ko sem pri njej, mi edino to ni všeč, da moram zgodaj v posteljo, pa tudi poležavanja ni. Ko moram domov, si vedno želim, da bi lahko ostal še kakšen teden. • Marko Engelman, 3. b r. OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Se sploh kdaj utrudi:' Zgodaj vstaja, pozno gre spal, čez dan pa mora pošteno garat. V našem domu vedno sonce sije, ga nikdar oblak ne zakrije. Ti sončni žarki so mamične oči. ki svetijo v vse kote hiše in jih nobena senca ne zabriše. • Tina Bertoncelj, 3. b r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Kako so včasih pekli kruh Stara mama mi je pripovedovala, kako so včasih pekli kruh. Ze zvečer je mama prinesla v hišo vrečo pšenične moke in jo postavila k peči, da se je čez noč pogrela. Naslednje jutro je mama še bolj zgodaj vstala kot običajno. Pogrela je precej vode. Pripravila je kvas, v katerega je dala vodo, moko in malo sladkorja. Posodico je pokrila s prličem. V mentrgo je vlila vodo, jo posolila in počasi dodajala moko. To je dobro premešala in dodala vzhajani kvas. Dodajala je še moko, da je bilo testo Mamica Mamica moja je suhcena, majhna, ima prijazne oči in se rada smeji. ravno prav gosto. Na koncu je testo dobro pregnetla z rokami in potresla z moko. Pokrila je mentrgo. Teslo je nekaj časa vzhajalo. Medtem je pripravila peč. Pokurila je preej drv, ki so počasi gorela. Mama je testo dala v peharje. Ko je bila peč dovolj topla, je Žerjavico podržala stran. Peč jc pomedla s posebnim omelom, ki je !>il narejen iz praproti ali slame. Na lopar je položila hlebec. Nekajkrat ga je prerezala in namazala s stepenim jajcem. I peči so bili vedno tudi mati hlebčki za otroke, /uprla je peč in naredila križ. Cez eno aro je hlebčke pobrala iz peči, hlebe pa je pustila še nekaj časa. Toplec hlebce je postavila na mizo in pokrila s prtom. V hiši je le/h> zadišalo. Se danes velikokrat jem kruh, ki ga speče mama. To je zame najboljši kruh. • Blaž Fister, 4. r. OŠ Podbrezje NAGRAJENI: 5M5 Moja prva ocena Na ta dogodek sem čakal dobri dve teli. Končno nam je učiteljica povedala, da bomo pisali prvi test za pravo oceno. To je bil test iz mojega najljubšega predmeta - matematike. Doma se nisem prav nič pripravljal, saj mamici in atiju le redko kdaj povem, da bomo pisali kakšen lesi, ker po navadi pozabim povedali. Učiteljica nam je razdelila teste in nam svetovala, kako naj rešujemo naloge. Naloge sem skušal reševati kar se da hitro in pravilno. Na koncu sem še enkrat pregledal in nato oddal. Imel sem občutek, da sem test dobro rešil. In res se je dobro končalo. Ko nam je učiteljica naslednji dan razdelila popravljene teste, mi je srce začelo hitreje utripati. Ko pa sem zvedel, da sem pisal odlično, sem od vesel/a skoraj zavriskaL Po pouku sem hitel domov, da bi čim prej povedal veselo novico. Mami in ati sla bila prijetno presenečena. • Matija Rimahazi, 3. a r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled Prvi glas Gorenjske 1999 vse bliže Med številne aktivnosti in prireditve v počastitev 35-letne-ga jubileja Radia Triglav sodi tudi tradicionalno zabavno-glas bena prireditev Prvi glas Gorenjske, ki ho v soboto, 20. marca, o h 19 uri v Festivalni dvorani na Bledu. Letos se bo ob spremljavi skupine Vita predstavilo 13 nastopajočih zjGorenjske in celo iz Ljubljane, kijih bodsta ocenjevala občinstvo in strokovna žirija. Gost večera bo Vili Resnik, prireditev pa bosta povezovala Suzana Adžič in Robert Svetina. Letošnjemu Prvemu glasit Gorenjske na Radiu Triglav namenjajo rubriko, ki je na sporedu vsako sredo ob 18.10, v njej pa vas seznanjamo z nastopajočimi, gosti in drugimi zanimivostmi. Pred kratkim smo vam že predstavili 5 nastopajočih, danes pa vam bomo še 3. JURE ČADEŽ je učenec 8. razreda osnovne šole A. T. Linharta Radovljica. V šoli je kot pevec že večkrat nastopil, lani pa se je predstavil tudi na prireditvi Prvi glasek Gorenjske in na karaokah. Učitelja petja še nima. Pravi, da je za to premlad. Njegovo najbolj kritično občinstvo je mamica. Na letošnji prireditvi se bo predstavil s skladbo Vsaj še trenutek skupine Avia Band. ERNA AMBROŽIČ je študentka ekonomije iz Žabnice. Že nekaj časa poje v glasbeni skupini, na Prvem glasu Gorenjske pa bo nastopila kot solistka. Pevsko kariero želi nadaljevati. Sicer bi želela biti profesionalna pevka, vendar, kot pravi, bo petje verjetno ostalo hobi. Za prijavo na Prvi glas Gorenjske jo je spomnil njen oče. Erna bo zapela skladbo Vse ali nič Ditke Haberl. SLEEPWALKERSje jeseniška skupina, ki zaenkrat še ne nastopa, saj bi fantje radi najprej z vajo dosegli kakovosten nivo in se šele nato predstavili občinstvu. Vodja skupine je kitarist Erik Orson, klaviature igra Miha Sušnik, za ritem skrbita dva Jureta - Jure Rozman in Jure Biček (bobnar in bas kitarist j. Kot zadnja sta se skupini pridružila saksofonist Gašper Habjanič in pevec Matija Buh. Ta nadomešča pevko, ki bo kmalu mamica. Matija Buh je na Prvem glasu Gorenjske kot solist sodeloval že lani, letos pa bo s skupino pel Lauro Mirana Rutlana. Naj Prvi glas Gorenjske v soboto, 20. marca, oh 19 uri v Festivalni dvorani na Bledu ne uide mimo vas! Vstopnice za prireditev so že razprodane. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA marca 1999 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Kdo bo povabil Alenko na Gorenjsko Najprej nekaj naštevanja: Casablanca Celje; Mungo Makole; Siesta Ljubljana; Atlantic Lenart; Atlantida Slovenj Gradec; Tarantela Slovenske Konjice; M 3 Beltinci - to so slovenske diskoteke in drugi lokali, v katerih bo v tem mesecu Alenka Kolman pripravila promocijo svoje druge kasete in zgoščenke. Naslov te kasete in cedeja je bilo potrebno vpisati v kupon, ki smo ga objavili prejšnji torek. Če imate kupon še prazen, pravilni odgovor je bil skrit nekje v članku in še do naslednjega ponedeljka, 15. marca, lahko pošljete kuponček z odgovorom na prvo nagradno vprašanje. Zakaj smo našteli sedem krajev, kjer bo Alenkina promocija? Zato, ker menimo, da ni prav, ker na njem ni nobenega gorenjskega kraja in želimo katerega od gorenjskih organizatorjev spodbuditi, da bi pripravil promocijo tudi na Gorenjskem. Na sliki iz diskoteke Yucatan v Šentilju sta Alenka Kolman ter Natalija Verbo-ten, ki je tudi sodelovala na Aleniki promociji prejšnjo soboto. Ker Alenka Kolman ni le odlična pevka, pač pa se je uveljavila tudi kot voditeljica različnih prireditev, je na svoji promociji kar sama poskrbela še za pogovore z gostjami in gosti. Alenka Kolman je predvčerajšnjim, v nedeljo, 7. marca, nastopila v Kranju v športni dvorani Planina na dobrodelnem koncertu "Kje bo jutri naš dom?", ki ga je organiziralo Društvo za pomoč po nezgodni poškodbi glave VITA Ljubljana. Vsi nastopajoči na koncertu so se odre- kli honorarjem, ves izkupiček od prodaje vstopnic in prispevka pokroviteljev, med katerimi je tudi župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj, je namenjen za delovanje Društva Vita. Z Alenko smo se prav tako že dogovorili, da bo nastopila na eni od prireditev "Veselo v pomlad" v tem mesecu; kdaj in kje, bomo seveda pravočasno napovedali v Gorenjskem glasu. Objavljamo novo nagradno vprašanje; za tri, ki boste pravilno odgovorili nanj, so pripravljene tri lepe knjižne nagrade. Ce morda odgovora ne veste: povprašajte v kateri od trgovin, ki prodajajo glasbene kasete, na primer a Aligatorju; odgovor pa poznajo tudi vsi glasbeni uredniki na gorenjskih radijskih postajah, ki pogosto vrtijo Alenkine skladbe. GLASBENIKI MESECA KUPON Nagradno vprašanje št. 2 v rubriki "Glasbenica meseca marca '99": Naslov prvee kasete in zgoščenke Alenke Kolman je: Odgovor pošiljam; Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite do srede, 17. marca 1999, na naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4 001 Kranj. J* ARION ODGOVARJA ŠIFRA: POLETJE IN ZIMA Zelo z velikim zanimanjem prebiram vašo rubriko in sem se tudi sama odločila, da vam napišem pismo. Zanima me predvsem moja prihodnost, kdaj se mi bo življenje uredilo in kaj me predvsem čaka v prihodnjem obdobju. Za odgovor se vma lepo zahvaljujem in vas pozdravljam. ARION Prihajate v obdobje, ko se boste srečala s svojimi mislimi in predvsem rezultati vašega delovanja. Vaše želje bodo imele prav posebno veljavo, morebiti vas bo kdaj obšel občutek žalosti in onemogočenosti, ob tem pa lahko doživljate strah še posebno pred prihodnostjo. Pazite se pred prenagljenimi odločitvami, za drastične spremembe prva polovica leta ni primerna. Lahko, da boste doživljali pravi pekel, vendar vse kar se vam bo dogajalo, bo dolgoročno za vas zelo koristno in vam bo odprlo mnoga vrata, ki so vam bila do sedaj zaprta. Na ljubezenskem področju se vam kaže nov moški, ki ga boste spoznala v aprilu. Moški, ki vstopa v vaše življenje je zelo razočaran in osamljen. Takoj boste začutila tisto ljubezen, ki bo izhajala iz notranjosti vaše energije in boste zelo srečna. Skupno življenje se vam kaže malce kasneje, pred njim si morate zgraditi kariero v pravem pomenu besede. Želimo vam vse lepo in da bi vam sonce sreče sijalo še naprej. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:..........................................Ura in minuta rojstva:....................... Kraj rojstva:............................................................................................................ Ime in priimek in naslov (Ce nc /elite vam teh podatkov ni treba sporočiti); Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124. 4000) Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-24-66 ARION LTD CANKARJEVA 8. CELJE TEL: 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-24-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8. CELJE TEL.: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJEGA RADIA LOGATEC - Stop 300 tolarjev Shop, Ljubljana, Celje in Maribor Vprašanje: Kje v Murski Soboti se nahaja njihova trgovina? Nagrada: osem izdelkov - PE MODIANA, Center Interspar, Ljubljana - Vič, 061-123-28- 72 Vprašanje: S čim se odlikujejo ženske samostojeće nogavice? Nagrada: presenečenje Odgovore pošljite do sobote, 13. 3. 1999 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 21. 2. 1999: - Knjigovodski servsi Renata Poljanšek s.p., Žiri:* Janez Žibert, Šutna 46, 4209 Žabnica - PE MODIANA, Ljublj ana - Vič: Maja Baznik, Viška 49c/lll, 1000 Ljubljana Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061/741-498. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20, in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja ®> D «, D " u" G3> "ZZ „ □ DKOO-Oaz Logatec •THtalka I48 • tel.:0*!/74l «32 • taoOtl/MI «12 TUDI DRUGJE JE LEPO RADIO popolniška doživetja, ideje, običaji kultura, odkrivanje znamenitosti vsak četrtek ob 16.50 vsak torek v Gorenjskem glasu in popot. mesečniku Svet ljudje RAD tO TRŽIČ 88,9 in 95,0 MHz tel: 564-564 Dodajte svoj kamenček v mesečnik, ki ga ustvarjamo 4. 3. 1999 srno gostili Ambroža in Urško Perne iz Loma. Potovala sta po S Ameriki, obiskala znamenite narodne parke, mesta, predvsem je bilo zanimivo srečanje z Indijanci. Janja Budič TA DOBRIH lO RADIA TRŽIČ Pokrovitelj oddaje: Šiviljstvo Klakočar, Srednja Bela 1a, Preddvor Naslov: Radio Tržič, Balos 4, Tržič in na frekvencah 88,9 in 95 MHz, vsako soboto ob pol treh... čakamo vas z dobro glasbo tudi 13. marca. Iskrene čestitke Heleni iz Podbrezij in Darki iz Tržiča! Srečno iz Tržiča! Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič: 1. A. Šifrer - Čudež pod Golico (2) 2. N. Verboten - Ne sprašujte me (2) 3. Duo Tak Tik - Prišla je spet tista noč (3) 4. Tabu - On (3 5. J. Anžlovar - Ximeroni (7 6. AVIA BAND - Ne izdajte me (novost) 7. SIMONA VODOPIVEC - Najboljši fantje (novost) 8. FRAJKINCLARI - Srčna napaka (novost) 9. ALENKA KOLMAN - Pridi v moj objem (novost) 10. ZASAVCI - Mix venček hitrih uspešnic (novost) KUPON TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ Glasujem za: Rad-a bi s!išal-a: J d Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah ■-nlafcUtr-- Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajio po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako. RADIO ^a 'zPom'te kuP°n m Ua pošljite na naslov: r\rxmčr>Tj Radio °gnJ'šče UliINJlSL-ti štu|a 26, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 15.03.1999 Popevke: 1- ZAKAJ - TINKARA KOVAČ 2. ŠE TISOČ LET - DARJA ŠVA.IGER 3. NEKAJ LEPEGA JE V MENI -NUŠA DERENDA Nz - viže Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: L NASMEH- DAMJANA GOLAVŠEK 2- NI VSAK DAN V ŽIVLJENJU PRAZNIK -MESEČNIKI 1 NA SOTOČJU SORE - ans. OBZORJE 2. DOMOVINA ME KLIČE - ans. PETOVIO 3. KJE NOCOJ SI MUZIKANT - MIRKO ŠLI BAR S PRIJATELJI VAŠA PESEM § GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič ob 14.30, - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 FM in 95,0 FM - stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje ZLATARNA RANGUS ŽEROVC, KRANJ, PREŠERNOVA 13, TEL. 064/222-337. Vabijo vas k nakupu daril za 8. marec, dan žena in 25. marec, materinski dan-Nudijo vam velik izbor zlatih verižic, obeskov, zapestnic, poročnih damskih W moških prstanov okrašenih z dragimi kamni. Velika izbira uhanov. Popust pri drugem in naslednjih nakupih. Delovni čas: vsak dan 8.30 - 12.00 in 15.00 - 18.00, sobota 8.30 - 12.00. Torej, če še niste kupili darila za svoje najdražje, je za vas pravi naslov ZLATARNA RANGUS ŽEROVC, KRANJ. PREŠERNOVA 13, kajti pomlad je v zraku, ljubezen pa je v zlatu! Z zlatom iz Zlatarne Ranugs Žerovc! Nagradno vprašanje: Kako merimo zlato-Odgovore pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom za Kolovrat domačih". Nagrade MCL Luka Križe prejmejo Ivanka in Marjeta iz Tržiča, Ivanka z Raven in Helena iz Kranja. Čestitam in dober tek!Ob 8. marcu, dnevu žena, vam, drage žene, iskreno čestita današnji pokrovitelj in ustvarjalci Kolovrata domačih! Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni voditelj oddaje Marijan Murko KUPON Odgovor: Naslov: GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI Z Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalep1' te na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: - Slavko Bobnarič, Dolga Lesa 11/44, 2270 Ormož - Irena Murko, Ob Lazniškem potoku 30, 2341 Limbuš - Zdravko Verček, Stražišče 59 a, 2391 Prevalje Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 9 1. MARIJAN SMODE - Ne kliči je, srce 2. MAJA DOBROTINŠEK - Vse rože na svetu 3. FRANC FLERE - Za tvoj najlepši dan 4. KVARTET PESNICA - Svveet špirit 5. NATALIJA VERBOTEN - Ne sprašujte me £dm%iU BAZEN-SAVNA Del čas- „ina Pevc (obe Mengeš). • J. Bešter mojo ekipo in ves slovenski hokej. S takimi odločitvami, kot je ta, si vsi skupaj "kopljemo jamo." Bi se še odločili, da ne greste na tekmo v Ljubljano, če bi poznali posledice? "Zase lahko rečem, da se gotovo ne bi več odločil za ta način protesta. Mislim, da bi podobno ravnali tudi moji soigralci, saj smo vsi skupaj vajeni že marsikaj potrepeti. Morda bi "počilo" kdaj kasneje... Gotovo so bile naše poteze malo nepremišljene, ko pa smo hoteli vse skupaj popraviti, pa je bilo kot kaže že prepozno." Številni navijači so vas ob protestu podprli, nekateri pa vendarle menijo, da bi z vasi- ATLETIKA LANGERHOLCEVA HITRA ONKRAJ LUŽE Kranj - Iz Amerike prihajajo v atletski klub Triglav dobre novice. Njihova članica Brigita Langerholc, ki trenira in študira na univerzi v Los Angele-su, je na atletskem mitingu, na katerem so nastopile tekačice iz devetih univerz, v teku na 800 metrov dosegla čas 2.03,53 in za 63 stotink sekunde izboljšala osebni rekord. Rezultat je dobro upanje tudi za letošnjo poletno atletsko sezono pri nas, ko se bo Brigita spet pridružila Triglavanom. Novice o dobrih dosežkih pa je slišati tudi z domačih tekmovanj, natančneje, z državnega prvenstva v krosu, ki je bilo v soboto v Murski Soboti. Janja Čenčič je med pionirkami osvojila tretje mesto, njeni klubski kolegici Petra Krmelj in Petra Stmad pa sta zasedli 12. oz. 14. mesto, lovita Raj-gelj je bila med mlajšimi mladinkami deseta. • C.Z. Trener Kavčič in igralci spet skupaj ~ Včeraj so na skupnem sestanku na Jesenicah zbrali predstavniki vodstva kluba in igralci Kot je povedal direktor Boštjan Gasser, so igralce natančno seznanili s težko finančno situacijo v klubu, nakar so se skupaj dogovorili, da ne glede na izplačila prvenstvo odigrajo do konca in sicer pod vodstvom prvega trenerja Pavla Kavčiča. Seveda le, Če bo HZS preklicala njihovo izključitev! mi plačami precej visokimi plačami lahko normalno živeli tudi če kasnijp...? "Vsak se je v življenju odločil za določen poklic in temu primerno plačo. Če bi bil jaz sposoben politik, bi bil politik.... marsikdo pa bi igral hokej, če bi bil tega sposoben. Gre za profesionalen odnos. Za menoj je dvajset let garanja, odrekanja, ko nisem imel proste ne sobote ne nedelje ne novega leta... odrekal sem se družini in prijateljem. Če bi to sešteli in pretehtali, bi se marsikdo odločil za drugačno službo. Vsako delo pa je častno in mora biti pravično poplačano. Vsaj tako mislim jaz." • V.Stanovnik DESKANJE NA SNEGU DEJAN KOSIR NA STOPNIČKAH Kranj, 9. marca - Na zadnji postaji pred finalom FIS svetovnega pokala v deskanju na snegu, ki bo konec tedna v Olangu v Italiji, so se deskarji pomerili v Kreiscbergu v Avstriji. Kot kaže je to srečen kraj za Kranjskogorca Dejana Koširja, ki je tam zmagal pred dvema letoma, letos pa si je z odličnimi vožnjami vse do finala prideskal tretje mesto in zmagovalne stopničke. Drugim našim reprezentantom ni šlo tako dobro, saj se nihče ni uvrstil v finale. Komočar je bil na koncu 23., Knafelj 36., Rant pa je odstopil. • V.S. DVE TEKMI V KRANJSKI GORI Kranjska Gora, 7. marca - Konec tedna sta bili na snežnem poligonu v Kranjski Gori sedma in osma tekma deskarjev na snegu, ki se borijo za točke v Ballantine's Snovvboard Grand Prixu in Viriani Fly cup. Na sobotni tekmi v veleslalomu je prepričljivo zmagala Naklanka Polona Zupan, ki je tako tudi že skupna zmagovalka tega tekmovanja. Druga je bila Urša Jurančič, tretja pa Damjana Kacafura. Pri fantih so se izkazali člani blejskega kluba, najboljši pa je bil Klemen Razinger, ki je zmagal pred Lukom Grilcem in Primožem Plestenjakom. Klemen Razinger je zmagal na sobotni tekmi v Kranjski Gori. Na nedeljskem veleslalomu mnogi tekmovalci v drugi vožnji niso nastopili, saj je bila po njihovem mnenju proga prenevarna. Zmaeala je Hrvatica Sanja Mladenovič, pri fantih je pa Avstrijec Bernhard Profanter. • V.S., foto: D.Kostrič GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si >MERKUR M SPORT EREM ® gorska kolesa ROVER 305,16" ali 18", oprema: Schlmano, Acera/TY 32, 21 prestav, 13,4 kg ALPINA 500,16,5", oprema: Sachs, Centera, 24 prestav, 12,3 kg EE31H 39.990 SIT Bomber Z2 Q&8errsiTE^JI-i-i«^i^ vzmetne vilice Bomber Z1 BAM Hl^riH 49.990 »rr zaščitna obleka obleka, Overboost obleka, Shuttie Pro obleka, Gladiator Pro majica, Vovager hlače, Vovager ostala oprema blatnik, Tacoma I. Karbon £2ffi^XŠ ključavnica, LUMA, L.7310, spiralna, na ključ jU8rrglT halogenska baterijska luč, sigma, ^effgif s polnilcem in baterijskimi vložki, PANASONIC, NI-CAD M ŠPORT, Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 064 267 448 Delovni čas: od 9. do 19. ure, sobota orj 8; do 13. ure NOGOMET Prva nogometna liga KRANJČANI ZGUBILI V CELJU * PUBLIKIJM Celje : ŽIVILA TRIGLAV Kranj 1 : 0 (1 : 0), strelec gola za Publikum Kačičnik v 43. minuti, izključen Dejan IVI arke I j (Živila Triglav). Kranj, 9. marca - V tekmi, ki je bila pomembna za razplet, kdo bo ostal v prvi ligi in komu bo gorelo pod nogami, so nogometaši Publikuma iz Celja premagali Živila Triglav z 1 : 0. Odločilni zadetek je dosegel Kačičnik, najboljši igralec domačega moštva, po podaji Gorska, ki seje uspešno vrnil v moštvo Celjanov. Kranjčani so igrali povprečno. Najboljši je bil vratar Lalič, ki je preprečil še hujši poraz. Razen tega so ga polomili sami: izključen je bil Dejan Markelj, kar je domačim olajšalo delo. Po zmagi Maribora Teatanica v gosteh pri Gorici, zmagi Mure v gosteh in porazu Olimpije vodi Maribor Teatanic s 36 točkami. Hit Gorica jih ima 33, Mura 32 in SCT Olimpija 28. Na dnu je znova napeto in nevarno za Kranjčane. Živila so na zadnjem mestu s 15 točkami, pred njimi pa jih imata BS Tehnik Domžale in Koper po 17. V prihodnjem krogu konec tedna bodo Kranjčani igrali doma z Rudarjem iz Velenja, ki pod vodstvom trenerja Braneta Oblaka igra vedno boljše, BS Tehnik pa bo igral v Domžalah s Potrošnikom. • J. Košnjek KEGLJANJE ISKRAEMECO IN LOG-STEINEL ZMAGALA Kranj, 6. marca - V 14. krogu 1. SKL za moške je na kranjskih stezah LOG-Steinel iž Stražišča dosegel drugo prvoligaško zmago. Njihov drugi sponzor, Avtocenter Vrtač Visoko, je s svojimi hitrimi avtomobili verjetno pripomogel, da so domači "povozili" Cestno podjetje Celje z rezultatom 5:3 (5583:5483). Spet je blestel Anton Šemrl (994), v "peti prestavi" pa je podiral keglje tudi Milan Beber (947). ISKRAEMECO iz Kranja je gostoval pri zadnje uvrščenem Hidru iz Medvod in visoko zmagal z rezultatom 1:7 (5426:5643). Vendar pa so se morali Kranjčani kar pošteno potruditi in reševati točke v dvobojih z zadnjimi lučaji, saj so se domačini žilavo upirali. Vane Oman (980) je bil tokrat najboljši in je svojega nasprotnika "potopil" kar za 110 kegljev, najtežje delo pa sta imela Damjan Hafnar (938), kije osvojil točko za 10 kegljev in Zdravko Štrukelj (938), kije bil boljši od nasprotnika za 13 kegljev. Na lestvici še vedno vodi Prosol-Stiking (Ljubljana) s 24 točkami, drugi je Rudar (Trbovlje) s 23 točkami, tretji pa je sedaj ISKRAEMECO Kranj z 20. točkami. LOG-Steinel Stražišče je še vedno 9 s 4 točkami, ki mu ob pričakovani zmagi proti Hidru pomenijo zanesljiv obstanek med najboljšimi. V 14. krogu 1. SKL za ženske so kegljavke Triglava iz Kranja gostovale na kegljišču v Luciji pri ekipi Mehano Izola in doživele svoj četrti poraz v letošnji sezoni. Domačinke so bile boljše z rezultatom 6:2 (2462:2438). Na zahtevnih stezah se je dobro znašla Silva Fleischinan, ki je s 433 podrtimi kegiji postavila tudi najboljši rezultat srečanja. Na lestvici vodi še vedno Miroteks (Celje) s 26. točkami, pred Prosol- Stikingom (Ljubljana) z 22. točkami, Triglavanke so še vedno na 3. mestu s 17. točkami. • V.O. JESENIČANI ZA PETAMI LJUBELJU Kranj, 9. marca - V 12. krogu Gorenjske lige so Jeseničani z odlično igro in rekordnim izidom letošnjega prvenstva brez težav premagali vodeči Ljubelj. S tem prvenstvo ostaja negotovo v boju za Vrh, saj imajo Tržičani le še točko prednosti pred tokratnim nasprotnikom, ki pa se mu lahko na drugem mestu pridruži tudi Lubnik, ki bo svojo tekmo z mestnim tekmecem Poletom odigral v četrtek. Elan je po visokem vodstvu po dveh parih na koncu tesno zmagal s Kranjskogorci, Adergas pa je z zanesljivo igro visoko odpravil goste iz Medvod. Rezultati: Adergas : Hidro - Prima 2 6:2, (5010:4756) - Ropret (Ader.) 906, Elan : Kranjska Gora 6:2 (4963:4954) - Beravs (Elan) 866. Pečar M., (K. G.) 884, Interc. Jesenice 2 : Ljubelj 2 6:2 (5254:4949) - Černe 922, Zebre (oba I. Jes.) 914, Narat (Lj.) 877. Lestvica po nepopolnem krogu : 1. Ljubelj 16 očk, 2. Intercom-merce Jesenice 15 točk, 3. Lubnik (tekma manj) in Kranjska Gora po 13 točk. Pari predzadnjega kroga: v soboto, 13.marca, ob 9.30 uri v Medvodah Hidro-Prima : Kranjska Gora, ob 11. uri na Jesenicah Interc. Jesenice : Elan, ob 15.30 uri v Tržiču Ljubelj : Polet in ob 16. uri v Škofji Loki Lubnik : Adergas. • J. Pogačnik KEGLJANJE NA LEDU NAJMOČNEJŠI TURNIR AVSTRIJSKIM EKIPAM Jesenice, 9. marca - Člani sekcije za kegljanje na ledu pri Športnem društvu Rateče so na jeseniški ledeni ploskvi organizirali letošnji najmočnejši turnir v tem športu v Sloveniji. Nastopilo je 26 ekip, od tega 20 iz Avstrije ter domače ekipe iz Rateč, Jesenic in Bleda. Po pričakovanju so bile najboljše avstrijske ekipe na čelu z zmagovalno EV Lintvvern iz Celovca. Najboljša domača ekipa je bila Gradbinec Jesenice na 5. mestu, nastopila pa je v postavi: Borut Verčič, Zlato Radanič, Brane Štefelin in Ivan Piber. Za odlično organizacijo je s sodelavci kegljaške sekcije v Ratečah poskrbel Franc Vidovič. • J. Rabič SLOVENSKI KEGLJAČI NA LEDU NA EP Jesenice, 9. marca - Po temeljitih pripravah so člani slovenske reprezentance v kegljanju na ledu optimistično razpoloženi odpotovali v Strakovice na Češkem, kjer bo od 9. do 13. marca potekalo letošnje Evropsko prvenstvo. Gorenjski tekmovalci, steber reprezentance tudi letos sestavljajo predstavniki dveh klubov Jesenic in Bleda, so v preteklosti na največjih tekmovanjih, evropskih in svetovnih prvenstvih, osvajali najžlahtnejše lovorike in to kljub dejstvu, daje ta zimski šport pri nas manj uveljavljen kot v evropskih velesilah, v Nemčiji, Italiji, Avstriji in zadnjih letih tudi na Češkem. Za moško ekipo bo nastop še posebej pomemben, saj brani zlato medaljo z zadnjega evropskega prvenstva leta 1997 v Kobenhagnu na Danskem, ki jo je osvojila v disciplini posamezno - ekipno. • J. Rabič ROKOMET SLADKO MAŠČEVANJE TERMA Kranj, 8. marca - Rokometaši Terma so se oddolžili Izolanom za vse poraze v preteklosti, Ločanke pričakovano izgubile. Pred-dvorčani dosegli pomembno zmago v boju za obstanek, polom krompirčkov v Sevnici. Savčanke znova zmagale, s prvenstvom nadaljujejo tudi drugo B ligaši. Žal tudi izstopi iz tekmovanj. Rokometaši Terma so se Izoli oddolžili za poraze iz preteklosti, ko so jih Primorci izločali iz boja za vstop v prvo ligo. Tako se nadaljuje zmagoviti niz loških rokometašev. Zdaj je obstanek samo še potrjen. Rokometašice Jelovice so gostovale v Žalcu in pri tretji ekipi lige po napovedih izgubile. Vendar prave tekme za dokazovanje kvalitete in morebitno uvrstitev v zgornjo polovico lestvice šele prihajajo. Prvo B ligaša sta iztržila polovičen izkupiček. Preddvorčani so v pomembni tekmi zmagali z Ormožem v srečanju, kjer sta tekmeca tekmovala, kdo bo naredil več napak. Do preobrata je prišlo, potem ko so Gradbinci uspešno obranili manko treh igralcev in v zadnjih minutah naredili "eno" napako manj od gostov. Povsem drugače so jo na gostovanju v Sevnici odnesli krompirčki. Igrali so imenu primerno "krhko". Predvsem pa je zaskrbljujoč odnos do igre. Od drugo A ligašev je zmagala le Sava, čeprav je prvi polčas v Ajdovščini celo izgubila. Zato pa so po dolgem postu spet zmagale Savčanke in najavile konec črne serije. Tokrat so igrale veliko boljše, saj so se borile nekatere poškodovane igralke. Z drugim delom prvenstva so začeli tudi v drugi B ligi. Najbolj zanimiv je bil gorenjski obračun vodilnih Jezerjanov in Tržičanov. Žal pa moramo napisati tudi slabo vest. Mladinke in mladinci Save so izstopili iz lige. Taka je odločitev vodstva. To vsekakor ni dobro za rokomet na desnem bregu Save. Rezultati: 1. liga - moški: Izola -Termo 20-21 (8-10), 1. liga - ženske: Juteks - Jelovica 31-15 (18-5); 1. B liga - moški: Gradbinec Predddvor Ormož 28-27 (12-13); Sevnica - CHIO Besnica 42-26 (19-11); 2. A liga - moški: Ajdovščina - Sava 27-29 (14-12); Črnomelj - Alples 24-15 (9- 9); Nova Gorica - Radovljica 31-22 (12-8); 2. B liga - moški: Hrvatini - DOM Žabnica 13-11; Tržič - Jezersko 33:21, Kras - Duplje 34-18; 2. liga - ženske: Sava -Škocjan 26-20; Mladinci 1. liga: Sevnica - Termo 28:21: CHIO Besnica - Slovan - preloženo (11.3. ob 20. uri); kadeti - skupina A (1/2 finale) Prule 67-Termo A 20:16; Izola - Gradbinec Preddvor 23-22; kadetinje: Kora C Planina Kranj - Piran 19-13, Jelovica - Polje 33:12; st. deklice. Planina Kranj - Sava 22-12, Mokerc - Jelovica 6-30, ml. deklice (A): Planina Kranj - Sava 21-11. • M. Dolanc ZAČELI TUDI OSNOVNOŠOLCI Kranj, 9. marca - V Kranju in Škofji Loki je bilo letošnje gorenjsko osnovnošolsko prvenstvo v rokometu. RK Planina Kranj je bila organizator prvenstva za st. deklice. V Škofji Loki so organizacijo prevzeli na OŠ P. Kavčiča. Pri deklicah so igrale štiri ekipe, dve iz Kranja in dve iz Loke. Pri fantih je bila udeležba boljša (pet ekip), manjkali so le Križani. Rezultati osnovnošolk: OŠ Matija Čop - OŠ Peter Kavčič 12-5 (4-2); OŠ Ivan Grohar - OŠ Lucijan Seljak 13-11 (4-9); za 3. mesto: L. Seljak - P. Kavčič 13-9 (6-1), za 1. mesto: M. Cop -1. Grohar 14-17 (7-8). Finaliste sta se uvrstila v četrtfinale državnega prvenstva. Za najboljšo igralko so izbrali Sanjo Femič (M. Čop); vratarko: Marušo Bajt (L. Seljak); strelko: Katjo Jamnik (l. Grohar). Zadela je 16-krat. Pri fantih je bilo pet ekip razdeljenih v dve skupini. Obe loški ekipi sta se uvrstili naprej. Rezultati: predtekmovanje: OŠ P. Kavčič - M. Valjavec 22-9, OS T. Grohar - OŠ Naklo 25-7; OŠ Naklo - OŠ Zali Rovt 12-24; I. Grohar - Zali Rovt 16-5. Za uvrstitev: P. Kavčič - Zali Rovt 12-11; I. Grohar - M. Valjavec 20-6; Finale: I. Grohar - P. Kavčič 9-5; Finalista sta postala finalista državnega prvenstva. • IVI. Dolanc KOŠARKA POMEMBNA ZMAGA TRIGLAVA Kranj, Škofja Loka, 8. marca - Košarkarji, ki se v ligi Kolinska potegujejo za uvrstitev od 1. do 6. mesta, so zabeležili pričakovane rezultate. Tudi poraz Loka kave v domači dvorani proti ekipi Savinjskih hopsov je bil pričakovan, vendar pa bi bila razlika lahko nižja. Ločani so namreč izgubili kar 58:96 (34:49) in so med šestimi najboljšimi slovenskimi ekipami še vedno na zadnjem mestu. V petek bodo v Mariboru igrali z ekipo ZM Lumarja. Na svoj račun pa so tokrat prišli navijači Triglava. V dvorani na Planini so namreč Kranjčani gostili ekipo Heliosa in zmagali 55:46 (29:26) ter se v boju za uvrstitev od 7. do 12. mesta povzpeli na 10. mesto. V soboto gostujejo pri Kraškem Zidarju. V 23. krogu so nov poraz zabeležile tudi košarkarice Odeje Marmorja, ki so izgubile z ekipo Maribora. Rezultat je bil 61:73 (28:33), Ločanke so na lestvici še naprej pete. V soboto gostujejo pri SKB Jezici - mlade. Košarkarji Gradbinca Radovljice v l.B ligi so tokrat nastopili v Hrastniku in znova izgubili. Ekipa GS Hrastnika jih je premagala 75:66 (24:24). Jutri bodo doma igrali z ekipo Radenske. • V.S. 4 %%i ODBOJKA ŽURBI TEAM KAMNIK PRESENETIL NA RAVNAH Bled, 9. marca - Odbojkarji Žurbi team Kamnika so zopet presene-tili državne prvake na njihovem terenu na Ravnah. Domači so sicer povedli z 2:0, vendar se Kamničani niso predali in na koncu nepričakovano in zasluženo odnesli točke z Raven. Fužinar GOK IGEM - Žurbi team Kamnik 2:3 (12, 7, -13, -9, 12). Kljub zmagi pa odbojkarji Zurbi team Kamnika nimajo več možnosti za play-off, ob ugodnih razpletih na tekmah zadnjega kroga pa se še lahko prebijejo do 5. mesta. Odbojkarji ELVO Bleda so po pričakovanju hitro dobili tekmo proti Žužemberku - 3:0 (4, 1, 6). Blejcem pa tokrat m ustrezal rezultat v Murski Soboti, kjer je Stavbar IG M osvojil dva niza. Tako morajo igralci ELVO Bleda za uvrstitev v play-off v zadnji tekmi v Mariboru zmagati. V zadnji tekmi v letošnji sezoni pred domačimi igralci so odbojka-rice Špecerije Bled uspele proti Novomeščankam iztržiti le en niz. Specerija Bled - TPV Novo mesto 1:3 (11, -11, -2, -8). Sicer pa so vse pomembne odločitve v ženski konkurenci 1. DOL že znane. V plav; offu se bodo pomerili Infond Meltal in ZOK Marsel Ptuj ter Mlade žirovske košarkarice najboljše na Gorenjskem - Košarkarice OŠ Žiri so minuli mesec postale gorenjske prvakinje. Na prvenstvu sedmih ekip so zmagale pred dekleti iz OŠ Petra Kavčiča iz Škofje Loke in OŠ Cvetka Golarja iz Trate. Žirovke so se z zmago uvrstile tudi med dvanajst najboljših ekip v Sloveniji. S tem lahko upajo na ponovitev lanskega uspeha, ko so bile osnovnošolske državne prvakinje. Za ekipo OŠ Žiri nastopajo: Žana Jereb, Nives Justin, Katja Bogataj, Nina Jurca, Polona Mohorič, Andreja G liha, Klara Kranjc, Alja Kavčič, Sanja Biljali, A /indija Pivk, Nataša Mlinar in Mirna Gršič. Trenarja sta Polona Maček in Tadej Rupar. TPV Novo mesto in HIT Nova Gorica. V zadnjem krogu bosta prav slednja dva v medsebojni tekmi odločala, katera bo imela tekmo več na domačem igrišču. Iz 1. DOL bo letos izpadla samo ekipa OD Krim-Gorenjska pa bo v naslednji sezoni imela še enega prvoligaša. Z zmago v Ljutomeru (1:3 (-9, 11, -8-7)) so si odbojkarji Astec Triglava tudi teoretično že zagotovili eno od prvih dveh mest, ki vodita v prvoligaško konkurenco. V preostalih treh krogih bodo Kranjčanom zagotovo poizkušali ubraniti tudi vodilno pozicijo. Tokrat pa niso bili tako uspešni igralci Termo Lubnika. Škofjeločanom, ki so nastopili brez treh igralcev, ni uspelo ubraniti šestega mesta, kjer jih je "nadomestil" Kovinar Kočevje po zmagi s 1:3 (-9, -12, 9, -13). Tudi v 3. DOL že padajo dokončne odločitve o uvrstitvah ekip- v moški konkurenci imajo gorenjske ekipe (ELVO Bled II) le še teoretične možnosti za napredovanje, ostale ekipe pa so bolj v spodnjem delu razpredelnice - rezultati: Termo Lubnik II : Gostilna Jarm Kropa 0:3, Bohinj : Žirovnica 2:3, ELVO Bled II. Salonit Anhovo II 1:3. Prav nasprotno kot pri moških, pa bo zagotovo ena od gorenjskih ekip tudi na koncu letošnjega tekmovanja v 3. DOL zasedla prvo mesto, saj trenutno zasedajo kar prva štiri mesta. ASICS Kamnik ima tri kroge pred koncem štiri točke prednosti pred Jeseničanka-mi, ki bodo to prednost le stežka izničile, so pa v izvrstni formi in si bodo gotovo poizkušale v dodatnih kvalifikacijah izboriti mesto v 2. DOL. Rezultati - Šenčur : ŽOK Radio Morje 1:3, Bohinj : Brestanica 3:0, TPV Novo mesto II : ASICS Kamnik 1:3, Mladi Jesenice : Kočevje 3:0, ELVO Bled II : Piran 0:3, ŽOK Partizan ŠK-Loka : Kemoplas Koper III 3:2. • B. M. SMUČARSKI TEKI Najhitrejša Vera Trška n i" Bojan Cvajnar - Diipljanski Partizan je pod pokroviteljstvom Občine Naklo in župana Ivana Štularja priredil prvenstvo občine Naklo V tekih na smučeh, na kate' rem je sodelovalo II tekači^ in 44 teka čev na 2,5 m J kilometrov dolgih proga f'-Najhitrejša tekača sta bila Vera Trškan med ženskami in Bojan Cvajnar tri¥ moškimi. Najmlajša udeleženca sta bila Nina Česden in Davor Grašič, najstarejša pa 66 - letna Marija Teran in 69-letni Ivan Jošt. V P°sa' meznih kategorijah so zma Erženičnik (Kor) in Tamara Jalen (Rad). • D. K. Mirko rozman najhitrejši Lom ~*t"*i vsnko leto v Rozmana, ki Srr0m. po(1 Storžičem, 9. marca - Športno društvo Lom Pomin na svojega člana in odličnega alpinista Jožeta L Je ponesrečil pri plezanju v Himalaji, pripravilo tekmovanje v Jegov spomin. Najhitrejši med vsemi je bil Mirko Rozman, ki je Pok°Ji' pokal me(J Pluninic, med alpinisti in gorskimi reševalci pa jc ^ kal za absolutnega zmagovalca odšel s članom G RS Jezersko reJcem Karničarjem. • R. Kikel se je izakazal tudi z organizacijo dirk, med katerimi sta bila seveda največja zalogaja dirka Po Gorenjski in Velika nagrada Kranja. Ker je bilo lansko delo uspešno si v klubu podobne cilje zastavili tudi za novo sezono, posamezne ekipe pa bodo tudi v letošnjem letu vodili isti trenerji: trener ekipe elite in do 23 let je Marko Polanc, trener mladincev Miran Kavaš, trener dečkov Tomaž Poljanec, pomočnik Uroš Boncelj, mehanik pa Mirko Kraker. Prvo ekipo sestavlja dvanajst kolesarjev: Gregor Tekavec, Tadej Križnar (oba elite), Klemen Tušek, Martin Čotar, Uroš Šilar, Matej Stare, Marko Žepič, Klemen Jalovec, Anton Meglic, Domen Blažek, Jure Kavčič in novinec v kranjskem klubu Novomeščan Uroš Plankar. Poleg njih je v klubu še močna ekipa mlajših in starješih mladincev ter dečkov A, B in C. Prav ta podatek, kako uspešne in tudi množnične ekipe delajo v klubu, je na četrtkovi skupščini razveselil tudi nekdanje predsednike kluba, najuspešnejše tekmovalce in klubske delavce, ki so ob 30-letnici sodelovanja kluba in Save prejeli še posebna priznanja. To pa so bili: Evstahij Dermota, Peter Kozamernik, Vitomir Gros, Jože Gašperšič, Janez Bohorič, Tone Veselic, Janez Drinoveč, Bojan Ropret, Vlado Pečnik, Janez Peternel, Vinko Perčič, dr. Jaka Vadnjal, Jože Šepic, Vinko Fajfar, Janez Jereb, Marjan Vidic, Franc Jelovčan, Franc Hvasti, Franc Vidmar in seveda delniška družca Sava d.d. Prvi predsednik kluba Evstahij Drmota in sedanji predsednik Franc Vidmar pa sta razrezala jubiljeno torto. • V. Stanovnik KOLESARSTVO STARETU ZMAGA V UMAGU Kranj, 8. marca - Na prvi letošnji kriterijski dirki v Umagu je zmagal Savčan Matej Stare. Dirka je štela za Pokal Umaga. Mateju je to tretja uvrstitev med prvih šest od treh dirk, tako da je trenutno na drugem mestu v skupnem seštevku za Pokal Umaga. Dobro je uvrščen tudi Klemen Jalovec, ki zaseda tretje mesto. Kriterij Umag 30 km: 1. Matej Stare (Sava), 2. Miran Kelner (Perutnina Ptuj), 3. Gregor Zaje (Savaprojekt), 4. Klemen Tušek (Sava). Pokal Umaga - skupno: 1. Miran Kelener (Perutnina) 95 točk, 3. Matej Stare (Sava) 96 točk, 3. Klemen Jalovec (Sava) 65 točk. • M. Kavaš 23. TROFEJA ZAMEJSKIH SLOVENCEV Kranj, 9. marca - Kolesarji Save so v nedeljo imeli svoj prvi mednarodni nastop. Ves čas dirke so bili Savčani aktivni, posebno Klemen Jalovec in Tadej Križnar. Slednjega je glavnina ujela 20 km pred ciljem. Po tem begu je sledil naslednji pobeg, kije bil odločilen, saj je ušla skupina 35 kolesarjev. Vrstni red je krojil zadnji vzpon, na katerem so najvče moči imeli italijanski kolesarji. Najboljši Slovenec je bil Martin Derganc FIOR (ITA) v ospredju pa so bili tudi savska kolesarja in sicer 11. Gregor Tekavec in 14. Martin Čotar. Rezultati: 1. Maurizio Bachini ITA (Gaverina), 2. Roberto Savoldi ITA (Gaverina), 3. Dimitri Galkine RUS (Parolin), 4. Martin Derganc SLO (Fior), 5. Gregor Tekavec (Sava) in 6. Martin Čotar (Sava). • M. Kavaš PLANINSTVO Predsedniki gorenjskih planinskih društev o povezovanju MARKACISTI SO LAHKO ZGLED Meddruštveni odbori naj ne bi bili le formalni povezovalci med društvi in Planinsko zvezo Slovemje. Kranj, 9. marca - Tako je predlagal podpredsednik PZS Adi Vidmajer na srečanju predsednikov gorenjskih planinskih društev v Kranju. Razvoj planinstva bodo skušali zagotoviti z bolj organiziranim delom meddruštvenih odborov prek komisij za razjie dejavnosti. Sedaj je v Sloveniji 13 meddruštvenih odborov, eden od njih tudi na Gorenjskem. Ti odbori imajo po statutu Planinske zveze Slovenije zaenkrat le vlogo povezovalca med društvi in zvezo. Zaradi večanja števila društev se kaže tudi potreba po dobro organiziranem delu meddruštvenih odborov. Njihova prihodnost je v ureditvi pravnega statusa, ki bi omogočil oblikovanje pokrajinskih zvez, je predstavil vizijo razvoja planinstva podpredsednik PZS Adi Vidmajer. Kot je naštel, bi morali imeti meddruštveni odbori poleg predsedstva tudi komisije za razne dejavnosti - gospodarstvo, vzgojo in izobraževanje, mladinske programe, pota, varstvo gorske narave in vodništvo. Predsednik meddruštvenega odbora PD Gorenjske Jože Stanonik je menil, da bodo odbori pridobili na pomenu ob oblikovanju regij v Sloveniji. Podobno je razmišljal tudi predsednik PD Kranj Franc Ekar. Vseeno bi bilo smiselno povezati gorenjska društva po vsebinski plati že prej. Kot je ocenil načelnik komisije za pota PZS Tone Tomše iz radovljiškega društva, so markacisti s povezanim delom 14 skupin lahko za zgled drugim komisijam. Pri njihovem delu je več razhajanj med PZS in društvi kot pa sodelovanja, je ugotovil predsednik PD Jesenice Rudi Kocijančič. Predsednik PD Tržič Marjan Salberger je predlagal, da bi spremembe čimprej uresničili v praksi in obenem poskrbeli za revizijo zastarelega planinskega kodeksa. • S. Saje PLAVANJE Darjan Petrič, predsednik PK Triglav Kranj ČARMANOVA JE NAŠ AS V ROKAVU Letošnji rezultati zimskih državnih prvenstev v plavanju kažejo, da se PK Triglav Kranj vrača v vrh slovenskega plavanja. O tem predsednik kluba Darjan Petrič. Novembra je bilo dve leti, odkar ste prevzeli predsedniško funkcijo v Plavalnem klubu Triglav Kranj. Kako na kratko ocenjujete dobri dve leti vodenja kluba? "Klub je v letih 1992-94 preživljal gotovo najhujše trenutke v svoji petdesetletni zgodovini. Zapustili so ga trije trenerji, dva od teh sta prešla v drug klub, sledili so jima skoraj vsi najboljši plavalci. Moj predhodnik Ilija Bregar je odigral pomembno vlogo pri urejanju razmer v klubu in mu na tem mestu izrekam vso pohvalo in zahvalo. Organizacijsko, delno tudi finančno, sem prevzel že skoraj popolnoma urejen klub, z ekipo prizadevnih staršev plavalcev, ki svoj prosti čas žrtvujejo za klub in ki jim ni žal vikendov in počitnic za pomoč. Manjkali so le dobri rezultati! Z jasno in usklajeno vizijo in strategijo napredka kluba, smo uspešno premagovali vse ovire. Letošnji rezultati plavalcev pa nakazujejo, da smo se ob odločitvi, da gradimo klub na domačih (kranjskih) trenerjih, odločili pravilno. To jc zagotovilo, da klub dolgoročno napreduje in ni odvisen od tujih, zunanjih trenerjev. Dosedanje delo pa ocenjujem kot odlično, pričakujem tudi potrditev te ocene na skupščini kluba." Po svoji izvolitvi ste kot cilj kluba navedli dva plavalca na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000. Je bil cilj preveč ambiciozen? "Ne, rezultati potrjujejo uresničljivost tega cilja. Vsaj dva plavalca imata realne možnosti za dosego tega cilja. To sta Aleš Aberšek in Anja Čarman, poleg njiju pa imamo še nekaj mladih plavalcev, ki se jima lahko pridružijo pri "lovljenju" norm. Sicer pa mladim ostajajo odprta vrata tudi za leto 2004, ko bo spet olimpiada." Omenili ste Aleša Aberška. Kako, da ni nastopil na državnem absolutnem prvenstvu v Kranju? "Aleš je dobil mamljivo ponudbo Univerze v Iowi v ZDA. ki mu je ponudila polno štipendijo za študij na tej univerzi, če nastopa za njihovo plavalno ekipo. To je zanj in za klub veliko priznanje, Aleša pa kljub temu pogrešamo, saj bi bil uspeh kluba na državnem prvenstvu v domačem bazenu z njegovima dvema zmagama še večji." Kako ocenjujete rezultate Anje Čarman? "Odlično! Anja je gotovo trenutno največji talent slovenskega plavanja z vsemi možnostmi za vrhunske rezultate. Pri njenih še ne štirinajstih letih, jo poleg talenta odlikuje tudi izredno pozitiven odnos do dela in treninga ter izrazita skromnost. Letošnje "odkritje" so tudi njeni rezultati v prostem slogu. Zdi se mi. daje vnesla nekaj nemira v slovensko žensko vrhunsko plavanje." Omenili ste mlade plavalce, ki se lahko pridružijo Anji in Alešu. "Da, poleg njiju imamo še celo vrsto plavalcev in plavalk, ki bodo gotovo sestavni del slovenskega vrhunskega plavanja in športa. Naj omenim le Grega Hribarja, kije letos izredno napredoval, Rožleta Volavška, Andraža Zaplotnika, Vesno Kavčič, Urško Stare in Evo Berru. Vsi so v svojih kategorijah osvajali naslove državnih prvakov. Poleg njih pa je še cela vrsta plavalcev, ki bi se jim ob rednem in prizadevnem delu lahko pridružili. Na letošnjih zimskih državnih prvenstvih smo osvojili 2 zlati, 4 srebrne in 9 bronastih medalj v absolutni kategoriji, 7 zlatih, 1 srebrno in 3 bronaste medalje mladinski ter 9 zlatih, 7 srebrnih in 4 bronaste medalje v kadetski konkurenci, v kategoriji dečkov in deklic ter mlajših dečkov in deklic pa bodo prvenstvo šele v marcu." Ste poleg trenerjev vključili v delo tudi druge strokovnjake, denimo zdravnike in športne psihologe? "Ocenjujem, da so vsi plavalci izredno psihično stabilni in dobro prenašajo vse napore. Če se bo pokazalo kot potrebno, bomo vključili tudi psihologa. K delu pa smo pritegnili zdravnika dr. Leonida Potemkina, strokovnega svetovalca ruske plavalne reprezentance. Dr. Potemkin, nekdaj odlični delfinist, je velik borec proti dopingu, je član medicinske komisije evropske plavalne organizacije LEN, avtor nekaterih strokovnih člankov o škodljivosti dopinga, v svoji strokovni praksi pa se je neposredno srečal s pogubnimi rezultati uporabe dopinga za zdravje. Njegovo načelo je, da mora tako trener kot zdravnik, vsakega športnika obravnavati kot svojega edinega otroka. Z metodami analize urina, svetuje plavalcem katere snovi, v fazi napornega treninga, jim primanjkuje in katere minerale in vitamine morajo zaužiti s hrano ali z v trgovinah dostopnimi pripravki. Poleg tega pa uporablja posebne metode masaže, lahko bi rekel alternativne, ki so po besedah plavalcev izredno učinkovite." Mestna občina Kranj je upravljavec in lastnik pokritega olimpijskega bazena. Imate večje probleme? "Ne! Moram povedati, da si bazen "delimo" z Vaterpolo klubom Triglav, plavalnimi klubi Radovljica, Kamnik in Jesenice. Z vsemi se dobro usklajujemo. Zahvala prejšnjemu vodstvu MO Kranj gre za ustreznejši tretma t.i. domicilnih klubov, to je Plavalnega in Vaterpolo kluba Triglav. Ni vse tako kot bi si želeli, ne morem pa reči, da nas trenutno stanje moti pri delu. Upam, da se bomo z novim županom in vodstvom MO Kranj uspeli dogovoriti o zmanjšanju najemnine za bazen, saj le ta predstavlja več skoraj dve tretjini vseh stroškov kluba, poleg tega pa menim, da smo tako plavalci kot vaterpolisti v neenakopravnem položaju na področju najema športnih objektov, vsekakor pa pri višini stroškov." D. Z. Žlebir ŠPORTNO PLEZANJE OBČNI ZBOR ŠPO TRŽIČ Tržič, 9. marca - Športno plezalni odsek Tržič bo danes, z začetkom ob 18. uri, v Osnovni šoli Bistrica pripravil občni zbor. Glavna točka je predstavitev uspehov tržiških športnih plezalcev na čelu z Matejem Sovo, Tomažem Valjavcem, Klemenom Bečanom, Sašo Truden, Nastjo Guzzi in drugimi, poleg tega pa bodo govorili o načrtih vsako leto množičnejšega športnega kolektiva, v katerem ima tekmovalne licence za športno plezanje že 26 plezalcev. Do konca letošnjega leta bi namreč radi usposobili bouleder steno v Sokolnici, odgovorne za šport v tržiški občini pa bi radi prepričali tudi o nujnosti izgradnje plezalne stene v novi športni dvorani v Tržiču. • V.S. PREJELI SMO V Gorenjskem glasu je bila 16. februarja objavljena peticija šolskemu ministru dr. Slavku Gabru v zvezi s programom usposabljanja za vožnjo kolesa, programom kolesarskega izpita in obrazcem kolesarske izkaznice. Prosimo vas, da objavite odgovor udelžencem seminarja prometne vzgoje v osnovni šoli, ki je bil organiziran na osnovni šoli Orehek v začetku meseca. Odgovor pa naj hkrati služi kot pojasnilo bralkam in bralcem vašega časopisa. Peticija ministru Slavku Gabru - odgovora Na Ministrstvu za šolstvo in šport se zavedamo, da so otroci med vsemi udeleženci v cestnem prometu najbolj ranljiva skupina. Zato jim Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP) upravičeno posveča posebno pozornost, od načel zakona do posebnih členov, v katerih natančneje določa naloge posameznih udeležencev v prometu, staršev, šole in drugih organov. Prav na tem področju smo v Sloveniji že v preteklih letih storili največ, saj je varnost otrok v Sloveniji primerljiva z varnostjo v drugih državah Evrope, kar žal ni možno trdili za splošno varnost na naših cestah. K temu so s svojim delom v veliki meri prispevale prav osnovne šole s svojimi mentorji prometne vzgoje, ki zavzeto in strokovno izvajajo program prometne vzgoje in druge posamezne akcije. Naloge, ki jih je zakon na podlagi 126. člena ZVCP naložil Ministrstvu za šolstvo in šport, v katerih zahteva, da šole usposobijo učence za vožnjo kolesa in jim omogočijo, da opravijo kolesarski izpit, so del nalog v prenovi šolskih programov. Ker je bil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije nosilec vsebin za prometno vzgojo kot medpredmet-nega področja kurikularne pre-• nove šolskih programov, smo se dogovori//i, da pripravi tudi program in pravilnik za izvajanje kolesarskih izpitov. Program je v zaključni fazi priprav, predvidoma pa ga bomo predstavili v začetku meseca marca. Ne glede na to pa opozarjamo, da pravne praznine na tem področju ni, saj do sprejetja novega programa veljajo vsi programi, ki so bili sprejeti ali predpisani pred sprejetjem Zakona o varnosti cestnega prometa. To velja tudi za prej omenjeni program. Ministrstvo za šolstvo in šport Sporočilo za javnost Si slovenski bolnik res ne zasluži sodobnih inovativnih zdravil? 22. januarja je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o merilih za oblikovanje cen zdravil na debelo in o načinu obveščanja o cenah zdravil na debelo, ki je začel veljati petnajsti dan po objavi. Novi pravilnik se od prejšnjega, sprejetega aprila lani, razlikuje v minimalnih popravkih, pripombe in predlogi Združnja zastopnikov in predstavnikov farmacevtske industrije pa so bili upoštevani le delno. Pravilnik še vedno izenačuje inovativna zdravila s kopijami (generiki), Tako ostaja položaj tujih farmacevtskih podjetij v Sloveniji v primerjavi z domačimi proizvajalci generičnih zdravil neenakopraven, dostop slovenskih bolnikov do inovativnih zdravil pa močno ogrožen. Združenje zastopnikov in predstavnikov farmacevtske industrije že od sprejetja Pravilnika aprila lani opozarja na negativne posledice, ki jih lahko povzroči Pravilnik, saj utegne privesti do nedostopnosti sodobnih inovativnih zdravil slovenskim bolnikom. Po novem pravilniku cene na debelo zdravil tujih farmacevtskih podjetij v Sloveniji še vedno ne smejo presegati 85 odstotkov od povprečja cen na debelo istih zdravil v Italiji, Franciji in Nemčiji. To pomeni, da hi morala tuja farmacevtska podjetja svoje tovarniške cene večine inovativnih zdravil znižati pod raven tovarniških cen v primerljivih državah, tudi do 30 odstotkov. Člani Združenja zastopnikov in predstavnikov farmacevtske industrije menimo, da država ne bi smela določati cen na določeni ravni. Pravilnik bi moral odražati dejansko pot zdravila od proizvajalca (domačega ali tujega) do uporabnika. Podajati bi moral jasna in razumna merila za izračun cene zdravila na izbranem nivoju (s strani države bi morali biti jasno opredeljeni stroški dela veledrogerij - vele-drogerijska marža ali stroški dela lekarn). Država je tudi dolžna, da določi jasen sistem povračila. Ta naj bi omogočal plačniku (ZZZS ali bolniku -davkoplačevalcu) izbiro zdravila po lastni presoji. Zmotno je mnenje, da je Urad za zdravila z novim pravilnikom upošteval zahteve Združenja in omogočil zvišanje cen zdravil tujih proizvajalcev za dodatne štiri odstotke. Pravilnik namreč zgolj predpisuje, da lahko v primeru uvoženih zdravil cena zdravila na debelo presega 85 odstotkov primerjalne cene za največ štiri odstotke, ki so namnjeni pokrivanju dela uvoznih stroškov. Pravilnik torej še vedno ne opredeljuje ostalih stroškov, ki niso odvisni od proizvajalca, kot so stroški dela veledrogerij in stroški dela lekarn. Našteti stroški so v Evropski uniji in drugod po svetu jasno določeni s strani države. Novi pravilnik prav tako še vedno izenačuje inovativne izdelke z generičnimi izdelki oz. kopijami, katerih stroški razvoja so nepirmerno nižji od vlaganj v razvoj sodobnih zdravil, zaradi katerih ljudje živimo kvalitetnejše in dlje. S tega vidika so tudi neutemeljene obtožbe o visokih dobičkih farmacevtskih podjetij, ki zgolj izkoriščajo stisko bolnikov. Upoštevati je treba, da inovativna farmacevtska podjetja vlagajo v raziskave in razvoj posameznega sodobnega zdravila približno 500 milijonov USD, trajajo večinoma do 12 let, med temi pa le eno izmed 10.000 dejansko pride na trg in povrne v celoti vložke v razvoj (primer dveh svetovnih korporacij: v letu 1997 je Glaxo Wellcome vložil 25 odstotkov prihodka nazaj v razvoj in raziskave, kar zanša 323 milijard SIT MSD pa je v letu 1998 v razvoj in raziskave vložil 320 milijard SIT od letne prodaje. Že ena sama farmacevtska hiša vloži v razvoj in raziskave več, kot je izdatek za celotno zdravstvo v Sloveniji). Osnovno poslanstvo članov Združenja je skrb za slovenskega bolnika.-S svojimi aktivnostmi želimo prispevati k odprtosti slovenskega tržišča za moderna inovativna zdravila; omogočamo sodelovanje z domačo industrijo (proizvodnjo licenčnih zdravil); z modernimi, inovativnim! zdravili omogočamo prihranek časa in stroškov zdravljenja v bolnišnicah, drugih zdravstvenih ustanovah in zdraviliščih. S svojo prisotnostjo, ne glede na državo proizvajalko inovativnega zdravila, omogočamo dostop do modernega zdravljenja bolnikom v Sloveniji. Z zavržbo moje zahteve je nastal nov pravno-politični položaj in s tem tudi nov interes. Zato predlagam, da OBČINSKI SVET ugotovi nelegitimnost in močno protiavstrijsko nestrpnost in razve/javi volitve, kot nedemokratične in zaprosi za evropsko arbitražo. Nelegitimnost: Kot najstarejši član SKD v Bishofflack.hu (po članstvu) dobil javno prepoved -"biti voljen v organe upravljanja". S tem je postal celotni UO SKD tudi mandat poslanca Demšarja - nelegitimen. Neuredno sem izvedel, bolje rečeno, bil sem obtožen, da sem izdajalec, da sem NEMŠKU-IAR... da zato. Nacikomunistično "delovanje" na Lohntrgu: Primer bo šel v zgodovino kot edinstven. Maloštevilna udeležba kaže na nezaupanje v režim, saj so na volitve prišli le listi, ki so sledili v agitatorje prekvalificiranim in po raznih partijah razpršenim udbovskim sodelavcem. Njihova parola: 3 + nič glasov za "NEM-ŠKUTA RJA ! Dol z izdajalcem! Tudi primer Loka T Vin i h > polna cenzura medijev, kaže na močno nestrpnost. Vse za DEMOKRACIJO in evropske (krščanske) vrednote! V zgodovinskem BISHOFFLACKH-u, 2. 2. 1999 Benedikt Pančur Schustar Zahvala Zahvaljujemo se reševalni ekipi Zdravstvenega doma Kranj, ki je bila dežurna 13. februarja 1999 ob 17. ur, za hitro, strokovno in požrtvovalno delo ter ohranila našega dedija pri življenju. Hvaležna družina Vukašinovič Zoisova 15 Kranj Odgovor na prispevka ZZPFl, Združenje zastopnikov in predstavnikov farmacevtske industrije Pritožba Po sklepu Upravnega sodišča U 1972/98-12 zoper sklep OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE št.: 008-3/98 12. februarja 1999 sta bila objavljena prispevka mag. Matevža Krivica (Pravica do "šimfanja"?) in dr. Ivana Kristana (Nedopustno je spreminjanje pravil za nazaj). Strinjam se z g. Krivicem, da: "zaradi najhujših procesnih napak je vsako sodbo možno razveljaviti, tudi najvišjo. Kajti nihče ni nezmotljiv. " Tudi z ostalimi trditvami bivšega ustavnega sodnika se načelno strinjam, saj so v pravnem smislu korektna in napisana s poštenim namenom. Rad pa bi osvetlil problematiko spornega referenduma in izvedbenega zakona o volilnem sistemu še iz drugačnega, ne le pravniško-etičnega, ampak tudi celostno moralnega zornega kota in tudi s političnega vidika. Dejstvo je, da je prišla pobuda za spremembo volilnega sistema s strani politično organiziranih sil slovenske pomladi. Nosilci te zamisli so pravilno ocenili, da bi bil večinski volilni sistem bolj pregleden in bolj ugoden za zmago pomladnih strank nad sodobnimi organ izacijsk imi oblikami centrov moči (in odločanja) političnega sistema partijskega enoumja. Te oblike imajo zelo različna imena in na videz celo izključujoče programe, vendar pa jih (LDS, ZLSD, DeSUS, SNS) kot uročene, kot siamske četverčke vezeta nikoli pretrgano živo tkivo partijskih navezin od centra privzgojena in določena miselnost, pa čeprav njihove partijske knjižice in udbovski dosjeji formalno res počivajo na dnu globokih predalov, prekritih z najrazličnejšo za vsak dan in vsako priložnost primerno kramo. Ker jim je zgodovinska inercija ohranila t.i. četrto vejo oblasti: elektronske medije, dnevni tisk in še kaj, silovito in učinkovito manipulirajo z velikanskim delom volilnega telesa, vzgojenega v brezpriziv-nem enoumju in poslušnega oz. nekritičnega do trobil tega enoumja, s tem pa obvladujejo tudi zakonodajno in izvršilno oblast, in tudi v sodni veji niso brez vpli- va. V takšni politični postavitvi bi bil večinski volilni sistem preglednejši, z manj kukavičjih jajc in tako tudi volitve bolj legitimne. (V splošnem sicer nisem naklonjen večinskemu vol i/nemil sistemu, ker mnogim onemogoča volitev in izvolitev izbrane politične opcije in posledično onemogoča parlamentarno udejanjanje oz. zakonodajno uresničitev opcije in posledično onemogoča parlamentarno udejanjanje oz. zakonodajno uresničitev svojih družbenih pogledov in načrtov. Večinski volilni sistem je (v normalnih razmerah) nekako brezkrven in sili k volilni abstinenci, saj ostaja za mnoge v končni odločitvi le še izbira med, v prispodobi, pokvarjeno in komaj prebavljivo hrano). Tako je 43.710 volivk in volivcev s svojimi podpisi zahtevalo referendum, na katerem naj bi se referendumsko vprašanje glasilo: Ali ste za večinski volilni sis-tenj... In volivci bi izbirali med DA in NE. Tako bi bilo prav, vendar do tega ni prišlo! Druga stran seje zbala uspeha refered-numa, zato ga je prevejano, nelegitimno in kvazilegalno spodnesla. Uspelo ji je onemogočiti izvirni referendum in oktroirati sporen izvedbeni zakon in nereferendumsko oz. kvazirefe-rendumsko izjasnjevanje o treh različicah volilnega sistema (poleg predloga 43.710 volivk in volivcev še naknadno oblikovani predlog 30 poslancev antipo-mladnih strank in naknadno oblikovani predlog večine svetnikov državnega sveta s takratnim predsednikom dr. Ivanom Kristanom na čelu), s tem pa je bila osnovna in prvotna referendumska opredelitev, z DA oz. NE odgovoriti na eno jasno zastavljeno vprašanje, za kar se je v dobri veri zbiralo in zbralo 43.7/0 podpisov volivk in volivcev, enostavno ukinjena. Poleg tega, če bi se izjasnjevali le z DA ali NE, bi bilo kvalificirano večino lahko doseči. Ko pa so v igri trije, se tudi matematična preglednost zakrije, saj se zaradi slabše jasnosti in pomanjkljive prepoznavnosti osnovnega vprašanja poveča število naključnih oz. manj premišljenih odgovorov, zlasti dela starejših ljudi, ki potem obkrožijo navadno kar prvega s seznama (zgled za to je glasovanje v domu ostarelih na Bokalcah, kjer je malo znana Svobodna stranka leta 94 dobila največ glasov, ker je pač, upam si to trditi, bila po žrebu na prvem mestu na volilnem lističu), pa tudi iz malodušja precrtanih lističev, ki se tudi štejejo po obstoječem zakonu predlagatelju v slabo, je več. Poglejmo si še rezultate, ki jih je objavila Republiška volilna komisija: št. oddanih glasovnic: 583.297 št. neveljavnih glasovnic-56.907 ali 9,76% št. veljaviuii glasovnic: 526.390 ali 90,24 % št. glasovnic, ki so bile proti vsem ponujenim oblikam: 23.974 ali 4,11 % Pod A se je glasovalo za predlog, ki ga je pripravila in izglasovala večina svetnikov državnega sveta: ZA je glasovalo 83.864 volivcev od skupaj 583.297 ali 14,38 %, PROTI je glasovalo 237.041 volivcev. Pod B se je glasovalo za predlog 43.710 volivk in volivcev: ZA je glasovalo 259.687 volivcev od skupaj 583.297 ali 44,52 %, PROTI je glasovalo 139.384 volivcev. Pod C se je glasovalo za predlog 30 poslancev DZ: ZA je glasovalo 152.784 volivcev od skupaj 583.297 ali 26,19 %, PROTI je glasovalo 207.965 volivcev. Poštena primerjava med rezultati, ob prej naštetih ugotovitvah, jasno kaže na zmagovalca, toda kaj, ko je bil Zakon o načinu glasovanja in o ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu zasnovan tako, da izglasovalci zakona drugi strani niso dali dihati. (Na tako spolzka tla se angleški lordi že ne bi podali.) Zato je ta zakon nelegitimen in ni v skladu s 3. členom Ustave. Po takšnem razmisleku je zmagovalec znan celo v teh, za referendum izrednih, prezapletenih in ne dovolj jasnih in zato nesprejemljivih razmerah, ko nastopa več opcij in je možnost za uspeh referenduma, kot instituta neposrednega izjasnjevanja oz. odločanja, vprašljiva, in volivci posledično izigrani (da o stroških izvedbe, ko je referendum že skoraj vnaprej obsojen na jalov in moralnoprotisloven izid, sploh ne govorim). Menim, da teh dejstev tudi ustavni sodniki ne smejo prezreti, Togo sklicevanje na ozke interpretacije pravne države tudi ne odseva visoke stopnje demokratičnosti. Nenazadnje, in mnogi ugledni strokovnjaki sodijo tako, je bila' Hitlerjeva Nemčija primer notranje usklajene pravne države; kaj pa so ti zakoni in njih izvajanje prinesli, pa tudi vemo. Veljalo naj bi: "Vivat iustitia, pereat mundušl" Kakorko/i že, predlog 43.710 volivk in volivcev je vsaj moralni zmagovalec. Zato je najmanj, kar je treba storiti: na podlagi zakonsko nesporne zahteve 43.710 volivk in volivcev po izvedbi referenduma je treba najprej pripraviti jasen, smotem in pošten izvedbeni zakon, ki bo skladen z duhom pridobitev evropske civilizacije in z duhom naše Ustave, nato pa ponoviti referendum in ga izvesti v prvotni, od 43.710 volivk in volivcev predlagani in v dobri veri pričakovani obliki: "Ste za večinski voli/ni sistem... " In z jasno ter enkratno izbiro med DA oz. NE. Predhodno pa morajo vsa sredstva javnega obveščanja natančno, korektno in v celoti slediti vsem zagovornikom in nasprotnikom ponujene spremembe. Če referendum ne uspe, naj se v enakih pogojih (če je interes in izpolnjen zakonski pogoj) poskusi nova opcija ali pa najde med političnimi strankami (ob artikuliranju stroke in civilne družbe) poš- ■ ten dogovor. Prof. Peter Zidar, fizik in antropolog Kaj bo v prihodnje s turizmom na Jelovici? Oglašam se vam, ker me jezi kar nekaj stvari, ki se nanašajo na razvoj turizma na območju Jelovice. Nihče se ne zanima od pristojnih, ki se ukvarjajo s pospešitvijo turizma v odročnih krajih, da bi kdo sploh vprašal za Jelovico ali pomagal kaj storiti in se vprašal, kako se tu gori sploh da preživeti s to dejavnostjo, vsi hočejo samo denar, pa naj bo občina ali pa najemodajalec ZB. Pred kratkim ste v Gorenjskem glasu pisali, da se zbira denar za gozdne ceste, pa me zanima, čigava je cesta od Zg. Lipnice do Vodiške planine in kdo je to cesto dolžan vzdrževati. Vikendaši in najemniki koč smo že večkrat kupili pesek in sami popravljali cesto. Seveda pa za tako obremenjeno cesto to ni dovolj, saj po njej vozijo les vsi privatniki in tudi GG kamioni. Druga stvar so planinske oznake in smerokazi. Ko sem pred petimi leti prevzela kočo na Vodiški planini, sem postavila kar nekaj smerokazov, ne morem pa delati planinskih znakov, saj to ni v moji pristojnosti, če pregledamo drugje po hribih, so table, na katerih je točno označeno, kam se pride in čas, ki ga porabimo za hojo, na Jelovici pa ni niti ene take table, da bi se izletniki vedeli orientirati. Sprašujem Planinsko zvezo v Radovljici, kaj misli s tem, ali bo kaj napredka v tej smeri. To velja za celo Jelovico. Čudi me, da Jelovice ni niti v enem vodniku, katalogu ali prospektu, še na zemljevidu, je slabo označena, vsi reklamirajo samo Pokljuko. Na POP TV sem poslušala gospoda predsednika turistične zveze za Gorenjsko, pa tudi ti ljudje, ki delajo in imajo pristojnosti za turizem, omenjajo samo tiste kraje, ki so že znani, Tretja stvar pa je pohod v Dražgoše, pa me zanima, kdo je organizator te prireditve Čudi me, da ni organiziran pohod tudi iz Krope, kot je bilo to pred leti. Tudi Dražgoše so zelo slabo označene, saj ni nobenih znakov in tabel nikjer. Mogoče bi bili novi župani kaj pripravljeni pomagati k izboljšanju turizma na neobljudeni Jelovici. Za primerjavo naj povem, daje *bilo lani med počitnicami na nedeljo na Pokljuki 3000 ljudi, na Vodiški planini pa je bilo 15 ljudi, mislim, da je s tem vse povedano. Večji nadzor bi morali imeti nad gobarji in izletniki, ki prirejajo razne piknike po jasah, ne morete verjeti, koliko odpadkov odvržejo ali celo pripeljejo ti doline, tudi štedilnike in WC školjke in vse, kar jim je odveč, mečejo po gozdu, ne moreni razumeti, kakšen odnos imajo ti ljudje do narave. Sprašujem se, kje so pristojne službe in čuvaji gozdov, da bi to malo preprečili. Naj bo dovolj za danes. Še veliko bi lahko povedala, upam. da si bo kdo od odgovornih za čisto in lepo urejeno naravo prišel ogledat Jelovico in videl, da je vse to, kar pišem, res. Lepo vas pozdravljam! Magda Pivk, najemnica doma na Vodiški planini Podpredsedniku uprave RTC Krvavec Jastu Marconu, dipl. ij"- Spoštovani! 26. februarja zvečer popoldne sem hodeč mimo smetnjaka pred kinom Storžič (s slučajnim pogledom vanj) opazil nenavadno vsebino, še povsem lepo pisemsko ovojnico format A4 z VAŠO štampiljko RTC Krvavec na zunanji strani ter naslovljeno na gospoda Franca -Kselmana Gorenjski sejem, Stara cesta 25, Kranj. Nalepljeni sta bili dve znamki vsaka po 100 sit, vendar BREZ poštne štampiljke, kuverta Je bila na spodnji strani strgana in prazna, na dnu smetnjaka pod njo pa naslednja vsebina: Vas dopis št. 31 datiran 25. 2. 19°9 naslovljen na gospoda Kselmana (čistilna naprava Gospinci) ter 15 a 4 in ena a/ format priloge Hidroinže-niringa, poslane 10. 2. 1999 gospodu Markonu. OČITNO je kurir, ki se je t» namenil pismo, ker je prevelik0 za običajni poštni nabiralnik, s premajhno režo (kot je naprimer na razpolago na Pokojninskem zavodu), v nameri, da ga vrže v dovolj veliko režo nabiralnika pred Globusom, nekaj metrov pred tem premislil, odprl kuverto, ugotovil, da v njej ni nič vrednega in jo - vrgel v smetišče. Prepuščam gospodu MarkonU, da sam ugotovi, KDO tak° nemarno ravna z njegovo p0$& v kopiji pa s tem obveščam tudi g. Kselmana na Gorenjskem sejmu, "kaj se dogaja ". Ker sem ljubitelj Krvavca in je tudi meni pri srcu, da se problem Gospinca UREDI!, zaenkrat original vsebino kuverte obdržim na varnem, "da ne bi šla po zgoraj opisani poti že v drugo"!!, če Pa Vašega odgovora ne dobim * kratkem, predam vse skupaj Gorenjskemu glasu morda Pa tudi na policijo. Pozdrav Boris Ogrizek, Koroška \*\ Kra"J Verjemite ali ne... M w RADIO OGNJIŠČE planil1'1 Krvavec Tinjan Kurn Ajdov*"1,1 104,? ^ Torek, 9. marca 199 HALO, GLASOV KAŽIPOT 25 • STRAN GORENJSKI GLAS HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. Po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si GLASOV KAŽIPOT < l2> KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si VOZNIŠKI IZPIT lomnim TEČAJI CPP - OD MOPEDA DO AVTOBUSA: B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 15. marca, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 15. marca ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 15.marca ob 18.00 B&B AMD ŠKOFJA LOKA, tel. 657-000, 17. marca ob 16.00 BOH. BISTRICA - v gas. domu, tel. 721-419, 18. marca ob 17.00 ROZMAN BUS Lidl - Bernardi 1 4. Trst 9.3., Palmanova - tovarna čokolade 17.3.,Lenti 13.3. odhod z Bleda, Madžarske toplice od 15.4. do 18.4., Međugorje 24. - 26.3.,Planica 21.03 Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 ^^^^^^^^^^^^^ METEOR Cerklje - 13. 3. Lenti Remic, tel: 422-781 - 18. 3. Italija Cilka, tel: 411-510 - 25. 3. Češka NOVO-NOVO VllJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb Nakupi: Lenti - vsak četrtek in sobota v mesecu Muenchen - vsak ponedeljek in sreda v mesecu Palmanova, Portogruaro - vsak petek v mesecu Naročila sprejemamo vsak dan od 8. - 22. ure po telefonu 451-542 ali GSM 041/670-673 BORZA ZNANJA \ Knjižnica Otona Župančiča, ; enota Delavska knjižnica, i Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana tel: 1061) 13-22-178 {e-mail: borza.znanja@spika unistar-si Ponudbe s področja gostinstva: Člani ljubljanske Borze znanja vam nudijo: - znanja indijske kuhinje - informacije o SŠ za gostinstvo in turizem, pomoč pri organizaciji prireditev (kako prirejati večerje, kosila in rojstne dneve) - pomoč in svetovanje dietne prehrane - recepte za pripravo gobjih jedi - znanje kitajske kuhinj - znanje kuhanja in aranžiranja pogrinjkov-pomoč v kmečkem turizmu - znanje peke različnih kruhov in peciva - znanje peke tort - znanje priprave idrijskih žlikrofov Bistveno je, da obiščete Delavsko knjižnico na Tivolski c. 30 v Ljubljani, kjer je doma Borza znanja Seveda nas lahko pokličete tudi na telefonsko številko (061) 13 22 178, kjer vas pričakujemo vsak delavnik med 8. in 15. uro, v sredo pa do 17. ure. In še malenkost naše posredovanje je brezplačno. AVTOBUSNI PREVOZI DRI NOVEC Po ugodnih nakupih: Trst 18.3., Lenti 18.3. Tel.: 731-050, 041/744-160 HOKO - kombi prevozi Tel: 563-876, 557-757 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 'Z^itUttMKtMKtKUBtEnK^'' Šiviljstvo in trgovina CVETKA Kranj, St. Žagarja 16 Tel: 225-162 Od 5. 3. dalje vas vabimo na veliko predvelikonočno znižanje vseh izdelkov: iz lastne proizvodnje, - 30 %. Ž. komplet (bluza + hlače) samo 8.260 SIT. VABLJENI! Del. čas: od pon. do petka 8. - 19 ure, sobota 8. - 13. ure. Kulturni dom Mengeš - petek, 12. marca, ob 20. uri monokomedija Čistilka Tilka v izvedbi Mojce Partljič, avtor | Tone Partljič: - torek, 23. marca, ob 20. ari Večer z Iztokom Mlakarjem: - petek, 26. marca, ob 20. uri komedija Dan norosti ŠPORTNA DVORANA BLED MGODNl vikend programi JADRALNO PADALSTVO-SREČANJE Rekreacijsko drsanje: sobota od 16.00 - 17.30 ure nedelja od 9. 6.00 - 17.30 ure CENIK: otroci do 10 let 300 sit, odrasli 500 sit, izposoja drsalk 400 sit. Vse ostale informacije po tel.: 064 741 612 V zdravilišču RADENCI Vam v hotelih Miral in Radin dajemo VIKEND programe v sobah s francoskim ležiščem po IZJEMNO UGODNI CENI. Inforamcije in rezervacije: ZDRAVILIŠČE RADENCI, tel.: 069/65-331, 66-594, faks: 069/66 604. SPOMLADANSKI EDEL-ov DAN 13. 3. 1999 ali 14. 3. 1999 ob 10. uri v Seničnem na pristajalnem prostoru jadralnih padalcev. Letelo se bo iz Gozda in iz Kriške gore.Začetek jadralno-padalske sezone 1999/2000. Predstavitve raznih modelov padal firme EDEL. Za pijačo in jedačo bo poskrbela gostilna pri Bajdu v Seničnem. GOSTILNA RESTAVRACIJA GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje^ PROGRAM GLAZBENIH PRIREDITEV 12.3.1999- narodno zabavni večer z ansamblom GAŠPERJI ob 19. uri 19.3.1999 - koncert z ansamblom FRANCA MIHELIČA ob 19. uri SPONZOR VEČERA PIVOVARNA LAŠKO! INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL.: 064/733-402 MG L Mestno Gledališče Ljubljansko Tel.: 061/214 167 Torek, 9. 3., ob 15.30: ZAVRATNE IGRE, Abonma TOREK POPOLDANSKI ob 19.30: ZAVRATNE IGRE, Abonma RED U Sreda, 10. 3., ob 19.30: ZAVRATNE IGRE, Abonma SREDA Četrtek, 11 3, ob 19.30: ANTONIJ IN KLEOPATRA, Abonma MLADINSKI 2 Petek, 12. 3., ob 19.30: ZAVRATNE IGRE, Abonam RED V Sobota, 13. 3., ob 19.30: ZAVRATNE IGRE, Abonma SOBOTA MALA SCENA: Petek, 12. 3.. ob 21.00: MURLIN MURLO, IZVEN IN KONTO Iz Rusije, z ljubeznijo, samo za Vas! Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21.com. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 19.30 in uro prod predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. "S klavni trg 6,4000 Kranj B,agajna je odprta °b delavnikih od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter en° uro pred predstavo, tel.: 064/222-681 29. TEDEN SLOVENSKE DRAME danes, torek, 9. 3., ob 19.30 uri za IZVEN in konto T. Partljič: NEKOČ IN DANES premiera (spremljevalni program) jutri, sreda, 10. 3., ob 18.00 uri za IZVEN in konto A. Lintgren - A. Rozman - Roza: PIKA (SMG Ljubljana) (popestritveni program) pojutrišnjem, četrtek, 11. 3., ob 19.30 uri za IZVEN in konto P. Božič: VOJAKA JOŠTA NI bOoo DEM). K3 KERN d.o.o., «221-^^222-566 in fax 221-785 504i Prodamo TRŽIČ - Ravne; 2 ss, 65 m2, 2*. nadstr., z vsemi priključki, za 7.9mio 2ir (81 000 DEM). K3 KERN d.o.o., «221-353 222-566 infax 221-785 5042 ^ajamem garsonjero ali sobo, soupora-a kopalnice, kuhinje v Kranju in okoli-!1*688-120 5091 Mlada stan POSESTI TRBOJE- prodamo montažno hišo tip Jelka, dimenzije 11,6 x 9,1 m, na 612 m2 zemljišča, staro 10 let, mansarda je še neizdelana, hiša je vseljiva po dogovoru, cena 24,4 mio SIT (250.000DEM). AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 STRAŽIŠČE - prodamo montažno visokopritlično hišo tip Jelka, staro 19 let, na 700 m2 lepo urejenega zemljišča, hiša je lahko takoj vseljiva, cena 37.3 mio SIT (385.000DEM)v ceno je všteta vsa oprema. AGENT - Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 VARSTVO Iščemo varstvo za 2 otroka (16 mes. in 2,5 let). «226-750 5127 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi REZERVNI DELI, ODKUP AVTOMOBILOV. «665-050 3008 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi REZERVNI DELI, ODKUP avtomobilov. «66-50-50 4867 Prodam zadnji ODBIJAČ plastični za os. avto Peugeot 309. Cvetko, Sp. Duplje 95 4873 Poceni prodam več zimsko letnih avto-plaščev. «549-109 4912 Prodam SKLOPKO za UNO TREND, nova, cena 10 000 SIT. «681-510 4946 VOZILO KUPIM Kupim VW POLO od letnika 95 dalje. «241-678 4904 Kupim dobro ohranjenega JUGO 55, I. 90,91. «451-662 4926 ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE.»241-168, 041/730-939 5077 VOZILA mamica in 2 deklici najamemo ^anje- nujno.«623-102 siu dob31116™ manjše stanovanje za daljšo 2Dh° V š°r|iievem naselju ali okolica doma. «332-061, 324-704 5119 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz R G L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO! ADRIA AVTO, Škofja Loka(bivša vojašnica) «634-148 in 0609/632-577 4 ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KREDITI RABLJENIH VOZIL. S 242-600,242-300, 041/668-283 MARK MOBIL, d.o.o. 6 IUlTSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena 2.716.000 SIT(28.000 DEM). Možna menjava staro za novo. «061/716-221ŠUBEU DOMŽALE - AKCIJA! 905 MITSUBISHI LANCER 1.5 GI_X, 1.90,prvi lastnik, redno servisiran, registriran do2/2000, kov. modre baarve, garažiran, lepo ohranjen, prodam.«061/716-221 2430 CORDOBA 1.8 GLX, .94/95, bela, reg. 1/2000, 1. last., SV, CZ, ES, ALU,ohranjena, 1.219.000 SIT ali 12.500 DEM. AVTO LESCE 719-118 2434 Rodio Trikov 96 GORENJSKA 89.8 Je/enice, 101.5 Bohinj 101.1 Kranjsko Gora Prodam Z 101 I. 82, neregistrirana, v manjši okvari za 20.000SIT.S561-291 4911 R 4 GTL, 1.91, prevoženih 77.000 km, ohranjen, registriran do 2/2000.«681- 65 8 4919 Ugodno prodam R 4 GTL, 88/6 prvi lastnik, 86000 km, rdeče barve.«714- 72 2 4922 FORD FIESTO, I. 83, ugodno prodam. Pš.polica 27, 421-129 . 4924 Prodam FAVORIT 135, 1.91, dobro ohranjeno, ugodno. «647-056 4925 Prodam JUGO 45, po zelo ugodni ceni. «695-086 4930 Prodam VW TRANSPORTER, letnik 1993. «736-113 4935 Ugodno prodam R 4 GTL, I. 91, kovinsko modra, 75000 km, nekarambolira-na, drugilastnik. «455-110 4936 Prodam MEGAN 1.6 RT, letnik 1996/2, vsa oprema. «806-511 4938 SEAT CORDOBA 1.9 SDI, veliko dodatne opreme, cena po dogovoru, 1. last-nik.«041/695-003 4941 Prodam NISSAN MICRA 1.0 letnik 93, 73 000 km, prvi lastnik, dobro ohranjena. «740-168 4945 Prodam JUGO 45, 1.89. «332-862 4949 ŠKODO 136 L, letnik 91, druga lastnica, garažirana, prodam.«041 /689-117 4950 UNO 1.0 IE, I. 94, črn, 5 v, 1. last, reg 6/99, 663.000 SIT ali 6800 DEM. AVTOLESCE 719-118 4505 SVVIFT GL, 1.90, rdeč, 3 v, katalizator, AR, 477.000 SIT ali 4900 DEM. AVTOLESCE 719-118 4507 GAVALA.d.o.o. GOLF gotovinski odkup, prodaja in prepis rabljenih vozil termenjava staro za staro. «041/673-726, 0609/331-542, non-stop 4518 Prodam VW POLO 1.4, 60 KM, 1.95, CZ, DZ, 5 v, zelene barve, prvi lastnik,servisna knjižica. «212-948, po 15. Uri 4571 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, I. 93. «725-672 4578 Prodam HYUNDAI LANTRA I. 94, bele barve, lepo ohranjen.«863-725, zvečer . . 4652 HYUNDAI H 100 2.5 D, I. 94, bel, furgon, 1. lastnik, nov. 1.150 kg, 858.000 SITali 8800 DEM. AVTO LESCE 719- 118 4731 SEAD CORDOBA 1.9 SDI, I, 97, reg. do 2/2000. Avto ima vso opremo, razen klime. «733-585 4859 Prodam ESCORTza 1.199.000 SIT, kot nov, karavan in JUGO za 149.000 SIT.«725-307 po 15. uri 4876 ZASTAVA POLY 55, I. 89, ugodno prodam ali menjam. «738-028 4377 Prodam Z 101, I. 87/dec. «460-085 4878 Prodam GOLF JXB, I. 8/88, prevoženih 104.000 km, lepo ohranjen, cena 530.000SIT «871-313_4379 Prodam R 4, letnik 90. «718-02 7 4881 Prodam JUGO 55, letnik 1989. 549 Prodam GOLF JGLD, 1.84, GOLF BENZ, I. 82. «714-311 4882 Prodam OPEL VECTRA I. 96 1.8 16 V, vsa oprema. «561-424,041/751-257 4884 CLIO 1.4 RT, I, 3/94. bele barve, 5 vrat, prvi lastnik, lepo ohranjen, 920.000SIT. «061/125-61-00 4886 BMVV 735 i, I. 89, LADA SAMARA 1300 1.93, LADA SAMARA I. 87, prodamo. AVTOGARANT634-23 1 4890 JUGO 45 KORAL I. 90. ZASTAVA 101 GTL, 1.87, FORD ESCORT 1.3 1.81, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4891 R 4 GTL I. 88, R 4 GTL I. 91, R 4 GTL 1.90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 4892 GOLF GTI 1.78, VW HROŠČ 1300 I. 69, FIATTIPO 1.4 Media, kadett 1.4 S, I. 90,prodamo. AVTOGARANT 634-231 4893 R 5 FIVE I. 95, R 5 CAMPUS, I. 92, JUGO 55 koral, I. 89, JUGO 55 KORAL 1.91,prodamo. AVTOGARANT 634-231 4894 KIA PRIDE 1.3 BASE I. 98, ZASTAVA JUGO FLORIDA I. 89, prodamo. AVTO-GARANT634-23 1 4895 VVARTBURG 1.3 1.90, ALFA ROMEO 33 1.3 IE I. 94, GOLF JXD 1.90, proda-mo.AVTOGARANT 634-231 isge OPEL VECTRA 1.6 IGL, I. 92, HYUN-DAI PONY 1.3 LS 1.90, prodamo. AVTO-GARANT634-231 4897 SUZUKI SVVIFT GTI 1.3 1.90, SUZUKI SVVIFT 1.6 GLX 1.95, prodamo. AVTO-GARANT634-231 4898 HONDA CIVIC GL 1.4 1.91, avtomatik OPEL CORSA 1.2 S 1.87, prodamo. AVTOGARANT634-23 1 4899 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1990. «323-095 4906 f561- 4951 Prodam GOLF 1.3 GL, I. 82, bel, reg. do 5/99, ugodno. «041/738-529 4953 Prodamo TOVORNO VOZILO KOMBI R TRAFIC, I. 94, nosilnost 1200 kg, reg. do koncaleta 99, cena po dogovoru. «831-183 4956 Prodam HYUNDAI S COUPE GT I. 94, prvi lastnik, cena po dogovoru.«041/506-185 4959 LADA SAMARA 1.3 95/9, prevoženih 49000 km, ugodno prodam.«891-084 4961 Prodam KIA SPORTAGE, letnik de. 95, prevoženih 52000 km.«647-7 8 5 4968 Prodam R 4 GTL, I. 91, cena po dogovoru. «723-552 4969 NOVO! MITSUBISHI SPACE STAR 1.3 GLI, 2x zračna blazina, servo volan, elek.stekla, centralno zaklepanje, multi displev (trenutna poraba goriva, zunanja-temperatura, ura...) že za 2.241.000 SIT (22.990DEM). Možna menjava staro zanovo. «061/716-221 ŠUBEU DOMŽALE 4973 Ugodno prodam VVARTBURG 1.3, I. 89, registriran do 1/2000. «712-587 SUZUKI SAMURAI, I. 90, prodam menjam za cenejši avto (R4, Jugo!.«041/680-062 4989 Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,7^Radio GEOSS«^ M 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 HYUNDAI JESENICE NOVA RABUENA VOZILA »8&M30 PRODAMO 1. OPEL KADETT 1.3 S L86. TEMNO MODRE BARVE. ORIGINALNO STREŠNO OKNO, SPO-JLER. ŠPORTNI SEDEŽI, REGISTRIRAN DO 4/99 2. VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 GT, L88, BELE BARVE, ORIGINALNO ELEKTRIČNO STREŠNO OKNO, KATALIZATOR, REGISTRIRAN DO 8/99 3. ZASTAVA 128 CL 1100. L87. BELE BARVE. REGISTRIRAN DO 5/99 4. PORSCHE 924 (IZVEDBA 944) L85, SVETLO ZELENE BARVE ATRAKTIVNEGA VIDEZA. KAROSERIJA POPOLNOMA PRENOVLJENA L97-KOT NOV, VREDEN OGLEDA, REGISTRIRAN DO 7/99 5. SUBARU REX SDX, L88. RDEČE BARVE, REGISTRIRAN DO 10/99 6. OPEL OMEGA 2.41 KARAVAN. L91, MODRA, METALNA BARVA, ABS. STREŠNO OKNO, EL. NAST. ZUNANJA OGLEDALA, SERVO VOLAN, REGISTRIRAN DO 8/99 7. OPEL OMEGA 2.01 KARAVAN, L88. BELE BARVE. REGISTRIRAN DO 8/99 10. HYUNDAI PONY 1.3 LS LIMUZINA, L90, VIŠNJEVO RDEČA KOVINSKA BARVA, REGISTRIRAN do 6/99 11. LADA SAMARA 1300. L87, BELE BARVE, TROJE VRAT, LEPO OHRANJEN IN REDNO VZDRŽEVAN, REGISTRIRAN DO 10/99 12. KOMBI FURGON MAZDA E 2200 2WD, BELE BARVE, LEPO OHRANJEN IN REDNO VZDRŽEVAN 13. GOLF JXB, L88, SIVOZEJ-ENA KOVINSKA BARVA, TROJE VRAT, LEPO OHRANJEN ZA VSA RABLJENA VOZILA MOŽEN KREDIT, MOŽNA JE TUDI MENJAVA ZA VAŠE RABLJENO VOZILO Z VAŠIM DOPLAČILOM. JUGO 45, 1.86/11, JUGO 45 I. 87/5, JUGO 55 I.90, reg. do 1/2000.»634-889 - R 5 1.90, met. barva, 70.000 km, reg. 7/99, ugodno. «634-889 5109 LADA SAMARA 1.87, LADA RIVA 89/11, reg. 11/89, 50.000 km, ugodno.«634-889 5110 OPEL KADETT 1.3, 1.89, reg. do 7/99, rdeč, lepo ohranjen.«634-889 srn R 5 CAMPUS, 1.92, reg. 12/99, kovinske barve 3 v. «041/677-553 5118 ASTRA 1.6 IGL, 1.92, reg. do 12/99. «741-631 popoldan 5126 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, letnik 1999, ugodna cena že od 1.393.000 SIT(14.280DEM), možna menjava staro za novo, ugoden kredit. «061/716-221 Šubelj Domžale 25165 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov model, I. 99, dvojna zračna blazina, servo volan,centralno zaklepanje, elek. paket, avtoradio, ugodna cena, 2.115.800 SIT(21.689 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit.S061/716-221 Šubelj Domžale 25166 GOLF III 1.8 EVROPA, 1.95, met rdeč, 1. last., 5 vrat, SV, CZ, el. s. streha.AIR BAG, kot nov, 1.629.000 SIT ali 16700 DEM. AVTO LESCE 719-118 5052 CORDOBA 1.4 SE, I. 96/97, zelena, reg. 2/2000, 1. last, servisna, 1.394.000 SITali 14300 DEM. AVTO LESCE, 719-118 5053 TVVINGO, 1.94, vijola, ALU platišča, 104.000 km, ohranjen 858.000 SIT ali 8800DEM. AVTO LESCE 719-118 5054 FELICIA COMBI LXI, I. 96, bela, reg. 2/2000, 49.000 km, ohranjena, 955.000 SITali 9800 DEM. AVTO LESCE 719-118_ soss Prodam JUGO 45, I. 89. «715-839 5056 ---■- Prodam FIAT 126 P, I. 87, prevoženo 68000 km, reg. do junija, 60.000 SIT.«685-113_505/ Prodam LADO NIVO 1600, I. 87, reg. do konca leta, nova barva, zaščitenopod-vozje, daljinsko cen. zaklepanje. «710-129, po 20. uri 5058 UNO 1.0 IE 1.95, ugodno prodamo. «247-210 5059 GOLF 1.6, I. 94, prodamo. Možna menjava. «247-210 soeo PASSAT 1.9 TDI, karavan, 1.95, prodamo. Možna menjava.«247-210 5061 AUDI 80 2.0, 1.94, zelo ugodno prodam. Cena 1.530.000 SIT. Možna Verjemite ali ne... w RADIO OGNJIŠČE Planin.! Krvavet Tinjati Kum Ajdovščina |04.f <9t2 105.9 91,2 Prodam osebni avto R 4 GTU, I. 85. «714-905_ _ 4990 Prodam R 4 GTL, 1.87, nereg. po dogovoru. «330-721 5002 Ugodno prodam bel AX,I 91. S471-383bois Prodam Z 101, 99000 km, I. 87/10. «632-610 5035 Prodam GOLF JXB, letnik 10/89, reg. do 11/99, metalik siv, 90 000 km «461-888 5044 Prodam JUGO KORAL 55, 1.90, 230 000 SIT in LADO SAMARO 1500, 1.93, 350 000 SIT.«620-046_ 504S Ugodno prodamo R 21 1.4 TL, 4 v, 1.91, LAGUNA RT 1.8 I 94, KANGOO RN EXPRESS1.9 D testno vozilo, VW JETTA 1.6 I. 87, ŠKODA PICK UP I. 93, SUBARU LEGACY2.0 L. 93. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po tel. 428-0011 ali 428-0012, RENAULT Preša Cerklje5049 Prodamo RENAULT CLIO 1.2 FIDJI, 5 v, I. 97, SUZUKI SVVIFT 1.3 GX, 5 v, I. 95,SUBARU JUSTY, 4 WD, I. 96, ŠKODA FAVORIT, 1.93, FIAT CORMA 2.0 CHT SX, 5 v. Ugodno prodamo ali menjamo, možen nakup na kredit, popusti na gotovino. VSE TOIN ŠE VEČ DOBITE V AVTOHIŠI LUŠI-NA, ŠKOFJA LOKA, 652-200 5050 HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, 1.99, model 99, servo volan, 2x AB, klima, radio,električna oprema, centralno zaklepanje, cena ugodno! Ugodno prodamo alimenjamo, možen nakup na kredit, popusti na gotovino. VSE TO IN ŠE VEČ DOBITE VAVTOHIŠI LUŠINA Škofja Loka, «652-200 5051 menjava.«247-210 5062 XANTIA 1.8 i, 1.94, ugodno prodamo. «247-210 5063 GOLF JXD, 1.89, zelo ugodno prodamo. «247-210 5064 Prodam LADO SAMARO, \.i 8. «549- 002, popoldan 5070 Prodam OPEL ASTRA 1.8 i karavan, I. november 1992. «241-022 5072 Prodam GOLF DIESEL, I. 88, bele barve, 150.000 km. «731-638 5073 VEDEŽEVANJE 090-43-47 KATARINA-VOJKO HYUNDAI COUPE, NOV, letnik 1999, zračni blazini, servo volan, centralnoza-klepanje, el. paket, strešno okno, avtoradio, ugodna cena že za 2.439.500SIT (24.998 DEM). MOžna menjava staro za novo, ugoden kredit.«061 /716-221 Šubelj Domžale 25137 HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDI, nov, letnik 1999, servo volan, delna zaporadiferenci-jala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena 3.289.000 SIT (33.716DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kre-dit.«061/716-221 Šubelj Domžale 25168 ENKRATNO KNJIGO "UGANKA TITO-KDO STE PRAVZAPRAV- BIL BROZ" osebnega zdravnika prof. dr. Mutunoviča lahko naročite na tel.: 064/725-126, 061/342-068, 041/695-875. Br. ploščad 18, Ljubljana ZAPOSLITVE Ugodno prodam AX TRE 1.1 i, I. 93, registriran do 26.10.99.«241-168, 041 /730-939 5076 Prodam GOLF III GL 1.8, I. 92, cena 1.250.000 SIT.«064/725-224 5078 Prodam 126 P, ohranjen, zimske gume. «620-977 5087 R 4, I. 88, 80.000 SIT, ŠKODA FAVORIT I.90, 200.000 SIT.«451-669 5093 Prodam UNO 45 D, 1.86, ugodno. «646-310 5095 Prodam CITROEN BX 1.6 TR I. 89, karavan ali menjam za manjše vozilo ali-traktor. «736-256 5100 OPEL VECTRA 1.8 I, L.93, abs, servo, str. okno, odlično ohranjen.«634-889 5101 _' J '* GOLF CL 1.6, I. 91, 5 prestav, servisna knjiga, metalno rdeče barve, nikolipo-škodovan. «634-889 5102 GOLF JXB 1.3, I. 86, dobro ohranjen, nikoli karamboliran, reg 2000, ugodno. «634-889 5103 AUDI 100 2.3 E, I. 91/92, prva barva, odlično ohranjen, 150000 km, zelo ugodno. «634-889 0104 VW VENTO 1.8 CL, I. 93, odlično ohranjen, reg. 2000,možnost menjave. «634-889 5105 FIAT PANDA 4x4 I. 92, R 4 1.87, zelo ugodno. «634-889 5107 Ali vas zanima 150.000 SIT? Zaradi širitve poslovanja, redno zaposlimo 5SODE-LAVCEV za področje Gorenjske. Inf. za osebni razgovor na« 315-380 od 9- 13.ure, od ponedeljka do četrtka 2820 Iščemo nove SODELAVCE za terensko prodajo medicinskih pripomočkov. »545-446, 041/651-737, 041/721-651 3338 Če želite redno zaposlitev in vas terensko delo ne moti, se javite.«557-995, informacije v sredo; 3432 Za direktno prodajo MEDICINSKIH PROIZVODOV iz Japonske vabimo k sodelovanjuKOMUNIKATlVNE OSEBE ali VODJE SKUPIN iz Gorenjske. Inf. na«563-415 od 18-21. ure 3890 -___ Otroški klub CI-CI KLUB vabi medse nove SODELAVCE. «3 1 5-43 1 4387 V kolikor potrebujete redno zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo,pokličite. «315-431 4413 POKLICNI VOZNIK C in E kat. dobi zaposlitev za vožnje v mednarodnem prometu.«525-360 4449 Zaposlimo KV ali PKV PLESKARJA. »041/631-089 4590 Redno ali pogodbeno zaposlim dekle za delo v strežbi.»041/665-741 4666 Takoj zaposlimo mlado dekle za delo v pizzeriji. »555-111 4773 Iščemo dekle za strežbo v lokalu v okolici Kranja. »403-209,od 18. ure dalje 4867 Zaposlimo STROJNEGA TEHNIKA z aktivnim znanjem nemškega jezika, obl-vadovanjemdela nn računalniku ter vozniškim izpitom B kategorije. INTER-CET.d.o.o.,241-506 . 4eeo Honorarno zaposlim delavca v popoldanskem času. »451-940, po19. uri K-HAUS d.o.o. Zaposlimo ekonomskega tehnika /. delovnimi izkušnjami, ki pozna pošlo vanje podjetja, / aktivnim znanjem ang. ali iti. jezika. Dober OD. Tel.: 061/1337 341 ali GSM 041/619-084 PROGRAM VSAK DAN OD 19.00 DO 23 00 OB NEDELJAH OD 9 00 DO 23 00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE ! Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj.... UGODNE CENE OBJAVE ! GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikolo Tesle 2. p.p.181 4001 Kranj E poŠta tele-tv kr siol net Internet: http:/A/vww tele-tv. »I Telefon: 064/331-155 Telefax. 064/327-313 Kontaktni tel -TV STUDIO. 064/331-156 UREDNIŠTVO. 064/331-159 FAX-POROČILA DESK 064/331-231 GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI, ZAHVALE Torek, 9. marca 1999 ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama, prababica, teta in tašča IVANA ŠAVS roj. Traven, iz Srednje vasi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi pogrebniku Navček in g. Cirilu Isteniču za pogrebni obred in Kranjskemu kvintetu. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Srednja vas, 5. marca 1999 ZAHVALA Nisi umrl, le nehal si živeti, umre le tisti, ki ga ni več v naših srcih in mislih. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, pradeda, tasta, brata in strica FRANCA GALIČIČA - TARASA se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste nam stali ob strani, z nami delili bolečino in nam blažili najtežje trenutke. Zahvaljujemo se za poklonjeno cvetje in sveče, vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje ter ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala družini Biček in Lapanja ter Darji in Acu Makše-tu za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se Območnemu in krajevnemu združenju ZB Škofja Loka, govornici Polonci za ganljive poslovilne besede, vsem praporščakom, pevcem za zapete žalostinke in godbeniku Tonetu za zaigrano Tišino. Zahvala tudi dr. Andreju Šubicu iz ZD Škofja Loka za večletno zdravljenje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Škofja Loka, marec 1999 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga žena in mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča TEREZIJA ZELNIK roj. Jane Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Teranovi, gospodu župniku Janezu Kokalju za opravljen obred, sv. mašo, pevcem Klasja in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Predoslje, Kokrica, 3. marca 1999 ZAHVALA V 66. letu nas je zapustil mož, ata, stari ata, brat in stric DOMINIK CANKAR Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom za pomoč, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, darovali za maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred. Zahvala tudi osebju Kliničnega centra za vso zdravstveno oskrbo ter pogrebnemu zavodu Akris. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zminec, Praprotno OSMRTNICA I V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 76. letu starosti zapustil naš oče, brat, stric in bratranec JANKO PREZELJ - Stane polkovnik - borec NOV, komandant Kokrškega odreda S Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 11. marca 1999, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: sin Iztok, sestri Francka in Marija ter ostalo sorodstvo VIRTUOZ na frajtonarici išče kitarsita in bas kitarista-bariton, po možnosti spev-skim talentom. 8682-305 4868 Trgovsko podjetje zaposli redno ali pogodbeno več zastopnikov za delo naterenu. Imamo kvaliteten program, delo je stimulativno, zaželjen je lasten-prevoz. 8557-033 4869 Iščem pomoč, likanje dve uri tedensko v Žirovnici. 8041/710-706 4875 NOVO DELO V SLOVENIJI! GSM 041/697-469, oz. 451-836 4889 Iščem honorarno delo akviziterstvo, prodaja - ne. 8226-063 .4B05 ŠIVILJI nudimo honorarno delo v naši delavnici. 8311-907 iwn Vsi resni interesenti, ki imate nekaj ur dnevno za kuvertiranje nadomu,pokličite 8041/750-925 4916 Nemško, angleško in francosko govoreči tujec išče zaposlitev v predstavništvu.8451-502 4927 Iščemo pet SODELAVCEV za delo, ki ga opravljate v prostem času, poleg službe. 8312-046 4929 ŽIROVNICA v. Prodam SIMENTALKI 150 kg in 250 kg. 8622-775 soos Prodam BREJO KOBILO. 8061/778- 141 5013 OVCE z jagenjčki, prodam. 8451-368 5038 Enomesečne BELE PIŠČANCE po 300 SIT/kg in dvomesečne PURANE za dopi-tanje,prodam. 8245-039 5074 Čistopasemski muc, enobarven beli perzijec, z oranžnimi očkami, se potepa poPlanini pri Kranju, začasno mu nudijo zavetišče. Lastnik naj pokličte8331- 58 8 5083 Prodam sesne BIKCE, pasme frizijc. Pavlin, Polica 1, Naklo 5084 Želite prodajati izdelek, ki je v Evropi nenadomestljiv vsaki gospodinji, vSIove-niji pa vam ponujamo priložnost prve izgradnje mrežnega marketinga. BIONO-VASKK.d.o.o., 8061/16-81-691 4952 Prodam dve OVCI z mladiči. 871 5086 3-267 Prodam KLETKO za 60 kokoši. 8 538 326-5121 Iščem delo kot pomožni delavec na Jesenicah ali okolici.8863-621 4902 ŽIVALI KUPIM Išče se študentka z veseljem do dela za šankom. 8211-732, po19. uri 5005 Nudim delo v strežbi pridnemu in prijaznemu dekletu. 8041/520-348 5006 Takoj zaposlimo ml. KUHARJA ali KUHARICO s prakso v ala cart kuhinji.8332-122 5011 PRODAJALKA išče pripravništvo. Hedvi-ka, 743-691 5019 Pogodbeno zaposlimo prijazno NATAKARICO z lastnim, prevozom, v Cerkljah. 80609/623-571 5043 Honorarno ali redno sprejmemo v delovno razmerje KUHARICO ali KUHARJA. 8421-337 5065 ŠOFER z B in C kategorijo išče zaposlitev. 8226-595, zvečer 5066 POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNIŠOLSKI PROGRAM, NUDI REDNO ZAPOSLITEV VSEM TISTIM, KI JIM DELO NI ODVEČ.8634-064, 041/637-492 5071 NUDIMO VAM DELO, KI GA OPRAVLJATE V PROSTEM ČASU. Z NAŠO POMOČJO IN VAŠO VOLJOSI LAHKO IZBOLJŠATE SVOJ FINANČNI POLOŽAJ. POKLIČITE 312-046 &oao Honorarno zaposlimo simpatično DEKLE v gostilni v Stražišču.8311-378 5089 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. 8312-361 4863 Kupim BIKCA simentalca, težkega do 100 kg in KOVAŠKO POLJSKO OGNJIŠČE-"šmitna". 8695-179 5040 Kupim plemenskega ZAJCA pasme sivi belgijski orjak. 8545-073 5082 Kupim BIKCE simentalce, težke 100-200 kg. 8558-262 5096 Kupim 10 dni starega TELETA. 8 733- 710 5099 Oglaševanje na najstarejši Gorenjski radijski postaji je vredno vašega zaupanja 88,9 in 95 Mhz marketing 064/525-600 studio 064/564-564 L • » I ŽIVALI 13. marca bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE (20 tedenske rjave jarkice).Cepljene, debikirani kljuni, talna vzreja. Zbiramo naročila. Žabnica 39,8311-767_3747 Oddamo 2 meseca, stare JAZBEČAR-JE. 8431-383_4619 RJAVE JARKICE, stare 8 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, Šk. Loka, 621-550 4743 PLEMENSKE OVCE JS pasme prodam. 8451-495 _486a Poceni prodam OVCO in dva JAGNJE-TA. 8736-746 4909 Oddam dva črna mucka, stara 6 mesecev, pripeljem na dom.8061/611-210 4918 Prodam 7 mesecev BREJO TELICO simentalko. Grad 43, Cerklje 4932 Prodam visoko brejo TELICO simentalko. 8681-053 4934 Ugodno prodam dve SKOPČEVKI (par) in kletko. 8311-312 4963 Prodam OVCE, JAGNETA za zakol ali nadaljno rejo. Koroška 1, Bled 4964 Prodam enoletne KOKOŠI za nadaljno rejo ali zakol. Možna dostava.8641-226 4966 Prodam TELIČKO simentalko cca 100 kg, primerna za rejo.8688-522 4970 Prodam OVCE za zakol ali za rejo. 8563-833 4986 Prodam OVCE in iagnjeta. 8561-359 4987 Prodam JAGNJETA ali meso. 104 f740- 4999 Prodam OVCE za rejo. 8451-908 5000 Prodam ZAJCE za zakol ali pripust. 8421-282 5001 OBJAVA URADNIH UP IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova Vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-076 MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - OE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka i Tel/fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561 Tel. NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 fax. 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: Od 7. do 15 ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Ovorje tel.: 421-424, 0609/614-528, 0609/^624-685 KOMUNALA RADOVLJICA DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-997 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežura služba od 14.00 do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.. 634-202, 0609/648-963. 041/648-963 Dežurna služba od 14do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609/648-963, 041/648-963 041/686-808 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš sodelavec iz Sava Tires - Proizvodni inženiring FRANC MEDE rojen 1942 Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili, v soboto, 6. marca 1999, ob 16. uri na pokopališču v Naklem. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA 96 OGLASI IZLETNIŠKI KOTIČEK GORENJSKEGA GLASA IN RADIA TRŽIČ ^Km^J^S^GLAS KATALOG POLETJE 99 že na voljo v vaši agenciji Za prijave do konca marca vam nudimo 10 % popusta oz. možnost plačila na 9 obrokov. PRVOMAJSKE POČITNICE na slovenski in hrvaški obali in izleti po Evropi. TURISTIČNA AGENCIJA PELIKAN Glavni trg 20 4000 KRANJ tel. & fax: 064/22 32 85 E-mail: pelikan@siol.net VITASAN d.o.o. Ambulanta Medijske toplice - Izlake Ob obisku Medijskih Toplic ne pozabite obiskati ambulante dr. Grošlja, ki vam poleg akupunkture, zdravniških ambulantnih pregledov nudi še ultrazvočno diagnostiko, fizioterapijo, hidroterapijo, ročne masaže in limfne drenaže. Prijazno in strokovno usposobljeno osebje vam bo olajšalo marsikatero bolečino, dr. Grošelj pa bo odgovoril na . prenekatero vaše vprašanje. Tel. ambulante: 0601 73 700 Delovni čas ambulante: pon., sr., čet popoldan od 16-18 ure Medijske Toplice so v osrčju Slovenije, 5 minut vožnje od Trojan in 45 km od Ljubljane. Majhen gostoljuben hotel Medijske toplice stoji ob kopališkem kompleksu na robu gozda, v zelenem in mirnem okolju. Nudi 35 sob s 77 ležišči, dobro kuhinjo, restavracijo, bistro bar, zimski vrt in teraso. Za pripravo poslovnih srečanj je na voljo sodobna seminarska dvorana s 60 sedeži. V bližini je teniško igrišče, pozimi pa si lahko privoščite smuko na smučiščih Kandrše in Marela. V teh spomladanskih mesecih bi poudarili prijeten pokrit bazen z ogrevamo vodo (32 stopinj C), prostore za vodne in suhe masaže ter finsko savno. V sklopu hotela je splošna zdravniška ordinacija z diagnostičnim centrom, kjer izvajajo različne terapije: akupunkturo, moksibustijo, biserne kopeli, blatne fango obloge, homeopatijo, fizioterapijo in hidroterapijo. Ponujajo sprostitveni, rehabilitacijski in shujševalni program. Vabljeni na oddih v Medijske Toplice. HOTEL MEDIJSKI TOPLICE Dnevi Dalmatinske kuhinje; igra OMIŠKA KLAPA MEDIJSKE TOPLICE 1, 1411 IZLAKE TEL: +386/601/74 117,74 140, FAX: 74 044 E-MAIL: HOTEL. MEDUSKE.TOPLICE@SIOL.NET Mftvj%vto V MARCU Brado, 10. 3. in četrtek« 11. 3.: FIS TEKMA NA KRVAVCU Sobota, 13. 3.: MEGA ŽUR IN OBISK EKIPE RADIJSKE ODDAJE "DOBRO JUTRO SLOVENIJA" BOAROBUt. SMUČARJI IN VSL KI VAS SNEG MM SONCE M PUST? HLADNE ZA DOMAČO PEČJO, POZOfil Pripravljeni, na startu, zdaj! pa bo na vrsti v soboto, 13. marca, ko bo na Krvavcu Mega žur. Klub za alternativne športe Fun Sports in RTC Krvavec pripravljata zabavno-športno prireditev. Že zjutraj boste lahko zaplesali na glasbo, ki jo bodo vrteli mojstri z Game MM. S trdnih tal boste 'ahko pomahali padalcem, ki bodo verjetno še pravočasno ujeli demonstracijsko vožnjo učiteljev kranjskega Telemark kluba. Zatem se boste 'ahko iz opazovalca prelevili v aktivnega tekmovalca in se z boardom Pomerili med vratci. Ko bo v Ljubljani sirena oznanila poldne, boste lahko namesto klasičnega obiska Plečnikove tržnice, občudovali formacijo učiteljske vrste Smučarskega kluba Novinar. Napočil bo čas za ponovno ogrevanje na drugo vožnjo, kjer se bo odločalo o zmagovalcu 1. Guffijevega memoriala. Ko bo vaša stara mama končala s kuhanjem goveje juhe, vam lahko ob pogledu na akrobatske skoke, ki jih bo izvajal Marko Jemec, naraste adrenalin. Lahko si sposodite Banove testne smuči ln si s karvanjem po Zvohu privoščite še dodaten užitek. Tisti, ki boste do pol dveh že naveličani naravnega solarija na Plaži, lahko preizkusite vaše navigacijske talente na dirki z gumami. Vmes vas bodo z aerobiko na snegu zabavala dekleta Monike športa iz Kranja. Tik preden bo čas 29 ponovni spust z gondolsko žičnico, si kupite še srečko. Morda pa bo Prav to pika na i za sobotni športni dan. as m b® šlo! S. S. DNEVNI PROGRAM *Mqq9 iuf na Knumcu* 8 koncertom glasbene skupine Društvo mrtvih pesnikov. Program bo povezoval Edi štraus. Okvirni program priredta/e: * 9.10 Glasba * 10.00 Uradna otvoritev prireditve * 10.20 Demonstracijska vožnja -smučanje v formaciji * 10.40 Akrobatski padalski program * 11.00 Zabavno športni program * Guffijev memorial [Kriterij: uspešen prihod skozi cilj. Nagrade se z žrebom podeli med sodelujoče). * 11.30 Demonstracijska vožnja učiteljev SK Novinar v formaciji in aerobični vložek (aerobika na snegu). * 11.34 Nadaljevanje Guffijevega memoriala * 12.00 Prelet helikopterja, ki izvrže nagradne kupone * 12.25 Akrobatski smučarski skoki * 13.10 Modna revija * 13.20 Paralelna tekma z gumami * 14.00 Demonstracijska vožnja - smučanje v formaciji * 14.30 Podelitev nagrad Guffijevega memoriala in nagrad za tekmo z gumami * 15.30 Žrebanje srečk vseh prisotnih, ki so oddali srečko (brezplačna) * 15.40 Glasba čti cel dan to predviđana naaladnja aktivnosti: * Koncert skupine Društvo mrtvih pesnikov * Promocijsko učenje smučanja * Izposoja smučarske in snovvboard opreme * Aerobika na snegu * Srečelovi z bogatimi nagradami VOGEL SKI CENTER. Vogel je edino smučarsko središče, ki leži v Triglavskem narodnem parku. Leži na višini 1800 metrov in omogoča dolgo smučarsko sezono, včasih celo šest mesecev. Do vrha Vogla nas popelje nihalka, na smučišču pa so nam na voljo vlečnice in sedežnice. Smučamo lahko po 15 progah različnih težavnostnih stopenj, tako da vsak smučar, od začetnika do vrhunskega smučarja, lahko pride na svoj račun. Poleg sonca, snega in urejenih prog imajo še izposojevalnico smuči, smučarski servis in za tiste, ki vam morda smučarske veščine še predstavljajo trd oreh, obstajata tudi smučarska in bordarska šola. Šoli imata večletno tradicijo, usposobljene in prijazne učitelje in ni ga ncrodneža, ki se pod njihovim vodstvom ne bi naučil smučarskih in bordarskih veščin do popolnosti. V teh prazničnih dneh na snežnih poljanah smučišča Vogel poleg množice Slovencev lahko slišimo tudi govorico Nemcev, Angležev in celo Litvancev. Torej, obeta se lepo vreme in dolga smučarska sezona," zato predlagamo, da se dobimo na Voglu! Letošnja sezona je radodarna s snegom in tudi Vogel se lahko pohvali z obnovljeno snežno odejo. PROGRAM ODDIHA POMLAD 99 V program aktivnega oddiha, kije posebej primeren za populacijo upokojencev, smo vključili poleg hotelskih storitev tudi nekaj zdravstvenih: - 5-dnevni program vsebuje 5 x poln penzjon - pogovor z zdravnikom fiziatrom - neomejeno kopanje - hidro ali skupinsko gimnastiko vsak dan (razen sobot in nedelj) - kontrolo teže in krvnega pritiska - relaksacijo aH podvodno masažo Cena celotnega 5-dnevnega programa je v terminih med 28. 3. in 11. 4. ter med 15. 5. in 12. 6. S PREDLOŽITVIJO KUPONA NA RECEPCIJI HOTELA UPA SAMO 33.745 SIT in turistična takso. Za društva upokojencev brezplačna večerja na kmečkem turizmu v Goricah. OD PONEDELJKA DO SOBOTE 6.30 h - DOBROTE IZ PEKARN 10.45 h - KAJ DANES ZA KOSILO TOREK: 10.10 UNICHEM - Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili - IV. MREŽA - IZ STUDIA RADIA TRBOVLJE 20.00 AVTOMOBILISTIČNA ODDAJA 911 TURBO SREDA: 9.20 Z ŽEBLJ1CO NA GLAVICO - TEMA: BI DOVOLILI SVOJI HČERKI ALI SINU SKUPNO ŽIVLJENJE S PARTNERJEM ISTEGA SPOLA? 11.00 JAVNA DELA NA GORENJSKEM -gostje v studiu 17.00 GREMO V LIFFE 913 F ČETRTEK: 13-oddaja o splošni in promenti varnosti - tema: Kako ravnati ob prometni nezgodi? 19.30 Music Machine WWW: HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio-kranj.si ZADNJE NOVICE Proizvajalec pisarniških pripomočkov '»M*.vm71 Vodilni v svetu in Sloveniji ■ skupaj z X |pfN0RTH Struževo 3, Kranj SOUTH Tel.: 064/211-525 bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel :0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte IV/I I bomo pisali Halo, (GLAS! Kranj, 9. marca - Slovenski pesnik France Prešeren je s svojim bivanjem in ustvarjanjem v Kranju pustil neizbrisljive sledi, zato ni nič nenavadnega, če so meščani po njem poimenovali izobraževalne in kulturne ustanove ter družabne prostore oziroma gostinske lokale. Prešernov hram, v neposredni bližini Prešernovega gledališča, je bil s svojo specifično opremljenostjo, leta prijeten prostor in med prvimi, kjer so vam postregli pico. Zadnja leta pa mu očitno slabo kaže. Na klavrni izgled nas je opozorila tudi Kranjčan-ka R. G., ki ji očitno ni vseeno, da je lokal že več mesecev zaprt, pred njim pa neurejeni ostanki poletnega vrta, za katere se nihče ne zmeni. Domovi upokojencev niso več le prostor, kjer človek v zadnjem življenjskem obdobju'čaka le še na svoj konec. Vodje si prizadevajo z različnimi dejavnostmi oskrbovancem ne le polepšati življenja, ampak ga tudi vsebinsko obogatiti. V tržiškem domu Petra Uzarja pri tem sodeluje tudi področni odbor slovenskega društva Hospic, saj se sedem članov, ki so se izšolali za spremljevalce, od začetka januarja, enkrat tedensko srečuje z oskrbovanci, se z njimi pogovarja, jim bere ter jih še drugače animira in nudi psihosocialno pomoč. Oskrbovanci so zadovoljni, vodstvo pa že opaža napredek, ki je plod tudi dejavnosti omenjenega društva. • R. Š. Podbrezje, 9. marca - Na avtobusnem postajališču v Bistrici je že nekaj časa močno poškodovano betonsko ogrodje in leseno ostrešje čakalnice. Občina Naklo je prijavila neznanega storilca policiji, vendar ga še niso uspeli odkriti. Ker je objekt praktično neuporaben in nevaren za potnike, bo občina poskrbela za popravilo čakalnice takoj, ko bodo možna gradbena dela. Škodo so ocenili na približno 280 tisoč tolarjev, plačati pa jo bo morala občina, če povzročitelja škode ne bo zapekla vest. • S. Saje GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si H &f ARS RAMOVŠ Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veronl ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. mrežice (061) 125 33 66 Živila in Mercator Gorenjskemu glasu, jeseniški bolnišnici in drugim jubilantom, ki se v zadnji petletki pred letom 2000 srečujemo z Abrahamom, se je minuli četrtek pridružil tudi Poslovni sistem Mercator, d.d.. Sedež družbe je v Ljubljani, v polstoletnem razvoju trgovskega koncerna pa so njegove trgovine odprli v večini večjih (in manjših) slovenskih krajev. Mercator je bil ustanovljen 4. marca 1949. Ampak ne pod tem imenom. Krstno ime firme, kije danes Mercator, je bilo - Živila. Šele leta 1953 so tedanja Živila preimenovali v Mercator. To so bila svinčena leta eno-umja s planskim gospodarstvom, ko ni bilo duha in sluha o podjetniški iniciativi, trgu, demokraciji. Zdaj, v tržnem gospodarstvu, sta dandanašnji delniški družbi Živila in Mercator glavna pobudnika združevanja v slovenski trgovini. Zanesljivo ni nikogar, ki bi si v splošni živahnosti prevzemanj delnic že zdaj upal napovedati, pod kakšnim imenom in v čigavi lasti bo katera od njiju dočakala stoletnico. ŽEUTE KUPtTt AU PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z O&RE&TMl V DANKAH? Dl RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delovnik od 7. do 19. ure. korak* NAREDITE KORAK *e NAMI- naprej Koroška 33. Kranj tet:5a010-l5, 300-10-16 PAKET ISDN 3000 VKLJUČUJE: • ZAMENJAVO ANALOGNE LINIJE ZA DIGITALNI ISDN PRIKLJUČEK • DIGITALNI TELEFON • MODEM ZA RAČUNALNIK • DOSTOP DO SiOL INTERNETA Cena brez p. d.: 80.000 SIT Naročila vTeletrgovinah in na brezplačni telefonski številki 080 3000. Danes pametna, jutri nujna odločitev! Telekom V5 Slovenije Pritisnite na ^^vv pravo tipko KOPIRNI STROJ 20 kopij/min. Format: A3 - A6 el. sortiranje Zoom: 25 - 400% Duplex - opcija Barva za 10.000 kopij TISKALNIK 600 dpi ] 20 izpisov/min. Format: A3 - A6 Mrežni tiskalnik - opcija Telefaks - opcija ISDN telefaks - opcija rešen problem 2000 Stara cena: Nova cena: sit + p.d. 479.000 sit + p.d. 5 leta oz. 1,2 MI0 kopij, cene veljajo do 31. marca 19991 ■ ■■■ • 4 RIC0PY d.o.o., Mengeška 22, Trzin] ■■■■■■■■■ GLAS ^hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Jftl^A! £iSTo si Pozabil ua, % MAfcec' ?>U |JA tO l Danes, v torek, bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo ali deževalo. Jutri, v sredo, bo zmerno do pretežno oblačno, a brez padavin, v četrtek pa bo večinoma sončno. DAN TOREK SREDA ČETRTEK^ VREME T min / T max 0/4 1 /9 _o/jio_^