Štev. 14 Posamezna številka 50 par. NOVO mosto, dne 2. aprila 1922, Poštnina plačana v gotovini. Leto II- — . £ ____ uročnimi se plačuje vuaprej in »tane mesečno din. 1’50; polletno din. 8'— in letno din. 15*—; v inozemstvo dvojno. — Vse poši-^jatve na naslov lista „ Sedanjost". Nezaprte reklamacije poštnine proste. — fthaja vsak četrtek z nedeljskim datumom v Novtm mestu. m Oglasi: Vg »trani din. 250*—, V4 in 7s sorazmerno; manjši: mm 40 par; trivrstični in ob-^ smrtnice ;3S par; poslana, reklamne notice itd. v besedil« mm din. 1.—. Koristonosna dru štrena priobčila 30f/o popusta. Pri večkrat.oglaševanju znaten popust Nova „črna roka“. Kaj j« nčrna“ in kaj je „bela roka14, razložil s«in že prej v posebnem članka, kav je, mislim, čitateljem .Radikala*4 (in „Sedanjosti" — op. ur.) že itak znano. Nisem jim pa še govoril o novi ^firni roki*, ki S'i je rodila na ozemlju naše nove kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki je, predvsem, sprejeta in pozdravljena od mnogih kot n«ka baje narodna obramba od pvotidržavn h in nrazkrojevalnih življev“ v naši zemlji ter — zdi se gledana z dobrim očesom, m že ne spodbujena, celo od samih služteiflli činiteljev. S daj je ta nova organizacija izzvala skrb in bojazen v enem redi navadna prodaja naših železnic in s tem tudi smer državne politike v tuje roke in to samo zato, da židovsko-framazonska porodica zopet, nekaj brezsramno zasluži na r^in zasuž.ijevanja in gospodarskega uničen a našega ljudstva. —. Kdor kljub vsem takim in enakim lopovstvom odobrava centralizem ali sovraži trpeče srbsko ljudstvo, ta ni in ne more imeti nesebičnih namenov. Osvobodimo z volilnimi krogljicami slovensko, hrvatsko in srbsko ljudstvo od belcrajskih pijavk in naših izdajalcev! V boj za avtonomijo ljudstva in dr. Krekovo Jugoslavijo! Kulturna vzgojo g vojski. Žal, da kaj takega pvi nas ne poznamo. To moderpo vzgojo je vpeljala češkoslovaška republika. Izobraževalno delo v češkoslovaški vojski vodi poseben kulturni odsek vojnega ministrstva. Posebni inštruktorji predavajo o „nravni in kulturni vzgoji vojaka" ter je o tem predmetu izdaua posebna knjiga. Pri vsaki najmanjši edinir.i vodijo to dtilo posebni inštruktorji pod vodstvom kulturnih šefov stotnije, bataljona, polka, brigade divizije, armade, vojnega ministrstva. Pri pehoti so m duševno izobrazbo določene pozimi 4 are na dan, poleti 2 uri, pri tehničnih četah vse leto po 2 uri na dan. istotako pri konjenici in provijantu. Jako intenzivno se ima gojiti izobraževalno delo po bolnišnicah. Na vsakih 40 mož pride en inštruktor. Pouk se vrši izpočctka ločeno po narodnostih, pozneje skupno. 0 tem delu se ima voditi žurnal, ki je na vpogled komandantu edinice, ki imajo posebnega ..kultur-iiega-1 častnika za adjutanta. Če vojak v tem oziru siabo napreduje, izgubi razne olajšave in ugodnosti v službi. Uvajajo se ustmeni izpiti in pismene naloge. Za inštruktorje same so uvedeni posebni tečaji. Pouk se ne vrši v obliki predavanj, ampak v obliki dialoga in ponazoritve. Vojaku je zabičevati. da nima samo braniti domovine, temveč se tudi izobraževati za svoj mirni poklic po službovanju. Narodnostni predsodki se imaj« odstranjevati, gojiti je posebno moralno čustvo in delati na zbližanje narodov. Disciplina ne sme sloneti na strahu, ampak na prepričanju. Značaj se ima ople-menjevati. Analfabetski tečaji se vrše v krogu po 15 mož. Med kulturno izobrazbo spada: osnove politike, geografija, zgodovina, nacionalna ekonomija, .slovstvo zdravstvo. V očigled žalostnega dejstva, koliko surovosti jc med vojaštvom in da pošten fant, ki pride k vojakom, še-le tam izgubi rešpekt pred samim seboj, bi bilo nujno želeti, da naša vojna uprava posnema kulturni vzgled bratske nam češkoslovaške republike. Poleg vsega je naš vojak brez oživa na velikanski odstotek nepismenosti — nujno potreben kulturne vzgoje. Ako bi se ogromne svote vojnega proračuna porabile v tako svrho. bi ne bilo toliko godrnjanja čez vojsko, ki nikakor ne sme biti torišče surovosti, ampak kulturna vzgoje-valnica. Narod in domovina bosta hvaležna onemu, ki bo bodisi v ministrstvu prosvete ali vojne dal prvi inicijativo za uvedbo kulturne vzgoje v naše preštevilne kasarne. Vojak se bo po odslužitvi svojega roka s hvaležnostjo spominjal na kadrsko službo, medtem ko se zdaj marsikdo s strahom in studom spominja na vojaško službo, pa bila ista pod Avstrijo ali Jugoslavijo. Torej : kulturno vzgojo naši vojski in boj »črnorokcem!“ „M. S.“ Mrliči kot tožitelji. V naslednjem podajamo naslednje glavne, misli iz bratske ,,Murske Straže", s katerimi se popolnoma strinjamo. V Belemgiadu vladajo zares kaj čudni nazori o naši novi državi in njenem ljudstvu. V času ko je beda širokih ljudskih slojev na vrhuncu, v času. ko delavec in uradnik živita v pomanjkanju in revščini ko napr. v Dalmaciji ljudje od gladu umirajo — pridejo dobro-rejeni pustolovci na misel, ščuvati ua vojno potom katere bi se dokopali do raznih dobičkov, katerih «o iz dolgoletne vojne vajeni. Vse one, ki so poklicali furijo vojne nad bedno človeštvo obtožujejo milijoni mrličev, pohabljencev, vdov in sirot s strašno obtožnico. Kaj nas briga, kaj delajo Albanci?! Vsak narod si naj odloča sam svojo usodo. Kakor si bodo postlali, tako bodo ležali. Ščuvati na vojno pripravljenost pa ni samo hudobno, satanovo delo, ampak zločin nad našo svobodo. Zadovoljimo predvsem svoje ljudstvo. Z Bolgarijo, našo bratsko zemljo pa treba voditi politiko sporazuma. Hujskati proti Bolgarom, ki so brez orožja in mu-nicije je zločinsko početje, vredno vse obsodbe. Če Macedonci niso zadovoljni, kdo se jim naj čudi? Ako se postopa ž njimi še hujše kakor s Slovenci in Hrvati, kaj čudo, da se branijo. Jasno je, da je pravica podlaga vsakemu vladanju in dokler se ta temeljni stavek ne bo upošteval, bodo zatirani in brezpravni iskali pomoči in zaslombe v tujini in nobena vešala, nobeno še tako „moderno- obešanje, noben Pribičevič in Pašič ne bode mogel zabraniti strankam in plemenom, da si pravico — poiščejo. Solunski proces. Končno mi se nudi priložnost ustreči že večkrat izraženi želji mnogo prijateljev ,.Se-danjos4>i‘\ da vsaj v glavnih potezah pojasnim postanek in pomen tukozvanega solunskega procesa. K temu me je še posebno vzpodbudil članek vztrajnega in — hvala Bogu — ne osamljenega nasprotnika „črne roke“. Spočetka sem sicer nameraval obširnejše govoriti o tčj; stvari, ki v resnici za-služuje vso pozornost široke javnosti; vendar pa smatram, ,da je treba predvsem zaradi brzine dogodkov v razvoju — opozoriti naše ljudstvo, na pretečo nevarnost s kratkim in jedrnatim pregledom celote z ozirom na obnovljeno „črno roko“ v naši državi. Protičev članek, ki ga objavlja današnja „Sedanjost“ v uvodniku, mi olajšuje to delo. Ze v lanskem letniku ..Sedanjosti" (št. 24) sem na kratko apozoril v uvodniku, kaj je in kaj hoče „črna roka“. Ob krizi v pivih decemberskih dneh lanskega leta so policajdemokratje v zvezi z njihovimi bratci samostojneži in socialnimi demokrati (Kristanovci), pokazali svojo barvo: zahtevali so nič več in nič manj kot pomilostitev in zopetno sprejetje v službo vseh v solunskem procesu obsoj«riih „črnorokcev“. Radikalci, ki se smatrajo kot očetje „bele roke*,, nasprotje ,.črne roke", naravno, tej zahtevi niso mogli ugoditi. Kljub temu pa je bilo pomiloščenih nekaj „'črnorokcev“. ki so potem v ..Balkanu" objavili svoje izjave, da obsojajo delovanje svoje bivše tajHe organizacije, ki jih je dovela do ..nepremišljenega" koraka. Marsikdo se tudi spominja, da je Ljuba Da vidoviČ, kot predsednik svoječasne policajdemokratske - socialistične vlade, ki je kot zaščitnica ..črnorokcev1, poskušala vladati ž njihovo pomočjo in brez oarlamenta, bil prisiljen, ker je greben tajnih organizacij narastel preko meje tajnosti. izjaviti, češ, da v vojski ne sme Vojne ne bo, vojne ni treba in vojne ne maramo. Hujskači, ki čutijo pod seboj majajoča tla, naj gredo sami in opravijo z Albalnci, Bolgari. Macedonci, Slovenci in Hrvati, ki jedva čakajo, da jim dado primeren odgovor. Dajte ljudstva krogi j i c, a ne svinčenih, pa vam bo pokazalo, kako vas je obsodilo: vas, hujskače zapeljivce in verižnike. Dajte nam krogljic, da z njimi podpišemo obtožnico in sodbo, katero so izrekli nad Vami tisoči in tisoči mrličev pohabljencev, sirot in vdov! Na dan z volitvami! Dopisi. Mirnapeč. Oj preljubi Pucelj ti — nam se; zdaj slabo godi. — Le obljub smo tvojih siti — in pa batin tam po . . ., — ki si nam jih preskrbel, — ker smo oe-li ti verjel. Oj preljubi Pucelj ti — nam se*-.,zdaj slabo godi. — Za nas se več ne zmeniš nič, — ker postal si pucljevič. Z Nemškega za kranjske vole — in od nas za nemške vole — Oj preljubi Pucelj ti — od povsod denar leti. — Od Lašč mesarji se rede — in v Belgradu mi sede. — Mi pa prazna imamo žepe, — ker nas centralizem tepe. Oj preljubi Pucelj ti — dobro se ti zdaj godi, — ker smo te volili mi, — da se ves svet nam smeji. Enkrat prišel si r Mirnopeč — farbat nas — Ki koli več! — Oj preljubi Pucelj ti — dobro sl zdaj plačan ti. — Pomni, da gre svet okrog, — „ plača“ kdaj te tudi Bog — za vse težave in bridkotsi, — ki kmetom si jih dal zadosti. — Reven si odšel na pot — Z Belgrada boš prišel gospod. Oj preljubi Pucelj ti — kaj se vse za „lon“ dobi — ker si v zanjke nas lovil — in v centralizem nas zašil.J Oj preljubi Pncelj ti — dobro tebi se godi. — nam se zdaj godi slabo — med nami oslov več ne bo! Te pozdravlja Tvoj bivši vol-ilec, samostojen kmet in ne obstoja nobena taka organizacija. Razni dogodki zadnjih dni pa nedvomno dokazujejo, da se organizirajo v naši državi protiljudske struje v pretepaške druhali, ki celo z državnim denarjem davkoplačevalcev ogrožajo mir in red, varnost imetja in življenja državljanov ter izpodkopavajo ngled in zaupanje v orožništvo in vojsko, v zakonitost in sodno pravico. V obramba proti tem nasilniškim metodam končno ne bo ostalo državljanom druge pomoči, kakor se lotiti enakih sredstev. In postedica je — državi j anska v o j na. Skoraj slično, vendar pa manj javno in prvotno bolj protj sosednim državam uperjeno stanje v bivši kraljevini Srbiji je prizadevalo vladnim krogom mnogo skrbi ia sicer tembolj, ker je tu i obstoj državna suverenosti in življenje njenega nosilca močno vplivalo na nevaren položaj vsega državnega organizma. Vsak količkaj odločnejši poskus proti tej tajni organizaciji ja. mogel izzvati nedogledne posledice. (Dalje.) Na Gor. Kamnicah so v podružni cerkvi 3V Križa napravili nov stranski oltar Matere božje. Marijin kip, ki je podoben onem« v Marijinem Celju na goi\ Štajerskem, sloviti božji poti, je daroval g. Florjan Kolenc iss Ljubljane. Obleko so Mariji naredile č. uršnlinke v Ljubljani. Kip se je prenesel v nedeljo 2G. marca v procesiji iz Prečne na gor. Kamence. Marijo so povsod ljudje sprejeli z navdušenjem.. Skozi mnogoštevilne slavoloke, med špalirjem smrek, ob pritrkavanju zvonov in veselem pokanju topičev je prišla Marija do podrnžne cerkve, kjer jo je lepo^pozdravila v izbranih besedah Ana Oklešen ;*V imenu soseske pa Jan. Murgelj. Cerkev je bila lepo razsvetljena in okusno okrašena. Med petjem Marijinih pes/ni [se je kip postavil v tron. Oltar je naredil domači mizar Jožef Bolite^ Kaj takega bi od njega nihče ne bil pričakoval. Delo hvali mojstra. Kdor ne verjame, naj pride pogledat. Marija Celjska, mati milosti in usmiljenja si je izvolila/bivališče v tej cerkvi, kjer jo hočemo častiti in ona nam bo pokazala, da je res naša mati. Frečna. Pročesija v Gornik Kamencah je bila zaradi dežja V nedeljo. Udeležilo se je zelo veliko število ljudi j. Od fare Prečna se je vila procesija čez Bršlin, Muhaber in Dolnje Kamence. Prišla je pa prostorno me,sto k cerkvi pri sv Križu. Stranski levi oltar, ki je posvečen Mariji Celski, je l»il okrašen z venci in napisi. Zahvaljujemo se vaščani predvsem milostljivemn gospodu uovomeškemu proštu za zvonenje pri procesiji in za svetinjo, ki so jo posodili, da se je sv. maša brala. Nadalje se tudi za- hvaljujemo za zastave. Zahvalimo se tudi gospoda kaplapu iz Prečne za vodstvo procesije, prečenskim pevkam posebno pa gospodu frančiškanu o. Henriku Dainišu za pridigo pri sv. maši in za sprejem na Mu-haberju. Bilo je vse v zelenju in napisih. Tudi na Dolenjih Kamencah je bilo lepo ozaljšano. Vsa okna so bila okrašena in z banderami so nam prišli nasproti. Tudi streljanje iz topičev je poveličavaio svečanost. Nepozabljivo je in Bog Vam poplačaj in Marija Celska za vaš trud. V nedeljo bo slovesna sv. maša ob 10 uri in pridiga, ob 2 uri popoldne pa bodo pete litanije z zahvalno pesmijo. Prosimo Vas, da se vsaj iz bližino udeležite te slovesnosti, da počastimo Marijo Celjsko na Gornjih Kamencah. Brusnice: Dne 24. marca t. 1. je umrl 22|et.ni mladenič Franc Gazvoda iz Velikih Brusnic št. 12. po kratki, mučni bolezni. Ker so se o vzroku njegove nagic smrti raznčsle razne neosnovane govorice, češ, da ni umrl naravne smrti, motamo resnici na ljubo povedati, da ie zdravniško raztelešen j e dokazalo naravno smrt mladeničevo. T$f|£|tslce novice. Ob zaključku lista smo zvedeli žalostno vest, da je tunrl v torek popoldne v Mariboru škof lavantinski dr. Mihjpl Napotnik v starosti 71 let. R. I. Pil Kdor še ni poravnal naročnine, naj to čimprej stori. Če je kdo, ki je že plačal, prejel položnico, se je to vsekakor zgodilo pomotoma. Kdor pa ni prejel položnice in dosedaj še ni plačal naročnine, naj zahteva položnico z dopisnico. Ker smo navezani edino na naročnino in blagohotne prispevke prijateljev, prosimo vsestranske podpore. Upravnistvo. Tristo kokoši je približno zaplenilo orožni-štvo nekim laškim prekupčevalcem in jih izročilo mestni občini v razprodajo. Gosp. Buk je prevzel prodajo in v sporazumu s kupci določil ceno 20 kron za kokoš. Naznanjeno je bilo, da dobi vsaka družina po eno kokoš. Zato se je v pondeljek popoldne in v torek dopoldne zbralo veliko število gospodinj. Gosp. Buk je moral marsikatero grenko spraviti pod krov. Očitalo se mu je, da je pristranski, da je svojemu prijatelju hotelirju in drugim prepustil po več kokoši, dočim se za reveže niti zmenil ni. Gosp. Buk je izrecno prevzel odgovornost nase in izjavil, da je bilo več kokoši pokradeno in da ni bil pristranski. Ogorčenje, protesti, prerivanje in prerekanje je še posebno naraslio, ko je g. Buk zaključil prodajo. Neka deklica se je pritoževala našemu uredniku, da je denar izročila g. Buku, kokos je pa vzel nekdo drugi. — Rečem vam: prava kurja vojska. Županstvo mestne občine, katero je zastopal g. Buk, se je zopet pokazalo v svoji pravi luči. 0 kokoših, s katerimi seje tako* neznansko proslavil g. Buk sebe in tiste, kijih je zastopal, smo prejeli sledeče podatke: Trije Italijani, namesto, da se obrnejo na kon-cesijonirane prekupčevalce, so staknili v Novem mestu dva znana tička in njima izročili enemu 28.000, drugemu pa 36.000 kron. Nabrala sta okrog 300 kokoši, dočim sta jih morala nabaviti 1000 do 1500 kosov. Oblast je oba prijela in zaplenila kokosi zaradi verižništva. Italijani pa so se za denar obrisali pod nosom in jo od-kurili. Tako je gosp. Buk prišel v novomeško zgodovino ne samo kot brivec, temveč tudi kot prodajalec kokoši. Ne samo, da je gosp. Buk s svojo organizatorsko sposobnostjo popolnoma pogorel, temveč je nastavil tudi tako neenako in sramotno ceno, da se je moralo že vnaprej slutiti -upravičeno ogorčenje in jeza zlasti ubožnih slojev. Njegova dolžnost je bila, da dobi sramotno plačano mestno uslužbenstvo po eno kokoš za praznike, ostanek pa naj bi se prodal po stvarni vrednosti vsake kokoši posebej, ubož-uejšim slojem. Toda na to se g. Buk ni oziral, temveč je prodajal za neprimerno nizko ceno celo po 10 kosov perutnine gostilničarjem, ki bodo iz ene kokoši iztržili to, kar so dali za 10 kokoši. To je žalostna liberalna in samo-stojueška slava! Poročilo o seji mestnega obč. sveta bomo prinesli prihodnjič. Poslanec Nemanič je izposloval pri notranjem ministrstvu podporo 10.000 kron za pogorelce v Krasincu v Beli Krajini. Pozivam vse občine, okrajne zastope, stanovske in gospodarske organizacije, krajevne odbore, Kmetske zveze, Delavske zveze, Obrtue zveze, da nemudoma razpravljajo o pretečem zvišanju davkov in pošljejo odločne proteste Jugoslovanskemu klubu v Beograd, Narodna skupščina. — Zadnja ura bije vsi v boj proti .zvišanju davkov ! VI. Pušenjak, poslanec SLS. Medicinsko fakulteto uamerava znani Pribičc-vič na njemu lasten način odpraviti iz Ljubljane. Centralisti sd mislili, da bodo Slovenijo lahko ovili okrog prsta, če dobi sto let zahtevano svoje vseučilišče. Ker se jim pa njihov namen ni posrečil, trgajo sedaj kos za kosom naše pravice. Za tehniško fakulteto prihaja medicinska in tudi bogoslovna je v nevarnosti, da jo izgubimo. — Sicer pfa ni še vseh dni konec. Vseučiliščna mladina s svojimi profesorji ne bo dopustila te vnebovpijoče krivice. Pomuiti pa je treba, da si morenp> samo v avtonomni Sloveniji rezati sami svoj kulturni kruli. Polomija samostojnežev je v polnem razvoju. Od vseh strani prihajajo poročila o porazih te izdajalske stranke. Ljudstvo Ogorčeno izreka nezaupnice poslancem SKS in naudušeno pozdravlja naše junaške parlamentarne borilce za svobodo in samostalnost Slovenije. V naslednjem naj navedemo v kratko glavne shode. Shod na Slivnici pri Kostanjevici seje vršil v soboto. Poročala sta naša poslanca Stanovnik in Sušnik. Tisočglava množica je pazuo sledila izvajanjem govornikov. Shod v Kostanjevici ob priliki občnega zbora KZ. Ljudstvo je naudušeno izrazilo zaupnico Jugoslovanskemu klubu. Shod v Št. Jurju pri Grosupljem je obsodil samostojneže in izrekel popolno zaupanje navzočemu posl. Stanovniku in Jugoslovanskemu klubu. Shod samostojnežev v Sv. Lenartu v Slov, Goricah se je spremenil v shod SLS. Ko je hotel Pucelj govoriti je .završalo v dvorani kakor v panju. Samostojneški poslanci sploh niso prišli do besede in so slišali take, da se jim je kar v glavi vrtilo. Znana novomeška bogokletna družba samostojnežev je poslala Ogriča na ta shod, kjer je poskusiti braniti Puclja, pa je bil izžvižgan z Pucljem in njegovimi vred. Ko so videli samostojneži, da je ves trud zaman, so jo odkurili. Nato je naš poslanec Žebot poročal o političnem položaju. Samostojneški voditelj Gungel je na tem shodu izjavil, da istopa iz SKS, ker je ta stranka spravila slovenskega kmeta v pogubo in ker je to navadna filijalka liberalne stranke. Soglasno je bila izrečena nezaupnica ministru Puclju in njegovim poslancem, povdarila se je zahteva avtonomne Slovenije in izjavila zahvala in zaupanje Jugoslovanskemu klubu. Shod v Dobrepoljah so sklicali samostojneži v nedeljo. Prišla sta Majcen in Kušar, ki pa nista prišla do besede. Nato je župan Pogorelc predlagal nezaupnico SKS: Volilci, zbrani na shodu, ki ga je sklicala samostojna Kmestska stranka, odločno obsojamo politiko samostojne stranke, ki je prodala našega kmeta kapitalistom, se udinjala liberalni Žerjavovi stranki, zato ji izrekamo nezaupnico. Nato je predlagal zaupnico Slov. ljudski stranki: Dobrepoljci, zbrani na shodu, ki ga je priredila samostojna Kmetska stranka, izrekamo popolno zaupanje poslancem Slov. ljudske stranke, ki se odločno borijo za naše koristi in jim kličemo: Neustrašeno naprej, mi smo z vami. Pometite še drugod grobokopc slovenskega kmeta, kakor smo mi storili. Obe resoluciji sta bila sprejeti z velikanskim navdušenjem. Shod ?>KS v Št. Janžu se je vršil v soboto ob velikanski udeležbi. Poročati bi imela poslanec Majcen in minister Pucelj. Prvi sploh ni prišel do besede, minister Pucelj pa je govoril v uajvečjem hrušču in trušču. Vsako izvajanje so mu zborovalci vrgli nazaj. Rudar Gruden je govoril, kaj so samostojneži obljubljali rudarjem iu kaj niso storili. Na koncu shoda j c bila z velikansko večino glasov sprejeta resolucija, ki izreka naj hujšo nezaupnico samostojnim poslancem. Zopet nova krutost. Prejeli smo: Finančni minister ne drži besede. (To mi že davno vemo. — Op. ured.) V proračunu je bila tudi vsota za izplačilo obrestnih kuponov predvojnih obveznic, v katerih je glavnica raznih dijaških, mašnih, ubožnih in drugih ustanov ter temeljna plača duliovuikov. Te obresti že tri leta niso bile izplačane. Sedaj pa 1. april korenček strže vsem revežem z uraduiki in duhovniki vred. S tem se zopet potrjuje latinski izrek: giaeca fi-des — nulla fides (Balkancem nič verjeti.) Finančni minister misli, da ima opraviti z nami v vlogi turških pašalikov in vilajetov. Pa ga bo minilo! Za pasivne kraje v Sloveniji je sklenil ministrski svet, da se da na razpolago 8 milijonov kron. Ta vsota se ima razdeliti med siromake vseh slojev. Minister dr. Žerjav je brzojavil iz Dubrovnika narodni skupščini, da se naj teh 8 milijonov kron razdeli med demokratske in social ti o demokratske organizacije tako, da bi bile vso ostale organizacije pri razdelitvi živil izključene. V imenu Jugoslovanskega kluba je protestiral poslauoc Brodar pri namestniku ministra za socialno politiko dr. Krstljn, proti takemu barbarskemu postopanju,. s katerim se hoče tudi pri prehrani stradajočih uveljavljati strankarstvo. Avtonomija prodira zmagovito ne samo v Sloveniji, temveč tudi med muslimani. Dr.Meh-med Spaho in enajst njegovih prijateljev je v pondeljek v zbornici glasovalo proti vladnemu načrtu zakona o oblastnih samoupravah. Musli. mani so izjavili, da stoje na avtonomističnem stališču pokrajin in odklanjajo centralizem, ki Ustvarja vedno neznosnejše razmere v državi. — Tudi med srbskiGi poslanci se opaža strez-■itev. Jnnofaš>sti (črnorokci) so v Splitu napali pristaše ljudske stranke duhovnika Stanko Baniča. uradnika Zadružne gospodarske banke P. Kržeta in L. Gomilščeka, prof. Jurasa in sodnika Simetiča. Krže in Banič sta težko ranjena. Politična in sodna oblast pa se ne gane. — Zato je poslanec g. dr. Korošec vložil protest pri notranjem ministru ter izjavil, da bo z •žirom na te zločinske napade potrebno, da se ljudstvo oboroži v svojo obrambo proti črnorokcem. Istotako pa je potrebno, da se ljudstvo pravočasno pozove, da ne oddaja svojega orožja, kakor je to predpisano, marveč ga skrije, dokler končno ne obračuna s fašisti. Deffcgacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno po razpisni finančnega ministrstva, generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu z dne 17. marca 1922 D. br. 5256, da so v Sloveniji po pravilniku D. br, 4099 upravičeni izplačevati kupone 70/° nega investicijskega pos»jila sledeči državni in bančni zavodi: 1. Finančna deželna blagajna v Ljubljani in vsi davčni uradi v Sloveniji. — 2. Poštni čekovni zavod v Ljnbljaui in poštni urftdi v Sloveniji, ki poslujejo kot njegove nabiraluice. 3. Bančni zavodi, ki so posredovali podpisovanje 7% >u~ vesticijskega posojila in njih podružnice. Zadnji dinar. Pismonoša se spoštljivo prikloni: „Denarno pismo iz Belgrada, g. svetnik Uradnik mu stisne v roko ves v drhtečem pričakovanju in z veselim zanosom zadnji dinar. Odpre pismo: Vizitka. Na eni strani: 1. april, na drugi: Dr. Kosia Kumauudi, finančni minister. — Tablean! Parbleu! Gmotne razmere katoliške duhovščine. Poslanca Škulj in dr. Dubilič sta v finančnem pododboru dokazovala krivičnost proračuna nasproti katoliški duhovščini. Skupno število katoliških škofov v Jugoslaviji znatno manjše nego pravoslavnih ; v Dalmaciji imajo škofje tako neznatne dohodke, da ne zadostujejo niti za najskrom-ncjše življenje. Tako dobiva škof’ na Hvaru samo 350 dinarjev mesečno brez vsakih drugih dohodkov, a vsak pravoslavni slušatelj bogoslovja dobiva mesečno po 600 dinarjev ustanove. Pododbor je sklenil? da se mora proračun za katoliško veroizpoved vrniti ministrstvu za finance, da ga izpopolni. Enakopravnost v številkah. Poštna ravnateljstva iz prečauskik krajev izkazujejo 55 milijo- nov prebitka, poštne uprave iz Srbije in Črne gore pa niso izkazale niti polovico proračun-jenih dohodkov. „Ta enakopravnost" pove dovolj kaj je centralizem. Metamorfoze. Resničen dogodek. Blizu Romanova je točil „kafo“ Slovenec Potokar. Bolgarski učitelj je njegovega sina prekrstil v Ivana Potok arev. L. 1912 pride srbska vojska in Ivana Potokareva spremeni v Srba Jovana P o t o k a r e v i č a. Ko je ta Slovencc-Bolgar-Srb prišel 1915 v Skoplje na orožne vaje, je z majhnim podaljškom priimka postal čistokrven potenciran Srbin: Jovan P o t o k a r c v i č i č. — Stavim pa, da svoje slave še ni dosegel. Med Rumuni bo še lahko Potokarevičičul in pri Grkih P o t o -karevičičulij a d e s. Kako smo Slovenci strašno raztegljivi, če nimamo močne — hrbtenice ! Domač slovenski potok se kar razleze v morju — tujinstva! Zaletel se je prešicak. Kdor ga pogreša, naj se oglasi v novomeškem kapitelju pri gospodu ekonomu. Ljudska posojilni a v Novem mestu uraduje vsak dan. Sprejema vloge in daje posojila pod ugodnimi pogoji. Stanje h.aniluih vlog in denarnega prometa dokazuje ujen stalen razvoj. Zavod toplo priporočamo. Svoji k svojim ! Ez vagona. Prvi »potnik: Kaj pa je sedaj Kristan? Ali je repubhkanec ali boljševih ali vladni podrepnik? Drugi potnik: Živa duša ga ne pogrunta. Podoben je našemljeni ,punčki", s katero se igrajo otroci. Jajčarica iz Ribnice: Taki punčki je res nemogoče določiti spol, ker siuži za igračo vsakomur, kdor jo kupi. Samostojnež: Oital sem, da bo v kratkem razpisana služba dvornega noica. Martin Krpati: Minister Gregor mi je za tako službo že na Dunaju ponujal, pa se nisem hotel udinjati. Samostojnež: 0, Belgradu te pa že no bo ponujal ne, kur si avtonomist iu . . . Jajčarica iz Ribnice: ... in ker je ta Uužba prihranjena mesarju iz Velkih Lašč, ko pojde po volitvah v peuzjon. Društvene vesti. Novomeško orlovsko etarožje. V nedeljo dns 2. aprila se vrši seja okrožnega sveta ob polu 10. uri v Šmihelu. Pride zastopnik O. P. iz Ljubljane. Vsi odseki so dolžni poslati po dva delegata. — Bog živi 1 Kmetska Zveza. Občni zbor podružnega krajnvnega odbora KZ za stopiško župnijo se je vršil v nedeljo popoldne v Stopičih ob obilni udeležbi. Iz blagajniškega poiočila posnemamo, da je vzlie razveseljivemu številu vpisanih članov komaj šestina plačujočih. Zaupniki po vaseh bodo morali tudi t«mu vprašanju posvetiti večjo pozornost. Tajniško poročilo je zlasti zadovoljivo glede volilne discipline stopiških naših mož posebno pri občinskih volitvah, kar zasl už ujej o polno priznanje in zahvalo. Cč. gg. župnik in kaplan sta v svojih poročilih o delovanju krajevne KZ v minulem letu podala izčrpno sliko, nakar so se vršile volitve, Jci so soglasno potrdile stari odbor. G. dr. Česnik je nato orisal splošen političen pofožaj, naše gospodarsko stanje v novomeškem okraju, kjer seje poleg podružnice Gospodarsljc Zveze ustanovila tudi Ljudska posojilnica v Novem mestu, ki ima že danes nad 3 milijone prometa, ter priporočal gospodarsko osamosvojitev nudili članov, ki imajo tudi v Kmetijskem društvu za novomeško okolico svojo trdno oporo. Tainik O. K. Z. urednik Radešček je pojasnil pomen organizacije in pozval navzoče na strogo disciplino članov KZ, ker le tako bomo dosegli vpoštevanje naših upravičenih zahtev v današnjih resnih in težkih časih. Končno je predsednik podružnega odbora g. Brulc predlagal sledečo resolucijo; Zborovalci zbrani na občnem zboru KZ v Stopičih odločno zalitevajo šolski pouk na verski podlagi, protestirajo proti uvajanju cirilice in srbščine kot obvezni predmet v slovenske šole ter z navdušenjem izrekajo zaupanje, zahvalo in priznanje poslancem Jugoslovanskega kluba za njihov možat nastop proti centralizmu in za avtonomistično ureditev države. — Resolucija je bila soglasno in navdušeno sprejeta. Istočasno se .je vršil tudi občni zbor Kat. izobraževalnega društva za stopiško župnijo. Društvo je prav lepo delovalo. Želeti pa je, da se zlasti mladina čim tesneje oklene društva in orlovskega odseka. ! Proda se hiša ! z gospodarskimi poslopji, sadnim in zelenjaduim vrtom na zemljišču v izmeri 2300 m2. Kje pove upravništvo „ Sedanjosti". Učenca za mizarsko obrt sprejme takoj J. Zupančič. Potok, p. Straža pri Novem mestu. SSfii na stalno deSo in 2 dcbpo plačo sprejme in .«*p* idiftj* pnp.sniia g Jar. Skouoil, Karl Auerspergov revirni gozdar v Podstenicah, pošta Toplice pri Novem mestu Gospodarska Zveza ilt^EIHriElliEliaillElilrL:: al Tiskarna — Knjigama {Ti Trgovina ALFONS OBLAK L; v Nevem mestu \n priporoča špecerijsko, kclonijalno ir in galanterijsko blago. "T2SGj ESI HI l| lil Točna in solidna posdrežha! Knjigoveznica j. Krajec nasl, novo mesto se priporoča. m u s n r u « mi b m ta a a a s f a n r. 2. z 0. z. v Ljubljani Podružnica v Slovesu -mestu mmcmpbb——■MHiirmnimnMHEamn« ■ran-Tiii n—i atzsrrm *-;i na novo daspe!o: umetna gnojila — superfosfat in apneni dušik, galica, žveplo, najboljša ameriška rafija. Semena: nemška in domača detelja, pesa in vse vrste trave. Posebni manufaktur ni oddelek. lil 3 lil za kmeii stwo in obrt priporo*5*, tvrdka -Industrijsko-električno podjetje inž. TURNŠEK & CO v LJUBLJANI, Sodna ulica št. 1" froo- družnica V Mariboru, Aleksandrova cesta št. 44 E iison-Soks). Motorji soim zalogi, so prvovrsten fabrikat in hh zanje jamči. m 0J m Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Fran Radešček Tiska J. Krajec nasl. v Novem mostu.