St, 377. četrtek dns 16. marca 1911. Posamezna štev. v Ljubljani in Trsta 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravaištvu ■etečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto •tioleino K 18'—, polletno K 9r—, četrtletno K 4 50, T*ečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28-—. 1 Telefon Številka 118. i NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto II. : Izveš Ljabijaae n Trsta % vin. UMrito« in apnvaUtvo je v PranjSkauU t. Dopisi s« poMjajo vedatiivu. naročnina npravrtS***. Nefrankirana platna k m sprejemajo, rokopisi se m vračajo. Za oglase se plača: petH vrsta 15 », oaaut* nice, poaiaaa in zahvale vrsta 30 v. Pii večkratne« ogiataajH popast. Za odgovor j« priložiti znamko. : Telefon številka 118. Kregar in Štefe izgubljena. Že dva meseca je minulo, odkar smo začeli priobčevati vesti o sleparijah, ki so jih vprizarjali pri zadnjih volitvah v trgovsko-zbornico klerikalci. Veliko podrobnosti smo prinesli kako se je falzificiralo listine, kako ponarejalo podpise, kako skrivaj so se delale največje lumparije. Brez vsakih ovinkov smo pa že tudi takrat povedali, da je bil sedanji zbornični podpredsednik Ivan Kregar, urednik Stefp isti, ki je pri teh volitvah sleparil in goljufal. Državni zbor je sprejel pred par leti posebni zakon, ki vsebuje najstrožje predpise glede sleparij pri volitvah. Tudi v Ljubljani so kazenske paragrafe tega zakona že uporabljali in že več nevednih, nepoučenih delavcev je postalo žrtev zakonske strogosti. Za posamezne slučaje, ko se jim je dokazalo, da so pri volitvah na koga vplivali, ali da so za koga dvakrat volili dobili so no več mesecev težke ječe. Malenkost so bile vse take volilne sleparije v primeri z sleparijami, ki sta jih uganjala pri volitvah v trgovsko obrtno zbornico Kregar in Štefe. Njuno delo ob priliki teh volitev spada pod najtežje odstavke kazenskega zakona. To kar sta ta dva počela je zločin, ki ni mogel še zastareti. »Slovenec" je mesece molčal. Štefe, ki je včeraj uložil tožbo zoper odgovornega urednika rtdi malenkostnih in pravzaprav brezpomembnih notic, ni reagiral na težka očitanja niti pri sodišču niti kje drugje. Podpredsednik Kregar je še naprej posloval v trgovsko-obrtni zbornici in se je pretekli teden pustil na novo voliti v to korporacijo, dasi bi moral kot količkaj dostojen človek dobiti za kruta očitanja kakršnokoli zadoščenje. Računali smo s tem, da bo Kregar že na naša prvotna namigavanja vedel kaj je njegova dolžnost. Začetkoma nalašč nismo hoteli stvari obširneje obravnavati, ker smo mislili, čisto za trdno, da očistimo ozračje v trgovsko-obrtni zbornici že s tem. Sedaj pa, ko je imel Kregar drzno čelo znova sprejeti podpredsedniško čast v trgovsko-obrtni zbornici, je nam minula potrpežljivost. Izprevideli smo, da imajo klerikalci Čudne pojme o parlamentarni dostojnosti in časti in da je zanje potreben kol s katerim jih je treba udariti po nosu, ako hočemo, da reagirajo. Tako smo morali tudi mi priti s kolom. Uspeh ni izostali Vse se je začelo zanimati za naše interesantno razkritje. Celo nemško in drugo časopisje je po našem listu posnelo očitanja, ki smo jih napravili napram Kregarju in Štefetu. A kaj sta storila ta dva moža? Zopet nista tožila, zopet sta molčala! Nekaj pa sta vendarle še poskusila, Mistificiratl nemško javnost! Nam se nista upala poslati niti popravka, ker vesta, da smo pisali golo resnico, nemškim li- stom pa sta poslala tale značilen popravek : „Po „Jutru“ povzeta notica je enostavno iz trte izvita. Gre samo za volilni manever, ki bi naj služil za prihodnje občinske volitve. Mi dva nisva nikdar niti sama niti s pomočjo kake druge osebe vdrla v pisarne trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani, nikdar nisva odstranila pečatov iz volilnih spisov in nikoli nisva falzificirala glasovnic. O tem ni trgovinski in obrtni zbornici kot merodajni instanci prav čisto nič znanega Za prijazni sprejem teh vrst se zahvaljujeta: Ivan Kregar, podpredsednik kranjske trgovinske in obrtne zbornice, Ivan Stefa, urednik ,,Slovenca". Ne glede na mistifikacijo je vse-kako čudno, da Kregar in Štefe, ki še član zbornice ni, pošiljata za zbornico izjave v tuje liste. Ne glede na vse to, pa je Kregarja in Štefeta takoj zadela zaslužena kavzen. Vse naše očitke, da sta Kregar in Štefe sleparila in falzificirala je potrdil tudi včerajšnji »Slov. Narod" ki pjše tole: „Res je, da sta Kregar in Štefe dobila od nekega pomožnega uradnika ključ od pisarne trgovinske in obrtniške zbornice, res je, da sta dobila v roke volilni akt in res je, da sta v družbi gospe Štefetove popravljala volilne spise. To vse trdimo z ape diktično gotovostjo in pričakujemo z isto gotovostjo, da bosta gg. Kregar in Štefe še danes vložila proti nam tožbo radi te obdolžitve. Ako tega ne bosta storila, bo vedela vsa javnost, koliko je bila ura,- Tako piše „Slov. Narod". Vzeti je treba v roke samo še včerajšnega „Slovenca“ in vsakdo mora uvideti, da sta Kregar in Štefe že obsojena, že Izgubljena. Ne da bi tožila se v včerajšnem »Slovencu*1 še izgovarjata, češ, da Kiegarja napadamo zato ker si ni dal inserata izsiliti! »Informatorji" »Jutra" pravijo, da pardonirajo radi — njegove nedolžne rodbine! Odkod naenkrat ta človekoljubnost, odkod prizanesljivost. Danes že lahko rečemo, da Kregar in Štefe ne bosta tožila. Naše trditve drže tako, da jih ni mogoče zvreči. Nastopilo pa bo zanje veliko zanesljivih in najverodostojnejšlh prič! Danes pa tudi že lahko rečemo, da sta Kregar in Štefe izgubljena. Čim dalj časa jih bo klerikalna stranka držala, tembolj bo prodiralo v javnosti naziranje, da se tudi ona indentifikuje s sleparijami in lumparijami Kregarja vin Štefeta. Če bo to koristilo škofu Bonaventuri, ki je končno edini odgovoren za vse delo v klerikalni stranki, je to njegova stvar. Čim dalj časa bo pa škof molče gledal in molče odobraval Kregar je vo in Štefetovo sleparijo, tem bolj bo prihajalo ljudstvo do prepričanja, da so vse njegove besede o javnem pohujšanju prazne in da je ravno klerikalna stranka pod patro-nanco škofa Jegliča prišla tako daleč, da nosijo v njej zvonec ljudje, ki so talzificirall in sleparili. Iz slovenskih krajev. Iz Mengša. Na pustno nedeljo 26. pr. m. priredilo je tukajšnje »Bralno društvo* svojo običajno veselico v gostilniških prostorih Iv. Pečnika, ki je bila edina v tem predpustu v našem trgu. Udeležba je bila povoljna, a vendar ne taka kot jo družba zasluži. Med drugimi pa so tudi člani tukajšnjega klerikalnega izobraževalnega društva in telovadnega odseka čutili potrebo, udeležiti se te veselice in to že v sladkem razpoloženju in dobri volji. Mislili smo, da se bodo dostojno zadržali, ker tako radi povdarjajo svojo oliko in izobrazbo in da vsaj (vsaj) ne bodo s svojim vedenjem delali sramote društvu, čigar znake so nosili na svojih suknjah. Toda motili smo se. Takega pridušanja in podobnih kletvin se ne čuje pri nobenih hribovcih, kot se je ob tej priliki slišalo iz ust teh »izobraževalcev". Zares lepe sadove rodi klerikalno izobraževalno društvo! Izmed vseh se je najbolj odlikoval bivši in menda še sedanji zastavonoša mengeških »Orlov*; končno pa je hotel posnemati še Mico Kovačevo. Natakarica je bila primorana mu vzeti klobuk, da se obvaruje škode. Sedaj pa so fantje še bolj izrojili. Toda bilo je že potrpljenja konec in v krepkih besedah se mu je povedalo, da ima nasproti gostilne svoj »Društveni dom", kjer lahko celo noč razgraja in preklinja in če se ne sramuje, ko vendar nosi znak in če je imel za znak denar, ga bo imel tudi za zavžito pijačo. Toda pri njem ni drugega pomagalo, kot, da so ga morali potisniti skozi vrata. In fant je odšel domov — brez klobuka. Tebi slavni »Orel" pa čestitamo na takih članih. Prihodnjič pa bo isti razgrajač zopet ponosno korakal z zastavo v rokah na čelu svojih vrednih mu tovarišev. Toda človek bi se vsemu temu še toliko ne čudil, ko bi ne bila pred nekaj meseci tudi pri nas ustanovljena družba treznosti. Ko je bil glavni razgrajač odstranjen, je zopet zavladal mir in veseli in zabave željni gostje so rajali do ranega jutra. Skupina hr-vatskih tamburašev iz Duplice je v občo zadovoljnost pridno in priznano dobro svirala. Gostilničar Fr. Pečnik pa je goste točno postregel z dobro kapljico in z različnimi jestvinami. Delal se je že beli dan, ko smo se težko ločili drug od drugegu. Iz Opatije. Koncert »Glasbene Matice" v Opatiji. Dne 25 marca t. 1. priredi »Glasbena Matica" iz Ljubljane, v Opatiji, v veliki dvorani kavarne »Kvarnero* pevski in glasbeni koncert. Kaj je .Glasbena Matica* in nje zmožnosti opisavati, bilo bi odveč, ker že sam naslov te umetniške korporacije garantira, da nam bo ta dan dana prilika, vživati pevsko umetnost, kakršno nam more podati edino le naša slavna »Glasbena Matica*. Kolikor bolj se bliža dan 25. marca toliko bolj narašča med tukajšnjim ljudstvom in gosti, katerih je sedaj tu nekoliko tisoč, zanimanje za koncert. Naši bratski hrvaški listi prinašajo skoraj vsaki dan članke, obširno slaveč našo »Glasbeno Matico* in hvaleč sklep te umetniške korporacije glede prireditve koncerta ravno v Opatiji, kjer bode takorekoč celemu svetu dokazano kako mi Slovani gojimo in ljubimo pesem in glasbo. Da rečem, celemu svetu, ne pretiravam, ker ravno sedaj je višek zimske sezi-je in se nahajajo tu gosti iz Amerike, Angleškega, Francoskega, Italije, Japonskega, Nemčije, Srbije, Rumunske, Bolgarske, da ne omenim gostov iz Avstrije in Ogrske. Ker bo to eden največih in najumetniških koncertov enake vrste, kar se jih je dosedaj bilo v našem raju Opattji in ker bo na dan koncerta veliki naval občinstva, bi bilo dobro in zelo hvalevredno, če bi si vsaj domačini preskrbeli vstopnice že poprej, in s tem olajšali delo gospodom, ki bodo isti večer pri blagajnah. Isto se priporoča tudi gospodi iz Reke in Sušaka. Za Volosko— Opatijo in okolico dobile se bodo v par dneh vstopnice pri gosp. A. Tomašiču trafikantu v Opatiji a za Reko— Sušak in okolico pa v trgovini gosp. G. Sikiča na Reki. Kakor se govori, pride iz Ljubljane in sploh iz Kranjskega s posebnim vlakom »Glasbene Matice", tudi večje število drugih izletnikov, kateri bi morda želeli kakih informacij za Volosko—Opatijo radi karkoli bodi, stoji njim drage volje na razpolago gospod Rudolf Bizjak draguljar v Voloski, nasproti župne cerkve, na katerega naj se do-tični gostje izvolijo obrniti. Slovanski jug. Vseslovanski kongres v Belgra- du. Od dne 10. do 14. julija se vrši v Belgradu X, vseslovanski časnikarski kongres. Ob tej priliki bo prirejena tudi prva razstava vseh slovanskih časnikov v Evropi in drugod. Ta razstava bo proslava lOletnega delovanja .Vseslovanske časnikarske zveze", v kateri je združeno 10 društev: čeških, poljskih, ruskih, srbskih, bolgarskih, slovenskih in hrvaških časnikarjev z več kot 500 člani. V Belgradu bodo radi kongresa velike slavnosti in izlet po Srbiji. Da bi kongres tembolj uspel, sta se združili sedanji časnikarski društvi v Belgradu v eno društvo, ki šteje nad 80 članov. V odboru so zastopana uredništva vseh belgrajskih listov. Društvo se je konstituiralo sledeče: predsednik g. Branislav Nušič; podpredsednika: Boro Popovič in Milan Pavlovič, urednika »Odjeka"; tajnika: Ivan Ivanič in Milan Zorčevič; blagajnika: Peter Despotovič in Na-uma Dimitrijevič; knjižničar Branko Lazarevič. Vsi člaini uravnega sveta so razdeljeni v dve sekciji: politično in ekonomsko, a imajo poseben nadzorstveni odbor in časten sod. Častni predsednik društva je Stevan Čurčič, ravnatelj »Beogradskih Novina*. Nova zmaga hrv.-srbske koalicije. Ob priliki okrajnih volitev v Pregradi so zmagali na vsej črti kandidati srbsko-hrvaške koalicije, fran-kofurtimaši pa so bili popolnoma poraženi. Vedne zmage koalicije dokazujejo, da je ljudstvo sedaj na strani koalicije celo v onih okrajih, kjer so dosedaj vedno gospodarile t. zv. najradikalnejše stranke. To je popolnoma umljivo; kajti današnje programatične radikalne hrvaške stranke niso ničesar drugega kakor sužnje bana Tomašiča in madžaronskega režima. In za take stranke kakor je Radičeva »kmečka* in franko-klerikalna se navdušujejo slovenski klerikalci. Sicer pa drugih zaveznikov na Hrvaškem tako ne morejo dobiti. Splošni pregled. Protiavstrijske demonstracije v Rimu. V nedeljo so se udeležile republikanske zveze Mazzinijeve slavnosti v Rimu. Pri tem so nastale demonstracije pred avstrijskim poslaništvom s klici: Proč z Avstrijo, živela socijalna republika. V ruski dumi je pri proračunski debati prišel govor tudi na rusko policijo. Oktabrist Sidlovski je govoril, da ruska vlada pripisuje policiji preveliko važnost in da postopanje policije državi škodi, ker se v policijskem sistemu vrše reči, ki škodujejo vsem slojem. Zato je bil govornik za to, da se notranjemu ministrstvu da na razpolago sredstva le za potrebne stvari, dočim je sedanja policija v kvar in nepotrebna. Levica je z burno pohvalo odobravala ta izvajanja in je glasovala proti proračunu, ki pa je bil vkljub temu sprejet. Cesar Viljem pride na svojem potovanju v Italijo in na Korfu tudi na Dunaj. Ustavi se tam 24. t. m. O-stane na Dunaju le en dan, potem pa se odpelje v Italijo in od tam na Korfu. Razmerje med Rusijo in Kitajsko se je v zadnjem času zopet poostrilo. President Diaz se je glede uporniških nemirov in glede vojnih priprav Zdr. držav izjavil, da v državi le male čete tu in tam delajo nemir, kar pa nima pomena in upa, da bo po deželi kmalu zavladal red in mir. Amerika in Mehika. Boji med u-porniki in vladnimi četami se nadaljujejo. V zadnjem času so bili revolucionarji v več bitkah pobiti. Zato je dal njih vodja v listih razglasiti, da je Diaz stopil v zvezo z Japonsko, ki mu bo poslala 15.000 mož na pomoč proti revolucionarjem. V angleški zbornici je poslanec Macdonald predlagal, naj zbornica protestira proti velikim vsotam ki so namenjene za vojno. Po daljši debati, v kateri se je govorilo o brezmiselnosti oboroževanja, je zbornica sprejela resolucijo. Zbornica obžaluje potrebo o-boroževanja in bi pozdravila mirovno zvezo. Masaryk In Friedjung. Na članek prof. Masaryka, ki ga je prineslo tudi »Jutro* v celotnem prevodu, je poslal učenjak »Friedjung* popravek v „Zeit*, kjer je članek izšel. Friedjung trdi v popravku, da mu o kakem Spa-lajkovičevem dokumentu v nemškem tekstu s srbskim prevodom ni nič znano, da je dobil dokument v srbskem jeziku in si je dal napraviti (prevod, ki si ga je dal pregledati. Grof For- LISTEK. M1CHEL ZČVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. — Gospod Aretino, je dejal Roland, vi imate dobre zmož-»osti, da izvršite načrt, ki ste si ga napravili. Toda jaz, ki sem v svojih gotovih časih tudi poznavalec ljudi in obrazov, vam hočem povedati, da vam vzlic vsem dobrim lastnostim, ki ste mi jih razodeli, manjka ene, ki je najpotrebnejša , . . — Katere? je vprašal Aretino začuden. , — Poguma. — Poguma! , . . je vzkliknil Pietro Aretino in prebledel. — Da ... Vi ste bojazljivi. In to utegne škoditi vašim načrtom. Človek, ki se postavlja izven človeštva, mora biti že naprej pripravljen, da sprejme smrt, ki predstavlja sama v sebi višek največje lenobe. — Ah, gospod, vi ste velik in strašen Človek. S prvim mahom ste posegli v dno moje duše, da me je vsega pretreslo . .. Da, strahopeten sem, moj značaj je bojazljiv. Kajti življenje in njegova radost mi je tano pri srcu. da se mi zavrti v glavi, če samo pomislim na ločitev od sveta. Vse sem storil in poizkusil, da bi se rešil te bolezni; podajal sem se v boje, pa sem omedlel že ob prvem spopadu; živel sem v Medičijevem taboru . .. Ni mi pomoglo. Bojazljivec sem, temu ni pomoči. In čutim, zares, da je to resna zapreka velikemu zavojevanju, ki je moj namen. To pa rae d?la zelo bednega. Aretino je vzdrhtel, spustil se na klop ter si pokril obraz z obema rokama. Roland se je dotaknil njegove rame ter mu dejal z rahlim glasom: — Ali verjamete, da sem jaz hraber? . . . — Da .. . čudno hrabri ste. Vaš pogum je po^um človeka, ki bi smatral smrt za dobroto . . . Roland je vztrepetal. — In vprašujem se celo, kako morete živtti in zakaj se takoj ne iznebite življenja, ki vam mora biti strašno breme. Bled usmev je zaigral na Rolandovih ustnicah. — Torej, je dejal, vi veste, da sem hraber človek. Povejte mi, ali niste nikoli misili na to, da bi zavarovali svojo strahopetnost s tem, da se pridružite hrabremu zaščitniku ? ... — Kaj hočete reči? . . . Govorite ... Ne upam si vas,razumeti . . . — To hočem reči: vi ste na potu v Benetke. Sklepaje po tem, kar vidim, in kar ste mi razodeli, si boste kmalu nakopali strašnih sovraštev. Kje bo takrat sreča in uspeh, za katerim se lovite? Kaj poreče vaš glad po življenju, kadar se boste tresli, da se v neomadeževanem sadu ne bi skrival strup? Da ženska, ki leže v vašo posteljo, čaka vašega spanja samo, da vas zadavi ? Da skriva sluga, ki vas oblači, bodalo v svojih nedrih ? Čemu bi poizkušali postati srečni, ko se boste vendar preveč bali, da bi mogli uživati trudoma priborjeno srečo? — Bogme, gospod, vi me navdajate s strahom. V jasnih besedah mi pripovedujete reči, ki si jih še samemu sebi »ikoli nisem upal priznati! — Toda če bi kdo v vaši bližini noč in dan čuval vaše življenje? Če bi se kdo zavezal, uničevati tiste, ki bodo hoteli uničiti vas, in bo pazil okrog vaše hiše ter se zagotavljal, da v sadu ni strupa, da je sluga zvest, in da ženska ni nevarnejša od navadne ljubice . . . — Ahl ga je prekinil Aretino in oči so se mu zasvetile. Kakšne velikolepne sanje mi obrjate! Ah, gospod, če bi se to zgodilo! ... To bi mi pomenilo popolno svobodo, mogočno neodvisnost, možnost, napada s smehljajem na obrazu, deliti grajo i.i hvalo ter zasužnjiti celo človeško družbo, ki bi trepetala pred mojimi nogami . . . t:ieni pa ne bi bilo treba več trepetati! — Da, vse to vam ponujam! Peter Areti j je planil pokoncu. — Nikarite mi obujati prevelikih nad! je vzkliknil, zadi- haje se. — Sa; pravite, da ste se učili umetnosti razbiranja človeških obrazov, j: dejal Roland hladno. Berite torej na mojem licu, da ne govori m nikdar praznih besed, — Da ... da! Vi ste velik človek, izročam se vam popolnoma. — Torej se odslej nehajte bati česarkoli na svetu. Idile v Benetke. Izvršujte tam svoje namene in ne bojte se več; jaz bom varoval vas in vašo hišo. Navzoč ali neviden, zmirom bom blizo vas. Vaši sovražniki bodo moji sovražniki, in so obsojeni že naprej. — Toda kaj zahtevate v zameno? Nič na svetu ne more poplačati take zaščite. Kralja francoskega lahko nagradim s sonetom ; kakemu cesarju lahko ponudim balado. In ti vsegamo-gočni samodržci bi se čutili bogato poplačane za to, kar so mi storili. Toda vi — vi, gospod! Vi, ki Čutim in slutim, da ste večji od kraljev in cesarjev — kaj naj ponudim vam? Roland se je sklonil k Aretinu ter mu rekel s tihim glasom: — Da mi povrnete zaščito, ki vam jo ponujam, da mi poplačate, kar hočem storiti za uspehe vašega življenja, zahtevam od vas, da postanete intimni prijatelj štirih mož. . . toda dobro me poslušajte, njihov nepogrešljivi prifatelj, prijatelj njih srca, njih misli, vseh njihovih trenotkov, tisti, ki mu člevek dolguje vse, pred katerim plaka in se smeje, kakor plakamo in se smejemo v zvesti skrivnosti polnočne samote . . . Oh! je zamrmral Aretino, groza me je usode teh štirih mož . . . — Ali sprejmete pogoj ? . . . — Sprejmem! je odgovoril Aretino, kakor so odgovarjali pogubljeni v starih legendah, ko so sklepali pogodbe z vragom in mu zastavljali svojo dušo. Vstal je ter dodal: — Pa kako je ime tem štirim prijateljem? — Veliki inkvizitor Dandolo, je dejal Roland ter prebledel kakor zid, ko je izrekel to ime. — Dobro! Kdo še ? . . . — Škof Bembo ... — Dobro! In potem ? — Generalni kapitan Altieri. — In četrti obsojenec? — Je Fosicari, dož beneški. _______________________________ (Dalje.) gach pa je priznal, da je bilo sporočilo Spalajkoviču poslano nemško in se je šele potem preložilo na srbski jezik, kar je potem Friedjung predložil kot original. Zato je posvetil prof. Masaryk celi zadevi še en članek v „Zeit“, kjer znova dokazuje Friedjun-gu njegovo »učenjaško” raziskavanje. Članek se konča z besedami da je stvar tem grša in sramotnejša, čim bolj se v podrobnostih dokazuje resnica. V „Slav. Tagblatt“ govori Ma-saryk na uvodnem mestu proti Fried-jungu ki je v Beri. Tagblatt priobčil daljši članek, kjer očita Masaryku zveze s Srbijo in namen škodovati monarhiji, kar baje na Češkem ne odobravajo. Masaiyk dokazuje svoje trditve kot dokazane brez slabih namenov in povdarja, da je svoja odkritja izvršil na občo®zadovoljnost. Dve važni manifestacij'. V nedeljo se vrše v Avstriji in v Italiji manifestacije za mir med obema državama. V zadnjem času sta namreč Avstrija in Itaiija pogosto izjavljali, da vlada med obema državama najboljše razmerje, ob enem pa sta obe državi zahtevali cele milijone za armado in za vojne ladje, „da se zagotovi mir.” Ob času sedanje draginje, ki jo čutijo vsi sloji, je potrebno, da je mir med državami ne le na papirju, ampak v resnici, tako da se ni treba o-boroževati ob enem pa govoriti o dobrem razmerju. Zato je delavstvo obeh držav sklenilo, v nedeljo manifestirati za mir ter protestirati proti oboroževanju in proti milijonskim zahtevam, ki jih stavi vlada na narode, češ da potrebuje denar za orožje, za obranjenje miru. K delavstvu se bodo pridružili tudi drugi sloji v obeh državah. V Trstu bo v nedeljo manifestacija za ženske pravice. Vlada je ravnokar v društvenem zakonu priznala žensko enakopravnost v političnih in nepolitičnih društvih in je s tem priznala ženske pravico tudi v drugih ozirih. K tej manifestaciji se pridružijo tudi Slovenke. DNEVNE VESTI. Kregar In Štefe, dična junaka žalostne postave stojita danes v središču razgovorov nele v Ljubljani, temveč po celi deželi. Ta dva moža, ki sta kot nekaka zastopnika klerikalne stranke vlagala znane famozne pritožbe proti sklepom ljubljanskega občinskega sveta — spominjamo edinole na njiju protest proti prodaji mestnega sveta nasproti pošti ljubljanski kreditni banki, s čimur sta požrla iz žepov ljubljanskih davkoplačevalcev nad 100.000 K - Štefe, ki je z brez-primerno nesramnostjo blatil ljubljansko napredno ženstvo skozi leta in leta, Kregar, ki je hujskal leta in leta ljubljanske obrtnike — ta dva moža sta si postavila s sleparijami pri volitvah v trgovsko zbornico na glavo krono vredno njiju čedne preteklosti. Dolgo sta molčala na . naše očitke, zdaj pa, ko so izpregovorili tudi nemški listi, sta vendar morala ziniti. Kla-verno sta zinila, ampak vkljub vsej klavernosti je v onem „pojasntlu“ v »Grazer Tagblattu“ in »Grazer Tages-pošti“ ena velika nesramnost: moža govorita tako, kakor bi bila ona dva zastopnika trgovske in obrtne zbornice. To je tako velika lumparija, da mora trgovska in obrtna zboruica takoj pri merno nanjo reagirati. In še eno: ^li je klerikalna stranka res padla že ta-ko globoko, da drži v svoji sredi dva moža, katerima sme vsakdo javno očitati sleparije in goljufije? Upamo, da ne, in da sta gospoda Kregar in Stefe definitivno doigraia. Na današnji uvodnik »Kregar in Štefe izgubljena” opozarjamo na šebral-ce prav posebno 1 M A 1,1 LISTEK. Malomestne tradicije. Veseloigra v enem dejanju. (Češko spisal V. Štech.) (Dalje.) Z go n e c: Hvala: (Sede.) Bral sem, da vas je .Društvo za varstvo morale” imenovalo za dopisujočega člana in rad bi o tem napisal poročilo za naš list. Ali bi mi ne hoteli pokazati diplome, gospod svetnik? Žakelj: lz srca rad, gospod urednik! (Vzame diplomo z mize na levi, pokaže jo uredniku, ta si napise v listnico par opomb.) Z go ne c: To bo imelo prav dober učinek na premožnejše naše someščane. Gotov sem — hvala lepa. Žakelj: Prosim — prosim. (Spravi diplomo.) Z g on e c: To je ena stvar — zdaj na še nekaj, gospod svetnik. Žakelj: Prosim, gospod urednik. Z goneč: Prosim vas, da glasujete danes za gospoda Srebrota. Žakelj: Prav rad — zakaj pa ne? Ampak saj veste, gospod urednik, da mi odvisno samo od mene — vendar pa poskusim. Z g o n e c: Dovolite, gospod svet- O svojem obisku v naši redakciji je dični falzifikator Štefe skloba-sal dolgo klobaso v včerajšnjem .Slovencu”. Mi smo o stvari govorili že včeraj, in sicer s šaljive strani, ker ni skoro vredna, resne besede. Ker pa skuša dični Štefe svojo blamažo prikriti z dolgoveznimi čvekarijami, zato sledeče: Štefe se je ojunačil in je tožil naš list zaradi notic v torkovi številki našega lista .Klerikalne lumparije” in .Zanimiv in značilen do-godljaj izza klerikalnih kulis” in je predlagal, da naj sodišče v našem uredništvu poišče rokopise teh člankov, in temu predlogu je sodišče ugodilo ; in tako nas je v torek popoldne obiskala sodna komisija in z njo Stefe in je iskala rokopisov, ki jih pa seveda ni našla. Štefetova blamaža je bila velika, še večja njegova jeza zaradi te blamaže, največji pa njegov kufrasti nos. .Gaigenhumor!“ Štefe opisuje v včerajšnjem .Slovencu” svoj obisk v našem uredništvu in hoče biti dov-tipen, ko je bil pa pri nas, je bil ponižen kot kužek in niti besedice se ni upal spregovoriti. Revež je moral slišati od vseh strani take opazke, da se je nahajal v največji zadregi in je komaj čakal, da bi preiskovalni sodnik končal svoje delo. Je že tako, nam nikdar ne zmanjka humorja. Štefe ga ima pa samo v svoji blagoslovljeni redakciji, pa še takrat je njegov humor — .Gaigenhumor”. Lagati zna Štefe še vedno dobro, drugače si ne bi upal napisati, da je izjavil naš glavni urednik pred komisijo, da izda pisca nekih notic, ako ga bo volja, ker to nam lahko potrdi preiskovalni sodnik g. pl. Graselli, da je naš glavni urednik izjavil sledeče: .Vprašal bom pisca ako ga smem izdati in samo ako on to dovoli ga izdam. To je seveda nekaj čisto drugega kot je ono, kar pravi Štefe, ki se je z resnico že zdavnaj skregal, ako je sploh kdaj živel z njo v prijateljstvu. Pred porotnike, s katerimi je že dobro znan, bi rad zopet prišel Štefe in za to je začel napadati urednike .Jutra”. Ustreženo mu bo in od tedaj bomo pisali odgovore na osebne njegove napade samo v obliki — tožb, ker mi lahko tožimo, Stefe in Kregar si pa ne upata tega storiti. Norčevanje sitega in spitanega klerikalca. V nedeljo dopoldne je pridigoval v šentjakobski cerkvi on-dotni siti in spitani kaplan o postu, o njegovi potrebi in važnosti za dolgost človeškega življenja ter pri tem dopovedal, kako dolgo da žive menihi, ker se toliko postijo in ker ne jedo mesa, ampak le zelišča. Ko smo zvedeli o teh kaplanskih trditvah, čudili smo se predrznosti, ki si jo upajo golovi božji namestniki uganjati pod krinko božje besede.^ Vsakdo ve, da se nik j er ne po užije ali, lahko rečemo, požre toliko mesa kot v samostanih. Pri kosilu imajo najmanj po tri .rihte”, pri tem najmanj po dve vrsti mesa, če je pa god kakega patra, pa se bašejo po dve uri pri mizi, da potem komaj vstanejo od nje. Ravno tako imajo po samostanih zvečer mesa kolikor hočejo na razpolago, kar se vselej zaliva in zaliva z več vrst vinom. Ob postnih dneh pa jedo najdragocenejše ribe, kakršnih si navaden človek niti o velikih praznikih ne more privoščiti. Kaplanu šentjakobskemu je vse to prav dobro znano, a vendar misli, da ima toli neumne ljudi med svojimi poslušalci, da bodo njegove laži verjeli. Glavna reč pri tem je pa naravnost ostudno norčevanje iz ljudi, ki naj bi ne jedli mesa, ampak le zelišča. Menihi in nune zato tako dolgo žive, ker se dobro hranijo nik: meni ni dovolj samo besede imeti moram vašo obljubo, da se ne boste zmenili za nobeno stvar,l( noben govor, noben pritisk in da oddaste svoj glas Srebrotu. Žakelj: Dovolite------------ Z go n ec: To je pošten, zanesljiv in izobražen človek. Zaradi nepričakovane očetove smrti ni mogel dokončati pravniškega študija. Žakelj: Ampak moj glas ni odločilen. Z go n ec: Ko bi ne bil, bi mene zdaj ne bilo tu. Mi — čitalniška stranka — potrebujemo za svojega kandidata en sam glas in poplačali ga bomo bogato. Žakelj: Saj imate v občinskem svetu samo tri glasove Z g o n e c: Proti vašim peterim — res je. Prihodnje volitve bodo to seveda izpremenile. Žakelj: To doslej ni prav nič gotovo. Z go n ec: Se že še prepričale. Vsled tega bo v občinskem svetu samo tisti, kogar bomo mi hoteli In prihajam k vam s ponudbo: dajte danes glas Srebrotu, in tni vas izvolimo v občinski svet. Žakelj: Ampak ta glas vendar ne zadostuje. Z go n e c: Gostilničar Petelin je včeraj obolel in vsled tega danes ne pride na sejo. Razmerje je torej takole: z mesom, ne pa zaradi zelišč, ki jih uživajo samo kot postranske jedi. Klerikalci ljudstvu ne privoščijo mesa, zato mu gredo kvasit take bedarije in zato si upajo tako norčevati se iz njega. Seveda, meso je samo za tako gospodo, kot sta šentjakobski župnik in njegov kaplan, za delavca in reveža sploh je pa samo nezabeljen močnik. — K temu poročilu, ki smo ga dobili od prijatelja našega lista, dostavljamo, da bi tisti ljudje, katere bosta volila šentjakobski župnik in njegov kaplan pri prihodnjih občinskih volitvah v občinski svet ljubljanski, niti močnika ne privoščili ljudstvu, če bi priš 1 i do veljave. K sreči ne bodo prišli. Katoliško rokodelstvo — tatvina. Klerikalcem tudi iaž in tatvina ni prepodlo sredstvo, kadar se jim gre za to, da bi si napolnili svoje žepe. Ko je pred leti dobila »Učiteljska tiskarna” vzorce šolskih tiskovin, so najeli klerikalci kler. učitelja, ki naj bi dobil te vzorce iz tiskarne še predno jih ona založi in naj jih prinese v »Katoliško tiskarno”, da jih tam ponatisnejo in založe. Ta podli človek si je izmislil zvijačo, da je izvabil tiskovine iz tiskarne z lažjo, da jih pošlje svojemu sorodniku. Tako je ta človek, na račun poštenega imena svojega sorodnika, takorekoč ukradel vzorce šolskih tiskovin v »Učiteljski tiskarni” in »Katoliška tiskarna” je potem te, takorekoč ukradene tiskovine ponatisnila in založila. Pripominjamo, da je bil ta človek — najet! Tako podlih sredstev se poslužujejo klerikalni zavodi, da škodujejo drugim zavodom. Prav po katoliško! Judeževe groše prejema sedaj oni človek od »Katoliške tiskarne” in »Katoliške bukvarne”, ki je takorekoč ukradel v »Učit. tiskarni” šol. tiskovine in jih sedaj ponatisnjene razpečava v »Katoliški bukvami”. Klerikalci, ki so zapeljali tega človeka do tako podlega dejanja, niti toliko poštenja nimajo, da bi ga potem nastavili in stalno plačali za razpečavanje tiskovin, ampak ga plačujejo le v procentih od tega, kolikor — nepošteno pridobljenih — tiskovin razpeča. Torej prejema ta človek prav judeževe groše! — Bo še smrdelo! Dr. Brejc in monsignor Podgorc se pereta v »Slovenskem Narodu” pod izrabo zloglasnega § 19. tisk. zak. »Slov. Narod” je namreč svoj čas poročal, da sta ta dva koroška klerikalna možakarja v zadevi propadle koroške nemške klerikalne zveze (Centralna posojilnica) intervenirala na Dunaju pri vseh, torej tudi pri slovenskih klerikalnih poslancih v svrho državne podpore v prid tudi slovenskim klerikalnim denarnim zavodom, o katerih so naši klerikalci doslej trdovratno tajili, da bi bili v kaki zvezi s polomom pri koroški Centrali. V tem .popravku” možakarja zagotavljata, da je trditev, da so bili klerikalni denarni zavodi na Kranjskem v zvezi s koroško Centralo, popolnoma brez vsake podlage. »Narod” je po-pravkarjema že povedal svoje in da jima tudi mi povemo svoje, za to imamo čisto svoje razloge. Mi sicer ne trdimo: Denarni zavodi kranjskih klerikalcev so bili ob času poloma v taki ozki zvezi. Ampak: Potom te ga n e m škutars k e g a zavoda je bil v taki zvezi s kranjskimi kerikalnimi denarnimi zavodi, da v nekaterih klerikalnih posojilnicah skozi 14 dni po polomu v Celovcu ni bilo niti ficka v blagajni. Če mi to pravimo, kaj pravita vidva popravkar-ja na to ? Misijonski švlndel so imeli v Ribnici, kjer je ena ženska zblaznela. od naše strani oddajo doktor Smola, inženir Sever in trgovec Kavka svoje glasove Srebrotu. Če pojde od vas le eden z nami — je zmaga naša, in v zahvalo ga izvolimo v občinski svet. Če hočete — ste to lahko vi! Žakelj: Obljubljam vam — Zgonec: Imeti moram vaš glas in ne samo prazno obljubo! Žakelj: Kaj pa, ko bi ne šel na sejo? Zgonec: Potem bo enakost glasov in župan odloči proti nam. Ali vam je ta Ščuka tako prirasel k srcu? Žakelj: Kaj pa še! Zakaj se pa vi potegujete ravno za tega Srebrota ? Zgonec: Da je pameten človek, veste sami, in da je med vsemi najsposobnejši. Pri prihodnjih volitvah pa potrebujemo v mestnem uradu človeka, ki bi proti nam ne intrigiral. — Čas hiti — odločite se: sicer grem k drugemu! Žakelj: Aha — vi mislite na Bertonceljna. Zgonec: Nam je to vseeno. Kdor bo od vaše strani danes glasoval z nami — ta bo izvoljen v občinski svet — ampak samo ta. Iz 3. razreda imamo danes že nad pol-drugsto nepreklicnih pooblastil v roki — in 2. razred je bil vedno naš. Žakelj: Vi ste zlodej. Ampak ko je tu vendar Ščuka — Smo radovedni, koliko krone so odnesli misijonarji Ribničanom in kakšen »kšeft” so napravili tam s hudičem in peklom. Če so ribniški tržani in okoliški kmetje taki grešniki, da jih morajo hodit preobračat ljubljanski misijonarji, potem je to za tehanta Dolinarja in njegova dva kaplana slabo spričevalo! Agitacija za apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem pre-blažene device Marije v šoli. V večjem kraju na Dolenjskem poučuje baje po milosti v to postavljena obče znana gdč. M. v prvem razredu. Ta začne med poukom — kadar se ji zdi, da je ubičila svojim učencem za isto uro že dovolj gradiva v glavo, s pretnjo zapora siliti otročičke k pristopu h gorenjemu društvu s plačilom letnih 24 vinarjev. Znani so slučaji, da je kar z vizitko pozvala očeta neke deklice, da naj vplača gorenji znesek, češ da so že skoraj vsi učenci vpisani. Mož je sicer če tudi nerad pač pa vsled usmiljenja do svoje hčerke, katera je prihajala skoro vsak dan od gorenje ji zapretene kazni vsa objokana domov — plačal. Ker je to po splošnjem mnenju nekaj novega na katoliški podlagi, se stavi na deželni šolski svet vprašanje, jeli šola po svojih članih učiteljskega zbora opravičena, zbirati zneske pod grožnjo kazni za gorenje društvo. Kam se spravlja do-tični denar, kdo kontrolira vplačane prispevke, kajti že samo tukaj je že nad 400 članov. Gdč. pa bi svetovali, naj v prihodnjič opusti nalaganje kazni, kajti znano je marsikomu, da visi kot taka na tanki nitki, katera se utrga samo z majhnim pihom in ona zleti — seveda jo ne bode tega padca obvarovala njena če tudi samo navidezna neomadeževana deviška pobožnost. Za sedaj naj služi v opomin na resnost samo to, kajti zgoditi se zna, da se spravijo na luč še druge njene zasluge. — Eden izmed večine. Koncert »Glasbene Matice” v nedeljo, 19 t. m. Vstopnice za ta koncert se dobe v predprodaji že sedaj pri gospe Česarkovi v Šelenburgovi ulici. Glasbena Matica je na spored koncerta, ki bo v nedeljo 19. t. m., vsled vsestranskega zahtevanja stavila koncertne pevske točke iz novejše slovenske glasbene literature, ki jih je s tako sijajnim uspehom izvajala na svojem zadnjem koncertu. So to krasne skladbe Emila Adamiča, dr. Gojmir Kreka, Jakoba Aljaža in Frana "Ferjančiča. Osobito gorenjski posetniki zadnjega koncerta so izrekli željo, da se te točke ponove, ker so zadnji koncert zaradi odhoda gorenjskega vlaka morali zapustiti predčasno. Zlasti jih je zanimalo čuti velik napredek nadarjenega in plodovitega Emila Adamiča, ki pa je na zadnjem koncertu prišel na vrsto stoprav proti svršetku koncerta. Glasbena Matica je vstrezaje izraženi želji na spored prihodnjega koncerta pevske točke stavila na prvo mesto, simfonične pa na drugo mesto. Ponovitev teh pevskih točk je tudi zategadelj umestna, ker je brezdvomno, da jih v taki popolnosti in dovršenosti, kakor so se po enodušni oceni izvajale na zadnjem koncertu, ne bomo čuli morda desetletja več, in ker pridejo kasneje istih in drugih skladateljev nove izvirne, koncertnega izvajanja vredne skladbe na vrsto. Litijska podružnica »Slovenskega planinskega društva” ima svoj redni letni občni zbor prihodnjo so boto, dne 18. marca 1911 ob 8. uri zvečer v gostilni gospe Alojzije Has-linger v Litiji z običajnim dnevnim redom. Ustanovni društveni shod podružnice Ljubljana »Zveze jugoslo- Z go n ec: Ta se iz vas samo norca dela. Pripoveduje o kozlih, ki jih strelja »Bralno društvo”, cele štorije po gostilnicah in piše vam govore, s katerimi si nakopljete samo škandal — Žakelj: Gospod urednik! Zgonec: Samo škandal, gospod svetnik! Ščuka prepisuje govore iz te-le knjige, (vzame iz žepa knjigo) kjer so vsi mogoči govori, nagovori in napitnice. Takoj ta-le govor na str. 14. ste imeli pri otvoritvi ubožnice —-predelal ga je iz govora pri otvoritvi bolnišnice. Žakelj: (bere) »Odprla so se vrata hiše —“ o, ti kujon ti! Zgonec: Zato je bilo tam par neprimernih izrazov Ta-le govor na strani 56. ste imeli pri otvoritvi nove železnice — tukaj je tu pozdrav novemu župniku. Na strani 84. je vaš govor pri razvitju zastave gasilnega društva itd. itd. Žakelj: Ta Ščuka je pa res lump! (Pregleduje knjigo). Zgonec: Vse to damo v soboto v list. In da bo potem visela vaša izvolitev v občinski svet na tenki nitki, vam bo pač jasno? Žakelj: Se zbolel bom —■ to je lumparija — ravno tako je, kakor bi bil jaz spisal to knjigo. In tukaj, gospod urednik, je moj govor za nedeljo — o, jaz ga kar zadavim. vanskih železničarjev” se vrši dne 19. sušca 1911 v steklenem salonu pri »Novem svetu”, Marije Terezije cesta. Občni zbor pomočniškega zbora obrtne zadruge na Bledu se vrši dne 19. marca t. 1. t. j. prihodnjo nedeljo v prostorih hotela Mangart na Rečici ob 3. uri popoldne. Ne obrekuj! Soljudje, ki nimajo drugega opravka, kakor da svojega bližnjega obrekujejo in sicer v kočljivih zasebnih stvareh, za katere je po svoji vesti vsak sam odgovoren. Kake posledice pa ima tako obrekovanje, kaže sledeči popolnoma resničen slučaj iz Vač: Tam ie za narodno stvar vneti učitelj B. ustanovil »Sokola”. V društvo se je vrinil tudi človek, ki za svoj čin napram ustanovitelju že davno ne spada več v društvo. Ko je bila pred-pustom društvena veselica v Jeklinovi gostilni, je Anton Zorko razbobnal po vasi lažnjivo govorico, da je omenjeni učitelj med veselico spolno občeval z neko domačinko in sicer kar na stopnjicah pred hlevom. Po tem obrekovanju zapeljana, sta širila to govorico Ivana Bregar ter Amalija Juvan še dalje, tako, da je zadnji čas govorila cela fara o tem. Ker je obrekovani učitelj oženjen, je umljivo, kaj je mož trpel vsled takega obrekovanja. Tožil je on in ono obrekovano dekle. Sodišče v Litiji je obsodilo Zorkota na 14, a oni dve dekleti Bregar in Juvan po 10 dni zapora. Tem pa zaslužena pokora ni bila všeč, pritožili so se na deželno sodišče. Toda tudi v Ljubljani so se gospodje po izpovedbah prič in to celo po obtoženih predlaganih razbremenilnih prič prepričali, da je bilo celo to obrekovanje izmišljeno. Potrdili so obsodbo prvega sodnika v Litiji. Ker pa obsojenci še sedaj raznašajo ta obrekovanja po svetu, pridejo še enkrat na zatožno klop, s katere bodo odnesli vsak še večje število dni kazni. Nevaren tat in slepar pod ključem. Zopet bo Kranjska za nekaj let varna pred nevarnim, bolje rečeno, pred zvitim tatom iz navade. Janez A. iz Begunj na Gorenjskem doma, je le toliko časa zunaj, da po zadnjem slučaju tatvine zopet napravi novo tatinsko hudodelstvo. Za to njegovo bolezen prebije večino svojega življenja v ječah. Poznajo ga že po celem Kranjskem in tudi sodiščem sosednjih dežel ni neznana oseba. Zadnji čas je sleparil po Dolenjskem ter po ljubljanski okolici. Na Dvoru pri Žužemberku je ukradel M. Klinčevi več vrst obleke. Našli so pri njem poleg nekaj drugih predmetov tudi 3 ure, za katere pa se še ne ve, čegave da so. Istotako so dobili pri njem več za-stavljalnih listkov. A. pa je tudi sicer navihan in ima posebno veselje imeti sodišča za norce. Ko so ga zadnjič dobili pod nekim kozolcem ležat in so ga potem oddali preiskovalnemu sodniku, se je le temu glede njegovega »poslovanja” na vse mogoče načine lagal. Rekel je, da je bil kot delavec pri zgradbi mostu pri Tacnu ter tam od 12. septembra pa do 12. novembra pr. 1. pleskal most. Sodnik pa je dognal, da je bil most že avgusta meseca gotov in da A. sploh ni bil zaposlen pri zgradbi. Ko se mu je ta laž očitala, je predrzno se smeje dejal : ej. malo farbat vas moram. Glede zastavljalnih listkov se je izgovarjal, enkrat, da jih je dobil od sestrične, drugič od neke natakarice na Viču. a ju niso mogli nikjer zaslediti. Tedaj si je A. izmislil, da je Marija Koželj, od katere je baje listke dobil, že štiri tedne na griži bolna. Zatrjeval je, da če ga izpuste, bo on sam šel pokazat dotično hišo, kjer ona stanuje. Res so šli ž njim vun na Vič, pa A. ni našel ne hiše, ne onega dekleta, ampak je začel zabavljati, češ. to so gospodje Zgonec (išče v knjigi): To imate pripravljeno za otvoritev nove klavnice? Tukaj je to napisano za otvoritev nove šole. Žakelj: In takemu človeku sem obljubil svoj glas! Zgonec: Torej — ali naj to objavim v »Iskri” — ali —? Žakelj: Ali me res hočete uničiti? Zgonec: Torej, ali dobi Srebrot vaš glas? Žakelj: Tu je moja roka! — Ampak kje naj vzamem za nedeljo drug govor — s tem-le vendar ne morem — Zgonec: Kaj za to! Takoj pošljem sem Srebrota, in on vam napiše nov govor, pa še kakšen govor! Žakelj: Gospod urednik, vi ste zlata duša — Zgonec: Prosim! Vi torej glasujete z nami in za to bote spet v občinskem svetu — pooblaščen sem, da vam v imenu stranke to izjavim. In zdaj grem. Žakelj: Ti drugi bodo jeze kar zeleni, ko jih postavijo pred prag, jaz pa tam ostanem. Zgonec: Z bogom! Srebrot bo takoj tukaj. (Dalje.) napačno zapisali, on kaj takega ni nikdar govoril. Zrel tiček je torej ta A., zato pa mu je senat deželnega sodišča pristrigel peruti za dve leti težke ječe. In ko pride vun, ga pošljejo še ua poseben dopust v — prisilno delavnico. Njegov ex offo zagovornik dr. Tekavčič se je sicer potrudil, da mu to strogo kletko olajša, pa tiček olajšave res ne zasluži. Še eden po nedolžnem preganjan učitelj. Te le vrstice napišemo v pouk in svarilo onim starišem, ki dajejo svojim otrokom potuho, če jih učitelj, kadar so preveč poredni v šoli, kaznuje. Matevž Klemenčič, posestnik na Brezovici je imel v šoli v Vnanjih Goticah sina, katerega je učitelj Franc Kette moral zaradi porednosti kaznovati. Sinček je sprejeto kazen nesel še „gorko“ starišem do mov, se slinil, da ga zadnjica tako boli, da niti sedeti ne more. Seveda se je starišem same žalosti srce topilo, oboževala sta ubogega otroka, ki mora v šoli toliko trpeti. Oče ni imel drugega boljšega opravka, nego je takoj napravil ovadbo proti učitelju. Sodnik zdravnik je tudi preiskal dečka, a ni mogel najti na njegovem telesu prav nobene poškodbe. Ovadba je tudi trdila, da je učitelj dečka še 2 dni pozneje, to je bilo 16. januarja, za ušesa vlekel in ga ranil. In sicer, da je učitelj to storil zato, ker je med tem že izvedel, da ga oče malega Klemenčiča sodnijsko preganja. Okrajno sodišče je učitelja popolnoma oprostilo, ker se je prepričalo, da učitelj Kette ni prekoračil dovoljene meje kaznovanja. Ta oprostitev in pa, ker je Kette v svoj zagovor pred sodnikom rekel: otrok, oče in mati niso nič kaj prida, je Klemenčiča tako ujezilo, da se je obrnil še na deželno sodišče, češ, tukaj bodo učitelja gotovo kaznovali. Pa ga tudi tukaj niso. Kette je bil tudi tukaj popolnoma oproščen. Sta-riši! Potuha otroku ni nikdar na mestu, najmanj pa če je učitelj primoran poredneža v šoli kaznovati. To si dobro zapomnite! Zatekel se je pes, križan buldog, rujav, z belo liso na prsih in sprednjih nogah s porezanimi ušesi in odsekanim repom. Vpraša naj se: Poljanska cesta št. 60, 2 nadstr. št. 30. Novi sneg, nova zima. Tistim, ki so govorili, da do druge zime ne dobimo več snega, sta torek in deloma tudi še sreda preprečila račun. Na Gorenjskem je padlo toliko snega, da so imeli vlaki občutne zamude. — Zjutranji gorenjski vlak je včeraj vsled sneženih ovir sploh izostal. Prvi gorenjski vlak je prišel še le ob 11. dopoldne. Zapadlo je pa tudi pri nas več snega kot smo ga sploh pričakovali. Na vrtovih je napravil mnogo škode. Včeraj popoldne, ko je pri nas nekaj ur sijalo solnce, je snežilo po jugovzhodnih goratih krajih, od koder je zvečer tudi k nam prišel pogledat takozvani deževni sneg. Bav-bav v škripcih. Vesela dogodivščina. V svinjaku ob voglu Kopitarjeve ulice in Poljanskega nasipa je bila v torek ob treh popoldne važna seja, kakor je še ni bilo izlepa v Ljubljani. Zbrali so se skoro vsi klerikalni veljaki iz cele Ljubljane na imenitno posvetovanje. Predsedoval je sam Boltatu Pepe, ki si je moral za celo tisto popoldne nalašč vzeti v Hribarjevi tiskarni dopust. Resni so bili obrazi klerikalnih veljakov, ko so sedli za črno pogrnjeno mizo v zadnji sobi svinja-kovega tretjega nadstropja. Razen Bol-tatuga Pepeta, ki je bil vedno bolj na demokratično plat, so vsi gospodje prišli v frakih, cilindrih in črn;h roko-vicah: božji bojevnik Terseglav, fabri-kant lurške vode Luka Smolnikar, slovenski pisatelj Anton Bonaventura Jeglič, bodoči ljubljanski župan Hans Kregar, absolvent graške medicinske fakultete Zajc, odlični sotrudnik pri volitvah v trgovsko zbornico Štefe — in še celd finančni minister Lampe je pustil za tisto popoldne svoje mline nad in pod zemljo in je prihitel na sejo. In Boltatu Pepe je začel takole: »Slavna slamnata gospoda I Sej veste, keku je, in zakaj ste zdej tele: zatu de uma Bau-baua ub glava djal. Ta zverina je tku nasramna gratala, de kar nč več ni iz no za shajat. In zatu sma zdej tele, de ga uma ub-sudil, kokr se šika in nemu en konc naredi. Jest mislem, de m ni treba velik ud te stvari še naprej guvort, zatu vas prašam, kdu je za tu, da se Bau bau še ta pupoudne fenta? — »Vsi, vsi, smrt Bav-bavu,“ se je iz vseh grl razlegalo po zadnji sobi v tretjem nadstropju svinjaka — »Alstn, dobr," je povzel spet Pepe, »ampak zdej se gre za tu, na kašna viža nej ga ukul prnesema? Jest b biu za tu, de b ga pred rotužam ubesl." — „Na grmadi naj zgori," se je oglasil Jeglič. »Iz kože bi ga djali,“ je predlagal Terseglav. — »Buča naj se mu odstriže/ je mčnil Zajc. — »V lurški vodi ga utopimo," je dejal Smolnikar. — »Jaz pa mislim, da bi ga raztrgali na štiri kose, kakor so delali v srednjem veku z najbolj zakrknjenimi grešniki," je izjavil Lampe. Nazadnje pa je povzel besedo še Štefe in je govoril takole: »Slavna gospoda! Vse to, kar ste zdaj povedali, so veliko premile kazni za grdega pregrešnika. Zato predlagam, naj se Bav-bav pripelje v naš svinjak, in tu bo moral toliko časa žreti „Slovenčeve“ in »Domoljubove" rokopise, da bo crknil. Kajti, če ga obesite, se vam lahko izmuzne iz zanjke, če ga postavite na grmado, utegne ogenj pod njim ugasniti, če ga denete ob glavo, mu zna zrasti nova in še hujša, če ga vtaknete v lurško vodo, bi jo utegnil popiti in če mu slečete kožo, mu bo zrasla nova, najbolj nevarno pa bi bilo raztrgati ga na štiri kose: iz vsakega bi nastal nov^Bav bav, nevarnejši od sedanjega, Če se pa nažre naših rokopisov mu ne bo nobena žavba pomagala in še tisti dan bo po njem. Jaz sam pa se ponudim, da ga grem iskat." — In Štefetov predlog je našel splošno soglasje vseh navzočih. In še tisti trenutek se je podal Štefe proti »Jutrovi" deželi iskat nevarnega pregrešnika Bav-bava, ostali gospodje pa so takoj šli zbirat najbolj umazane, najbolj strupene, najbolj nesramne in najbolj svinjske papirje, kar jih je bilo tisti čas v svinjaku, našli so jih v kratkem toliko, da so bili z uspehom iskanja popolnoma zadovoljni. In da bi bil učinek kar naj-popolnejši, je pridejal Anton Bonaventura rokopis zadnjega svojega pastirskega lista. * V tistem času je Bav-bav ležal v širokem predalu svoje mize v »Jutrovi" deželi, spal spanje nepravičnega in prav nekrščansko smrčal. Bilo je okoli pete ure popoldne, ko ga prebudi trkanje na vrata. »Naprej" se oglasi rezek glas od mize v kotu in v sobo stopi Štefe, ki je bil med tem svoj frak in cilinder zastavil na starini za tri svetle groše, in z njim še štirje drugi gospodje Štefetu v varstvo in podporo. In največji od njih je vzel iz žepa polo papirja in je začel: m l »Ker Bav-bav čimdalje huje rogovili in nevarno preti duhovski in posvetni gosposki in pohujšuje mlado in staro, zato so sklenili največji veljaki naše dežele, da mora Bav-bav še danes storiti smrt. Tako je sklenjeno in tako naj se zgodi." — »Kje je Bav-bav? Sem z njim!" je zarohnel nestrpno Štefe. — »Poiščite si ga! Vaš bodi, če ga najdete!" se je spet oglasil oni rezki glas izza mize v kotu. In začelo se je mrzlično iskanje. Preteknili so brezuspešno jže vse predale in nazadnje odpre Štefe še oni široki predal, kjer je tičal Bav-bav. In v tistem trenutku v skoči Bav-bav iz predala naravnost Štefetu na nos in od tod v peč in po dimniku na streho. Peklensko režanje se je za trenutek še zaslišalo iz dimnika — Štefetu pa se je nos obesil do tal . . . Obupni pogledi Štefetove komisije ... Za-smehljivo hehetanje »Jutrovcev" . . . Z drsajočimi koraki so lezli iz »Jutrove" dežele gospodje, ki so z veliki nadami bili prišli lovit Bav-bava. Končana stavka v ljubljanski predilnici. Stavka v predilnici je torej končana, in sicer končana z dosego po-voljnih uspehov od stavkujočega delavstva predlaganih zahtev. Glavni ravnatelj je delavstvu zagotovil 20, nekaterim doslej najbolj sramotno plačanim delavkam, oziroma delavcem tudi do 30 odstotkov povišano plačo, podporo za brezdelni čas v tovarni ter pravico zahtevati, da nadmojster in blagajničarka slovenski občujeta z delavstvom. Ne da bi se ozirali na politično mišljenje predilniškega delavstva, imamo pred očmi edino le socijalno stališče delavstva — mu iz srca privoščimo njegove uspehe. Odločno pa moramo zavračati, če si klerikalci, med njimi dr. Zajc, sedaj prisvajajo zasluge na teh uspehih delavstva. Ze včeraj smo naglašali, da je naravnost škandal za klerikalne slepomišarje, da se tisti klerikalni mogotci, ki so imeli to ubogo sestradano delavstvo leta in leta v svojih rokah, ves ta čas niso prav nič brigali, da bi delavstvo to, kar je šele sedaj iz svoje lastne moči doseglo, dobilo že zdavno s pomočjo tistih, ki delavstvo le pitajo s praznimi obljubumi ter mu iz žepa izžemajo še tiste krajcarje, ki jih je delavstvo doslej ob svoji sramotni plači s krvavimi žulji zaslužilo. In ob zaključku te stavke še eno v svarilo delavstvu: Mi smo iz dobrega vira poučeni, da se klerikalnim voditeljem te stavke nikakor ni šlo za povišanje plače delavstvu, marveč so hoteli delavstvo le izlorabljati za svoje umazane politične namene. Da se jim ta poskus ni posrečil, to je edino le zasluga zavednega delavstva, zlasti onega ženskega spola. Tem ubogim revam se je šlo v prvi vrsti za izboljšanje kruha in to je delavstvo samo iz svoje lastne moči doseglo, In le za to tudi mi predilni-škemu delavstvu ponovno in iz srca častitamo na pridobitvi njegovih lastnih zaslug! Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Burna seja hrvaškega sabora. Zagreb, 15. marca. Na današnji seji hrvaškega sabora je prišlo do zelo burnih prizorov. Podpredsednik Šupe-rina je začetkom seje izjavil, da so zagrebški časopisi o včerajšnji seji sabora popolnoma napačno poročali in je zlasti naglašal »Obzor". Vsled tega je nastalo v zbornici velikansko razburjenje. Vsi časnikarji so takoj zapustili zbornico. Šuperina je prekinil sejo. Časnikarji so se nato podali v lokale časnikarskega društva, kjer jih je saborski kvestor naprosil, naj se podajo k saborskemu predsedniku in ne izvajajo radi današnjega dogodka nobenih posledic. Državnozborski odseki. Dunaj, 15. marca. Proračunski odsek je imel danes redno rejo pod predsedstvom barona ^Chiarija. Poslanca Gostinčar in Šramek sta se pečala s sleparijami pri zadnjem ljudskem štetju. Notranji minister grof Wickenburg je najprej razpravljal o upravni reformi, nato pa izjavil, da bo z ozirom na nebrojne pritožbe radi zadnjega ljudskega štetja pri prihodnjem štetju treba dobro premisliti, ali naj se rabi še občevalni jezik za podlago. Za njim je govoril še poslanec Vukovič, ki je slikal posledice malarije v Dalmaciji. Dunaj, 15. marca. Seja brambe-nega odseka je bila danes zopet nesklepčna. Rumunska zbornica. Bukarešt, 15. marca. Rumunski parlament je sklican na 20. marca k rednemu zasedanju. Nemec — generalni inšpektor tur-še armade. Carigrad, 15. marca. Generalnim inšpektorjem turške armade je imenovan neki nemški general. Rusko-kitajski spor. Petrograd, 15. marca. Danes je došla v Peking druga ruska nota, v kateri ruska vlada obžaluje, da se Kitajska ne drži natanko pogodbe z Rusijo in naglaša, da nastanejo lahko vsled tega neprijetni konflikti med obema državama. Vendar Rusija še vedno upa, da se bo Kitajska še v pravem času spametovala. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učitei]SKa tisnarna\ Ljubljana. O. Bračko Ljubljana, Dunajska cesta št. 14 priporoča p. n. občinstvu svojo specialno trgovino z rokavicami, parfumi itd. Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo. Mali oglasi. Beseda & viti. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Trgovec star 29 let, v konkurzu, oženjen, v vseh strokah trgovstva dobro izurjen, želi službo. Cenjene dopise pod „Trgovec“ na in-seratni oddelek „Jutra“. 168/3—1 Odda sc čevljarska obrt z vsem potrebnim orodjem. Izve se Rožna ulica 19 U/2—1 Vrtne stole železne za zravnati izdeluje Fran Kunstek, ključavničar v Mokronugu. U/4—1 Mesečna soba lepo meblovana blizu juž. kolodvora se takoj odda. — Več pove „Prva anončna pisarna". 169/3—1 Gimnazijec višjih razredov z dobrimi izpričevali želi vstopiti v kako pisarno. Naslov pove upravništvo ,,Jutra“. U/2—1 2 elegantno opremljeni sobi, pripravni ndi za pisarno, eventuelno bre.j oprave, se takoj oddaste. Knaflova ul 5. parter desno. _________________________ U/3—1 Lepi mladi psički (Foxterrier) se oddajo v Kolodvorski ul. št. 28, I. nad. 170/2—1 Resna naoltražeisa vzgojiteljica, ki zna dobro oba deželna jezika in se razume tudi na gospodinjstvo se išče. Ponudbe pod M. O. na „Prvo anončno pisarno". 171 Dve efegantno nieblosiinl sobi s posebnim uhodom^ena poleg druge se odda s prvim aprilom. Židovska ulica štev. 1, 1 nad. U6/3—1 KORESPONDENCA. Ženitna ponudba. Tri mlade inteligentne gospice, vsestransko izobražene, se želijo poročiti z mladimi uradniki ali civilnimi gospodi. Ponudbe s sliko ali tudi brez nje: Prva pod šifro: „Cveteča“, druga „Duhteča“, tretja „Bodeča rožica". Poštno ležeče Podmelec, Primorsko. Popolnoma novo damsko kolo samo enkrat rabljeno se ceno proda. Kje, pove inseratni oddelek „Jutra“. Lepa oprava, tudi posamezni deli: veliko zrcalo, lestenec, preproga, slike itd. se proda. Naslov pove: »Prva anončna pisarna". Priporočamo novo trgovino z nianufaktuinim /4? /Ljubljana Stari trg štev. 1 (prej bazar). Sprejme se v trajno delo spreten kovaški pomočnik za živine in vozove kovati. Plača dobra. — Ponudbe je poslati g. M. B r u s - u, kovaškemu mojstru, Igavas, pošta Stari trg pri Rakeku. Franc Kraigher krojaški mojster se je preselil s Kongresnega trga št. 5. v M. Kunčevo hišo Gosposka ulica 7., vogal Židovske steze nasproti deželnega dvorca. Prispela so nova hlačna krila I in se vidijo edino v izložbi „Angl. skladišča oblek“ Ljubljana, Mestni trg 5. Ponatis zanimivega romana »Otroci papeža* je izšel in se dobi pri uprav-ništvu „Jitfra“ za 3 50 K broširan, za 4 50 K pa elegantno vezan izvod. Najbolje je, afeo se istočasno z naročilom pošlje tudi denar, ker h povzetjem poslana knjiga je dražja. Tovarniška znamka „IKO“. u H ca M “ > OJ B ^ - Ž S "2 F a £ 3 ^8 > E . O ra «5 — u) r- S “ 'S = •I3, * K S tu OJ 55 s £ « s s k čn B3 Lastna tovarna ur v Švici. Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da smejo biti v nedeljo dne 19. t. m., ker pade na ta dan praznik sv. Jožefa, v smislu dež. zak. z dne 31. oktobra 1905, št. XI vse trgovine odprte od 7. zjutraj do 12. opoldne ter od ~5=ss=; 3. do 6. popoldne. Načelnikov namestnik Ivan Mejač 1. r. Pozor ! | Edina v Ljubljani. Laška kuhinja 1 Pozor! Edina v Ljubljani. hotel Malič, nasproti glavne peste. Vsalt dan sveže ribe z jadranskega morja raznih vrst. — Sprejemajo se od sobote dalje abonenti na kosilo od 50 vin. naprej. — Pristna južna vina Brioni i. dr. Vsak dan kaka Specialiteta laške kuhinje in sveže tržaške škedenjske ročice (bige). — Danes špecljaltteta od 7. dalje pietto di golach ungharese Szegedin — krožnik ogrskega Szegedin-go la ša. fl ■*> nji ir 1 Izvod samo 4 vinarje. • • • • • • Zvezdna tkanina • • • • • • z znamko repata zvezda je najboljše blago za obleke in perilo. Garantirano pristne po okusu nedosežne, brez primere drugim izdelkom, pošilja po poštnem povzetju najmanj 30 parov. Par 44 vin. R. M. Zore, Jesenice, Gorenjsko. Jireftna kavarna'. Novo došla elitna damska = kapela = ima izbran umetniški in zabavni vspo-red ter koncertuje vsaki dan. Vstop prost!! K mnogobrojnem obisku vabi Franc Krapeš. Istotam se sprejme marker in učenec. S33S9SS@^E§9H5BHIBHflL---l. Najboljše sukno kamgarn in modno blago za obleke dobite vedno najceneje in najboljše le pri tvrdki Lenasi & Gerkman Ljubljana Stritarjeva ulica št. 4. IKolesaijem! = v zna oje! = Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempariranem prostoru shraniti. Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago - brezplačno --------------- tvrdka 2ESZ. Specialna trgoriiu 8 kolesi in posameznimi deli Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. \ ') (•> o. rd v'/ k) 5) .o /(0X*) (c‘CfiftJ5) <5; rD.G' (o o; (D 6 (o C uvoz kave in velepražarna. Nova podružnica v Ljubljani \Šelenburgova ul. 71 2 HISI se zaradi družinskih razmer prodasta. V eni je gostilniška koncesija edina v celi vasi v «——————- drugi se izvršuje kovaška obrt. Jako priljubljen izletni kraj za Ljubljančan.e Oddaljen je tri kilometre od železniške postaje. Kdor bi hotel kupiti še nekaj zemljišča, mu je isto tudi na razpolaganje. ::: Naslov se poizve pri upravništvu „Jutra“ a oj £ “ ^ r- p