štev. 44
TRST. v ponedeljek 13. februvarja 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tadl «b nedeljah In praznikih ob 5., ab ponedeljkih ah 9. zjutraj. Posamične itev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, St. Petra, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele Iter. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 9 •«. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« IO st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprej ema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le opravi „Edinosti".
— Plačljivo in utožijivo * Trstu.	=
fiPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko.
V šdmotH j€ m«i!
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece S K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. liNklu n tMiiJiki IsAanj« „KDUOSTI" ataa*: u o*lo 1«U Kron 5-30, m a pol lata Kron »*eO.
V«i dopisi naj se posipajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ae ne sprejemajo in rekopiel oe M vračaj«
Naročnino, oglase in reklamacijej« pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulloa Giorgie Galatti 18 (Narodni dom) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista .Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
- Giorgio Galatti štev. 18.	-
Poltno-hranllnllnl račun St 841-652. TELEFON It. 11-57.
BRZOJ/UJNE UE5TI.
Za drugo češko vseučilišče.
BRNO i2. Tukaj in v drugih mestih so se vršile manifestacije za ustanovitev drugega češkega vseučilišča v Brnu.
Čehi na Gorenjem Avstrijskem.
LINC 12, Na včerajšnjem občnem zboru nemškega »Volksbundac je deželni pos anec Langotb govoril o narodnostnih razmerah na Gorenjem Avstrijskem. Rekel je, da so v zadnjih letih nakupili Cehi nad sto kmetij za skupno svoto 2 milijonov kron. V Lincu je hotela družba Ko-menskega ustanoviti češko šolo, kar da so pa Nemci preprečili.
Huda zima v Galiciji.
PRZEMYSL 11. V zadnjih dneh sta zmrznila dva vojaka na straži.
Zveza med Nemčijo in Rusijo.
PARIZ 12. Včerajšnji >Matin« je priobčil senzacijonelno vest, da so oficijelna pogajanja med Nemčijo in Rusijo ne le za-pričela, ampak da so ista že dovršena in da se v najkrajšnjem času podpiše zvezna pogodba. Potemtakem se mora zveza med Nemčijo in Rusijo smatrati kakor gotova stvar.
Potovanje srbskega kralja v Rim.
RIM 12. »Messaggeroc poroča, da odpošljejo jutri srbskemu kralju Petru nasproti italijanski dvorni vlak. Z vlakom se odpelje tudi posebna misija, ki po zdravi kralja na meji. V sredo popDludne dospe kralj Peter v Rim.
Petrograd 12. »Wolfov biro« poroča, da je ruska vlada sklenila umakniti ruski oddelek čet, ki je od leta 1908 v posadki v Kasvinu v Perziji.
Rim 12. >Ag. Štefani« dementuje vest, da nabira Italija dobrovoljce za Albanijo. — Poročilo „Tribune*, da so došli v Rim anarhisti, se uradno dementuje.
Moncaivieri 12. Princezinja Klotilda, sestra pokojnega kralja Humberta je obo-iela za pljučnico.
Beroiin 12. Cesar se je tudi danes po čutil bolje in je tudi vstal. Mora se pa čuvati, zato se dne 15. t. m. ne bo vršil mali dvorni ples.
London 12. »Evening Times« poročajo iz Aten, da je Grška naprosila zastopstvi A vstro-Ogrske in Nemčije, naj bi posredovali pri Turčiji, da bi ista dovolila spoj grških železnic z mrežo orijentskih železnic.
PODLISTEK.
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
Gita je skomiznila z rameni.
„Vsekakor-: je povzela takoj nato zgovorna baronica, — „življenje mlade vdove ni najprijetnejše. Sedaj si zopet tam, kjer si bila pred petnajstimi ali šestnajstimi leti. Stojiš pred novo ženitvijo... Za vraga, skoro bi morala znoreti"...
Gita ni rekla ničesar, a baronica jo je pogledala samo enkrat s svojimi velikimi, izrazovitimi očmi.
„Kaj, Gita, ti molčiš?"
„Kaj naj pa rečem?... Komaj sta minula dva meseca"... je začela odgovarjati Gita pretrgoma, ne vedoča sama prav, kaj naj odgovori.
„No, no!" je vpadla v besedo baronica. „To se ve, da se ne boš takoj jutri omožila. Toda pride to preje ali kasneje. Ti da, a jaz ne za ves svet. Moj mož je umrl, ko mu je bilo 56 let, in če bi bila postala tudi preje vdova, ne bi se bila drugikrat omožila... Za me je zakon najhujša stvar na svetu".
Kuga v Mandžuriji.
LONDON 11. Položaj v Harbinu in Mukdenu se je zboljšal. V Harbinu je sedaj zaposlenih 20 evropskih zdravnikov, 30 sanitetnih slug in 1500 policistov. Sežgali so 3500 mrliče v. 90 odstotkov slučajev v Harbinu so pljučna kuga in le v enem slučaju so ugotovili bubonsko kugo. Dopisnik „Timesa" v Pekingu poroča, da je v Tsentsinu umrlo za kugo jO oseb, v okolici po 15. V Pekingu je zabeležiti za 50 odstotkov več slučajev, vendar je položaj manj nevaren. V pokrajini Cili sta okužena izlasti okraja Jungpinfu in Pa-stingfu. — Iz Šantunga manjkajo točne vesti, vendar se je v Čifu in na progi Tientsin—Putkov, ki je sedaj popolnoma izven prometa, pripetilo mnogo slučajev. Splošno ne smatrajo za sedaj položaja nevarnim, vendar je verjetno, da se početkom spomladi kuga naglo razširi.
BEROLIN 12. Mesto Fudsjadjan je popolnoma izumrlo, ulice se zapuščene, vse hiše prazne; le psi tulijo v samotnih ulicah in glodajo trupla, ležeča na cestah. Bolnišnice so prazne, ni več nobenega bolnika in nobenega zdravnika. Le v nekoliko posteljah leže še trupla na zadnje umrlih. Edini živeči ljudje so kitajski vojaki, ki obkoljujejo mesto smrti.
Sedaj je začela kuga grozno razsajati tudi v mestu Ašihe, vztočno od Harbina. Vsak dan umre okolu 400 ljudi. Tekom nekoliko tednov je izumrlo več mestnih delov. Mesto Ašihe izumre v kratkem. Prebivalstvo si ne more in ne ve pomagati in vrhu tega primanjkuje tudi zdravnikov. Kitajske oblastnije so popolnoma izgubile glavo. Demagogi in kitajski duhovniki ščuvajo ljudstvo, da je kuga Kitajski v kazen, ker so Evropejci v deželi. Le sveta boksarska vojna, ki prinese smrt vsem Evropejcem, osvobodi Kitajsko od kuge. Ta agitacija se silno razširja.
BEROLIN 11. Iz Petrograda poročajo : Govori se, da je Japonska obvestila inozemske vlasti, da namerava z vojaki zasesti Mandžurijo, ker Kitajska ne ukrene odredeb proti kugi.
Rusija je poslala Kitajski noto, v kateri jo poživlja, da ukaže pobirati trupla mrličev po cestah v krajih, ki leže ob mandžurski železnici.
PETROGAD 12. Poslanci dume iz amurskega ozemlja so prejeli iz Vladivo-stoka vznemirjajoče vesti. Kuga prodira vedno bližje. Vzlic prepovedi na papirju Še vedno prevaža Kitajce iz Mandžurije v Vladivostok. Vozovi so grozno umazani.
Premožni prebivalci iz Vladivostoka beže v Evropo in Japon-ko.
Mesto Asiho izumre popolnoma. Katoliški in protestantski misijonarji so odpotovali v Mukden. Povsod leže trupla, povsod se vidi na snegu krvave izmečke obolelih na kugi.
Nove govorice o slučajih kuge v evropski Rusiji.
PETROGRAD 12. iRuskoje Slovo" poroča, da je pri Blagoveščensku obolelo več oseb za kugo. — „Biršev. Vedomosti" javljajo, da so opazili v astrahanski gu-bern'ji slučaje pljučne kuge.
PETROGRAD 12. Ker se je blizu ruske meje pripetil slučaj kuge, zato je generalni guverner amurskega ozemlja za-ukazal, da se meja zapre z vojaki.

Domačinka je gledala samo v tla, misleč pri tem: niso vse ženske take, kakor-šna si ti! Te nazore o zakonu je že slišala Gita od nje več nego stokrat, zato pa je tudi vse drugače sodila, — tako, kakor sodi večina ženskih glav.
„Koliko let ti je sedaj, Gita?" je vprašala naenkrat baronica. „Dvajset in..."
„Dva in trideset!" je rekla Gita hitro.
„Premlada si še, da bi ostala vdova, in vedno si lepa, zelo lepa, in zelo bogata... Imela boš dovolj snubačev. Takrat boš morala odpreti oči..." ji je svetovala baronica.
Zbirala bom moža po srcu", je odgovorila Gita.
„Ali pametno!... Ne sme se poslušati samo srca."
„Zakon brez ljubezni ne more biti srečen," je menila Gita. „Imela sem dobrega moža, in nisem bila srečna v zakonu, ker ga nisem ljubila".
„Stara pesem!" se je protivila baronica. Če si željena ljubezni, zbiraj po srcu! Videli bomo, če pogodiš dobro... Škoda", je nadaljevala baronica zevajoč, da so se komaj razločile besede, „da bi bil grof Čikulin živ, bi se gotovo ženil s teboj."
Gita je zardela preko ušes.
Čemu si tako zardela kakor dekle v
Ljudsko štetje.
38.000!
Kakor smo že sporočili, je kosmata bilanca ljudskega Štetja v Trstu in okolici pokazala, da ima Trst okolu 224.000 prebivalcev. Tako javlja namreč oficijelno sporočilo naše komunalne vlade. Vsakomur pa je padlo v oči, da gospoda niso nič sporočili o rezultatu ljudskega štetja v narodnostnem, oziroma v pogledu obče-valnega jezika. No, nam prihaja iz italijanskega tabora samega vest. da so oficijelno našteli v mestu in okolici okolu 38.000 Slovencev.
Ta Številka gotovo mnogo naših iznenadi neprijetno. Mi pa pravimo, da je ravno v tem številu Slovencev vzrok, da je gospodi na magistratu nekako težko priti ž njo na dan, saj vedć, kakove zaključke si bo sleherni poznavatelj resničnih razmer delal iz tega oficijelno pripo-znanega števila glede resničnega števila prebivalstva j v tej občini. Ako uvažujemo vse tiste obupne napore, mahi-nacije in zlorabe, s katerimi niso le skušali, ampak tudi faktično skrčili naše število, potem je gotova stvar, da so si gospoda na magistratu na jasnem, da resnično število Slovencev v tržaški občini znaša najmanj 70*000, kar bi bilo v soglasju z našo te dni objavljeno vestjo iz italijanskega taborja, da tudi oni že računajo s tem številom. Za to pot se jim je še posrečilo, da so pred vnanjim svetom zakrili vso resnico, ali v srcu se ne morejo veseliti tega vspeha, ker nad fikcijo je vendar resnica.
RaČunaje z danimi razmerami smemo biti mi Slovenci popolnoma zadovoljni z doseženim vspehom, ako gornje sporočilo
dvanajstem letu ?.. Saj vendar ni nobena tajnost, da je bil tvoj oboževatelj in da je mala Magdalena živa njegova slika"....'
„Ali baronica!"... je rekla Gita v največji zmedenosti.
„Same sve !tf reče baronica nemarno. „Kaj se sramuješ pred menoj? Factum-in-feetum fieri nequit... Bilo, pa bilo. Čujme, Gita, ne bi-li bilo lepše, da tu kaj použi-jemo", je pričela baronica in je nalašč dala razgovoru drugo smer, videč, da je zadela domačinko, ko jo je spomnila njenega od-nošaja z grofom Čekulinom. A vendar je imela baronica prav, da si ni nobena tajnost, ker ves svet je vedel za to in govoril, a Gita je še mislila vseeno, da je to tajno.
„Takoj zapovem, da tukaj pogrnejo," je pohitela domačinka z odgovorom, srečna, da je baronica prenehala govoriti o grofu. „Jelena, Jelena!" je zaklicala Gita svoji starejši hčeri, ki se je takoj nato prikazala v vrtu, vsa rudeča od ognja v kuhinji, ko je pri njem stala.
„Baronica želi, da tukaj použijemo... Moraš pogrniti mizo! {e zaklicala mati deklici.
„Takoj bo vse gotovo!" je odgovorila Jelena in stekla v kuhinjo.
Kmalu nato je prišla Magdalena z dvema kmečkima deklicama, ki sta pomagali v
odgovarja resnici. Ako slovenska javnost j uvažuje : da je doslej naše število padalo na papirju od štetja do štetja, da se je v zadnjem desetletju število prebivalstva tržaškega pomnožilo za nad 20 odstotkov, a da je to pot naše število poskočilo za ! dobrih 60 odstotkov, potem mora priznati, da je sloven*iti element v Trstu na časten način izvršil svojo dolžnost.
Vladarji in napredek Črnegore.
Ko je izumrla rodbina Balšičev, so izvolili prebivalci Zete, ^tako se je imenovala takrat Črnagora, bojevitega Štefana Crnogorca za vojvodo. Po njem se imenuje dežela od 1. 1435. Črnagora, njegovi nasledniki so Crnojevići. Ivan Crnojević, gospodar Črnegore. je ustanovil okoli leta 1485. samostansko vas Cetinje, ki je postalo od 1. 1528. deželna stolica. Ko se je Jurij Crnojević 1. 1516. odpovedal vladi na korist cerkvenega vladike Vavila, so prišli svečeniki do vlade. Okoli 1. 1530. je bila dežela celo podložna Sandžaku mesta Skutari in se ima zahvaliti edino svojemu gorovju, da je niso preplavile turške čete. Okoli polovice 16. stoletja je zapustila rodbina Petrovičev radi turške nevarnosti Hercegovino in se je naselila na Njeguškem polju.	___
Ta rodbina je podala Črnigori dinastijo, ki se je že od vsega začetka odlikovala po izredni politični in govorniški nadarjenosti. Njihova imena se bero med največjimi junaki, povsod so na prvem mestu; sablja in puška so njihovo najboljše orožje, a iz ust slišiš krasne balade, ki so jih zložili v proslavo svojih prednikov. To niso vesele, vriskajoče pesmi naših planincev, temveč priprosti napevi, ki so se ohranili še dandanes ; spesnil jih je oni narod, ki se je odlikoval in utrdil v vednih bojih proti preteči osmanski nevarnosti. Edino žene so se odtegnile temu velikemu junaškemu življenju : bila so ponižna, delavna bitja, katera so vzgajala deco, varovale dom. Sedanji kralj je izbrisal stari dolg in je spesnil v njihovo proslavo na celem svetu slavno dramatično pesem „Balkansko carico", ki tvori biser njegove izredne pesniške nadarjenosti.
Ta rodbina se je odlikovala vedno po veliki hrabrosti in vladika Peter I. Petrovič je bil oni, ki je prenesel to slavo na ves narod. L. 1796. je izdal ta vladar vojaško pravo, temu je {sledil leta 1798. nekak državni zakonik. Devetdeset let je
kuhinji, ter pričela pogrinjati mizo. Pripravljeno je bilo samo za dve osebi, za baronico in vdovo, a otroci bodo kasneje jedli, kar ostane.
Pri jedi je imela baronica izreden tek, in ni mogla dovolj nahvaliti tečne jedi.
„Kaj niso piščeta dobro frigana ?" jo je vpraševala Jelena, moleč ji vedno dobre kose iz velike kositrene sklede.
„Izvrstno!"... ti boš še dobra kuharica, ako boš znala tudi druge stvari tako dobro pripraviti, je govorila baronica, mašeč si v usta zeleno salato, od katere sta curljala kis in olje.
„In jaz sem vam natočila vina, baronica!" se je oglasila z druge strani Magdalena, ki je natakala iz glinastega vrča baronici v čašo vina, rumenega ko cekin... Izvolite pokusiti, kako je dobro!"
„Prav imaš, žejna sem ravno sedaj !u je rekla baronica in izpila na dušek čašo vina.
„A, to mi je dobro!.., Krasno vinče!.. Natoči še eno." In Magdalena je natočila z nova čašo.
Po jedi, ko se je deca odstranila, je pripovedovala baronica Margariti o Dunaju in o svojem sinu Adamu Patačiču, ki je imel mnogo nad, da postane škof.
(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« št. 44
V Tretu. dne 13. februvarja 1911
bil star, ko je umrl; zadnja felja pa je spopolnili v materinem jeziku in naj bi se bila, naj se Črnogorci 6 mesecev vzdrže j ne zadovo'jevali, češ, saj govorimo slo-vsakoršnih medsebojnih bojev. Njegova venski doma! To je vse hvale in časti-želja se je izpolnila v Času najhujše krvne , vredno, a istotako potrebno je, da se osvete ; iz tega Uvidimo, kako velikanska ' otrok že v spodnjih razredih utrdi v slov-je bila ljubezen njegovega naroda do ničnih pravilih, se nauči govoriti v pra-njega.	vilnem jeziku ter se tako ugotovi v
Njegov nečak knjaz Peter II. (1830 materinščini. To je tem laglje, ker Sio--1852.), v Petrogradu izšolan in pesniško i vencem ni težko priučiti se tudi drugemu nadarjen, je bil prvi vladar, ki je hotel deželnemu jeziku, ki si ga otroci že po vpeljati urejeno državno upravo. Ustvaril občevanju z drugimi prisvajajo toliko, koje kazenski zakonik na podlagi preprostih, j likor je potrebno za posredovanje in se strogih običajev bojaželjnih podložnikov; ! potem, ko so odrastli, Še spopolnijo vendar so se pojavile težkoče pri izvrše- I v njem.
vanju zakonodajstva, zakaj vsaka posa- j Ce Pa slovenski jezik zanemarjajo v mezna občina je bila preponosna, da bi; P™ mladosti in se ne vpisujejo v spod-sama izvršila obsodbo. Ustvaril se je tudi j nji oddelek, jih potem ni možno vsprejeti neke vrste senat, v katerem so bili zasto- i v viših razredih, ker se ta pouk deli po pani največ i kraji, vsak izmed senatorjev ; posameznih razredih in ne po oddelkih, je dobil tudi gotovo plačo. To so početki | Tedai mora deček (deklica) imeti izobrazbe, črnogorskega uradništva.	j primerne razredu, ki ga obiskuje — če
Njegov naslednik Danilo L je sore- 1 zaostaja. In ta otrok je često v oviro
menil s privolitvijo Rusije in Avstrije vsemu Pouku> Pa tudl Gn sam ,zgublJa 21. marca 1. 1852. teokratično državo v ! veselje, ker ne more napredovati enako dedno kneževino; njen duševni glavar je drugim in tekmovati žnjimi. Kaj je po od takrat ruski car. Pod vlado Danila I. sledica temu ? Da tak otrok' ko zaPušča se je zakonik 1. 1855. razširil. Dne 12. šol°- ne zna Prav ne eneša ne druze8Ta avgusta L 1S60, je umrl v Kotoru kot jezika, kar mu je potem v praktičnem žrtev zarote.	življenju v neizmerno Škodo.
~ 0*	.,-11.-	s Zategadel še enkrat opozarjamo slo-
Dne 28. avgusta minulega leta je pre- ■	b	r
teklo petdeset let, kar je nastopil sedanji kralj Nikola I. kot naslednik svojega strica vlado. Našel je deželo brez cest, skoraj brez šol (prva je bila ustanovljena 1. 1834., dve sta sledili 1. 1S50), a boja-željno, svobodoljubno prebivalstvo je
venske stariše in njihove otroke — če so jih tudi vpisali kakor nemške — naj jih vpišejo k slovenskemu pouku! Sami se morate pobrigati, ker sedaj ni več razrednih učiteljev slovenskih, kakor so bili nekdaj, ki so slovenske otroke opozarjali
videlo v vsakem stremljenju po stalni ure-	ta Pouk- Ce se stanSl ne bodo sami
ditvi dežele le omejitev svobode. Po kra-	brii?ali slovenski pouk, se gotovo tudi
snih zmagah v Vučjem dolu, pri Medunu,	učltelJ — tuJec ne bo ogreval zanj. Otroci
Nikšiču, Baru in Neinju je povečal ozem-	Pa tudi ne> ker tem ie navadno l!abšl>
lje in se je posvetil izključno sreči in	ako 3im ne treba k Pouku- Ko toreJ vl"
koristi svojega naroda in rodbine. Cela	dimo nenaklonjenost in nerazpoloženje za
Evropa občuduje ta veliki vladarski talent.	ta Pouk. se morate stariši Pobrigati, da
Znal je tudi s spretnimi rodbinskimi zve-	ne bo vaša deca nečaatna lzJeraa vspričo
zami povečati ugled svoje hiše. Car Ale-	otrok italijanske narodnosti, ki vsi obi-
ksander III. ga je imenoval svojega edi-	skuJei° Pouk v materinem jeziku in žnjimi
nega odkritosrčnega prijatelja. Ljudske	tudi veliko Nemcev, sposobnih za ta pouk.
šole so se ogromno pomnožile, ustanovila	Iz teSA razvidite, da je pouk v sloven-
so se višja učilišča, 23 poštnih in brzo-	ščini našim potreben in da jim
javnih postaj, brezžične brzojavne postaje	bo Pozneje veliko koristil. Pride gotovo
i. t. d. V marcu 1. 1879. se je ustvarilo	čas' ko vam bodo otroci hvaležm> če ste
prvo odgovorno ministerstvo, 1. 1888. se	jih vzgojili njim v prid in domovini na
je vpeljal znani in sloviti kodeks profe-	kor,s.5; , . . TTv ,
- t, .... ^ . ,	i Zimska eskadra. Včeraj ob iol/s. uri
sorja Boeišica, io. decembra 1. 1005. ne	. . ^ , .. • , ,
T- . c.T-s-	dopoludne je iz Dalmacije priplula v tr-
dal deželi samovoljno — ustavo. Sploh.se	\ , , . , .
, s, . . .. , . •	žaško luko zimsita eskadra c. in kr. vcjne
ie mala Crna gora pod sedanjim vladarjem	. , .„ , , -
, f „ , .	mornarice pod poveljništvom kontreadmi-
zelo povspela ter skusa tekmovati z dru-	. , „ . „ , , , . .. . , . ..
rala pl. Kunsti. Eskadra obstoji iz bojnih
gimi kulturnimi državami v Evropi.
Po časopisu „ Union" v Pragi, priredil M—
Dnevne novice.
Baron Albert Rotšild umrl. V soboto je umrl na Dunaju baron Albert Rotšild. j Zadela ga je kap Baron Aibert Rotšild ' je bil načelnik dunajske hiše Rotšildov
ladij : „Nadvojvoda Fran Ferdinand*4, j „Nadvojvoda Ferdinand Maks", iz križarjev : „Cesar Karel VI." in „Admiral S paun" ter iz visokomorskih torpe •dovk „Reka", „Kaiman", „Kormoran" in „Sch\valbea. Eskadre ostane v naši luki štiri dni,
Koledar In vreme. — Danes : Katarina R. dev. — Jutri: Valentin, muc.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne
1 . ^ A rs •	t T	_ __>£__—; _ —1 ^ X__
Rojen je bil leta 1844 v Frankobrodu na' g° Cels. — Vreme včeraj: oblačno.
Meni. Poročen je bil s svojo sestričino » w w_ ___ - .
Betino, hčerko pariškega Rotšilda, ki je j TrZćlSkćl tTIćličl KrOHlKS. umria leta 1892. Imel je pet sinov in dve Samomor na morju. V Buenos Airesu hčeri. — En sin je padel s konja, pri tem se je vkrcal na parnik Avstro Amerikane zblaznel in umrl. Drugi sin se je minulo „Columbia" med drugimi tudi neki Edvard leto ustrelil radi nesrečne ljubezni.	i Dunn. Ta parnik je v noči od 8. na 9.
Sicer je storil veliko za dobrodelnost, j m- odplul iz napoljskega zaliva. Tedaj V spomin svoje žene je ustanovil neko so konstatirali, da omenjenega pasažirja bolnišnico in eno bolnišnico in eno bol-; ni bilo več na parniku. Ni skoraj dvomiti, nišnico za nervozne. — Za gradnjo av-'da 3e isti med vožnjo v samomorilnem strijskih drednaughtov je dal na razpo- j namenu skočil v morje. V njegovij prtljagi lago potreben denar, da se je moglo jso našli debel kamen, privezan k dolgi začeti z gradnjo še predno so dovolile ivrvi- Iz teSTa bi se sklepalo, da je imel delegacije potrebne kredite.	; tudi drugače namen storiti konec svojemu
Zapuščinski davek in pristojbine od pre-! življenju moženja pok. barona Rotšilda bodo zna- i Ve,ika n88reča na !adii' V remorkerju šale okolu 28\L milijona kron. Premo- »Ivan ^orup« družbe za pristaniška dela
ženje pokojnika cenijo na 600 do 700 milijonov kron.
Dornaoe vesti.
Slovenski pouk na državnih šolah na nami. Lip8kem trgu. S 1. januvarjem je prevzel ta pouk za to imenovani redni učitelj. A še danes se niso vsi otroci, obiskujoči te
je včeraj počila cev za par. Par je izpuh-tel ven z vso močjo in je oparil štiri osebe moštva. Rane so precej nevarne in so do-tičnike spravili v mestno bolnišnico. Eden izmed njih je že umrl za hudimi opekli-
Odliko«, tovorna sodooke in šampanjsko šumečih pokalic
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rimn 1. 1910.
.Viljem Hribar
a— na Opčinah ——
naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) og!jcn?eve kisline za pivo. Priporoča se tudi za odjem pokalic in Bodovke.
Za točno postrežbo se jamči.
Nase gledališče.
Sinoči ss je ponovila krasna opereta zavode, priglasili k temu pouku. Nekateri „Valčkov čar*. Gledališče je bilo kljub pa še nadaljujejo z obiskovanjem italijan- posledicam ogromno obiskanega planinskega pouka. Sicer je dano roditeljem na I skega plesa malo ne razprodano. Ope-
Velike novs prodajslrv.ee	pohištva in tapetarij
:: Paolo Gasfwirfb ::
TRST, ul Stadion št- 6 - Telefon 22-85 (iilSs gledališču Penite)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, cene zmame.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4:000 fcron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Begata Izbera vsakovrstnih stolić, — popoln? epreme m gssamezm Ml
R. Blaha
zaloga tovarniškega pohištva
ulica Caserma št. 4.
prej „Mizarska zadruga v Solkanu '.
Popolni uredbe za hotele, penzije,
gostilne, kavarne. P4T Pohištvo po vsakovrstnih cenah. ^H^š
SPECIJALITETA : Stolice iz zvitega hss lastne tovarne po tovarniških cenah.
TRS i, ulica Caserma št. 4, TRST.
TELEFOS 1316.
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Brrriera § cchia št 19.
Cene dogovorne, mr Plačilo na obrak
Sprejme se popravljanja šivainih stroiev vsakega zisteir-a. Prodaja igel, olja in aparatu*
Kupuje in prodaja že rabljen«? iva Sne st*-cie
£opi@ se Vam priporoča,
da kupite
stearičiie sveče
Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina „Marca Angelo), katere so najdoijšs vrste in po nizki ceni.
Guido Bienenfeld
Trst - ulica Coronso 39 - Trst

ojasiiano Zamagni
Trst, Via deli' Istria št. 28
— nasproti šolam —
Čovarna cementnih plošč
deianih na roko iz najboljšega materijala.
Zaloga ima na raz.olago vedno dovolj Dlaga


Kron 6200!
AUTOMOBILI FORD 19H
Nalvečja tovarna sveta. Izdelovanje letao 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šea; rtznih tlpcv kočij.
Kočila . FORD" je najpopolnejša, i aihitrejšain naleTronomičnejSa kar jih obstoji. GENERALNI ZASTOPSIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldor.i tO-11. Tel 1734
Velika centralna narage. ulica čel Baohi 16, vooal mica Boschstto TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikaaakej.
Automobili na posodo po zmaml coni.
Varstvo in vzdrževanje avtomobilov. - — Solidna postrežba.
R. Stenich s F. Drensla!
Trst - ulica Ugo Foscolo št. 1.
s- Elektraiehnična mehanična delavnica.
11 Instalacije za električno razsvet-i«^ ljavo; hišni električni zvonci, tele-^ foni, strelovodi, zaloge mrežic in ' potrebščin za blis':e<So razsvetljavo.
Radi Konca sezone
se proda vse :-
zimsko blago po znižanih cenah. V zalogi je še velika partija čipk, trakov, srajc in nogavic vseh kakovosti. - Zaloga drobnarij.
TRGOVINA : PARTIJSKEGA : BLAGA
ul. Farneto 5, nasproti lekarni Godine.
svobodo, da se odločijo za ta ali oni de» Želni jezik. Ker se pa nt še nikdar pripetilo, da bi se bil otrok italijanskih stari-šev prijavil k obisku slovenskeg-a pouka, zakaj pa mora ravno slovenski otrok delati to izjemo ? Pa vendar bi našim stari-šem svetovali, naj bi se njihovi otroci
reta se ponovi tudi prihodnjo nedeljo in sicer popoludne ob 4. uri, izlasti zato, da se bližnji in dalji okolici nudi priliko viditi to opereto.
VERDL Premijera opere „Faust" se ni mogla sinoči vršiti, ker je tenorist KLrismer še indisponiran. Mesto Fausta so
Umetni zobi v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikanskem sistemu in po lastni patentirani metodi. Kroza XXX zobe 12 zlata 311 aluminija. XXX
Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmodernejih metodah. — Reguliranje slabo zraslih zobov. — Izdiranje zobov XXXX brez vsake bolečine. XXXX
RMERiKRNSKI ZOBOZDRAVNIK
p v
Dr. LEOPOLD MRRCEK
srst, Corso št. 17,
&
Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, II XX Berolinu, Lucernu in New-Torku. XX
Ordinuje od 9.—1. in od 3.-6. pop.
Dvanajstletna prak.-a na klinikah na Dunaju, XX Berolinu. Lucernu in Ne\v-Yorku. XX
Ordinuje od 9.—1. in od 3.-6. pop.
K. (ia^periiii, Trst m
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
=■== Prevozno podjetje -----
c. kr. avstrijskih drž. želoznlo
Sprejc razcarinjanje fcaioršncpsilioili blaga Iz mitnic, dostavljaj na tlom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
10T Zastopstvo tvrdko „CESlE^r
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spije tu. PRODAJA NA DROBNO
C ČINE BREZ KONKURENCE.
V Trstu, dne 13. februvarja 1911.
„EDINOST" št. 44.
Ftran III
uprizorili osmič „Boris Godunova", pred	Bukovini in na Ogrskem. V imenu židovskih
polno hišo in ob velikem zanimanju in	nacijonalistov v Po jski je predložil neki Za-
navdušenju poslušalcev. — Danes odmor,	bolinski kompromisni ideal Poljske-Judeje, v
Faust" morda jutri.	kateri bi Poljakom ostale vasi. Zidje bi
^	____________ ■	vladali v mestih. Znani poljski publicist Leon
.	Belmont je proti temu energično nastopil
Razne vesti-	v zadnji številki lista „Volne Slovo".
Vab;la iz zlata. Moskovski veletrčec S.	Židom je priteklo na pomoč „Društvo slov
Spiridinov je te dni, kakor poročajo iz Moskve,	anske kulture", v Moskvi, kjer se je
razposlal vabila na slavnost svoje zlate po-	izlasti Rodičev zavzel za njih. On pravi, da
roke. Prejemniki teh vabil so bili naj prijet-	mora biti prva skrb Rusov, Poljakov, in
neje'presenečeni, ko so odprli kuverto in so	Slovanov, da izbojujejo Židom v Eusiji ena-
po natacčnejem' pregledu vidili, da so ta	kopravnost. Ker so Polj. ki
vabila, ki so bila sicer zelo taaka, res iz	komisiji za sestavo osn
zlata. Vsako vabilo je tehtalo 20 gramov,	poljskega kraljestva predložili gotove ome-
Vseg'i skup je razposlal milijonar 200 takih	jitve za Žide, priporoča Rodičev tudi Polja-
vabil Ta so torej skupno tehtala okrog 4	kom da bi dovolili Židom popolno ravno-
kiloprame. In za ta vabila je bilo rabljeno	pravnost v samoupravi, kajti Židje obrnejo,
zlato iz zlatih rudnikov jubilarja. Spiridinov	ko se jim ne treba boriti nasproti dvema
poseduje namreč največje zlate rudnike v	frontoma, proti Poljakom in proti Rusom,
Rusiji in iz njih je dobil tud svoje milijone,	vse svoje sile v eno smer. kar bo značilo
Vsako vabilo je vredno okolu 120 kron.	ojačenje Poljakov.
Dijaško gibanje v Rusiji. Iz Petrograda;: Soprog brez rok in nog. Iz Znojma po-
Povodom nedavnih dijaških nemirov v Odesi,	ročajo : Tukaj vzbuja pozornost, da se je
je bilo na tukajšnjem vseučilišču relegiranih	neki 37-letni mož brez rok in nog oženil z
190 diiakov.	leP° 17-letno hčerjo nekega zidarskega
Sest najvećih mest na svetu. Po zadnjih	mojstra. Mladi soprog Rudolf G. je šel pred
rezultatih ljudskega štetja ima London	več leti v Ameriko, kjer je dobil dobro
4,833.638 (s predmestji 7 mil.) New-Jork	službo v neki elektrotehnični tovarni v New-
4,766.780, Pariz 2,760.393 (s predmestji 8 9	Jorku. Vsled neke nezgode, ki ga je bila
mil.), Berolin 2,064.000 (s predmestji	zadela, so mu morali odrezati obe roki in
3,687.000), Čikago 2,185.283, Dunaj 2,050.000	obe nogi, Ko je ozdravil, je dobil umetni
prebivalcev.	rol£i in umetni noSl in odposlali so ga do-
Mednarodna zveza dijakov, v Belem-	mov v njegovo rojstno mesto, kjer se je
gradu se mudi Angležkinja gospica Rut	spoznal s hčerjo mizarskega mojstra. Ker je
Uoose, tajnica JkršCanske federacije vseuči-	bil oče dekleta proti temu, da bi se poro-liščnih dijakov in dela na to, da bi tudi je mlada zaljubljena dvojica pobegnila,
srbski dijaki stopili v to mednarodno zvezo,	Proti Rudolfu G. so uložili ovadbo radi
ki ni politična. V to zvezo so stopili do se-	odpeljave. oba sca se pa dobrovoljno vrnila daj dijaki iz Amerike, Kanade, Avstralije, ker je dekle na razpravi izjavilo, da raje
Belgije, Holandije, Švicarske, Kitajske, Ko-	umre, nego bi pustilo svojega ljubimca, je
reje, Francoske, Italje, Nemčije, Indije,	bil G. oproščen in konečno je tudi oče pri-Cejlona, Japonske, Skandinavije in Afrike. Srbija je 36. dežela, v katero je prišla go-jspica na svojem agitacijskern potu.
Visoka šola na Kavkazu. Ža dlje časa govore v ruskih merodujnih krogih in v ruskih časopisih o potrebi ustanovitve visoke šolo na Kavkazu. Ta velika dežela z 9 mil. prebivalstva in ob enem bogata z neizrcpnim mineralnim bogastvom bi potrebovala za svoj normilni kulturni razvoj 'pred vsem vi-
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
T PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE 1TALIA
TRST - VIA MALCANTON - TRST
VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke v kraljestvu v Spaine sobe in jedilnice iz amer. orehovine, ] osnove samouprave hrastovine in mahagonije; pisalne mize in
obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6
REZBARSKA DELAVNICA.
$. De Vecchi 8 L Skerl
nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga • ovsa
klaje in otrobom.
SENO prve vrste po 7 K. Oves Ben po 17 K. Detelja po 7 50. Ogrski oves po 19 K. Otrobi „V" po 16-50 K. — Po 100 kilogramov na tnalo zu rasprodajo
A	-1
Prodajaln, ur in dragocenosti
BUCHFE
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst {SEM® Corso šteUS
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tadi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
^_V
Bogomil Fmo
Pozor!
volil v zakon, tako da sta oba danes srečen zakonski par.
Simić & Co. - Crst
ul. S. Anastasio 8-10
= OBAVLJA .
Agenturske in komisijn. posla
Bavl se s prodajo koloni jal ?iega blaga in nakupom dež pridelkov.
Poskusite FI- C-ali-flnU ki je n»j-GOVO KAVO M«3cUUlin finejši in najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo
bivši urar v Sežani
ima svojo novo prodajalno
Ul
t TRSTU nI Tine. tfe lini .. Štev. 13 ..
nasproti cerk sv. Ant. nov.
VERIŽICE
po tov. cen>th


Vprašanja in odgovori.
Friderik. i.) Vložite prošnjo na dotično sodnijo (v Kopru) ter kolekujte z i K.. Označiti morate tudi za katero vas, oziroma okrožje. 2 ) P. n. pomenja skrajšano „polnim naslovom". — „Edinost1.) Mo-; »oke &ole, kake ni bilo dosedaj na Kavkazu.	imeci dovoljenje. 2.) Obrnite se na
Brez vspeha so poživljali rusko vlado, da odbor gostilne N. D. O. ul. Carradori-r-jzadevno kaj stori, vlada se je pa vedno iz- Ghega. Ako ne bodo pretirane cene, Vam govarjala, da ni denarja. Zato so se že leta bodo gotovo to upeljali. — M. W. Pokoj-1906 vršili javni ljudski eho M za ustanovitev nina se je zvišala procentualno. Bilo bi vseučilišča na Kavkazu. Omenjeni shodi so dobro, ako nam pošljete prepis dekreta •osegli vsaj to, da se danes že resno pri- potem bomo lahko sodili. — Šturje. 1.) To pravljajo Da ustanovitev vseučilišču v TiHisu: knjigo Vam preskrbi vsaka knjigotržnica. To vseučilišče bo imelo začasno samo juri- Naročite lahko takoj. 2.) Reklame ne de-dieno, filozofično in matematično fakulteto, delamo. — Š. T. Nabrežina. 1.) Predsed-I z vrši te v vsega načrta je prevzel mestni svet "ik del. stavb, društva v Gorici je g. J. v Tifiisu	j Zadel, uradnik pri „Goriš. lj. posojilnici".
Časnikarstvo V Rusiji. Iz Petrograda V Vaši zadevi se obrnite nanj. 2.) Glede ročajo: Itus-ja je imela koncem leta 1910 Vašega imena sta obe Vaši mnenji mo
n jc&te se prepričati
obiščite veJika skladišče.
t*'
Fonte tielia Fabra 2 i ul Post* Hacvs
(vogal Ta.?reas6)	illa . »rti li Laad-s
zbor isgo+ovljecili cbiek tu axi tr: dečkt • a »r. otirke Pov?&ni}c\ rr.oiua jop;, kakor tudi rasarh jaisioiov. Obleke za doaa in utlo. DeiavBfct T:r ilsfci ioden. 2scprenioCljlvi piažiii (priBtnJ gle ki) Specijaliste, blago tu- in inozeteakih •oviim /sgoSovljajo sc cfclake po meri po najnovejši k -di, tečno, solidno .zi clegmitno po nizki1- cenah
			
-1		1-	-lil
oor<
—1817 perijodičnih časopisood kat rih goči. Lahko pa izhaja tudi iz kakega vul-odpada na Petrograd 472. Od teh je : v g^rnega iraena, ki je bil pri hiši. Razlo-ruskein jeziku 1347 časopisov, v poljskem! žiti Vam Pa vseh treh lučajev tu ne mo-192 in v nemškem 68, ostali so v letskem, remo, ker to presega okvir naše rubrike, hebrejskem in armenskem jeziku. Dalje je! —Lucifer. 1.) Gotovo, a naši ljudje še od teh časopisov: 702 politična, 197 oficjel-'temu niso vaJeni- 2-) To Vam preskrbi nih in 193 cerkveuih. Nič manje nego 934lvsak urar» če nima že v	3- V
litrov je pričelo izhajati še le prod 5 leti,! slovenski literaturi je zgodovina Trsta opi-dočim je samo G listov, ki so stareji [od 100 sanaP° G ^iiua-Vrdeljskem in dekanu Sila. let Najstareji list, ki izhaja že 185 let so ,,St. Pcterburgskija Vjedomosti".
Pretepel že^o do smrti. V nekem mestu Ogrske je posestnik Peska izvršil zverski zločin. Vzel je palico in ž njo pretepal svojo ženo, dokler se ni zgrudila mrtva na tla. Ko Trsta Kandler, Caprin, Generini, Scussa,
i. t. d. Kakor je poročal naš prijatelj z Lesnega trga dne 1. I. t. 1. pripravlja tudi Hortis veiiko „Storia di Trieste". V nemščini so pisali Lovventhal, Neuman-Spallart i. t d. 4.) Pisati o Rusjanu nje- ; Ur. A. Tresić-Pavič ć, častni Člen „Slo ' govo delovanje ne spada v našo rubriko, vanskega občestva4 V S fiji. Na drugem 5) Ni res. 6.) Ljublj. „Slovenec" piše; javnem zboru „Slovanskega obČest.a" v Sofiji je bil hrvatski pesnik in pisatelj, drž.
a
TRATTORIA
„Ali' Antico Pompe!"
Trst, Pifzza Carlo Goldoni 4
Priporoča se slavnemu občinstvu. - Toči se izvrstno vino : teran, istrsko, furlansko in belo. S^infelilsko pivo. Domača kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili. — Za obilen obisk se toplo„prlporoča
FRANJO MARIN SIC K.
E3E
J L
±
TRVDKA
Hdolf Kostoris
skladište oblek za moške In dečke
Tis t, Via S. Giov&nni 16, 1.
1ELEF0X 251 Kom. II. (zraTeu restavracije „CooperatiTa16 ex Hacker)
pr Jaja na mesečae ali teden, obroke obleke in površnike za moške
perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skl di*če ni v pritličju, ampak v I. nad.
Oglata treba aaalovljatl na inaeratal tddtlek „Edlnaatl"
m—m Edina slovenska ■■
Knjigoveznica
anion repemŠek, Trst ul. Ceciiln 9
Izdeluje vsakovrstna knjigoveSka priprosta in fina dela J«- PO KONKURENČNIH CENAH.
Te dve knjigi dobite le še v kaki knjižnici. Na prodaj je pa Orožnova knjiga : „Istra in samosvoje mesto Trst", izdala Slov. Matica. Nova knjiga o Trstu je v delu. V italijanskem jeziku so izdali zgodovino
je bila mrtva, vlekel jo je iz hiše na polje ter jo obefcil na drevo. Zločinca so zaprli.
Mesto Mitrovica na Hrvatskem šteje po zadnjem ljudskem štetju 13.119. Pred 10 leti je bilo le 11.518 duš.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje sohov
izdiranje zobov brez vsake bolečine
V. fuseher
kcncesij. zobni UaaU
JI
,Caffe Goldoni'
Trst, Piazza Carlo Goldoni št. 2
Pijače nara-ne in prve vrste. Časopisi in ilustracije. POSTREŽBA TOĆNA. Za obilen obi«k se najtopleje pri p »roda FRANJO MARINSEK.
31
DrJ.Čeriiiak
: zobozdravnik :
- TRST
Hiio'4. deliš.	it
Gluseppe Beldlnanzl, urar
urar
ulica Commerciale 5, Trst
i
Poprave po jako nizkih cenah.
po3l. dr. A. Trešiča Pavič e per aklama-tionem izvoljen častnim članom tega društva.
Židje v kraljestvu Poljskem. Kakor v Galiciji, tako eo na ljudskem štetju v ruski Poljski nastopili Židje pod zastavo zionizma kakor samostulna narodnost. Njih odpad od Poljakov pripravlja se že več let. Jasno je, da slede misli vsejudaizma in se ne mislijo omejiti na Palestino, marveč si prizadevajo, da ee povsod organizirajo kakor posebna narodnost, kjer so v tako velikem številu kakor v Poljski, na Litavi, v jugozapadnih guberni jah Rusije in ieven Rusije v Galiciji,
proti družbi sv. Cirila in Metoda zato, ker imajo klerikalci svoje lastno obrambeno društvo. Dokler bo pa družba šla po tej poti naprej, kakor gre sedaj, ji taki napadi nič ne škodujejo.- 7.) Ne vemo, kajti če se na dotičnem mestu informiramo, nam gotovo ne povedo. — Liricavals. Ljuboslava se praznuje 15. svečana. Ker smo nekaterim čitateljem izjemno odgovorili pismenim potom, oglaša se jih vedno več. Zato prosimo naj nas ne nadlegujejo s tem, da nas prosijo za pismen odgovor, j Saj za odgovore je pač naša rubrika, kije na razpolago vsakomur in za vsako vprašanje. —	'
ni si.
Novo pogrebno podjetje v Trstu
Corso št. 49 (vogal Plazza C. Goldoni) Telefon 1402
m Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev
pogrebov vsakterega razreda. Ima na izbero monomentalne ^ E voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate ™ Črno-srebrne, belo-zlate itd. Prevaža mrliče na vse K dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt tm vaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala VSE MBTVAŠaE PREDMETE - Cene ngodne.
btran IV
• KUiMMST« št. 44.
V Trst«, rim- 13. februvarja 1! 11
Odhajanje Id prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej.
OmI u prihod, odroma odhod so naznanjeni po irednjem eTTOpejskem Caau.
C. kr. državna železniea.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica—(Ajdovščina)-" Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga —Draždane — Be-rolin. _
7.34	0 Herpelje—Divača—Dunaj.
8 55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj.
9.00 0 Herpelje—Pala.
9.12 M Le do Buj (in medpostaje).
I.(	5 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec 745 M Koper—Buje—Poreč.
3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4 45 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.10 0 Le do Buj (in medpostaje). 7.Z2 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). T56 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula.
B Gorica-Jesenice—Beljak—Celovec- Linec - "" Praga—Dunaj—Monakovo—Draždane — Berolin.
10.35 Q Gorica—Jesenice—Belj ak—Inom ost — Mo-nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
2.14	0 Boršt—Herpelje—Divača. 2 400 Gorica (in medpostaje).
Prihod v Trst.
5.47	0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona-
kova, JLnomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica.
7.15	0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.20 0 Iz Gorice (Ajdovščine).
8.32 0 Iz Boj (in medpostaj).
8.52	B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du
naja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine).
9.53	0 Iz Pula (iz Rovinja).
10 15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
II.15	B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medposta
12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice
- (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage
Dunaja.
3.35	0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.40 0 Iz Buj in medpostaj.
6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice.
f02 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpetf.
7^5 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-
- naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jese
nic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in m era postaj. I(h23 0 T z Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) 11.10 0 lz Dunaja. V^eiovca, Beljaka, Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
8.48	0 Iz Gorice in medpostaj.
§!40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj.
OPAZKE: Podčrtane številke značgo popslodne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak
dužna železniea.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
5.48 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Komuna (Cormona) preko Nabrežine.
«.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagr?b, Budimpešto.
8.25 B preko Nabrežine ▼ Kormin, Videm, Milan Rim.
9.00 0 preko Kormina v Videm in dalje in 0
preko Tržiča ▼ Cervinjan. 9.55 O v Ljubljano, Donaj, Zagreb, Budimpešto. 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. [1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdov&čino) Videm.
Milan itd. • OO O v Ljubljano, Dunaj, Reko.
а.SB	B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko.
t .SO B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim
preko Kormina v Videm. &.00 B v Kormin in Italijo.
8.80 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpeito 8.15 O v Kormin (se zvezo v ^ervinjan).	»„
ll.SO O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.46 O do Kormila in mejpostaj. 3.65 O do Nabrerine in mejpostaj.
Prihod v Trst.
б.15	O z Dunaja, Budimpešte.
6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Oatendo in Londona 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke.
10.40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije
preko Červinjana. 11.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2 06 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 8.80 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4.80 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. BU O z Dunaja, Budimpešte, Beke, Zagreba. 7.97 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine. 7.48 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 8.85 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 8.85 B z Dunaja in Budimpešte. S1.50 0 Vidma preko Kormina in Bivia in , i i Italije preko Červinjana.
OB N EDELJAH IN PRAZNIKIH : 1 8.95 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.60 O iz Kormina in mejpostaj.
OPAZKE. Mastne številke snačijo popoludne. O — osebni vlak; B = brzovlak.
133HALI OGLAJISHI

MALI OOLASI se računajo po 4 stol. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stotin k. Plača se takoj Ins. oddelku.
4Uk
™ladi bo na prodaj. Vprašati za Stari
r resi ci ceMi št &74	235
Hišne posestnine da prevzamem po pogodbi administra ijo večib hiš Reference dobre. — Vpr.šunja na Ina. odd. Edin sti pod „Oster-1. (116
Clll4ho iifie gospodična kakor praktična pro-OlUZUc dajalka v tobakarni ali kaj druzega. Govori slovenski, nemški in laški Ponudbe na In-«, odd Edinosti pod »G spodičoa-'.	244
Fot' grsf Ant. - vja
Pozor! Čitajte, uucžujte! ^c
dtlle Puste 10, je na razpohgo sla nem u o i Činstvu v« s pustni čas do 9. ure zvečer v Bvrbo slikanja v kostumih.	2129
Osemnnajstletna fX°ateTepep™rure
se želi seznaniti v svrho ženitve z 26 letnim mladeničem, trgovcem, ki premore 50 tisoč kron.^ — Pismene ponudbe nasloviti je na: Leonora Kle_ menčič, poštno ležeče glavna pošta. Gorica. 225
Nova mlekarna
ulica Commerc ale 3, s prodajo mleka in surovega masla, kisle i i aiadfce smetene, svežih jajc, finih biškotinov, čokolade, bele kave, pive in | vina v buteljkah. — R. vdo*a Lenghi.
Vinn nnrcln lmvmtno v »odčih za go-VIIIU l)yrbKU atllBlčarje ln na drobno za drailne nnci se pod ugodnimi pogoji Zaloga Via 8. Franceaco ftt. 15. Teiefon ftt 1174 _212
dne 16. februvarja t. 1. 8e vrši v
__I	gostilni JN. D. O. v ulici Carra-
doii velikanski družinski ples. Vstopnina prosta. Prodajali se bodo imeuitni ocvirki. — Se priporoča H in ko Kosič.	229
V četrtek
Čudežna prilika nabaviti dober šiva ni
stroj, moderen in pripraven za vBa dela, tudi za veztnine. Triletno jamstvo. Drug, navacinejši stroj kron 62 z enakim jamstvom. Via S. Caterina 7, dvorišče, skladišče.	204
Meblirana soba odda takoj tudi s hrano
Campo San Giacomo 2, vrata 11.	249

©
tfi
o ?»
& @
»
A
velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki Iz klobuče^Ine prvih tovaru.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki
Emporij kap za potovauje in za Sport.

ms
T3&ST C'o rs-', št.
34.
Krojačnica za civiliste in uoloke
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6.1L n.
Priporoča bo slavnem občinstva in vojsStvu zs v-afcn-vrstoa dela Blsi* prve vrste, dele solidne, cene znMrte.
4L.EKS. FRANC MAYEB - TRST
žgalmca kav<?
TELEFON 1743.
BTaJboUil vir dobivanje pečen« kave
Gosp. društvo „Urdela" na Ordell
= razpisuje ■
službo Morja
Prošnje je ulagati na odbor imenovanega društva do 21. februvarja 1911.
i r

ii	II
l- . rt	_	" M
luči na
kruh mazati
se pusti
noua
uolina ječilna mast
in pomaga tako prihraniti u gospodinjstvu ueiiko čenarja, ker ni samo najboljša, temv/eč tudi najcenejša jedilna mast.

oc
H Peter Zettinig'
trgovina Čevljev. - Vlagatelj c. Kr. deželnega žardarmerljskega poveljstva
TRST - ulica 3iosue Canducci št. 40
Nizke cene. ečjst Delo solidno in trajno
Prevzemajo se dela po meri ti u a m tudi prlproata. Sprejemajo se tudi vsa-ovrstni čevlji v popravljanje.
o
i
T Sijani ii slamu Ma vzajemna umi Da iilinia
ZADRUŽNI ZAVOD
C. k. prlv. Prvo češke vzaj-mne zavarovalnice, ustanovljene f. 1827 v PRAGI (Lastna palača).
^ogal ul, Ghega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris.
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih Najugodnejše življensko in rentno tovarn naše države. — Izvrstne slaščice.	zavarovanje.
= cene zmerne. = M{)(jeri]j 2araroyaiB1 pf(pji jQ šEieclj- tarifi za m h
Asti Spnmante, Sefošk. zagrebški Pe- Predno se odločite zavarovati se m življenje, :ahte-
Posebne vrste: Rose vajte v lastnem, interesu pres ekt potom fcLAV^EGA
ZASTOPSTVA Češke vzajemne zava oval. na življenje
v Trstu, ul. Squero Nuovo »3
(nasproti glavne oošte).
linkovao in Sokol
po najzmerrejših cenah.
FILIP !VA«E3£Vl6
naloga dalmatinskega vi
Imstml pridalck ▼ Jeavcicak pri Gmiin v mlleft Valfilrivo It. 17 (Telefea 14«*) r kateri predaja aa nale Lm ▼oliko. — Ha4a&> aaiporefia alav. ekčiaatva rvoj« gostilna ^All'Adni aJlaa Kaava It. 11 ia tra\eUl 4almati., alte« taieeebe It. t. v kaUrik %o6i avoia rtaa L -rtvu

Rozjlas.
V nedeljo dne 12. febr. 1911
oddai se bode v najem potom javne dražbe
občinski kamnolom
za dobo 10 let. Dražba se bode vršila ob 1. uri popol. v občinskem uradu.
Županstoo So&roulca na Krasu
Župan: Ostrouška.
Sirite EDIJSOST
>	o f
Dve hiši na prodaj
mr o Planini pri Rakeku.
Radi smrti soproga prodam vse moje posestvo, obstoječe iz dveh hiš in precej zemljišča (vrti in travniki); v eni hiši se nahaja dobro vpeljana gostilna z žganjetočem in trafiko, druga hiša pa je jako pripravna za vsako obrt, bodisi za prodajalno ali pa za rokodelstvo. Vse to leži pri fari ob državni cesti. Nadaljna pojasnila daje gosp. E. Christof, trgovec v Planini pri Rakeku ali pa gosp. Alojzij Žnideršič, gostilničar pri „Novem Svetu" v II. Bistrici.
Najbolj varno naložen denar! Največja slov. hranilnica!
Penamega prometa do 31. decembra 1910 nad 564 milijonov kron.

-o
cđ
S5	S
£	g
:§	§
c	:=="*
cts	~
£	H
C
iS c/5
to o o
m n
m <
Z
O M O > p— Ps
o >
= a
=3 aa a
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, v Prešernovi ulici št. 3
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4 V//« brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Denar in knjižnice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka Špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima lične DOMAČE HRANILNIKE, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
== kreditno društvo. =
Posoja na zemljišča po 5% in proti poplačevanju dolga pa najmanj Vi0/.. Dolžnik pa more svoj dolg poplačevati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
ni	=1——	=i	11=11