SLOVENSKI
UČITELJ,
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski tar."
1/,lmj5. in 20. vsakega meseca na coli poli in velja do konca sočcga leta 2 gld. Naročnino in dopise sprejema začasni odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajeru v Ljutomeru.
Štev. 11. V Mariboru 5. novembra 1874. Letnik II.
Perva štajerska deželna učiteljska konferenca.
(Konec.)
Pogovor o učnih načertih vlekel se je cela dva dni. S pravim dnevnim redom se je moglo še le tretji dan začeti. O pervi točki, namreč o „strokovništvu“ v narodni soli po novili načertik je najpervo spregovoril učitelj Glauz iz Gradca. Ta govornik je bil v principu za zistemo razrednih učiteljev v narodni šoli, zlasti na nižjih stopinjah; vendar je priporočal, da naj se na 6-, 7- in Srazrednih šolah v poslednih razredih vpelje tudi zistema strokovnih učiteljev, t. j. za nekatere predmete narodne šole naj bodo posebni, v dotičnih predmetih dobro izobraženi učitelji.
Na dalje govorč učitelji: Bischof, Preiuing in Strache contra, Habjanič in ltobič za strokovno zistemo, dr. Lukas naposled vse razne misli, ki so se v bitstvu vjemale, tako le sestavi :	V	narodni šoli ima pred vsim zistema razrednih učiteljev
veljati, le za silo, t. j. takrat, kedar razredni učitelj nej zmožen katerega predmeta, ima se vpeljati po sklepu lokalne učiteljske konference tudi strokovniška zistema toliko, kolikor je treba. —
O domačih nalogah je govoril Lapanje. Izrazil se je na kratko o tej znanem, že mnogokrat pretresovanem vprašanji tako, da se vsled novih uačertov le toliko zarad nalog spreminiti more, kolikor bodo učenci v š o 1 i pri iudirektem pod-učevanji več nalog izdelovati morali. Zavoljo tega predlaga, da bi se učitelji tega principa deržali: Kolikor več nalog in več dela imajo učenci v šoli, toliko manj naj jim učitelj za dom naloži, in nasprotno. O tem vprašanji so še govorili : Preiuing, Habjanič, Bolim iu dr. Lukas.
Zastran tedenske knjige predlagal je Preiuing 1 formular: ta se je izročil odseku peterih udov v pretres, Jamšek je poročal o mnenji odseka. Sprejelo sc je, da se za vsak razred piše poseben tednik (Lapanje jo predlagal za vsak oddelek, ker bode sicer učitelj sam za oddelke knjigo prečertovati moral), in da sc tednik v smislu § 66. uč. reda še le po dokončanem tednu piše; tukaj tedaj nej obveljala misel mnogih okrajnih šolskih nadzornikov, da bi se tednik za en teden naprej pisal. Tudi nej obveljal predlog odsekov, da bi se za slovenski in nemški jezik na slovenskih šolah posebne rubrike delale. Temu je nasprotoval Robič. Obveljal pa tudi nej predlog odsekov, da bi se direktno in indirektno podučcvanjc posebej zaznamovalo.
O nemških knjigah je poročal učitelj Beyer v imenu odseka, za to izvoljenega. Nasvetoval je več knjig, katere naj bi se v prihodnje rabile. O poročilu zastran slovenskih knjig in sploh zastran knjig na slovenskih šolah prinesemo prihodnjič poseben članek. —
O	disciplini	je govoril najpervo	nadzornik Ilehaček iz
Gradca, ki je strašno černo slikal slabo disciplino in samo izjeme našteval in o samih največjih „lumpih“ med šolsko mladino pripovedoval. Govorili so še po tem učitelji; Glauz, Prei-niug in Habjanič. Ta je nasvetoval, da se sestavijo ustrahovalna pravila, katera naloga se jo izročila stalnemu od boru deželne učiteljsko skupščine.
Naposled imamo še raznih samostalnih predlogov omenjati. Ti predlogi so bili pismeno stavljeni; predno so pa prišli v obravnavo, moral jih je stalni odbor odobriti.
1. G. Srni dinger od Velike nedelje je stavil predlog, da se vse šolske postave v slovenskem jeziku izdajo. (Sprejeto.)
2.	G. Petz	je predlagal, da naj	deželni šolski svet nepotrebno	revidiranje pobotnic od strani	krajnih šolskih svetov
odpravi. (Se sprejme.)
3. Taisti gospod predlaga, da naj se na to dela, da bode deželni zbor odpravil ono postavno določbo, po kateri se starejšim učiteljem 4 službena leta samo za 3 vštevajo. (Sprejme se.)
4. G. Bischof nasvetuje, da se dajo za strokovniške govore pri okrajnih konferencah nagrade. (Pade).
5. G. Freydl iz Gradca se poteguje za enake počitnice	na	narodnih	šolah, kakoršne so na srednjih šolah. (Ne
sprejme se.)
6. G. Reb a če k iz Gradca želi, da hi deželni šolski svet velike risarske predloge izdal. (Se odobruje.)
7. G. Nerat predlaga, da hi deželni šolski svet odpravil tiste šole za keršanski nauk po kmetih, katere imajo duhov-
niki po leti po 2 krat ali večkrat na teden med šolskimi urami. (Obvelja.)
8. G. Sernec in Lapanje predlagata, da bi se tudi učiteljem naeuorazrednih šolali dajale opravilne doklade. (Sprejme se.)
9. Lapajnetova predloga, 1) da bi deželni šolski svet izdal „opravilni red“ za 'lokalne konference, 2) da bi se učenci brez odpustnih spričeval ne sprejemali v službo, nejsta bila od stalnega odbora priporočena.
10. G. lianer želi, da bi sc na vseli šolali šolsko leto hkrati koučavalo. (Nej bilo sprejeto.)
Z „živio- (bocli ) klici“ na cesarja, učnega ministra in deželni šolski svet ter na predsednika sklene se perva štajerska deželna učiteljska konferenca.
O šolskih knjigah za slovenske narodne
šole.*)
Pri deželni učiteljski konferenciji v Gradci, Ljubljani in Celovci je bil pogovor tudi o šolskih knjigah za slovenske šole. To je bilo za slovenske učitelje pač najvažnejše vprašanje pri teh zborovanjih. To vprašanje pa se na vsak način le v soglasji z drugimi slovenkimi učitelji rešiti more, ki stanujejo na Kranjskem, Koroškem in Primorskem. C. kr. založba šolskih knjig na Dunaji izdava že zdaj ene in iste slovenske knjige za narodne šole po vsem Slovenskem.
Bili hi torej nepotrebni Stroški in nepotrebna škoda, ako bi se za razne slovenske dežele tiskale razne šolske knjige. Slovenci imamo en književni jezik, torej zadostujejo tudi ene knjige za vse slovenske narodne šole. Kdo pa naj takošne knjige izdela? Kako naj bodo take knjige sestavljene iu kaj naj obsegajo, da bodo zadostovale terjatvam šolskih postav in raznim potrebam narodnih šol po vseh slovenskih krajinah? Poedina učiteljska konfereucija, bodisi štajerska, koroška, kranjska ali primorska utegnila bi to pitanje enostransko rešiti. Za-rad tega hi mi v tej stvari tako-le svetovali: Vsaka poedina deželna učiteljska konferenci ja naj hi glede na naš predlog temeljito pretresovala to preimenitno stvar, naj bi odločno izrekla svoje mnenje in želje v zadevi šolskih knjig, a končno pa volilo 3—5 veljavnejših, izvedenih učiteljev v „odbor za sestav-ijenje slovenskih šolskih knjig.u Ta odbor, v kateremu bi to-*’ej učiteljstvo vseh slovenskih dežel zastopano bilo, naj bi predel to-ie nalogo: 1. Temljito pregledati sedanje šolske knjige; • nasvetovati, katere i .med njih naj se ohranijo za daljno rabo;
,	*) Ta spis je bil dogotovljen u/. > pred deželnim konferencam, ka-
. °r so iz njegovega obsega vidi, vendar se nam zdi še primeren za objavo.	Ur.
11*
3.	katere sedanje knjige naj se popravijo; 4. koliko in katerih novih knjig je treba. Ta odbor naj bi imel pravico, da se po potrebi pomnoži še z drugimi strokovnjaki v literaturi slovenskih šolskih knjig.
Kedar je odbor rešil navedena pitanja, iti mu je na delo. Delo naj si pa med seboj razdeli, naj se volijo odseki za posamezne knjige po sposobnosti odbornikov. Ni vsak zmožen za vsako delo. Treba bode odsekov: za slovniške (jezikoslovne) knjige, za računske knjige, za knjige realističnih predmetov itd. Treba pa bode še popred vprašanje rešiti, ali naj bodo za realistične predmete posebue knjige ali ne itd.
Ta odbor naj bi se shajal v Ljubljani, kjer je pač središče vseh slovenskih dežel. Ker bode več zborovanj treba, bode pač dolžnost deželnih šolskih svetov, da te odbornike primeroma nagradi. Želeti bi pa pred vsem bilo to, da bi izvoljeni odbor v istini deloval in slovenske šole v kratkem razveselil z novimi knjigami, katerih tako živo potrebujejo, kakor riba vode. Naj bi ta odbor ne pomenil odlajšanja stvari, kakor se to v parlamentarnih običajih le prepogosto zgodi.
Katerih knjig pa potrebujemo za naše slovenske šole? Pričnimo pri poedinih naukih za narodne šole. Za verouauk nam nej skerbeti. Drugi predmet naših šol je slovenščina, či-tanje, slovnica, spisovanje (pravopisje, spisje). Za čitanje potrebujemo v 1. razredu dobro „Abeceduico“, v vseh drugih razredih pa trebamo dobrih beril (čitank), katerih moramo imeti najmauje troje. Ne moremo se tukaj spuščati v obširno kriti-kovanje sedanjega „Abeeednika‘‘, sedanjega „Pervega“ in „Dru-zega“ berila. Toliko pa je gotovo, da vse te knjige za zdajue terjatve malo ali nič ne zadostujejo, in podučevanje mnogo otežujejo, ker obilo tvariue tu manjkuje, katero mora učitelj vsled novih šolskih postav predavati.
Za slovensko slovnico imamo dvoje knjig. Praprotnikovo slovensko slovnico in „Sloveusko slovnico z naukom o pismih iu o opravilnih sestavkih.“ Oboji knjigi ste namenjeni za narodne šole, iu še dovelj zadostujete, torej nej še nujne potrebe za slovensko slovnico. Za slovensko spisje imamo Praprotnikovo spisje in to, kar je v oni slovnici iz c. kr. založbe o slovenskem spisji. Tudi to bi še po večjem zadostovalo, da si ne popolnem. Prestopimo k nadaljnim predmetom naše šole. Tu imamo računstvo. Zastran računstva smo hvala bogu preskerb-ljeui z dobrimi Močnikovimi računicami, katere bodo vsled njih izvrstnosti gotovo dalje časa zadostovale. Najvažnejše so pa knjige, katere se vsled novih šolskih postav tako zelč potrebujč za realistične predmete.
Tu imamo zdaj predmete, kakor: zemljepisje, zgodovina, prirodopisje, fizika, kemija, geometrično oblikoslovje, in kot po*
seben del prirodopisja, vazne panoge kmetijstva, n. pr.: živinoreja, sadjereja, čebeloreja, vinstvo, svilarstvo itd.
Novi učni načerti imajo v zgornjih razredih za realistične predmete posebne ure odločene, ti predmeti so torej več ali manj samostalni. Temu dosledno bi tudi bilo, da imajo učenci za te nauke posebne učevne knjige. Teh misli je bilo tudi mnogo pisateljev, ki so razne take knjige za narodne šole izdali.
Večina boljših pedagogov pa ne misli tako, marveč od-obruje načelo, da ima vso gradivo za realistične predmete v dobrih čitaukah uvereteno biti. To načelo tudi mi odobrujemo za pravo in to načelo bi priporoČevali pri sestavi novih slovenskih beril. (O tem imamo zdaj postavne določbe v minister-jalnih učnih načertih. Ur.)
Zgodovina v narodnej šoli.
(Janko Žirovnik.)
VII.
(Nekoliko o gerškej religiji.)
(Dalje in konec.)
Preidimo še nekoliko k gerškej mitologiji. Mislili so si Gerki, da je bil začetek vsega sveta Kaos, iz kojega je nastala Geja (zemlja) in temni Partaros. Ko je iz Kaosa nastal Erebos (tema breznov) in Niks (noč) in iz teh zopet često druga bitja A eter in Hemera, je tudi Geja rodila Urana, prihodnji sedež bogov. Geja je rodila v zvezi sč svojim sinom Uranom tudi Pitane, ki so bili reprezeutantje raz ličuih naravnih prikaznij, in Kiklope, ki so imeli vsak po 50 glav in po 100 rok. Urana pa je bilo strah svojih otrok in radi tega jih je vergel nazaj v naročje zemlje. To ravnanje pa Gejo jako užali in radi tega pozove Pitane, naj se maščujč nad njenim .soprugom. Vendar si tega nihče nej upal razen zabitega Krona, ki je pretepel svojega očeta in ga pahuil s prestola. Uran je klel svoje otroke in jo prerokoval Kronu isto osodo. In Kronos se res nej dolgo veselil vlade. Njegova sestra Reja mu je rodila tri hčere: Hostijo, Demeter in H ero in dva sina Hades-a in Poseidona-a. Kronos je pa menil prerokovano osodo s tem odveruiti, da je vse svoje otroke p« njih porodu — požerl. Ko je bil tretji sin C e vz rojen, ga skrije lieja na otoku Kreti, kjer so ga varovali Kori ban ti iu mu stregle nimfe in ga redile z mlekom koze Amalteje. Kronu pa je dala v povoj zavit kamen, mesto otroka. Cevz je kmalu dorastel in pripravil očeta, da je dal njegove brate in sestre nazaj. Kmalu pa se Kronovi otroci upro svojemu očetu pod vodstvom najmlajšega Cevza. Kronidi so se vojskovali s gore Olimpa, dočim je Kronos sč svojimi Pitani zavzel
goro Otris. Dolgo nej l)il boj odložen. Konečno je vendar Cevz premagal s pomočjo Kiklopov svoje nasprotnike in vergel Pitane v Paitar ter jih dal povezati; Kronos je od tačas vladal mertve piuake.
Zmagovalci so praznovali zmago z igrami in si delili potem vlado tako, da je bil Cevz vladar nebes in poleg tega glava vse rodovine, Poseidon je bil vladar morja in Hades mertvih. Tem bratom je neutralna ostala zemlja in na gori 01 im j> uje bilo njihovo in družili božanstev zbirališče. Glavnih božanstev je bilo pozneje dvanajstero in sicer: Cevz, Hera, Pozeidou, Demeter, liestija, Apolon, Artemida, Hermes, Ares, Hefestos, Afrodita in Atena. Stanovala so v sijajnih zlatih palačah (katere je naredil Hefestos), jela ambrozijo in pila nektar. Toda Geja uej mogla pozabiti, da so bili Pitani kaznovani in radi tega se zveže s Tartaroin in porodi T ifon-a, strašno bitje, ki je imelo 100 glav, ki so ob enem žvižgale in tulile. Ce bi se bila ta zver razvila, ne bilo bi jo mogoče premagati. Cevz hoče to zver še prodno se razvije ugonobiti in začne pošiljati strele vanjo v tacem številu, da je morje vrelo in so se gore tajale. Nazadnje se mu vendar posreči, da z nebeškim žarkom popolnoma oslabi T i fo n a ter ga vcrže v Tar-tar nazaj. Tifon se zveže potem z Ehidno in ta porodi peklenskega psa Ker bera, njegovega brata Ortra in grozovito 1 er n e j s k o kač o.
Kako da je človeški rod nastal ? so se Gerki le malo brigali. Herod pravi, da je vse mati — zemlja rodila. Sploh so pa mislili Gerki, da so pervotno ljudje živeli v raji ter občevali z bogovi in ž njimi obedovali. A gostje (ljudje) so se preveč šopirili in tako je omerznilo vse prijateljstvo med jimi in bogovi. Se celč nagajali so posamezniki bogovom in so zato tudi dobili zasluženo kazen. In človeški rod se je s častim tako izpridil, da ga je Cevz sklenol uničiti in sicer z vodo, ki je preplavila vso zemljo. Le Denkalion z svojo ženo se je rešil, Cevz mu je sam naznanil svoj sklep in ga svaril, naj si naredi barko, da si otme živcnje.
In ko je bila voda upala, je ostala barka na gori Parnasu. Cevz pa je želel, da bi se zemlja berzo obljudila; isto tako Denkalion. A bilo je nemogoče to po navadnem naravnem potu doseči. Radi tega popita Denkalion boginjo Artemido za svčt in ta mu veli, naj moče s 6 svojo s o pr u go materne kosti za se. To se mu je zdelo nemogoče. Vendar si konečno reši zastavico tako, da je mati njegova:' zemlja in materne kosti: kamenje. Napravita se torej sč soprugo na delo in glej! iz denkalionovih kamenjev so uastali možaki in iz onih njegove sopruge (Pyrrha) ženske. In sedaj sta imela dovolj družbo.
Denkalion je bil bogovom jako hvaležen ter je postavil
perve altarje dvanajsterim glavnim božanstvom. Pozneje je sopruga njegova tudi sama rodila sina Helena in ta je imel sine W«l-a, Dor-a in lvsut-a. Posledn i je imel sina J o n-a in A h ej-a. In s temi imeni se uže prične daniti o gerškej zgodovini.
Culi smo uže, da je bilo pri Gerkih dvanajstero glavnib božanstev. Ogledujmo si jih nekoliko, koliko bas pripušča prosto spisovauje. *)
Cevz je bil kralj bogov in torej tudi gospod nebes in zemlje. Njegova sestra in ob enem sopruga je bila H er a, kraljica nebes in zemlje. Cevz je baje k jej zahajal preje v podobi kukovice in jo je stoperv vzel po padu Krona. Hera je bila pokroviteljica zakonov. Toda njim zakon nej bil posebno uzoren. Hera se je rada utikala v vladne zadeve, kar je ujezilo Cevza. Celo tepel jo je Cevz. Posebno je bila pa Hera jako ljubosumna, ker je imel Cevz veliko ljubic na zemlji, in se je nad jimi tudi jako maščevala. Tako n. pr. je očarala sč svojo lepoto Cevza. A Hera jo je spremenila v belo kravo in jo izročila v varstvo velikanu Aigos-u, ki je imel sto očij.
In ta jo priveže na paši k drevesu. A kmalu pošlje Cevz zvitega Herma, ki je tako lepo godel Argu, da jo zaspal in Hermez mu jo odsekal glavo. Hera dene potem argove oči na pavov rep in pošlje kravi breuceljna, ki jo je tako grizel, da je postala besna in preletala veliko dežel. Na zadnje se vendar ustavi v Egiptu, kjer jej da Cevz prejšuo podobo nazaj, in se spoji z boginjo Nila.
K hčeri tebanskega kralja Kadma je Cevz zahajal v človeške) podobi. A Hera je bila ljubosumna in se spremeni v amo hčere Semele ter jo svari, naj se varuje, da je ne bode zapeljal navadni človek. In res Semela prosi Cevza, naj pride prihodnjič k njej v svojej pravi podobi. Vse Cevzovo pregovarjanje je bilo brez uspeha. In ko drugi deu Cevz stopi v svojej krasoti in z bliskom obdan v sobo, jo reva zgorela. Le malega dečka, kojega je nosila pod sercem, Cevz reši ter ga do rojstva skrije v svojem ledji.
Zadnja Cevzova svetna ljubica je bila Alkmena, s kojo je imel Herakleja, ki je moral pred Hero jako veliko prestati.
Sicer je pa Cevz še k drugim zahajal in sicer v raznih podobah (n. pr. v podobi zlatega dežja, v podobi gosi i. t. d.), koje pa nej preganjala njegova sopruga.
P o z e i d o n je bil vladar na morji in ob enem vseh voda.
Demo ter je bila cevzova sestra in bogiuja poljedeljstva.
*) Č. č. čitateljom, ki žolč natančneje informirati se o gerškej, riuiskej, egiptovskoj in iudijskoj mitologiji priporočam „Illustrirte Mytho-logio von Ur. Hermann Goll“ ali pa od „Petisens-a.“ Perva se dobiva v Lipsiku pri Otto Spamer-ji in druga menda tudi.	Pis.
Hestija je bila tudi Cevzova sestra in boginja ognja ter pokroviteljica domačega ognjišča.
Apolon je bil bog pesništva, godbe in vedežvanja; radi tega so pa najbolje sloveli jegovi orakeljni.
Artemida je bila boginja lune in pokroviteljica lčva.
H e r m e s je bil sploh bog kupčije in poleg tega tudi bog tatov.
A res je bil bog vojska.
H e fes to s je	bil sin Here, kojega je rodila brezi, da bi
bil	k njej Cevz	zahajal, ker mu je hotela dokazati,	da je tako
mogočna, kakor on sam (Cevz). Ilefestos je bil bog ognja in pokrovitelj vseh rokodelstev, koja so trebale ognja.
Afrodita (Venera) je bila pervotno boginja ljubezni in je postala pozneje boginja ljubavi in vseli jenih slastij. Poleg tega	je pa bila	tudi	pokroviteljica zakona.
A r e s je	bil	bog vojska, a sem ter tja tudi	pokrovitelj
poljedelstva ter domačih živalij.
Atena je bila Cevzova liči. Cevz je kljuboval svojej soprugi in je sam rodil Ateno iz srede svojo glave. Ona je bila boginja modrosti in pokroviteljica znanostij in umetnosti).
Poleg teli dvanajsterih glavnih božanstev je pa bilo še veliko število podredjenih, ki so deloma bila sluge glavnih ali pa so reprezentovala njih posamezne moči.
Tako so torej imeli Gorki božjo deržavo, kojo sta jima ustvarila njih perva pesnika Hoziod in Homer v svojih poezijah.
Pogled v zemeljno notranjost.
■(Daljo.)
Pri naših kemičnih izkušnjah vidimo, da vsako urno kemično zedinjenje dela vročino. Tako je morala tleča zemljo na krogla vsa skozi goreti. Elementi so se združili v take spojine, ki so mogle biti pri oni visoki temperaturi. Plini so delali ozračje, ki je kakor krilo obdajalo terše zemeljno jedro in v&nj so puhteli prvi mnogoterih hlapnih spojin, ki v oni vročini nejso mogle biti niti v tekočem niti v terdnem stanu. Vse sedanjo morje je bilo tedaj vodeua para, zemlja pa jo bila mehko žareče jedro, in okoli nje je stal jako velik, prav gost parokrog. Toda čedalje več toplote v neizmerno nebo pošiljajoča ognjena krogla se je sčasoma shladila, posebno na poveriš ji. S tem jo bil storjen začetek zemeljno skorje, katera je sedaj ložje naraščala, ker jo bil odstranjen noposrodnji upliv notranjega žara, da so sc mogle kot pari v parokrogu bivajočo sestave vsaj nekoliko sesedati na zemljo kot tekočine. Organskega življenja tačas nij moglo biti. Skorja je še bila prevroča, da bi bile rastline mogle poganjati korenine ter rasti, živali pa brez rastlin ne mog6 živeti. Pri zemeljuem podobovanji vidimo delajoči dve
moči, kemično sorodnost in težo, zdaj pervo, zdaj drugo posebej, zdaj obe skupaj. Vsled teže so silila gosteja telesa nižje. Ako bi bilo podobovanje ostalo pri tem, moralo bi biti zemeljno po-versje precej enolično, toda zemlja nej taka. Razdiranje jej je dalo drugačno obliko. Sterdivša sc zemlja, skerčila se je, je razpokala tako kakar še sedaj vidimo, da ilovata tla razpokajo v vročini, in šiloma je stiskala vedno ožja prihajajoča zemeljua skorja skozi razpoke tekočo maso iz sredine. Dalje se je voda vrinila v špranje, jih s svojo razmočiluo močjo razširila vedno bolje in prišla je proderša skorjo va nje. Glejmo zemeljno po-veršje po teh dogodjajih. Iz kviško vzdigujenih krajev zcmeljne skorje je odtekla voda v nižje ležeče, prikazala so sc tla in tu imamo terduiuo ali suho zemljo, okoli uje otoke in morje.
Terdnina zložena je nekoliko iz skladastega kamenja, nekoliko pa iz sterjene mase, ki je včn privrela in ki jo vidimo kot neredno mašino kamenje v hribeh, na katero se naslanjajo privzdignjeni skladi. Špranje, ki so se napravile sem ter tje, napolnijo se z mehkim kamenjem ali z rudnino ter postanejo rudniki.
Hribovje te perve dobe nej bilo previsoko in morje ne pregloboko. Kjer nej voda stala, perhnela je zemlja in pokrila se je z rastlinami in pač precej ob enem se je mogla razviti živalstvo. Ker je pa zemeljna skorja tačas bila še tenka, morali sti zemlja in voda imeti višjo temperaturo; zato so mogla najpred samo taka živa bitja nastopiti, ki morejo prestati v takih razmerah.
Koliko časa je po tej pervi revoluciji ostalo • v tem stanu, ki ga je dosegla, ne vemo. Reči pa smemo zlasti glede na sedanje dogodke, da so sc veče premcmbe veršilc nenavadno počasi in da jih moremo meriti le po perijodah, ki štejejo veliko tisoč let. Gotovo pa je, da pri oni pervi premembi zemlja nej ostala. Sledila je prekucija za prekueijo zaporedoma, se ve, da Čez dolgo časa. Sledeča je vselej potrebovala manje časa, čem debcleja je med tem postala zemeljua skorja, čem kasneje so je tedaj shladila in zadosti skerčila, da je mogel strop na novo pretergati, dalje čem težje je voda prihajala van jo. Sploh nej nikedar bilo pravega miru, ampak vedno premikanje in razvijanje, kakoršno v obče tudi vidimo v zgodovini človeškega rodu zraven nastopa znamenitih oseb in dogodeb. Kajti še dandanes, ko smo uže daleč od onih velicih revolucij in se nam gotovo nej bati, da bi sc ponovile, lahko čutimo počasni vspeh tiho pa neprenehoma delajočih močij, ki sc nam sicer neznatne zdč, pa neprestano spreminjajo zemeljno poveršje. Take so perlmenje in izmivanje, ki se godi po naših gorah, katerih grobljo se vozi samo v doline in morje kot oblovje, prod in grez; voduo razjedanje v morji; počasno vzdigovauje iu nižanje nekaterih ozemelj in obrežij; nastanje kovalnih grebenov, sotisč i. t. d.
Zlasti se vodi pripisuje jestveno kemično prestvorivui
upliv na veliko in na debelo zloženo pervotno kamenje. Terdi se, da je bila ta voda uasitcna z ogljeno kislino in tako v stann razmočiti apne nato kamenje, da je imela v sebi razmočeno kremenovo kislino, kav jej je pouioglo delati silikate podobe povsod, kamor je prišla.
Kakor je. očitno, moremo v vsi zgodovini stvorjenja ze-meljne skorje iskati ravuotežnost.. Dosegla jo je, ko se je zemlia tako ohladila, da so solnčui žarki popolnoma nadomestili toploto, ktero je sama izhlapila. Dalje se noj mogla ohlajati, torej se tudi skorja dalje skerčiti in s tem nje obseg še bolj zmanjšati uej mogel. Ako bi se pa bil, morala bi se bila tudi zemlja hitreje verteti, okoli svoje osi. Iz nataučnega astrouomičnega pozo-rovanja pa vemo, da se dnevna dolgost uže 2000 let nej pre* menila za stoteri del ene sekunde, da se torej tudi zemeljni obseg nej od tega časa prav nič več spremenil.
Vsaka perijoda se je s tem končala, da so se zemeljne razpoke in špranje zamašile, nekoliko zaradi ohlajenja in sker-čenja notranje gmote, nekoliko po vnanji naplavi grezi ali drugih snovij. Na nekaterih krajih se je to zgodilo v veči, v drugih v mauji meri. Kjer so se špranje zaperle matijo, ondi je pozuejc notranja gmota delala nove preride.
Ali še po dokončanem zadnjem splošnem vzdigovauji uejso sc še popolnoma zaperle na noter segajoče špranje. Na nekaterih krajih, kjer so bile, prav široke, ali kjer jo debelo kamenje zapustilo luknje med seboj, ohraniti so se mogle posauine votline do danes, nekoliko podobne dimnikom vodečim iz verh strehe noter do ognja.
Take votline zemeljne skorije zovemo vulkane. Njih lastnosti in učinki, ki se nam še sedaj kažč, znani so nam ter si jih lahko razkladamo. Ako bi bile popolnoma prazne, pogledali bi lahko v goreči zemeljin drob. Toda njih votlina in žrelo za-pro se z ohlajeuiui in storjenim kamenjem, z lavo in druzimi vulkanskimi stvari. To meneuje o zemeljni notranjosti nam pa poterjujo zraven vulkanov tudi znane strašne prikazni — potresi. O največjih vulkanih v Evropi, n. pr. Vezuv, Aetna in Stromboli na Italijanskem in Islandskem je gotovo uže kateri kaj slišal, mej katerimi je Hekla najimenitniši.	(Dalje	prih.)
Dopisi.
Iz Ljubljane. (Minola kranjska deželna učiteljska koufe-rencain deželni zbor) sta pokazala, v kako veliko zmešnjave je kranjsko učiteljstvo zabredlo. Sklepi deželne učiteljsko skupščine so vsakega osupnili. — Vso avstrijsko učiteljstvo so je izreklo proti nameri nekaterih puhloglavcov, ki bi radi videli, da bi so vso šolstvo deržavi izročilo — le kranjsko učiteljstvo, je vendar sklenilo, prositi za „deržavno suknjo.“ •— Vsi liberalni možje, vsi umni pedagogi so za to, da naj se
A
pri imenovanji učiteljev ozira na želje občin — samo „elite“ kranjskega učiteljstva, kakor imenuje vlada deželno konferenco, je za to, da se vsa pravica občin (krajnih šolskih svetov) pri imenovanji učiteljev jim odvzame, in da se ta pravica ne oziraje so tudi n okrajne šolske svete izroči — deželnemu šolskemu svetu, ki je še celo sedaj na Kranjskem po svoji večini nemškutarsk. — Pa kako „kranjski pedagogi-* motivirajo to svojo prošnjo, to je pa že „unicum.“ Rekč, da po sedanjih postavah nej mogoče učiteljev zaradi „disciplinarnih pregreškov** prestavljati; želč torej, da bi vlada učitelje pogostoma kaznovala in je prestavljevala. Bog daj pamet takim zaslepjenim š.! *)
Zdrava pedagogika že od nekdaj uči, da se ima tuj jezik na podlagi materinščine učiti. Po tem načelu so spisane tudi naše „nemške slov-nice.“ Toda „kraujskim“ učiteljem tako načelo ne velja več. „Nemščina naj se uči z nemščino** — to jo njih novo geslo; zavoljo toga so tudi sklenili, da se imate „perva in druga** slovnica deloma, „tretja“ pa popolnem ponemčiti. —
„Kr. Lehrerverein**, društvo kranjskih nemškutarskih in nemških učiteljev, prosilo je narodni deželni zbor za povišanje plač. Uže naprej se je čulo, da je to prazno delo od „Lehrervereina“, kajti kranjski deželni poslanci slovenski in nemški bodo zaradi uboštva dežele ne radi plač povišali. Narodna večina pa prošnjo tega ncmškutarskega društva uže iz svojega stališča uslišati nej hotela. — Še s večjo nevoljo in ostrejšo kritiko na deželno konferenco in na „Loh]erv.“ pa je odvrgla namero, da bi se imenovanje učiteljev kar deželnemu šolskemu svetu izročilo. — Vsi ti dogodki morajo biti za kranjsko učiteljstvo podučita skušnja. S svojo nemško politiko ne bo ono nič doseglo, na Kranjskem uže ne, razen nekaj sramote. (Glej „Freio pad. Blatter** na Dunaji, ki so se kaj slabo izrazili o kraitjskem učiteljstvu.) — Vendar se bode moral tudi deželni zbor udati, če bode hotel imeti na Kranjskem kaj učiteljstva, bodi si slovon-skega ali nomškutarskega, kajti teh žalostnih razmerje sicer tudi deželni zbor mnogo zakrivil.
Iz Kranjskega. (Prečudne šolsko razmere.) Iz Turškega mi piše prijatelj: Srečni ste pač v Avstriji, ko imate lepo urejeno šolstvo, ko imate nove šolsko zakone, po katerih mora vsak kraj svojo šolo in svojega učitelja imeti, in ondi, kjer jo mnogo otrok, jetudi po več učiteljev. Srečno je Vaše učiteljstvo, ki redno dobiva svoje dohodko, in ki se vsled pravičnih svobodnih postav tudi svobodno gibljo, So pa tudi pri Vas učitelji omikani, značajni in strogo spolnajoči svoje lope dolžnosti. Kako je pa pri nas žalostno!? Navesti Vam hočem samo 011 žalostni izgled, eno šolo, in take so skoro vse. No daleč od našega giavnega mesta sta dva velika kraja z mnogimi manjšimi seli, ki štejejo vso skupaj od 4000—5000 duš. Otrok za šolo jo pa tudi od 400—500, mej njimi jo tudi mnogo gosposkih in meščanskih otrok, kajti pri nas se je več gospode, uradnikov itd. naselilo. —
*) Da so bili pri konferenci samo S1 o venci, vendar so razen gg.
Borštnik, Zarnik, Stegnar vsi nemški govorili; dober slovenski govor g. Zarnika o šolskem obiskovanji priobčimo prihodnjič.	Ured.
Oba ta dva kraja imata pa za tako veliko število otrok le eno šolo in le enega učitelja. Težko dolo torej za učitelja — malo koristi za učence. A ljudje učitelja še plačevati nejso hoteli. — Cul sein, da skozi 3 leta nej dobival plačila. — Zakaj pa ne? Ali so ljudje tako revni ali tako nemarni? Ne vem, kaj je temu vzrok. Morebiti gaje naša gosposka čertila, ker jo bil — Slovan. Kako se je pa vendar preživil s svojo veliko družino? Kor pri nas nej drugih sposobnih moči, prevzel je on pošto in jo os-kerboval, poleg toga je pa tudi duhan (tabak) prodajal. Mislil si je „Hilf was helfen kann — da se le živi." Sicer mu je bil pa tudi glasoviti latinski pregovor dobro znan, in s tem seje tolažil. Bil je pa menda tudi občinski tajnik. — Nej imel še dosta rev, ko mu še večja nevarnost preti. Naš cesar si izbere druzega šolskega oglednika, mnogo ostrejšega od prejšnega, ki je imel nalogo, a tudi veselje, posebno na našo slovanske učitelje pritiskati, Ta pride tudi omenjenega učitelja nadzorovat. Ker je imel uči'elj mnogo postranskega posla, nej mogla njegova sola v popolnem redu biti. Nadzornik stopi kar nenadoma v šolo. Učencev še nej bilo v šoli. Na šolski mizi pa najde nadzornik: nekaj slovanskih časnikov, smodk in černo kavo, katoro mora učitelj piti, da v šoli ne zaspi, kajti po noči mora pošto oskrbovati in pisati za občino. —
Nadzornika vse to hudo razkači, in to tem bolje, ko učitelj nika-košnih uradnih spisov imel nej, niti zapisnika, niti razrednico, kratko rečeno: nič.
Nadzornik se ves nevoljen povemo v glavno mosto, kjer naznani vse šolski gosposki. Skoro je bilo sklenjono, prestaviti moža v drug kraj Turčije, kjer bi ne mogel imeti toliko postranskih prislužkov, kjer bi torej moral za kazen s svojo družino straditi. — Toda naš slovanski učitelj je zvit, kakor Slovani sploh. Mislil si jo:	Ce postanem Turčin, go-
tovo se mi ničesar žaliga storilo no bo. Nokega dne pridojo v to krajo nadzornikovi prijatelji — Turčini — na sprehod. Naš učitelj se hitro ž njimi seznani, priterjuje njihovim načelom in so ž njimi — pobrati. Ti njegovi novi pobratimi so ga potom zagovarjali pri nadzorniku in pri drugih vele možih in' naš poturčen slovanski učitelj nij bil prestavljen, postane marveč še celč definitiven, kar pred nej bil, in to je postal menda še brez potrebnih spričal. — Kaj ne, dragi prijatelj, kaj taecga pri Vas mogočo nej? (Mi smo pačuli, da se je baš letos tudi na Kranjskem nekaj enacega dogodilo?)	Bi	s.
Iz savinjske doline. (Določbo o podučevanji v nemščini) na slovonskih šolah smo brali pri nas z veliko novoljo. To velja toliko o vladinih, kolikor o onih, izdelanih od dotičnega odseka v deželni skupščini. Kako naj se na onorazrednih šolah v nemščini podučuje, ko jo še v drugih predmetih večkrat kaj slab vspoh, ko jo šolsko obiskovanje še tako nerodno? in če jo pa tudi redno, je šolska izba dvakrat pronatlačona! Nikdar nojsmo pričakovali, da bodo slovenski učitelji nemščino na ono-razrodnih šolah zagovarjali, najmanj smo pa tega od g. Lapanja pričakovali. —
Jako malo so se naši zapostniki v Gradei tudi s tem učitoljem prikupili, da so za to glasovali in celo predlagali, da bi se po Slovenskem
zavoljo nemščine uro na teden več podučovalo, kakor je predpisano po splošnih učnih načertih. Hvalovredno je bilo tedaj od g. Kropeja, da se jo zarad preobloženja učiteljev, potegnil rekoč: „Večkrat se je v tem zboru danes poudarjalo: Ne preobložujte otrok! Mislim, da se zastran slovensko-štajerskih učiteljev tudi mora reči: Ne preobložujte učiteljev!" Dostavek uredništva. Slovenski odsek je res skoro predaleč šel s svojim predlogom; storil je pa to v tej nadi, da bo tudi vlada lake predloge sprejeti mogla, ker je mislil odsek, ba bi se vlada morda še bolje razjezila in še več nemščine slovenskim šolam natvezita, ako bi odsek od vladnega predloga nič ali premalo sprejel. Sicer bodo še čas in prilika pri okrajnih učiteljskih konferencah o tem govoriti, in takrat se potegnite — za pravično stvar in za zdravo in pametno pedagogiko!
Iz Notranjskega. (Učiteljske plače in kranjski doželni zbor.) Govorilo se je uže o slabem materijainem stanji kranjskih učiteljev v št. 8. „Slov. učitelja." Omenjalo se je, da s tako plačo nej lehko izhajati izobraženemu človeku. Glede na to pa, da je Kranjska v istini revna in uže z davki preobložena dežela, so jo nasvetovalo, naj bi se kranjski dež. zbor obernol do deržave, naj ta pomaga. A kranjski učitelji so si mislili stvar drugače. Radi tega so se zaupljivo obračali k svojim ncmčurskim vodjem, ki so jim vse obljubovali, a dati jim nič ne mogo. Kranjski učitelji so pozabili, da so „Sini majke Slavo" ter so za svojimi vodji nastopili pogubno pot ter sč svojimi netaktnimi koraki užalili vsacuga poštenega Slovenca ter prišli moj narodom ob vse zaupanje. (Ne vsi. Ured.)
Nej čuda tedaj, da se čuj6 jako čudno pripovedke o njih; nej čuda tedaj, da so prišli najmanje za en par decenij ob ves kredit., (Bo že boljo. Ured.) kojega so še imeli.
Kranjskim učiteljem, oziroma njih vodjem, nej nikakor šlo iz glave zloglasna znojomska peticija za „staatsrock“, kojo so popustili uže njeni roditelji spoznaje, daje pogubna! A Kranjci so se hoteli še enkrat ska-zati bolje vladne, kakor je vlada sama, a dobili so — dolg nos — za predpust od vlade same.
Vladni zastopnik je v 9. seji 12. okt sam dejal, da je dolžnost vlado uzderžavati samo srednjo šole in univerzo. Temu izreku menda nej treba komentara.
V omenjenej seji, ko je šlo baš za povišanje učiteljskih plač, pa je dr. Zarnik prav dobro omenjal, dajo dolžnost deržave narodno šolstvo podpirati, posebno v revnojših deželah, ker ima tudi ona v pervoj ver-sti korist, če se narod uči in iz njega dobri deržavljani rasti). A dr. Zarnik je bil premalo podpiran in mi le obžalju)emo, da se nej v tem smislu odposlala peticija na derž. zbor, *)
In če tudi lotosi kranjski dež. zbor nej nič povišal plače učiteljem, vendar je za šolstvo mnogo koristnega ukrenil, zlasti z odpravi jonjcm uč-niue. Sedaj bodo učitelji dobivali vsaj svojo plačo redno, kar prej nej
*) Vendar no bo to dobrega sadu rodilo, če so bo v zadevi narodne šolo dežela zanašala na deržavo, a deržava pa zopet na deželo.
Ured.
bilo in to je liže korak naprej. Kranjskim učiteljem pa svetujem, naj po-pustč svojo vladne vodje, da se ne bodo več tako čudno o njih govorilo in da bodo zopet uživali zaupanje.
Slovstvo.
(Navod o rabi 80 pregiblji vib čork za pervi poduk v či-tanji.) [Sestavil in založil Ivan Miklošič, učitelj na c. kr. vadnici v Mariboru.j Te pregibljivo ali premakljivo čorke, katero bi vsaka šola imeti morala, in katero še enkrat krajnim šolskim svetom živo priporočamo, obsegajo vse samoglasnike po trikrat, soglasniko po dvakrat in velike čerke po enkrat. V „navodn“ govori g. pisatelj najpervo o raznih metodah čitanja, zlasti o anolitično-sintetični metodi in potom pripoveduje, kako se ima s pregibljivimi Čorkami ravnati, tako-lo: „Zelo važen pripomoček pri bralnem uku ne gledč na učavo je stavna omara ali stavnica s pregibljivimi čerkami. —
Ta ima te prednosti:
1. se da vsaka čerka posebej v roko vzeti in zarad njeno velikosti so tudi mnogoverstni znaki bolj razvidni, tako da se da oblika in ime vsako čorke boljo vpametiti;
2. ponuja sestavljanje in razmikanje otrokom prijetno menjavo, kar jo posebno pri začetnikih zolo važno;
3. so otroci sestavljajo iz njih stavke hasnjivo pripravljajo na pravopisje.
Učitelj, ki jo svojim učencem pri bralnem uku le nekaj primerno s pregiblj ivimi čerkami opravljati dajal, jih bode tudi pozneje komaj mogel iz rok dati.
V slovenščini se zarad veliko enakosti celo lahko od pismenih čerk na tiskano čerko in nasprotno preide. Zavoljo tega more analitično-sin-totično učave doržeč so učitelj pri vsaki normalni besedi po pismenih čer-kah precej tiskane čerko pokazati. Vaje s pregibljivimi čerkami so razne. Po analitično-sintetični učavi razloži učenec najprej besedo in išče sam ali pa kdo drugi čerke, ktero se imajo staviti, ali pa napove učitelj glasove in učenec išče čerke iu tudi na robe, ali pa pokliče učitelj toliko učoncev, kolikor ima beseda čerk, dti vsakemu eno čerko iu veli potom besedo sestavljati. Pri tej vaji so vežejo soglasniki s samoglasniki tako dolgo, dokler so učenci v enakih glasbenih vezanjih izurjeni. Paziti je le treba še na to, da se najprej samoglasnike	postavljajo.	Kakor	hitro	morejo učenci nekoliko besed brati, naj se že	znane čerke	rabijo	za seslav-
Ijenje novih in mod seboj podobnih besed. Med seboj podobno besede so postavim: nit, sit; meč, reč, več; nož, mož; sir, mir, vir; kos, nos, bos; lonec, lovec; muha, rulia, suha itd.
To besedo se imajo na bralni stroj	postaviti, da	udonci	vse	pre-
membe lahko vidijo, kterili s pismenimi čerkami no more doveršiti niti učitelj niti učenec, ki je iz začetka v pisanji navadno nekaj okoron, tako hitro kakor s pregibljivimi čerkami. S tim seveda nočem reči, da se ima pri takih vi\jah pisanje celo izključiti. (Jim večja je mehanična izurjenost
v branji, tim bolj jc treba popuštivši progi bij i ve čerke pečati so na tabli s pismenimi čerkami in čim boljo napredujejo učenci, tim večjo je število čerk, ktere se dajo v sestavljanje novih besed vporabiti, tim ložje je tudi sestavljanje med seboj podobnih besed itd.“
(„Nova avstrijska mora in vaga.“) Ta slovonska knjižica od dr. Močnika pride letos uže v 2. natisu na svitlo, kar jo znamenje, da Slovenci radi po dobrih domačih knjigah segajo.
(„Peto računico“) od dr Močnika ravno sedaj na slovensko prevaja marljivi g. učitelj Tomšič v Ljubljani; imeli bodemo torej v kratkem petero prav dobrih raounic v slovenskem jeziku. Omeniti moramo še to, da se bodo Močnikove računice sedaj po novih načertih uredile.
(»Razmoro med staro moro in vago ter novo m e tersko") se imenuje mala pa dobra knjižica, ki se dobiva pri Giontini-ju v Ljubljani po 6 kr.
Šolske novice in drobtine.
(»Učiteljsko društvo za slovenski Štajor.") Kot podporna družabnika sta pristopila: g. dr. J. Razlag, odvetnik in deržavni poslanec v Ljubljani in g. F. Stegnar, učitelj in okrajni š. nadzornik v Ljubljani. — Pravi družabniki so (na dalje) gg: 51. 'Dragotin Udelj, nadučitelj v Jarenini; 52. Vezenšek Venceslav, učitelj v Podsredi; 53. Sirek Sebastijan, učitelj v Slivnici pri Šmariji; 54. Možina Ivan, nadučitelj pri sv. Marku pri Ptuji; 55, Uličar, učitelj v Dobjem; 5(5. Zupančič Davorin, učitelj pri sv. Stefanu; 57. Volavšek Ivan, učitelj v Brežicah; 58. Vodljak Jakob, učitelj v Sevnici; 59. Boštjančič Ivan, učitelj na Blanci; 60. Soršak Matija, učite j na Paki; 61. Cizelj Ignacij, učitelj v Št. Uu pri Volenji; 62. Ornik Ivan, nadučitelj v Brežicah. — Odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajor" je imel 27. t. m. v Ormuži malo posvetovanje, o katerem bodemo prihodnjič poročali.
(»Slovensko učiteljsko društvo") v Ljubljani. Vsled potorjenja pravil, prenarejenih pri zadnjem občnem zboru je imel takrat izvoljeni odbor 24. t. m. sejo, pri katerem so bili nazoči gg.: Praprotnik, Tomšič, Stegnar, Močnik, Gerkman, CončiČ in Lapanje. Na dnevnem redu je bila volitev predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in knjižničarja! G Praprotnik so odločno izrazi, da ne prevzame več predsodništva. Kljitbu temu so ga šs vsi enoglasno volili. Ker so je pa zopet odpovedal, volil se je za novega predsednika g. Stegnar; za podpredsednika g. Tomšič, za tajnika in blagajnika g. Močnik, za knjižničarja g. Gerkman, Pogovarjalo se je potem o prihodnjem društvenem delovanji. Na predlog g. Lapanja se je izrekla ustna zahvala g. Praprotniku za njegovo dosedanje delovanje; ima pa se mu tudi enaka pismena zahvala izročiti za njegov mnogoleten trud na prid slovenskega šolstva. Zastran marljivega delovanja tega društva v prihodnje pa imamo najboljšo nado, ker jo od novega predsednika z njegovimi izverstnimi zmožnosti tudi novega in krepkega delovanja pričakovati.
(Zastopanje narodnih učiteljev) v štajerskem deželnem šolskem svetu. Spomladi 1875. neha 61etna opravilna doba našega deželnega šolskega sveta Imenovali so bodo novi udje. Zastopnike učiteljstva imenuje po predlogu učnega ministra cesar sam Zdaj nema narodno učiteljstvo v njem svojega zastopnika. Zavoljo tega jebilPotz-ov predlog v zadnji dež. učiteljski skupščini, da se pri tem imenovanji tudi na narodno učiteljstvo ozira na pravem mestu. Gospod Petz-ov predlog je še daljo segal, namreč na to, da naj bi se slavna v.ada pri novem pretteso-vanji šolske postave o nadzorstvu za to potrudila, da bi štajersko učitelj-
st vo v deželnem šolskim svetom imelo dvoje zastopnikov, enega izmed nemškega in enega izmed slovenskega učiteljstva. Tudi ta predlog jo bil sprejet. Dobro!
(Zarad imenovanja učiteljev) bode štajerski deželni zbor še le prihodnje leto postavo sklepal. — Culi smo iz poslanskih krogov, da bode deželni odbor predlagal tak načert, po katerem se bodo razne šolske gosposko v deželi pravico imenovanja mej seboj razdelile. Deželni šolški svet naj bi po tem načertu vse nadučitelje, krajni šolski sveti vse učitelje na enorazrodnih šolah, vse drugo učitelje (podučiteljo itd) naj bi pa okrajni šolski svet imenoval.
(Stalna razstava) učnih pomočk,ov za narodne in meščanske šole se je te dni na Dunaji odperla. Obsega prav mnogo učil v G sobah.
(Nemščina po koroških šolah.) Deželna učiteljska skupščina v Celovci jo zastran nemščino sprejela sledečo predloge : 1.) Na onih šolali, kjer je po priliki polovica nemških, polovica po slovenskih otrok, naj se v obeh jezikih podučuje, vendar se ima posebno na nemščino ozirati.
2.) Na onih šolah, kjer je samo */3 nemških otrok, je slovenščina učni jezik, vendar se mora nemščina v 2., 3. in 4. šolskem letu tako pridno gojiti, da se v 5. šolskem letu uže kot učni jezik rabiti moro. 3.) V slovenskih šolah naj bo slovenščina učni jezik, vendar se ima z nemščino uža v 2. šolskem letu pričeti, v G. lotu pa mora biti nemščina uže učni jezik. 4.) Na teh šolah so rabijo na spodnji stopinji slovensko knjige, na srednji stopinji slovensko-nemško, in na zgornji stopinji samo nemško knjige, in sicer dokler vlada boljših knjig no izda: slovcnsko-nomški abocdnik, porva in druga nemška slovnica in nemški „Lesebuch fllr Volksschulen." — To določbo imajo pač le na nomščino ozir; da so otroci lo v nemščini dobro izurijo, naj slovenščina in drugi predmetne pri tein tudi terpe — to deželni skupščini nej bilo mar, da so lo slovenska doca pridno gorraanizirajo.
(Na Kranjskem) je okoli 40 učiteljskih služob praznih.
(V Gorici) bodo učiteljsko preskušajo J2. t. m.
(V Kamniku) bodo 2razrcdno dekliško šolo na 3 razrede razširili.
(Vabilo.)
Učiteljsko društvo za okraje- Kozje, Sevnica in Brežice bodo imelo 12. novembra t. I. v ltajhonburgu shod. Na dnevnem redu bodo: —
1) Poterjenjo zapisnikov od G avg. in 22. oktobra. —
2) Poročilo o delovanji društvenem v pretečenem letu. —
3) Poročilo blagajnika. —
4) Volitov novega odbora.
5) Poročilo delegata o zborovanji „Lehrorbunda“ v Ljubnem. —
G) Poročilo odposlanca o II. skupščini hrvatskih učiteljev v Petrinji.
7) Posamezni nasveti. —
8) Določba, kdaj in kje so bodo prihodnjokrat zborovalo. —
K temu shodu uljudno vabi	Odbor.
Razpisi učiteljskih sltižeb po Slovenskem.
Na Kranjskem: Učiteljska služba na Trati (okr. kranjski) s 400 gld. in stan do 2G. novembra. Učiteljska služba v Vok lomi (kranjski okraj) s 400 gld. in stan. do 7. novembra. Učiteljska služba v Sodražici s 400 gld. in stan.
Na Štajerskem: Služba učitelja ali učiteljico, mogoče podučitolja ali podučiteljico na dekliški šoli v Mariboru z 800 oziroma s 640 (480) fh do 15. nov. Učiteljska služba v sv. Lenartu s GOO gld. plače. Podučitolj-ska služba v Mariji Puščavi s 440 (330) gld. Nadučiteljska služba v Pon-k vi (Ponigl) s G00 in slan. do 20. nov, na kr. š. svet. Učiteljska služba v Jurkloštru (Gairach, laški okraj) s GOO in slan. do 15. nov. na kr. š. svet. Služba učitelja ali učiteljico ali podučitolja pri sv. Magdaleni v Mariboru s 700, oziroma 560 (420) do 15. nov.
Lastništvo ,,Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“
Za uredništvo odgovoren Dr. Lorene. — Tisek „Narodno tiskarne11 v Mariboru.