URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO ll.	3. decembra 1957	Št. 10
VSEBINA
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ
-44. Odlok o družbenem planu občine Šoštanj za leto 1957.
-43. Odlok o proračunu občine Šoštanj za leto 1957.
246.	Odlok o potrditvi zaključnega računa za leto 1956.
247.	Odlok o sklepnem računu družbenega investicijskega skladu občine Šoštanj za leto 1956.
248.	Odlok o potrditvi zaključnega računa kreditnega sklada zu zidanje stanovanjskih hiš občine Šoštanj za leto 1956.
249.	Odlok o posebnem krajevnem prispevku za območje krajanih odborov Šoštanj. Šmartno ob Paki, Šentilj pri Velenju, Družini rje, Zavodnja, Skale in Salek.
250.	Odlok o posesti psov.
251.	Odlok o uvedbi občinske takse na pse.
252.	Odlok o razglasitvi občinskega praznika občine Šoštanj.
253.	Odlok o generalnem urbanističnem načrtu mesta Velenje.
254.	Odredba o dopolnitvi odredbe o poslovnem času v trgovcih. obrtnih in gostinskih poslovalnicah ter zasebnih gostiščih v občini Šoštanj.
255.	Odločba o spremembah in dopolnitvah odločbe o ustano-'it\i posredovalnice za delo.
256.	Odločba o ustanovitvi finančno samostojnega zavodu »Veterinarska postaja Šoštanj«.
257.	Sklep o dopolnitvi sklepa o določitvi številu članov šol-Cih odborov pri šolah za območje občine Šoštanj in o določitvi Števila članov šolskih odborov, ki jih imenuje občinski ljudski odbor, ter števila članov, ki jih volijo zbori volivcev, gospodarske organizacije in učiteljski zbori volivcev, gospodarske organizacije in učiteljski zbori.
258.	Sklep o smernicah za uporabo sredstev občinskega kreditnega sklada zn zidanje stanovanjskih hiš v letu 1957.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VOJNIK
259.	Odlok o družbenem planu občine Vojnik za leto 1957.
260.	Odlok o proračunu občine Vojnik za leto 1957.
261.	Odlok o potrditvi sklepnega računa za leto 1956.
262.	Odlok o pokopališkem redu.
263.	Odlok o razveljavljenju odloka o obratovalnem času trgovskih, gostinskih ter obrtnih obratovalnic na območju občine Vojnik.
264.	Odločba o ustanovitvi sklada za štipendije občine Vojnik.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VRANSKO
265.	Odlok o družbenem planu občine Vransko za leto 1937.
266.	Odlok o spremembi odloka o družbenem planu občine Vransko za leto 1957.
267.	Odlok o proračunu občine Vransko za leto 1957.
268.	Odlok o sklepnem računu in izvršitvi proračuna občine Vransko za leto 1956.
269.	Odlok o vpeljavi občinskih taks na območju občine Vransko.
270.	Sklep o uporabi 6% obvezne proračunske rezerve.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
Občinski ljudski odbor Šoštanj Občinski ljudski odbor Vojnik Občinski ljudski odbor Vransko
Popravek odredbe o poslovnem času v trgovskih, obrtnih in gostinskih poslovalnicah OhLO Šoštanj.
244.
Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na svoji seji dne 10. junija 1957 sprejel
ODLOK
o družbenem planu občine Šoštanj zn leto 1957.
Zemljiška kategorija	Vsi sektorji
1. Njive in vrtovi	2.269
2. Sadovnjaki	466
5. Vinogradi	125
•L Travniki	2.485
a) Obdelovalna površina	5.541
5. Senožeti	866
6. Pašniki	1.739
7. Ribniki	19
8. Trstičja in močvirja	4
h) Kmetijska površina	7.969
9. Gozdna zemljišča	9.624
K). G. Rodovitna površina	17.593
K. Nerodovitna zemljišča	639
D. Skupna površina	18.232
Prvi del
SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1957
I.	Statistični in splošni gospodarski pregled v 1. 1956
Občina je po obsegu in številu prebivalstva med velikimi občinami eeljskega okraja.
Relief zemlje in struktura lastništva zemljiških površin je naslednja:
Splošno družb.	Zadružni	Zasebni
15	76	2.178
8	66	592
—	1	122
25	194	2.264
48	337	4.956
—	8	858
—	333	1.406
19	—	—
2	—	2
69	678	7.222
1.671	107	7.846
1.740	785	15.068
328	6	305
2.068	791	15.575
Organizacija proizvodnje pa je naslednja:
7 podjetij industrijskega značaju.
I gradbeno podjetje,
24 proizvodno-uslužnostnih obrtnih delavnic splošno družbene lastnine.
3	komunalna podjetja,
6 obrtnih obratov zadružne lastnine,
104 zasebne obrtne delavnice,
1124 kmetijskih gospodarstev zasebne lastnine,
1 kmetijsko gospodarstvo s 3 obrati.
4	splošne kmetijske zadruge.
Blagovni promet opravlja 9 trgovskih podjetij in
trgovin splošno družbene lastnine, ki imajo 10 p°' slovulnic.
Zadružna trgovska mreža opravlja svoje trgovsko poslovanje v 11 trgovskih poslovalnicah zadružnega sektorja.
X' občini je 1 gostinsko podjetje s 3 obrati, 1 rt“ stavraciju zaprtega tipa, 3 bifeji in 13 gostišč-pay; šalistov. 1 zadružno gostišče in 9 zasebnih gosti*1' ter 2 planinski gostišči.
VREDNOST DRUŽBENEGA PROIZVODA, PRESEŽKA DELA IN DOBIČKA ZA LETO 1957
Podjetje — panoga	Družbeni proizvod	Presežek dela	Dobiček
Industrija skupaj	4.432.409	2,799.446	1,456.538
Termoelektrarna Šoštanj	665.434	172.888	80.677
Termoelektrarna Velenje	156.216	43.998	22.376
Rudnik lignita Velenje	2.342.880	1.492.043	1,051.696
Kovinsko podjetje Gorenje	31.085	19.860	13.115
Galanterija Šoštanj	18.627	8.797	2.251
»LIK« Šoštanj	60.168	42.750	22.095
Tovarna usnja Šoštanj	1,158.000	1,019.110	264.328
Kmetijstvo	65.747	42.326	11.475
Gozdarstvo			—
Gradnje	40.000		—
Promet		16.290	3.401
Trgovina	37.301	21.757	638
Gostinstvo	25.853	15.547	
Obrt	49.598	23.253	7.837
Komunala	8.550	3.463	—
Gospodarstvo skupaj	4.659.558	2.922.082	1,479.889
11.	Glavne naloge in smotri gospodarskega razvoja v letu 1957
I.	poglavje
Zu gospodarski razvoj na območju občine Šoštanj bodo v okviru splošnih nalog v letu 1957 najznačilnejše tele:
1.	Naraščanje industrijske proizvodnje se bo nadaljevalo tudi v letu 1957.
Omogočilo ga bo obratovanje novih kapacitet predvsem v proizvodnji električne energije in proizvodnji premogu.
Uspehi dosedanjih naložb in njihovo povečanje v letošnjem letu ter širša uporaba agrotehničnih ukrepov bosta pripomogla h krepitvi kmetijstvu.
Ekonomski ukrepi glede delitve dohodku gospodarskih organizacij s področja trgovine, turizma, gostinstva, obrti in komunale ter poudarek na investicijskih naložbah v teh panogah bodo mnogo dopri nesli k dvigu prometa oziroma storitev na • tem področju.
2.	Investicijska sredstva ne bodo dosegla ravni iz leta 1956. Predvsem bodo pri roki manjše naložbe za negospodarske ter deloma za industrijske investicije.
3.	Celokupni proračunski izdatki so nekoliko višji kot v letu 1956.
4.	Zaposlenost se bo nekoliko dvignila zavoljo povečane industrijske proizvodnje in komunalne izgradnje.
II.	poglavje Industrija
V industriji se pričakuje povečanje proizvodnje za 2H% nasproti proizvodnji v letu 1956.
Po posameznih sl rokah se pričakuje naslednje povečanje industrijske proizvodnje:
Indeks
St roka	1956
~1957
Proizvodnja električne energije	203
Proizvodnja premoga	113
Nekovinska industrija	180
Kovinska industrija	142
Lesna industrija	100
Industrija usnja	114	
Industrija - skupaj	128
Obseg industrijske proizvodnje za leto 1957 je izračunan na podlagi že obstoječih in novih kapacitet. ki so začele z redno proizvodnjo v letu 1957.
Primerjava fizičnega obsega proizvodnje z letom 1956 pokaže, da bo industrijska proizvodnja zrasla v vseh strokah razen v lesni industriji. Na skupn' porast industrijske proizvodnje bo vplivala predvsem proizvodnja električne energije TE Šoštanj, ki je v letu 1957 začela z rednim obratovanjem, in porast proizvodnje Rudniku lignitu Velenje zaradi rednega obratovanju novega jaška in drugih naprav.
Z naraščanjem proizvodnje v industriji in rudarstvu se bo število zaposlenih dvignilo za 11%.
Indeks 1957____
_____________________________________________1956___
Indeks proizvodnje	128
Indeks zaposlenih	111
V letu 1957 se računa s povečanjem števila j'11' poslenih predvsem v proizvodnji premoga in v k°' vinski industriji, to je tam. kjer se odpirajo nov'11 delovna mesta, medtem ko v drugih strokah ne b° bistvenih sprememb.
Glede na to, da se delovna sila ne ho povečala sorazmerno s proizvodnjo, je pričakovati, da se bo Produktivnost povečala za 17%.
Da bo mogoče produktivnost doseči, morajo delovni kolektivi in delavski sveti vplivati na:
a)	realno določanje norm
h) dosledno uvajanje premijskega sistema
e)	Boljšo sistematizacijo delovnih mest
d)	racionalno organizacijo proizvodnje
e)	delovno disciplino
f)	smotrno rekonstrukcijo iz lastnih sredstev
g)	širšo kooperacijo z ostalimi gospodarskimi organizacijami in pravilno komercialno poslovanje.
III.	poglavje Kmetijstvo
V	letu 1957 se pričakuje povečanje kmetijske proizvodnje približno za 4% naprant letu 1956 glede na to, da se v letu 1957 pričakuje boljša sadna letina, kot je bila v letu 1956. Ostala kmetijska proizvodnja pa se bistveno ne bo spremenila v primerjavi z letom 1956.
Glede na terenske in klimatske razmere in v zvezi s perspektivnim razvojem industrije je treba za •glavne panoge šteli živinorejo, sadjarstvo in vrtnarstvo. medtem ko je pri poljedelstvu večje važnosti pridelovanje krompirja v višinskih in hmelja v nižinskih predelih.
Živinoreja je v zadnjih letih dobro napredovala, posebno glede povečanja številčnega stanja goveje živine, ki se je dvignilo od 4.100 glav na 4.400 glav, in v izboljšanju mlečnosti od 1100 na 1300 litrov. Večjo skrb bo treba posvetiti izboljšanju travniških površin, povečati pridelek krmnih rastlin na njivskih površinah in urediti pereče vprašanje pašniških površin v Reli h vodah. Nadaljevati je treba z uvajanjem sivorjave pasme na področju celotne občine. V nižinskih predelih je treba postopoma uvesti le umetno osemenjevanje.
Zaradi izredno dobrih pogojev v sadjarstvu je treba posvetiti večjo skrb obstoječim nasadom, posebno gnojenju in zatiranju sadnih bolezni in škodljivcev. V višinskih predelih je treba razširiti obstoječe malinove nasade od 2 ha na 4 ha, v nižinskih predelih pa nasade črnega ribeza od 0.5 na 1,5 ha.
Zaradi vedno večje potrebe po vrtninah v industrijskih centrih Velenje in Šoštanj je treba povečati površino vrtnin za 20%, kar naj izvede Kmetijsko gospodarstvo Šalek. ki ima za to vse pogoje.
V	poljedelstvu je treba skrbeti prvenstveno za pridelavo krompirja, krmnih rastlin (detelj) in hmelju. medtem ko nuj sv ostale kulture goje le v toliko, kolikor to zahteva kolobar. Površine hmelja se bodo v letu 1957 dvignile od sedanjih 106 na 115 ha. Tej kulturi je treba tudi v bodočih letih pripisovati važnost zaradi dobre kvalitete.
V	letu 1957 je treba nadaljevati borbo proti rastlinskim boleznim in škodljivcem, zlasti proti koloradskemu hrošču in kaparju, ki sta se razširila na območje celotne občine. Skrbeti je treba, da se bodo zaliralne akcije v redu izvajale.
Glede tehničnih ukrepov za povečanje kmetijske proizvodnje je ugotovljeno, da je bilo v letu 1956 n porabijenih manj umetnih gnojil kot v prejšnjih letih. Temu je vzrok v višjih cenah. V letu 1956 je v načrtu okoli 80 kg umetnih gnojil na 1 ha obdelovalne površine.
Z načrtnimi ukrepi sc kmetijskim organizacijam Prepuščajo znatna sredstvu za nabavo opreme in za 'Iriige investicijske namene.
V	obstoječe štiri kmetijske zadruge in to Šoštanj, relenje, Šmartno ob Paki in Bele vode je vključenih
71% kmetijskih gospodarstev tukajšnjega področja. Aktivnejše delovanje bo v letošnjem letu vključilo v zadrugo še 7% članov, tako da bi bilo do konca leta vključenih 78% vseh kmetovalcev. Zadruge so zadovoljivo opremljeni; s kmetijskimi stroji, to je traktorji, škropilnicami, mlatilnicami, manjka pa priključkov na traktorje. Strojne storitve pa so še vedno predrage za kmetovalce in se iz tega razloga teh storitev ne poslužujejo tako, kot bi jih zadruge lahko opravile. V letu 1957 je v načrtu delna reorganizacija strojnega parka, tako da bi se ustanovile vaške skupnosti, kamor se bodo dodelili kmetijski stroji, da bodo tako bolj dostopni kmetovalcem.
V letu 1957 so v načrtu naslednja sredstva, ki so jih ustvarile zadruge, v kmetijske investicijske namene:
Kmetijska	zadruga	Šoštanj	7,432.000	din
Kmetijska	zadruga	Velenje	6,500.000	din
Kmetijska	zadruga	Šmartno	ob Paki 15,800.000	din
Kmetijska	zadruga	Bele vode	2,500.000	din
Skupno torej 32,232.000 din, kar se bo uporabilo po načrtnih predlogih in sklepih zadružnih organizacij. Večja investicijska dela so gradnja 2 hmeljskih sušilnic, nabava škropilnic in nabava čistilnikov za žila.
Proizvodni plani pospeševalnih odsekov kmetijskih zadrug so letos realnejši, kol so bili v prejšnjih letih. Pri sestavi teh planov so sodelovali proizvajalci in razpravljali o posameznih panogah. Še pa se občuti močno pomanjkanje kmetijskih strokovnjako\ pri kmetijskih zadrugah. To jim otežkočn izvrševanje nalog pri pospeševanju kmetijstva.
Odkupi kmetijskih pridelkov so preteklo leto zadovoljivo potekali, opazili pa smo pomanjkljivosti pri prevzemu in previsoke manipulacijske stroške. Odkup hmelja je bil v redu, medtem ko so se pri drugih odkupih pojavljale težkoče: pri živini slaba kakovost, pri sadju slabo sortirano in bolno sadje, pri zelenjavi pozna produkcija itd. Pri organizaciji odkupne mreže si moramo v tem letu prizadevati, da se te pomanjkljivosti odpravijo. Z reorganizacijo kmetijskega zadružništvu je bila za tukajšnje področje ustanovljena kmetijska proizvajalna poslovna zveza v Žalcu, ki izvršuje kmetijsko pospeševalno delo za tukajšnje področje.
Na področju občine so bila tri socialistična kmetijska gospodarstva, ki so upravljala okoli 320 ha obdelovalne površine. Ta gospodarstva v preteklem letu niso dosegla zadovoljivih uspehov, zalo smo marca 1957 spojili vsa tu gospodarstva v eno gospodarstvo s sedežem v šaleku.
IV.	p p g 1 a v j e Gozdarstvo
Z reorganizacijo gozdarske službe in osnovanjem gozdarskih poslovnih zvez se je ukinil občinski gozdni sklad. Vsa operativna gozdarska dejavnost v zasebnih gozdovih se je prenesla na poslovne zveze. Občina je v letu 1957 sodelovala pri sestavi okrajnega gozdarskega plana, pri določitvi obsega gozdnogojitvenih in vzdrževalnih del na gozdnih komunikacijah v gozdovih zasebnega sektorja in pri določitvi finančnih sredstev za vzdrževanje gozdnih poti in cest. za kar je določeno 5,500.000 din.
Pri obnovi in negi gozdov v zasebnem sektorju so v letu 1957 v načrtu naslednja dela:
a)	pogozdovanje čistin na površini 6 ha
b)	spopolnitov na površini 13 ha kultur
c)	čiščenje na površini 35 ha kultur
d)	žetev na površini 90 lin kultur
Iz sredstev gozdnih gospodarstev, ki so namenjena za redno vzdrževanje gozdov, iz gozdnega sklada in iz dopolnilnih sredstev za gradnjo komunikacij bodo v letu 1057 izvršeni tile ukrepi:
- nadaljnje sajenje iglavcev v listnate gozdove, zlasti jelke in smreke v bukove gozdove;
intenzivnejše in širše ugotavljanje stanja v gozdovih s hitro inventuro še neurejenih razlaščenih parcel s tem, da ugotovimo gozdni prirastek;
gradnja gozdnih komunikacij v nedostopnih gozdnih masivih;
nadaljevanje in razširitev ekonomične jšegu pogozdovali ja.
Kljub določenemu zmanjšanju sečnje v gozdovih SEP se pričakuje nadaljnje povečanje sečnje v gozdovih socialističnega sektorja. V primerjavi z letoma 1955 in 1956 pričakujemo, da se bo sečnja v socialističnem sektorju zaradi gospodarskih potreb povečala za 4%. Sečnja v gozdovih zasebnega sektorja za industrijsko in investicijsko potrošnjo lesa sc- ho zmanjšala za 28%.
V.	poglavje Gradbeništvo
Obseg gradbenih del se bo v letu 1957 naprain letu 1956 povečal in bo dosegel približno raven iz leta 1955. Kijid> teinu pa bo vrednost gradbenih del nižjo kot v letu 1955, ker bo vrednost investiranega materiala manjša in ker bodo cene gradbenim storitvam nižje, kot so bile v letu 1955, vendar pa nekoliko višje kol v letu 1956.
Število zaposlenih bo v letu 1957 nekoliko višje kot v letu 1956.
VI.	poglavje Promet
V cestnem prometu ne pričakujemo nikakega povečanja in ostane na isti višini kot v letu 1956.
Na področju občine je treba poskrbeti za bencinsko črpalko za oskrbovanje motornih vozil, za katero je na razpolago že nekaj naprav.
VII.	poglavje Trgovina, gostinstvo in turizem
1.
Računamo, da bosta promet in družbeni proizvod trgovine nekoliko višja kot v lotu 1956. ker se bodo povečali prejemki prebivalcev.
Ker je splošno stanie trgovskega omrežja na območju občine nezadovoljivo tako glede na število trgovin kakor tudi na opremljenost in ker obstoječe enote številčno iv ustrezajo potrebam prebivalstva, bi bilo v letu'1957 potrebno:
a)	usmeriti razvoj trgovske mreže predvsem na izgradnjo in izpopolnjevanje lokalov in na izboljšanje opreme;
b)	vplivati na investitorje, da bodo v stanovanjskih zgradbah gradili lokale;
c)	preko potrošniških svetov in neravnih odborov podjetij vplivati na delitev dohodka in na smotrno uporabo skladov za samostojno razpolaganje:
d)	v trgovini izboljšati izbiro blaga in zaloge, pri čemer je treba upoštevati stvarne potrebe potrošnikov;
c) najemnine lokalov naj se v večjj meri uporabljajo za razširitev trgovskega omrežja in za izboljšanje opreme.
V letu 1957 se pričakuje porast gostinskih uslug spričo splošnih zveznih ukrepov.
Gostinska mreža za prehodno gostinstvo je ne-zadostna in je treba temu vprašanju v prihodnjih letih posvetiti mnogo skrbi. Sredstva, ki se stekajo iz gostinstva, naj se uporabljajo za obnovo in novogradnjo gostinskih objektov. Tistim gostinskim obratom. ki bodo redno obnavljali inventar in skrbeli za redno in vzorno vzdrževanje gostinskih lokalov in ostalih prostorov, naj se odmerjajo družbene dajatve tako. da bodo lažje izvrševali svoje naloge.
VIII.	poglavje Obrt in komunala
Na območju občine Šoštanj je naslednje število obrtnih obratov po posameznih strokah:
Obrtna stroku	Zasebni sektor	Socialistični sektor	Skupaj
Predelovanje kovin	13	o	\*>
Elektrotehniške obrti	1	—	1
Predelava zemlje in kamna	2	2	4
Stavbne obrti	1	1	2
Predelava lesa	20	1	21
Predelava papirja		 '	1	1
Predelava tekstila	20	1	21
Predelava usnja	12	4	16
Prehranbene obrti	1	6	*
Uslužnostne obrti	4	■2	6
Druge obrti in komunala	30	4	34
Sk upaj	104	24	128
Kljub porastu družbenega proizvoda v prejšnjih letih je številčno stanje obrtnih delavnic za 41% nižje. kot je bilo v letu 1939.
Vzrok padcu številčnega stanja obrtnih obratov je po eni strani več različnih obrtnih dejavnosti, po drugi strani pa preraščanje obrtne proizvodnje v industrijsko in vključevanje obrtnikov v ostale gospodarske panoge, kjer imajo ugodnejše ekonomske pogoje.
Ker se vse do leta 1955 v obrtništvu niso investirala večja sredstva zaradi prevladovanja investicijske izgradnje v osnovnih panogah našega gospodarstva, predstavlja pomanjkanje delavnic in orodju osnovno oviro za uspešen razvoj obrti.
Po družbenem planu določena investicijska sredstva za razvoj obrti v višini 5,147.000 din so se uporabila le v višini 3.350.000 din, medtem ko so se ostala sredstva v znesku 1,797.000 din. namenjena za razvoj obrti, uporabila v druge svrhe.
V letu 1957 pričakujemo povečanje vrednosti obrtnih storitev za 4% naprain letu 1956.
Za normalno zadovoljitev potreb po obrtnih uslu-gnh in storitvah bi bilo v naslednjih letih dvignil' obse" obrtniških del za najmanj 10%.
Da b' obrt zadovoljila potrebe prebivalstva, J'1 nuino v letu 1957 in tudi v naslednjih letih naslednje:
a)	s pravilnim obdavčenjem zasebnega obrtnj-škvna sektorja vskladiti niegove obveznosti do družbe / obveznostmi socialističnega sektorja:
b)	podjetiu naj v bodoče ustanavljalo obrti]1' obrate in nai ne zaposlujejo kvalificiranih obrtnih delavcev, ki jih v obrti primanjkuje;
c)	z doslednim izvajanjem predpisov uredbe '] obrtništvu ie treba zasledovati šušmarje in zatret' šušmnrstvo tako v gospodarskih organizacijah kuk<>r indi vidna! n o šiišma rje:
d)	komunalno podjetje v Šoštanju in Velenju je '••elm razširiti in njegovo dejavnost vskladiti s potrebami prebivalstvu.
I) r u g i del
KMVNOMSKl UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ŠOŠTANJ
IX.	p o g 1 n v j e Amortizacija
Podjetja za izdelovanje zidne in strešne opeke, apnenice in kamnolomi plačujejo v letu 1957 amortizacijo za časa obratovanja v višini ~0% do polne amortizacije.
X.	p o g I a v j e Obresti od osnovnih sredstev
E
Obrtna, gostinska in komunalna podjetja in delavnice plačujejo v letu 1957 obresti na osnovna sredstva takole:
u) obrtna podjetja in delavnice	4%
b)	gostinska podjetju in gostišču	2%
e)	komunalna podjetja — pekarne	4%
d) komunalna podjetja — ostala
Obresti, ki jih plačujejo gospodarske organiza-vije po prejšnjem odstavku, se stekajo v občinski investicijski sklad.
Obresti na osnovna sredstvu za pavšalirana podjetju, gostišča in delavnice se predpišejo v enem samem pavšalnem znesku.
2.
Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od osnovnih sredstev po enotni stopnji 2%.
Obresti od osnovnih sredstev kmetijskih zadrug gredo v investicijski sklad zadruge, ki jih plačuje.
XI.	poglavje
Sredstva za samostojno razpolaganje
Od sredstev za družbene investicijske sklade in samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dobičku, izločenih v smislu XVIII. poglavju zveznega družbenega plana, pripada 40% za samostojno razpolaganje.
XII.	poglavje
Prispevki v sklade gospodarskih organizacij
t.
Gospodarske organizacije, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dohodka, morajo vložiti 'tujmanj 80% od zneska, ki ustreza družbenemu investicijskemu skladu, v svoje sklade.
2_
Splošne kmetijske zadruge morajo vložiti najmanj 10% od celotnega dohodka v svoje investicijske sklade.
Kmetijske organizacije vplačajo poleg prispevka ' smislu 63. in 142. člena uredbe o delitvi celotnega ‘loliodka gospodarskih organizacij v svoj investicijski sklad še 10% od katastrskega dohodka.
XIII.	poglavje
Delež občinskega ljudskega odbora pri sredstvih, ki se izločijo iz. dobička in prispevka iz osebnih dohodkov gospodarskih organizacij
1.
Pri proračunskem prispevku iz dobička gospodarskih organizacij po odbitku deleža za Lil Slovenijo je občinski ljudski odbor udeležen v višini 75%.
Pri proračunskem prispevku iz osebnega dohodka po odbitku deležu za ITI Slovenijo je občinski ljudski odbor udeležen v višini 75%.
XIV.	p o g I a v j e Zemlja lina
Kmetijske organizacije in kmetijske zadruge plačujejo zemljurino po stopnji 10% od katastrskega dohodka.
Novo fuzionirano kmetijsko gospodarstvo šulek in kmetijske zadruge se v smislu 2. točke XXIII. poglavju zveznega družbenega plana oprostijo plačilu zemljurino, odnosno se jim odstopa vsa zemljurina.
Zemljurino vložijo kmetijske organizacije v svoj investicijski sklad.
XV.	poglavje
Pavšalna obveznost do družbene skupnosti
V pavšalnem znesku plačujejo stalne prispevke družbeni skupnosti ter obveznosti do družbene skupnosti (proračunski prispevek od osebnega dohodka, stanovanjski prispevek, prometni davek, zvezni in občinski, obresti od osnovnih sredstev in prispevek v družbeni investicijski sklad) naslednja obrtna, gostinska. komunalna podjetja, gostišča, delavnice in prodajalne:
a)	obrtna podjetja:
1.	Čevljarstvo Šmartno ob Paki
2.	Čevljarstvo Šoštanj
5.	Čevljarstvo Velenje
4.	Čevljarstvo Šalek
5.	Krojaštvo Velenje
6.	Frizerski salon Ivo« Šoštanj
7.	Frizerski salon Velenje
8.	Slaščičarna Šoštanj
9.	Mesarija Šmartno ob Paki
10.	Mizarstvo Velenje
11.	Apnenica Šmartno ob Paki
12.	Kleparsko vodovodna inštalaterska delavnica šošta n j
15. Radio mehanična delavnica in prodajalna Šoštanj
14.	Izdelovalnimi gumiranega papirja Velenje
b)	Gostinska podjetja in gostišču:
1.	Gostišče -Pri mostu« Šoštanj
2.	Gostišče Pri stari pošti« Šoštanj
3.	Gostišče Majolka« Šoštanj
4.	Gostišče Kmečki dvor« Šoštanj
5.	Gostišče Pri rudniku« Pesje
6.	Gostišče »Na vogalu« Velenje
7.	Bife in slaščičarna Velenje
8.	Kolodvorska restavracija Velenje
9.	Gostišče »Pod lipo« Pesje	,
10.	Restavracija TE Šoštanj
11.	Gostišče Pri kolodvoru« Šmartno ob Paki
12.	Gostišče »Na križišču« Šmartno oh Paki
15.	Gostišče šaleška klet« Velenje
1 -L Gostišče »Pod goricami« Šoštanj
15.	Restavracija »Jezero« Velenje
16.	Zadružno gostišče šalck
e)	Komunalna podjetja:
1.	Komunalno podjetje Šoštanj
2.	Komunalno podjetje Velenje
5.	Vodovod Šoštanj
4.	Pekarna Šoštanj
5.	Pekarna Velenje
6.	Pekarna Šmartno ob Paki
Pavšalni prispevek tri davek, ki ga plačujejo po prejšnjem odstavku navedena podjetja, gostišča in delavnice, se deli po pristojnem organu na občinski proračun, občinski družbeni investicijski sklad in stanovanjski sklad.
XVI.	p o g 1 a v j e Delež za plače iz dobička
Delež za plače iz dobička in poseben delež pri dobičku gospodarskih organizacij, ki so bile v letu 1656 v poizkusni proizvodnji.
Spodaj navedeni gospodarski organizaciji se določi v smislu 45. do 46. člena uredbe o delitvi celotnega dohodku gospodarskih organizacij, da izloči znesek za plače iz dobička po odbitku zveznega davka in zakonitih obveznostih in sicer:
1.	Galanterija Šoštanj v višini	15%
XVII.	poglavje
Občinski prometni davek od maloprodaje
Občinski prometni davek od maloprodaje se bo plačeval v letu 1957, to je od I. januarja do 5. maja po stopnji	1 %
od I. junija 1657 dalje po stopnji	2%
Prometni davek od maloprodaje se plačuje na celotni promet razen proizvodov, ki so oproščeni plači !u prometnega davka, po zveznih predpisih.
Prometni davek od maloprodaje je v celoti dohodek občinskega proračuna.
XVIII. poglavje
Občinske doklade
1.
Občinske doklade od kmetijstva.
Stopnje občinske doklade od kmetijstva so naslednje;
a)	za kmetijska gospodarstva v naseljih:
Bele vode, Zavodnje, Šentvid, Ravne, Lom,
Skorno pri Šoštanju, Plešivec, Cirkovce (Škulske in Šmartinske), Kozjak in Paka se odmeri občinska doklada po stopnji	5%
b)	za kmetijska gospodarstva v naseljih:
Arnače, Laze, Silova, Ložnica, Skorno, Mali vrh. Slatine, Guvce. škale. Šentflorjan, Gaberke, Bevče, Lokovica. Hrastovec, Vejiki vrh. Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki, Gorenje. Paška vas. Kavče, Podkraj, Podgorje.
Ko novo in Zg. Šal ek se odmeri občinska doklada po stopnji	7%
e)	za kmetijska gospodarstva v naseljih:
Šoštanj, Družmir je. Velenje. Stara vas. Selo,
Sp. šulek. Pesje. Preloge. Topolšica se odmeri občinska doklada po stopnji	10%
Občinska doklada se obračuna po navedenih stopnjah na katastrski dohodek.
Dohodek od občinskih doklad od kmetijstva sc
del i:
1.	občinske doklade do višine 5% se delijo:
a)	v občinski proračun	45%
b)	v občinski investicijski sklad	55%
2.	občinske doklade nad 3% gredo v celoti v občinski proračun.
2.
Občinske doklade na ostalo dohodnino:
Občinska doklada na dohodek od obrti in samostojnih poklicev se bo plačevala v letu 1657 po naslednjih stopnjah:
a)	zasebna uslužnostna obrt. razen čev-
ljarjev, krojačev, šivilj in frizerjev po stopnji	3%
b)	vsa ostala obrl (kovinska, lesna in
gradbena po stopnji	5%
c)	ostali poklici po stopnji	3%
Občinska doklada se obračunu v navedenih	odstotkih od davčne osnove, ki služi za	odmero	do-
hodnine.
Občinska doklada se steka v celoti v občinski proračun.
XIX. poglavje
Poraba 20% delu skladov za potrebe proračuna
Občinski ljudski odbor uporabi za že ugotovljene potrebe svojega proračuna za leto 1657 kot dohodek brez obveznosti, da ga vrne, 20% sredstev svojega družbenega investicijskega sklada in drugih skladov, razen sklada za kreditiranje gradnje stanovanjskih hiš.
XX. poglavje
1.
2.
3.
4.
5.
6.
s.
6.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
1,
2.
3.
4.
5.
Sredstva proračuna in skladov za leto 1657
1.
Sredstva občinskega proračuna
I.	Bilancirani dohodki:	v 000
Kmečka dohodnina	17,230
3% obvezne doklade na kmečko dohodnino 1,700 Dohodnina ostalih poklicev in premoženja	5,200
Prometni davek od privatnikov	11,700
Prometni davek od vina in žganja	500
Davek na dediščine in darila	30
Dohodki uradov in ustandv	500
Ostali dohodki	1.286
Občinske doklade na kmečko dohodnino nad 3%	5.760
Del občinskega prometnega davku (bilanc, del)	10,650
Zcinljarina (brez kmetijskih gospodarskih organizacij)	480
Proračunski prispevek pavšalirunih podjetij	1.230
20% udeležba proračuna na občinskem investicijskem skladu	6,081
Proračunski prispevek i/. osebnih	dohod. 48.339
Proračunski prispevek iz dobička ___________27,1 D
Skupaj bilancirani dohodki	138.150
II. Fakultativni dohodki:
Del občinskega prometnega davku Občinske takse
Prometni davek na maloprodajo Prispevek Hmeljarske poslovne zveze Doklade na ostalo dohodnino Dopolnilna dohodnina od lesa Skupaj fakultativni dohodki
v 000 1,050 1,600 10.000 Žalec 5.500 430 3,770 22/350
Skupaj bilancirani in fakultativni dohodki 160.500
2.
Poraba proračunskih sredstev
v 000
Administrativni proračun	119,286
‘^cgospodurske investicije	56,110
Obveze in garancije	________5.10-1
Skupaj proračunski izdatki	160,500
245.
Po 16. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 1., 2. in 42. členom temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 15-126/56) je Občinski ljudski odbor v Šoštanju na seji dne 10. junija 1957 sprejel
3.
SKLADI
*• Družbeni investicijski sklad
-10% prispevka, ki ga gospodarske organizacije odvajajo družbenim investicijskim skladom
55% občinske doklade 45% kmetijske takse
Obresti na osnovna sredstvu obrtnih, gostinskih, komunalnih in trgovskih podjetij
Pavšalni prispevek	____
Skupaj
4.
v 000
25,475
2,070
2.271
1,005
819
51.640
Poraba družbenega investicijskega sklada
v 000
Jvrnetijski investicijski sklad, zmanjšan za 20% blokirani del
20% sredstev za proračun občine
20% blokirani del
'•a kritje dolga po proračunu 1956
Skupaj
1,255
6,081
5,475
20,853
31,640
2. Občinski cestni sklad;	v 000
50% takse na vprežna vozilu	700
Občinska taksa na	motorna vozila	250
Prometni davek od	privatnih prevoznikov	150
Prodaja sena (košnje in sadja)	30
Presežek sklada iz	letu 1956	409
Dotacija iz občinskega proračuna	800
Skupaj	2.339
'• Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš:
v 000
Presežek iz leta 1956	8,000
Prispevek od plač in pokojnin	91,600
Anuitete	6,100
Prodaja hiš SLP	2.500
Refundacija iz republ. sklada	4.000
Del amortizacijskih skladov
stanovanjskih zgradb	1.000
Po odbitku prispevku v republ. sklad 6,500 5% obvezna rezerva	6,500
Skupaj	13.000 100.000
XXI.	poglavje
Primanjkljaj po proračunu za leto 1956
. Nepokriti primanjkljaj proračuna za leto 1956 v 'išini 16.078 se-krije iz kredita, ki ga občinski ljudmi odbor pozneje najame, v kolikor se ne bodo našla yr"gu sredstva za kritji* primanjkljaja proračunskih 'zdatkov za leto 1957.
XXII.	poglavje
la odlok velja od 1. januarju 1957 dalje.
*<• 01/1-1593/8
Šoštanj, dne 10. junija 1957.
Nadomešča predsedniku Občinskega ljudskega odboru Šoštanj
podpredsednik Frido Rlagotinšek I. r.
ODLOK
o proračunu občine Šoštanj za leto 1957
1.	člen
Proračun občine Šoštanj za leto 1957 s posebnimi prilogami obsega:
I.	Občinski proračun:
z dohodki	160,500.000.—	din
z izdatki	160.500.000.—	din
II.	Predračune finančno samostojnih zavodov
z dohodki	51,543.000,—	din
z izdatki	52,819.000,—	din
s presežkom	izdatkov	1,276.000,—	din
lil. Predračune proračunskih skladov:
z dohodki	1,807.355,—	din
z izdatki	3,607.355,—	din
s presežkom	izdatkov	1,800.000,—	din
2.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunu finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 1.270.000,— din se krijejo z dotacijo iz občinskega proračuna.
3.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih posebnih proračunskih skladov v znesku 1,800.000. din se krijejo z. dotacijo iz občinskega proračuna.
4.	člen
Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov, ki se dosežejo v teku leta 1957, se porazdelijo na občinski proračun in na sklade finančno samostojnih zavodov na podlagi potrditve zaključnih računov za leto 1957.
Finančno samostojni zavodi, ki bodo v letu 1957 dosegli presežek dohodkov s svojim prizadevanjem in izboljšanjem organizacije dela in prometa in to ne na škodo kakovosti svojih storitev, razdele tako doseženi presežek dohodkov na posamezne sklade zavoda po poprejšnjem odobrenju oddelka za finance občine Šoštanj. V sklad za nagrajevanje se lahko vplača največ ena dvanajstina rednih osebnih prejemkov, ki so bili izplačani v letu 1957. vendar ne več kot 50% presežka, za katerega izda odobritev finančni organ.
Za razdelitev presežka dohodkov in izdatkov zdravstvenih finančnih zavodov velja tu odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ. št. 14-83/53) in odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS, št. 16-74/56).
5.	člen
Sredstva stalnega rezervnega sklada, prenesena iz letu 1956, znašajo 2.845.162,— din in so naložena na posebnem računu pri Komunalni banki v Šoštanju.
6.	člen
Nove namestitve pri občinskih organih in zavodih. za katere v njihovih predračunih niso določeni krediti, se lahko izvršijo le po poprejšnji zagotovitvi proračunskih kreditov, ki jih določi svet za družbeni plan in finance.
7.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen razpolagati s proračunsko rezervo. O izvršenih izplačilih pa je dolžan poročati četrtletno občinskemu ljudskemu odboru.
ti. člen
Izvrševanje proračunskih izdatkov se vrši na podlagi mesečnih blagajniških planov. Višina blagajniških planov se določa na podlagi pričakovanih dohodkov v mesecu, za katerega se izdaja blagajniški plan ter v skladu s tromesečnim planom dohodkov in izdatkov.
9. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa so od I. januarja 1957.
■št. 01/1-2994/1-57
Šoštanj, dne 10. junija 1957.
Nadomešča predsednika
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
podpredsednik Frido Blagotinšek 1. r.
246.’
4.	člen
Presežek izdatkov po proračunu občinskega ljud" skega odbora se poravna po določilih XX. t. 4. in XXI. poglavja občinskega družbenega plana za l<‘!° 1957.
5.	člen
Presežek dohodkov finančno samostojnih zavodov se razdeli namenskim skladom finančno samostojnih zavodov, medtem ko se presežek izdatkov prenese v breme dohodkov teli ustanov za leto 1957.
6.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki proračunskih skladov za leto 1956 se prenese v ustrezni sklad kot dohodek, v letu 1957.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraju Celje.
Št. 01/1-2995/1-57 Šoštanj, dne 10. junija 1957.
Nadomešča predsednika
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
podpredsednik Frido Blagotinšek I. r.
Po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s členi 105. in 106. temeljnega zakonu o proračunih (Ur. list FLRJ, št. 13/56) in 161. In 168. členu uredbe o izvrševanju proračunov in računovodstvenem poslovanju državnih organov in zavodov (Ur. list FLRJ, št. 35/55) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji dne 10. junija 1957 sprejel
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa za leto 1956
1.	člen
Potrjuje se zaključni račun o izvršitvi proračuna Občinskega ljudskega odbora v Šoštanju za leto 1956. sestavljenega po prepisih 105. člena temeljnega zakona o proračunih in 161.. 162. ter 165. členu uredbe o izvrševanju proračunov in o računovodstvenem poslovanju državnih organov in zavodv.
2.	člen
Zaključni račun Občinskega ljudskega odbora Šoštanj za leto 1956 s sklepnimi računi ustanov s samostojnim finansiranjem za leto 1956 in s sklepnimi računi proračunskih skladov za leto 1956 so sestavni deli tega odloka. 3
3.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki v letu 1956 znašajo:
I.	Po proračunu občinskega ljudskega odbora;
dohodki	' 62,079.974,— din
izdatki	99,011.272,—	din
presežek izdatkov	' 36,931.298,— din
II.	Po zaključnih računih ustanov s samostojnim finansiranjem;
dohodki	49,103.445,—	din
izdatki	46,471.307,—	din
presežek dohodkov	2,639.416,—	din
presežek izdatkov	7.278,—	din
III.	Po zaključnih računih proračunskih skladov:
dohodki	3,432.280,—	din
izdatki	2,804.874,—	din
presežek dohodkov	627.406.—	din
247.
Po 10. točki 30. členu zakonu o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), v zvezi s 30. in 31. členom uredbe o družbenih investicijskih skladih (Uradni list FLRJ. št. 22/257-56) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji dne 18. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o sklepnem računu družbenega investicijskega skladu občine Šoštanj za leto 1956
1. člen
Ustvarjeni dohodki in izvršeni izdatki znašajo, in to:
A)	Splošni investicijski sklad
z doseženimi dohodki	11,374.307 din
z doseženimi izdatki za invest. kredite 4,910.391 din s presežkom dohodkov nad izdatki	6,463.916 din
od tega 20% obvezna rezerva	2,274.861 din
B)	Investicijski sklad za povečanje trgovine
z doseženimi dohodki	591.454 din
z doseženimi izdatki za invest. kredite 400.000 din s presežkom dohodkov nad izdatki	191.454 din
od tega 20% obvezna rezerva	118.291 din
C)	Investicijski sklad za napredek gospodarstva vasi
z. doseženimi dohodki	5,661.689	din
z doseženimi izdatki za invest. kredite 3,355.845 din s presežkom dohodkov	nad	izdatki	2,305,844 din
od tega 20% obvezna rezerva	1,132.340	din
D)	Sklad za pospeševanje in predelavo kmetijskih pridelkov
z doseženimi dohodki	5,760.169	din
z doseženimi izdatki	450	din
s presežkom dohodkov	nad	izdatki	5,759.719	(lin
2.	člen
Sklepni račun družbenega investicijskega skladu za leto 1956 obsega vse dohodke in izdatke za leto 1956.
3.	člen
Sklepni račun družbenega investicijskega sklada občine Šoštanj za leto 1956 se odobri v skladu z določili 31. člena uredbe o družbenih investicijskih 'Mudili (Uradni list FLRJ- št. 22-257/56).
4.	člen
la odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
'Št. 05/1-2051/1-57
Šoštanj, dne 18. aprila 1957.
Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
podpredsednik Frido Blagotinšek 1. r.
248.
Po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-88/52) v zvezi z 42. členom uredbe o izvrševanju zakona o stanovanjskih prispevkih (Uradni list FLRJ. št. 6/56) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji dne 22. februarja 1957 sprejel
ODLOK
0 potrditvi zaključnega računa kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Šoštanj za leto 1956
1. člen
Potrjuje se zaključni račun sklada za leto 1956. ki izkazuje: 4
I. Dohodkov sklada n) od vplačil prispevkov za leto 1956 h) od prenosa sredstev sklada za leto 1955	74,550.087,— 43,632.078,—	118,182.165,—
11. Izdatkov sklada n) izplačila v letu 1956 b) od prenosa kreditov iz leta 1955	65,976.455,— 44.623.000,—	110,599.455,—
lil. Presežek dohodkov nad izdatki		7,582.710,—
2. člen Presežek dohodkov nad izdatki se prenese kot sredstva sklada za leto 1957 za kritje odobrenih in izčrpanih kreditov iz leta 1956.		
3. člen		
Zaključni račun dohodkov in izdatkov sklada za leto 1956 je sestavni del tega odloka.
249.
Po 18. in 132. členu zakonu o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 3. členom temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem prispevku (Uradni list FLRJ. št. 19-194/55) v zvezi s sklepi zborov volivcev je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji dne 17. maja 1957 sprejel
ODLOK
o posebnem krajevnem prispevku za območje krajevnih odborov Šoštanj, Šmartno ob Paki, Šentilj, Družmirjc, Zavodnja, škale in šalek.
1.	člen
Za dela komunalnega značaju (ceste, vodovodi, razsvetljava, parki in podobno), pomembna za krajevne odbore Šoštanj, Šmartno ob Paki, Šentilj, Družini rje, Zavodnja, škale in šalek v občini Šoštanj se uvaja po sklepu zborov volivcev za leto 1957 poseben krajevni prispevek.
2.	člen
Krajevni prispevek obstaja v naslednjih obveznostih :
1.	v osebnem fizičnem delu;
2.	v delu z vprego in vprežno živino;
3.	v denarnem plačilu.
3.	člen
Fizičnemu osebnemu delu so zavezani vsi državljani v starosti od 18. do 60. leta.
Fizično delo traja 8 ur na leto in to v času in na kraju, ki ga odredi pristojni krajevni odbor.
4.	člen
Delu z vprego in vprežno živino so zavezani vsi imetniki vprege in vprežne živine.
Delo z vprego in vprežno živino traja 1 dan na leto in to v času in na kraju, ki ga odredi pristojni krajevni odbor.
5.	člen
Zavezanci, navedeni pod 1. in 2. točko 2. člena tega odloka, lahko svojo delovno obveznost nadomestijo tudi z vplačilom denarnega zneska v višini 400 din za osebno delo in 800 din za delo z vprego.
Denarno nadomestilo se lahko uporablja samo za gradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav na območju krajevnega odbora.
6.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje tega odloka izda po potrebi Svet zn komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Šoštanj.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objavti v Uradnem vestniku okraja Celje.
š<- 01/1-1211-57
Šoštanj, dne 22. februarju 1957.
Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
podpredsednik Frido Blagotinšek I. r.
7.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 01/1-2619/1
Šoštanj, dne 17. maja 1957.
Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
podpredsednik Frido Blagotinšek 1. r.
250.
Po 2. odstavku 13. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 5. členu temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list P'LRJ. št. 26-291/54) ter 2. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji dne 17. maja 1957 sprejel
ODLOK
o posesti psov
1.	člen
Na območju občine Šoštanj smejo imeti pse vse fizične osebe in pravne osebe pod pogoji, ki jih predpiše ta odlok.
2.	člen
Po tem odloku se psi razvrstijo:
a)	v pse čuvaje;
b)	v lovske pse;
e)	v športne pse;
č) v druge pse.
Psi čuvaji so psi, ki jih lastnik uporablja za varovanje hiš, gospodarskih poslopij, skladišč, vrtov, tovarne in podobno. Objekt oziroma prostor, ki ga naj pes čuva, je treba v prijavi označiti. Pes čuvaj je lahko čiste pasme.
Lovski in športni psi služijo potrebam lova in športa. Lovski in športni pes mora biti samo pes čiste pasme, ki ima rodovnik ali potrdilo v vpisu, ki ga je izdala kinološka organizacija po svojih pravilih.
K psom čiste pasme sc štejejo ,po tem odloku tudi službeni psi varnostnih organov, lavinski in reševalni psi ter psi, ki so vzgojeni, da vodijo slepe.
Med druge pse štejejo psi, ki niso razvrščeni v kategorijo psov čiste pasme oziroma psov čuvajev.
Pse razvrsti v kategorijo po tem odloku oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. V dvomljivih primerih preskrbi oddelek za gospodarstvo mnenje kinološke organizacije v Celju.
3.	člen
Prijava psov na območju občine Šoštanj je obvezna. Prijaviti je treba vse pse, stare nad 6 mesecev.
Prijaviti je treba tudi pse, ki pridejo prehodno na območje občine za čas. daljši od 30 dni.
Rok za prijavo je 8 dni.
A ko se nekomu priklati na dvorišče tuj pes, je lastnik dvorišča dolžan to prijaviti v roku 24 ur.
Prijavo mora lastnik psa obnoviti vsako leto do 31, januarja.
Vse določbe, ki veljajo za lastnika psa po tem odloku, veljajo tudi za vsako osebo, ki psa redi, ki ji je pes zaupan ali ki ima na kakršenkoli način psu v posesti.
4.	člen
Obvezna je tudi odjava psu. Lastnik odjavi psa, če se menja oseba lastnika, če pes pogine, se pokonča ali če pobegne.
Rok za odjavo je 8 dni. 5
5.	člen
Lastnik odda prijavo in odjavo psu v oddelku za gospodarstvo, ki vodi register psov. V register sc vpišejo:
Ime in priimek ter naslov lastnika psa oziroma njegovega imetnika, ime, opis in starost ter pasma psa, številka pasje znamke, morebitni podatki o vpisu v rodovniško knjigo in pristojbine za cepljenje in pasjo znamko.
6.	člen
Pri prijavi in obnovitvi prijave izda oddelek za gospodarstvo pasjo znamko in potrdilo o opravljenem vsakoletnem cepljenju proti steklini.
7.	člen
Pristojbine za cepljenje in za pasjo znamko določi svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora, obliko pasje znamke pa oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
Nir znamki se označi kraj izdaje, številka registracije in leto, za katero je znamka izdana.
Znamka se izda za eno koledarsko leto šele p° cepljenju psa in velja do 31. januarja prihodnjega leta.
8.	člen
Pes mora stalno nositi ovratnik s pasjo znamko. Če se znamka izgubi, mora lastnik psu sporočiti to oddelku za gospodarstvo in zaprositi v roku 8 dni z11 izdajo nove znamke.
9.	člen
Za psa čuvaja mora njegov lastnik določiti zaprt ali dobro ograjen prostor. Če to ni mogoče, mora biti pes priklenjen. Če lastnik psa čuvaja, ki je popadljiv, izpusti, ga mora voditi na vrvici, pes pa mora nositi nagobčnik.
10.	člen
Določba prednjega člena velja tudi za popadljive pse ne glede na kategorijo, v katero so uvrščeni.
Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora na vidnem mestu biti označeno oz. pritrjena svarilna tablica z napisom: »Popadljiv pes«, »Hud pes,< ali podobno.
11.	člen
Psi. razen popadljivih psov. se smejo zunaj hišnega prostora gibati prosto. Biti pa morajo v spremstvu lastnika ali druge osebe oziroma pod nadzorstvom.
Psi velikih pasem (ilirski in nemški ovčarji, dobermani, bokserji. buldogi, doge, bernardinci) morajo imeti zunaj hišnega prostoru nagobčnik, ako so popadljivi. Če jih vodi lastnik ali kuka druga oseba na povodcu, nagobčnik ni potreben.
V hišnem prostoru mora lastnik zunaj svojega stanovanja voditi psu na povodcu ne glede na kategorijo, v katero je uvrščen, in ne glede na njegovo velikost.
I,ustnik je dolžan voditi psa na potrebo zunaj hišnega prostora oziroma v hišnem prostoru, ki ga odkaže hišni svet oziroma lastnik hiše.
Če so vsi stanovalci hiše glede tega sporazumni, lahko odkaže hišni svet oziroma lastnik hiše poseben prostor izven lastnikovega stanovanja oziroma dovoli, da se pes v hišnem prostoru ali v določenih delih hišnega prostora giblje prosto.
Hišni prostor je prostor v hiši, ki ga uporabljajo vsi ali več stanovalcev kakor n. pr. stopnišče, veža, k hiši spadajoče dvorišče, vrt in podobno.
12.	člen
Za od rej o psov, to je za vzgajanje mladičev mora lastnik urediti poseben, primeren prostor, ki mora ustrezati higienskim pogojem. Oddelek za gospodarstvo obč. ljudskega odbora lahko prepove odrejo mladih psov tistemu, ki nima za to primernega prostora.
13.	člen
Lastnik je dolžan skrbeti, da je pes čist in nahranjen. Če zboli, ga mora dati zdraviti.
Lastnik psa ne sme mučiti in ga ne sme sam pokončati.
14.	člen
Ce je utemeljen sntn ali če pes zboli za steklino, 'nora to lastnik takoj prijaviti oddelku za gospodarno. ObLO. Lastnik mora istočasno psa varno zapreti in ukreniti vse potrebno, da zavaruje okolico Pred takim psom.
15.	člen
v. Če je_ sumljiv ali za steklino bolan pes ugriznil 'Oval ali človeka, mora lastnik to prijaviti takoj oddelku za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
Prijavo je dolžan sprejeti tudi zdravnik ali kaka druga oseba zdravstvene službe, h kateri se je ••grizeni človek prijavil zaradi zdravljenja.
16.	člen
Če obstoji večja nevarnost, da bi psi prenašali ln širili paraziturne bolezni, lahko odredi obvezno zdravljenje psov na lastnikove stroške oddelek za gospodarstvo ObLO.
17.	člen
Ni dovoljeno:
a)	voditi pse v javne lokale in urade, otroška |grišča, javna kopališča, na živilske trge, pokopališča, čakalnice, razstave, na javna zborovanja, slovesnosti ‘n zabave;
b)	voditi brezne psice na javne prostore.
Po parkih in javnih nasadih je dovoljeno voditi Pse samo na povodcu.
Javni prostor po tem odloku je prostor, ki je namenjeni javnemu prometu, kakor tudi prostor, ki je dostopen javnosti.
18.	člen
Da bi psi ne prenašali stekline ali druge bolezni, du bi ne grizli ali kako drugače poškodovali ljudi, se smejo poloviti vsi psi, ki pohajkujejo brez nadzorstva, ter psi, ki ne nosijo pasje znamke.
Pes, ki je bil ujet po določbah prednjega odstavka. se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže, da je bil pes prijavljen in registriran.
Vrnitev psa mora lastnik zahtevati v petih dneh.
Pes se lastniku vrne, če lastnik plača hranarino. v Tarifo za hranarino določi svet za gospodarstvo °bč. ljudskega odbora.
Če lastnik ne prijavi zahtevka za vrnitev psa v r,)ku. določenem v drugem odstavku tega člena, oziroma če ne plača hranarine, se pes pokonča. Oddelek *a gospodarstvo občinskega ljudskega odbora lahko določi, da se ujeti čistokrvni pes, za katerega se ne juvi lastnik, lahko izroči kinološki organizaciji.
19.	člen
, Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati, ali če lastnik v nasprotju s sa-n|tarnimi predpisi in določbami tega odloka psa zanemarja, se lahko pes lastniku odvzame in pokonča.
Na predlog prizadetih strank se lahko odvzame "i pokonča tudi pes, ki stalno zavija ali tuli in s tem ""di okolico. O odvzemu psa po določbah tega člena odloča oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
20.	člen
Lovi in pokončuje pse po tem odloku po navodi-"h oddelka za' gospodarstvo veterinarski higienik.
21.	člen
Kdor krši predpise tega odloku, se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din in sicer:
a) kdor ne prijavi psa starejšega od 6 mesecev; v. b) če ne prijavi psa, ki je prišel na območje ob-l|ne za daljši čas od 30 dni;
c)	če ne prijavi priklatenega psa v roku 24 ur;
e) če ne obnovi prijave psa vsako leto do 31. L:
,d) če ne prijavi psa. ki je menjal lastnika, po-kr|,,il ali pobegnil:
e)	kdor pravočasno ne nabavi pasje znamke;
f)	kdor pravočasno ne privede psa na cepljenje;
g)	kdor ne vodi psa na povodcu ali ga ne opremi z nagobčnikom;
h)	kdor ob prostoru, v katerem je popadljiv pes. na vidnem mestu ne pritrdi svarilne tablice;
i)	kdor sam pokonča psu:
j)	kdor ne prijavi, da je bolan pes ugriznil žival ali človeka;
k)	kdor ne upošteva predpisa 17. člena tega odloka.
Kazni izreka sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora.
22.	člen
Navodilu za izvajanje tega odloka izda po potrebi oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
23.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št.: 01/1-1130/57
Šoštanj, dne 17. maja 1957.
Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
podpredsednik Frido Blagotinšck 1. r.
251.
Po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), v zvezi s 6. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRj, št. 19-118/53). in 6. členom uredbe o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah (Uradni list FLRJ. št. 16/57) je Občinski sjudski odbor Šoštanj na seji dne 17. mu ja 1957 sprejel
ODLOK
o uvedbi občinske takse na pse I. Splošne določbe
L člen
Poleg taks. ki se plačujejo po veljavnih predpisih. sc pobira na področju občine Šoštanj še občinska taksa na pse. ki je predpisana s tem odlokom.
2.	člen
Občinska taksa se pobira v gotovini.
3.	člen
Dohodki od občinske takse, predpisane s tem odlokom. se stekajo v občinski proračun oziroma v investicijski sklad po določbah občinskega družbenega plana.
4.	člen
Taksa po tem odloku se ne plača na rodovniške in lavinske pse.
5.	člen
Odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1957.
H. Tarifa
Par. št. I
Za pse sc plača taksa, ki znaša letno:
a)	za pse v mestu Šoštanj in Velenje	1.000 din
b)	za pse v vaseh in naseljih	300 din
Pripomba: Katere pse je šteti v mestu, to je na periferiji mest Šoštanj in Velenje, določi finančni organ Občinskega ljudskega odbora Šoštanj.
Št.j 03/1-2621/1-37 Šoštanj, dne 17. maja 1957.
Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
podpredsednik Frido Blagotinšek 1. r.
252.
št.: 01/1-2109/1-57 Šoštanj, dne 18. aprila 1957.
Nadomešča predsedniku Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
podpredsednik Frido Blagotinšek 1. r.
K odloku je dal svoje soglasje Okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zboru proizvajalcev dne 14. maja 1957.
Celje, tlne 23. maja 1957.
Tajnik
okrajnega ljudskega odbora Ludvik Gorenjak
V	noči od 7. na 8. oktober 1941 so borci I. partizanskega štajerskega bataljona napadli in osvobodili mesto Šoštanj, ki je bilo eno noč prvo osvobojeno mesto na Slovenskem.
V	spomin na ta veliki dan je Občinski ljudski odbor Šoštanj po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na svoji seji dne 22. februarja 1957 sprejel
ODLOK
o razglasitvi občinskega praznika občine Šoštanj.
1. člen
8.	oktober se razglasi za občinski praznik občine Šoštanj.
2. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraju Celje.
Št.: 01/1-239/4-57
Šoštanj, dne 22. februarja 1957.
Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
podpredsednik Frido Blagotinšek 1. r.
253.
Po 12. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) ter 3. in 11. členu temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ, št. 78-625/49) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na svoji seji dne 18. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o generalnem urbanističnem načrtu mesta Velenja.
1.	člen
Generalni urbanistični načrt mesta Velenja, ki ga je predložil Svet za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve LRS, se potrdi.
2.	člen
Priloženi situacijski načrti mesta Velenja od 1—9 so sestavni deli tega odloku. 3 * * *
3.	člen
Ta odlok potrdi Okrajni ljudski odbor Celje in
začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku
okraja Celje.
254.
Po 15., 50. iu 98. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 24. členu statuta občine Šoštanj, 59. členu uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 37-430/55), 48. členu uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6-63/54) in 25. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 5-48/54) v zvezi z 2. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ. 34-371/55) je Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Šoštanj na seji dne 17. aprila 1957 sprejel
ODREDBO
o dopolnitvi odredbe o poslovalnem času v trgovskih, obrtnih in gostinskih poslovalnicah ter zasebnih gostiščih v občini Šoštanj.
•	1. člen
Odredba o poslovalnem času v trgovskih, obrtnih in gostinskih poslovalnicah ter zasebnih gostiščih v občini Šoštanj, ki je bila objavljena v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 1/57, se dopolni tako, da se v
III.	poglavju 7. člena doda še en odstavek, ki sc glasi takole: Gostinsko podjetje »Jezero« Velenje, ki ima svoj sezonski obrat restavracijo »Jezero« ob Velenjskem jezeru, mora biti v času glavne sezone od 1. VII. do 31. Vlil..v predsezoni od 1. V. do 30. VI. in v posezoni od 1. IX. do 31. X. odprto nepretrgoma, če ima goste. Če jih nima, sme skrajšati obratovalni čas na normalni obratovalni čas.
2. člen
Ta odredba velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št.: 04/1-1633/2-57 Šoštanj, dne 8. maja 1957.
Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odboja podpredsednik Frido Blagotinšek 1. r.
255.
Po 16. točki 50. čl. zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 13. točki člena
24.	statuta občine Šoštanj in 2. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 34/55) v zvezi z 2. členom uredbe o organizaciji posredovanja dela (Uradni list FLRJ, štev.
1t>/52) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji dne 17. m a j a 1957 sprejel
ODLOČBO
<* spremembah in dopolnitvah odločbe o ustanovitvi posredovalnice za delo.
Odločba o ustanovitvi Posredovalnice za delo občinskega ljudskega odbora Šoštanj št. 250/1-55 z dne 31. 8. 1955 se spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo odločbe glasi:
1.
Ustanovi se Posredovalnica za delo občinskega ljudskega odboru Šoštanj s sedežem v Šoštanju.
2.
Delovno območje posredovalnice za delo obsega teritorialno področje občine Šoštanj.
3.
Glavne naloge posredovalnice za delo so:
—	da sprejema prijave oseb, ki iščejo delo, kakor tudi prijave gospodarskih in drugih organizacij, državnih organov, zavodov, zadrug in zasebnih delodajalčev, ki iščejo delavce in uslužbence;
da pošilja v službo delavce in uslužbence glede na njihovo sposobnost in kvalifikacijo v ustrezne gospodarske in druge organizacije, k državnim organom, v zavode, zadruge in k zasebnim delodajalcem na njihovo prošnjo;
—	da odloča in izplačuje oskrbnino osebam, ki začasno niso v delovnem razmerju in ki jim pripada pravica do oskrbnine po obstoječih predpisih;
—	da skrbi za ustanovitev prenočišč za začasno namestitev delavcev in uslužbencev, ki se prijavijo posredovalnici za zaposlitev v njenem območju;
—	da izdaja objave za znižano ali brezplačno vožnjo osebam, ki se zaradi zaposlitve napotijo v drug kraj;
—	da skrbi za sprejem in zaposlitev izseljencev —- povratnikov ter emigrantov, ki pridejo iz drugih držav v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
—	da daje obvestila o možnosti izučitve v posameznih poklicih ter sodeluje s posvetovalnicami za izbiro poklicev in z ustanovami za prekvalifikacijo;
—	da vodi evidenco o nezaposlenosti, o kadrih in skrbi za redno poročevalno službo;
—	da vrši druge opravke, ki so ji naloženi s predpisi in ki jih nalagajo pristojni organi.
4.
Posredovalnico za delo občinskega ljudskega odbora upravlja upravni odbor 7 članov, ki jih imenuje občinski' ljudski odbor, in sicer 2 iz vrst svojih odbornikov, 2 člana iz vrst občinskega sindikalnega sveta, ostale pa od državljanov, ki po svojih osebnih in strokovnih zmožnostih lahko pomagajo pri izpolnjevanju nalog posredovalnice za delo.
5.
Poslovanje posredovalnice za delo vodi neposredno šef posredovalnice po smernicah in sklepih upravnega odbora.
6.
šefa posredovalnice za delo imenuje na predlog upravnega odbora občinski ljudski odbor. 7
7.
Upravni odbor in posredovalnica za delo je pod neposrednim nadzorstvom sveta za delo občinskega ljudskega odbora, ki skrbi za celotno politiko zaposlovanju v občini.
8.
Posredovalnica za delo občinskega ljudskega odbora začne s poslovanjem 1. 6. 1957.
9.
Ta odločba začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št.: 01/1-1813/2
Šoštanj, dne 17. maja 1957.
Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
podpredsednik Frido Blagotinšek 1. r.
256.
Občinski ljudski odbor Šoštanj je na svoji seji dne 22. marca 1957 po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) ter v zvezi z 11. členom temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) sprejel
ODLOČBO
o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda »Veterinarske postaje Šoštanj«.
I.
Ustanovi se veterinarska postaja Šoštanj kot finančno samostojen zavod pod imenom »Veterinarska postaja Šoštanj«.
II.
Sedež zavodu je v Šoštanju.
III.
Poslovni predmet zavoda je zdravljenje in umetno osemenjevanje živine in opravljanje konjaških poslov.
JV.
Zavod sprejme v gospodarjenje inventar in opremo dosedanjih osemenjevalnih centrov in občinskega ljudskega odbora Šoštanj, ki ga je imel za opravljanje veterinarske službe.
V.
Zavod ima kolektivni organ upravljanja, ki ga sestavlja 5-članski upravni odbor. Upravni odbor imenuje občinski ljudski odbor na predlog sveta za kmetijstvo izmed naprednih živinorejcev. Mandatna doba upravnega odbora traja eno leto.
Zavod neposredno upravlja upravnik, ki ga imenuje občinski ljudski odbor. Upravnik je po svojem položaju član upravnega odbora.
VI.
Pri zavodu se ustanovi sklad za nagrajevanje uslužbencev in delavcev. V sklad se steka del presežka dohodkov nad izdatki v višini, ki jo odredi organ, pristojen za zadeve in naloge zavoda. Ostanek presežka se uporabi za investicije in za nabavo opreme in inventarja.
VII.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Šoštanj.
VIII.
Ta odločba začne veljati takoj.
Št.: 01/1-1687/1
Šoštanj, dne 26. marca 1957.
Nadomešča predsednika Občinskega I iudskcga odbora
Šoštanj
podpredsednik Frido Blagotinšck I. r.
257.
Občinski ljudski odbor Šoštanj je na svoji seji dne 19. julija 1957 po 25. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) ter v zvezi z 29. členom splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ, št. 11-54/55) sprejel naslednji
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o določitvi števila šolskih odborov pri šolali na območju občine Šoštanj in o določitvi števila članov šolskih odborov, ki jih imenuje občinski ljudski odbor, ter števila članov, ki jih volijo zbori volivcev, gospodarske organizacije in učiteljski zbori.
1.
4.	točka sklepa, objavljenega v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 1-22/57, se dopolni tako, da se glasi:
šolska odbora vajenskih šol v Šoštanju in Velenju štejeta 9 članov.
V	šolski odbor Vajenske šole v Velenju izvoli zbor volivcev v Velenju I člana, delavski svet Rudnika lignita Velenje 2 člana, delavski svet Mehanične tovarne v Velenju 1 člana, osnovna organizacija LMS na tej šoli 1 člana, pododbor obrtne zbornice 1 člana, učiteljski zbor 1 člana, Občinski ljudski odbor Šoštanj pa imenuje 1 člana šolskega odbora.
V	šolski odbor Vajenške šole v Šoštanju pa izvoli zbor volivcev v Šoštanju 1 člana, delavski svet Tovarne usnja Šoštanj 1 člana, delavski svet LIK 1 člana, pododbor obrtne zbornice Šoštanj 1 člana, učiteljski zbor 1 člana, Občinski ljudski odbor Šoštanj imenuje 1 člana, delavski svet TE Šoštanj imenuje I člana.
2.
5.	točka sklepa se dopolni tako, da se glasi:
šolski odbori kmetijsko gospodarskih šol v Šoštanju, Velenju in v Šmartnem ob Paki štejejo 7 članov.
V	te odbore izvolijo zbori volivcev v Šoštanju. Velenju in Šmartnem ob Paki po 1 člana, upravni odbori pristojnih kmetijskih zadrug po 2 člana, mladinska organizacija 1 članu, učiteljski zbor izvoli 1, po 1 člana na vsako šolo pa imenuje Občinski ljudski odbor Šoštanj.
3.
Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št.: 01/1-761/6-57
Šoštanj, dne 19. julija 1957.
Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
podpredsednik Frido Blagotinšek 1. r.
258.
Po 82. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) ter \ zvezi z I. odstavkom 5. člena uredbe o izvrševanju zakona o stanovanjskem prispevku (Ur. list FLRJ, št. 6-39,56) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na svojih sejali dne 18. aprila in 17. maja 1957 sprejel
SKLEP
o smernicah za uporabo sredstev občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v letu 1957.
I.
Dohodki občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo v letu 1957 verjetno znašali po odvodu prispevka v republiški kreditni sklad 107 milijonov din.
11.
Sredstvu občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš dodeli upravni odbor sklada naslednjim posojilojemalcem:
a) Rudniku lignitu Velenje .	50,000.000 din
od tega 8 milijonov na račun neizkoriščenega kredita iz leta
1956
b)	Lesno industrijski kombinat Šoštanj
c)	Tovarna usnja Šoštanj
d)	Bolnišnica Slovenj Gradec
e)	Občinski ljudski odbor Šoštanj za gradnjo šol Paka pri Velenju in Bele vode
f)	Občinski ljudski odbor Šoštanj za gradnjo stanovanjske hiše v Velenju
g)	Hišni sveti za popravila stanovanjskih hiš
h)	delavci in uslužbenci
i)	Rezerva sklada
1.500.000	din 7,000.000 din
2.500.000	din
16,000.000 din
12,000.000 din
9.000.	000 din
2.000.	000 din
7.000.	000 din
III.
Tu sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarju 1957 dalje.
št. 01/1-2612/1
Šoštanj, dne 17. maja 1957.
Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
podpredsednik Frido Blagotinšek I. r.
259.
Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 2. točki 24. členu statuta občine Vojnik je Občinski ljudski odbor Vojnik na svoji 14. redni seji 18. junija 1957 sprejel
ODLOK
o družbenem planu občine Vojnik za leto 1957.
1. člen
Potrdi se družbeni plan občine Vojnik za leto 1957, ki se glasi:
Prvi del
SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V L. 1957
sprejemanju družbenih planov, nezadostne priprave investitorjev in pomanjkanja dokumentacije, zlasti pri investicijah za družbeni standard.
I.	Pregled gospodarskega razvoja v letu 1956
Značilnosti, ki so vplivale na razvoj gospodariva v okraju, so sc kazale v letu 1956 tudi v gospodarstvu vojniške občine.
1.	V primerjavi z letom 1955 se je povečala industrijska proizvodnja za približno 2%. Pričakovanja družbenega plana za 1. 1956 sc pa v tem pogledu niso izpolnila v celoti. Planirana proizvodnja ovojnega Papirja je bila dosežena namreč le s 47%.
2.	Vrednost kmetijske proizvodnje, ki je bila dosežena v primerjavi s prejšnjim letom, zaznamuje padec za 11%. Na znižanje kmetijske proizvodnje je vplival zaradi slabše letine predvsem slabši donos v sadjarstvu in vinogradništvu.
3.	Gradbena dejavnost ni vredna omembe, ker je zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev v celoti izpadla v komunali in industriji, povečala pa se je gradnja stanovanj.
4.	V trgovini se je povečala zaloga blaga za široko potrošnjo, vendar še ni bila dosežena situacija, da bi bili potrošniku stalno na razpolago vsi proizvodi, ki so mu potrebni. Med letom so se krediti trgovini sicer povečali, vendar trgovina na drobno ni v celoti izkoristila razpoložljivih sredstev, ki bi omogočila v večji meri povečati izbiro blaga. Objektivni razlogi, ki vplivajo na rezerviranost trgovine do kreditov, so v visoki obrestni meri in neznatnem rezervnem skladu, s katerim ni mogoče slediti znižanju cen za posamezne vrste blaga v industriji.
5.	V gostinstvu zaznamujemo zmanjšanje prometa za 12% napram letu 1955, kar gre na račun padca prometa pri alkoholnih pijačah.
6.	V obrtništvu zaznamujemo povečanje storitev za 3% po realiziranih cenah napram letu 1955.
Število delavnic socialističnega sektorja se v letu {956 ni povečalo, ker je bilo potrebno utrditi obstoječe obrtne delavnice. Ta prizadevanja so v glavnem uspela. Močna ovira za uspešnejši razvoj obrti je pomanjkanje poslovnih lokalov.
V letu 1956 je bilo po planu za razvoj obrti določenih 200.000 din, ki pa sc niso v celoti realizirali. Kljub temu je bilo v obrt investiranih 840.000 din, od tega 800.000 iz okrajnega investicijskega sklada in 400.000 din in občinskega investicijskega sklada za razvoj obrti.
Čeprav se nudijo posojila uslužnostnim obrtnim obratom pod ugodnimi pogoji, niso le-ti zainteresirani, da bi najemali kredite za opremo, ker njih kalkulacije ne prenesejo vračila anuitet. Zato je potrebno, da se za take obrate določijo sredstva v obliki dotacij.
7.	Iz skladov občinskega ljudskega odbora je bilo
v letu 1956 investirano skupno 3,180.000 din in sicer; iz občinskega investicijskega sklada 1,740.000	din
'z kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v občini Vojnik
bilo finansirano:	1,440.000	din
Iz občinskega investicijskega sklada je za razvoj obrti	40.000	din
za napredek gospodarstva vasi (elektrifikacija)	1,700.000	din
Iz občinskega kreditnega sklada za zidanje sta-yanjskih hiš pa so bila dana posojila posameznim individualnim graditeljem hiš v skupnem znesku dinarjev 1,440.000.
Investicijska dela so se v letu 1956 zakasnila, Predvsem zaradi nejasnosti v pogledu razpoložljivih sredstev v prvi polovici leta, zaradi zakasnitve pri
II.	SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1957
I.	poglavje
Skupni družbeni proizvod
V	letu 1957 se pričakuje nadaljnji porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka kot rezultat povečane gospodarske aktivnosti v občini (povečanje fizičnega obsega proizvodnje in uslug).
Na povečanje družbenega proizvoda vpliva predvsem porast industrijske in kmetijske proizvodnje, v manjši meri pa tudi porast prometa trgovine, gostinstva in obrtništva. Obseg kmetijske proizvodnje bo verjetno na ravni realizacije 1. 1955, medtem ko se bo obseg gradbenih del nekoliko povečal zaradi povečane investicijske dejavnosti.
V	letu 1957 sc pričakuje povečanje skupnega družbenega proizvoda za 5% v primerjavi z letom 1956 in se bo družbeni proizvod, izražen v istih cenah (iz leta 1956). gibal v indeksih takole:
1955	1956	1957	1957
1956
družbeni proizvod	100	97	102	103
družbeni proizvod
na prebivalca	100	96	100	101
II.	poglavje Industrija
V Papirnici in lesno-predelovalni industriji v Višnji vasi, ki je edino industrijsko podjetje v občini, se pričakuje povečanje proizvodnje za 53% v primeru z doseženo proizvodnjo v letu 1956. To bomo dosegli z izboljšavo sušilnih naprav in uvedbo dodatnih strojev.
Z naraščanjem proizvodnje se bo število zaposlenih v industriji neznatno povečalo. Glede na povečanje industrijske proizvodnje napram letu 1956 za 53% in povečanju delovne sile za 2% lahko trdimo, da se bo ob ugodnih pogojih, kot so racionalna organizacija proizvodnje, delovna disciplina, boljša sistematizacija delovnih mest na eni strani in realno določanje norm ter dosledno izvajanje premijskega sistema na drugi strani, dvignila produktivnost za 4%.
III.	poglavje Kmetijstvo
Ob upoštevanju ekonomskih, tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki bodo v letu 1957 posredno in neposredno vplivali na razvoj kmetijske proizvodnje, računamo v letu 1957, da bo vrednost celotne kmetijske proizvodnje na ravni iz leta 1955 glede na to, da bo donos v sadjarstvu in vinogradništvu višji od lanskega leta.
S tehničnimi ukrepi za povečanje kmetijske proizvodnje je bilo glede uporabe umetnih gnojil ec mnogo storjenega ter se pričakuje v letu 1957 znatno večja uporaba umetnih gnojil.
Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki so namenjena za kmetijstvo, se morajo prvenstveno usmerjati v pospeševanje kmetijstva, utrjevanje kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Hkrati pa
moramo izboljšati organizacijo trgovske mreže, ki odkupuje kmetijske pridelke in jih posreduje potrošnikom predvsem v mestu.
Privatnega kmetijskega proizvajalca pa je treba preko kmetijskih zadrug vzpodbujati tudi za proizvodnjo kmetijskih pridelkov, ki so pomembni za preskrbo mesta.
Povečale naj bi se površine s hmeljem, s čimer bi se občutno zvišal dohodek kmetijske proizvodnje v naši občini.
Kmetijsko gospodarstvo v Vojniku je v letošnjem letu preusmerilo svojo proizvodnjo in se ukvarja v glavnem s hmeljarstvom in živinorejo. V ta namen je prejelo posojilo v višini 4,200.000 din za gradnjo hmeljnih žičnic. Zaradi visokih družbenih dajatev in zaradi nadaljnje preusmeritve proizvodnje je potrebno Kmetijskemu gospodarstvu Vojnik podaljšati poskusno obratovanje.
Pri dodeljevanju investicijskih kreditov bo občina stavila med kreditnimi pogoji tudi pogoj, da mora najemnik posojila povečati količine kmetijskih proizvodov, ki so potrebni za preskrbo industrijskih krajev.
IV.	poglavje Gradbeništvo
Obseg gradbenih del v letu 1957 je povečan za 25% v primeri z realizacijo v letu 1956.
1955	1956	1957
indeks obsega gradbenih del 100	67	92
V	letošnjem letu je v načrtu povečana izgradnja stanovanjskih objektov, saj bomo zgradili preko 25 stanovanj. Gradnja objektov družbenega standardu bo povzročila večje povpraševanje po gradbenih materialih in po gradbeno-obrtniških storitvah.
Cene gradbenim storitvam bi morale ostati v povprečju enake cenam iz leta 1956 kljub povečanim plačam gradbenih delavcev. To bomo dosegli z dosledno oddajo gradbenih in gradbeno-obrtniških del na javnih licitacijah.
Čeprav se bo povečal obseg gradenj, ne pričakujemo, da se bo v enaki meri povečalo število zaposlenih, ker računamo, da se bo povečala produktivnost dela.
V.	poglavje Trgovina in gostinstvo
V	letu 1957 pričakujemo povečanje blagovnega prometa v primerjavi z letom 1956, kar bo posledica pričakovanega povečanja blagovnih skladov in potrošnje. V zvezi s tem računamo, da se bo promet v trgovini povečal za 5%.
Velika ovira za uspešen razvoj trgovine v občini Vojnik je pomanjkanje skladišč in hladilnic. Pomanjkanje prostornih in suhih skladišč povzroča, da trgovine ne morejo nabaviti in vskladiščiti tekočih zalog, ne da bi bilo blago izpostavljeno okvari, niti vskladiščiti večjih količin za potrebno intervencijo, ko je ponudba blaga zlasti v zimskih mesecih manjša in cene pri proizvajalcu rastejo. Vsa trgovina v občini Vojnik se poslužuje danes le zasilnih skladišč. Posledica tega so večji prevozni stroški in večje okvare na blagu, kar vpliva na višjo ceno v maloprodajni mreži.
Zato je treba omogočiti trgovskim podjetjem gradnjo primernih skladišč. Zato se bodo že letos pripravili vsi potrebni načrti za gradnjo novih in adaptacijo starih skladišč.
Trgovsko omrežje je dovolj gosto.
Potrebno je utrditi in opremiti trgovsko mrežo, ki se ukvarja s kmetijskimi proizvodi, tako da bo ustrezala potrebam potrošnje. Na pavšal se bodo dajale tudi prodajalne s kmetijskimi proizvodi, kar predstavlja vzpodbudo neposrednemu proizvajalcu za boljše poslovanje.
Investicijska sredstva za trgovino sc bodo v letu 1957 povečala za približno 20% v primerjavi z letom 1956. Zato bo potrebno pri trošenju takih sredstev v večji meri kot doslej upoštevati potrebe celotne trgovske mreže.
Za boljšo povezavo potrošnikov z osebjem, zaposlenim v trgovini, predvsem v pogledu pravilne preskrbe s potrošil im blagom, za pravilno formiranje cen in za uporabo trgovinskih skladov je potrebno v letošnjem letu pospešiti uvajanje družbenega upravljanja v trgovini.
V	letu 1957 pričakujemo v gostinstvu porast prometa in sicer za 4% napram letu 1956.
Na območju občine posluje 18 gostinskih obratovalnic in sicer 2 zadružna obrata in 16 zasebnih gostišč. Obstoječa trgovinska mreža zadostuje za potrebe ter je treba njeno nadaljnje širjenje omejiti, ker bi bilo lahko s tem poslovanje obstoječih obratov s stališča rentabilnosti otežkočeno.
Treba je posvetiti večjo skrb vprašanju družbene prehrane z razširitvijo takih obratov. Pri določanju družbenih obveznosti je treba upoštevati naloge, ki jih ima družbena prehrana, in je zato potrebno take obrate oprostiti raznih družbenih dajatev.
V	letošnjem letu bomo večino gostinskih obratov pavšalirali.
VI.	poglavje Obrt
V	letu 1957 računamo s povečanjem vrednosti obrtniških storitev za 2% napram letu 1956.
Porast prometa obrtnih uslug in storitev po cenah iz leta 1956 je naslednji:
splošni družbeni sektor	100	102	108
privatni sektor	100	101	107
Obrtne kapacitete na območju občine so na splošno premajhne. Njihov porast močno zaostaja za naraščanjem prebivalstva.
V	zadnjem času opažamo, da obrt zastaja in v nekaterih strokah celo nazaduje. Vrstijo se primeri, ko obrtniki odjavljajo obrt. Večina teh odjav utemeljuje s previsokimi dajatvami, redkeje s starostjo in boleznijo.
Obrt zaostaja predvsem zato, ker ne ustanavljamo dovolj novih obrtnih obratov, v precejšnji meri pa tudi zaradi zastarelih delovnih sredstev.
Posebno pozornost je treba posvetiti tistim obrtnim strokam, katerih dejavnost ima neposreden vpliv na življenjsko raven podeželskega prebivalstva.
Za normalno zadovoljitev potreb po obrtnih uslugah in storitvah bi bilo potrebno v naslednjih letih dvigniti obseg obrtniških del za najmanj 25%.
Če bodo v letu 1957 in tudi v naslednjih letih vložena vsa sredstva, ki so občini prepuščena za pospeševanje obrti, v izgradnjo in opremo novih in razširitev obstoječih obrtnih delavnic, bo mogoče vskladiti razvoj obrti s potrebami prebivalstvu. Vendar pri tem ne smemo upoštevati gradnje centralnih obratov, kot je pekarna v Dobrni. Za gradnjo tega bo potrebno preskrbeti druga sredstva.
K povečanju obrtne dejavnosti bo pripomogla tudi nadaljnja preusmeritev investicij v korist družbenega standarda ter povečanja kupne moči prebivalstvu. S spremembami v delitvi dohodku socialističnega sektorja obrtništva, ki jih nakazuje zvezni druž-
bcni plan za leto 1957, kakor tudi z razširitvijo določanja družbenih obveznosti v pavšalnih zneskih, se ho omogočilo spodbudnejše nagrajevanje, kar bo vplivalo na produktivnost dela, na zboljšanje kvalitete in povečanje sortimenta.
Prizadevati si moramo, da bi čimveč zasebnih obrtnih obratov pavšalirali.
S pravilno davčno politiko pri obrtništvu bomo mnogo prispevali k razvoju in krepitvi te gospodarske panoge.
VIL poglavje Investicije
Natančnega obsega ni mogoče določiti, ker še niso odobrena posojila iz splošnega investicijskega sklada in kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v občini Vojnik. Investitorjem sc omogoča udeležba na natečajih in je zato potrebno, da podjetja pripravijo solidne elaborate, in z udeležbo na natečajih izkoristijo možnost za rekonstrukcijo zastarelih obratov.
Občinski družbeni investicijski sklad bo razpolagal v letu 1957 s sredstvi v všini 2.217.000 din. Pri izračunu teh sredstev so se upoštevale omejitve (20%) pri uporabi občinskega investicijskega sklada, ki veljajo v letu 1957 po zveznih predpisih, in pa odvod •20% sredstev sklada za potrebe občinskega proračuna v letu 1957 kot dohodek brez obveznosti, da sc vrne.
V	letu 1957 sc še nadalje povečujejo sredstva za izgradnjo stanovanjskih objektov.
V	prvih letih po vojni je bilo zgrajenih zelo mulo stanovanj, šele zadnja letu je bilo omogočeno s kreditom za stanovanjsko izgradnjo pričeti graditi stanovanja, vendar s to hitrostjo gradnje ne bo mogoče v doglednem času zadovoljiti potrebe.
Sredstva občinskega kreditnega sklada za gradnjo stanovanj znašajo v letu 1957 po planu 12 milijonov. V letu 1957 se bodo dajala posameznim skupinam interesentov posojila iz tega sklada v naslednjih višinah:
stanovanjski skupnosti	8.000.000 din
hišnim svetom za popravilu	1,000.000 din
zasebnikom	5,000.000 din
občini za komunalno dejavnost	(30%)	5,000.000 din
Upoštevajoč, da morajo	investitorji vložiti tudi
lastna sredstva, bo za stanovanjsko izgradnjo v letu 1957 na razpolago preko 24 milijonov dinarjev skupnih sredstev.
Računamo, da bo letos možno zgraditi preko 20 stanovanj, od katerih bi bilo že letos vseljivih okoli 70%, ostala pa prihodnje leto.
Vsekakor pa je treba poiskati vse možnosti in pravilno izkoristiti razpoložljiva sredstva, da zgradimo čim več novih stanovanj. To pa zahteva ustrezno preusmeritev tudi v pripravah in operativi, da bi s temi sredstvi najsmotrneje in pa čim hitreje reševali pereči problem stanovanjskega standarda.
Drugi del
Predpisi o ekonomskih instrumentih in ukrepih
Da bi se dosegel gospodarski razvoj po družbenem planu občine Vojnik za leto 1957, se predpisujejo poleg ekonomskih instrumentov in ukrepov, ki so določeni z družbenim planom FLRJ, LRS in OLO Celje za leto 1957, še tile ekonomski instrumenti in ukrepi:
VIII. poglavje Amortizacija
1.
Podjetja za izdelovanje strešne opeke, apnenice in kamnolomi bodo v letu 1957 plačevali 100% predpisano amortizacijo.
2:
Komunalna in obrtna podjetja ter delavnice morajo plačevati polni znesek predpisane amortizacije po stopnji, ki jo določajo zvezni predpisi.
Pavšaliranim delavnicam, ki ne morejo plačevati polne amortizacije, lahko Občinski ljudski odbor Vojnik predpiše amortizacijo v letu 1957 v zmanjšanem odstotku od predpisane amortizacije.
3.
Gostinska podjetja ter gostišča in turistična podjetja bodo obračunavala amortizacijo po stopnjah, ki jih .določajo zvezni predpisi, z naslednjimi izjemami:
a)	Za gradbene objekte plačujejo samo amortizacijo za vzdrževanje v višini 30% predpisane polne amortizacije.
. b) Sezonska podjetja (gostinska) in gostišča plačujejo predpisano amortizacijo samo za čas, ko so poslovala. Čas določi Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Vojnik.
IX.	poglavje
Obresti od osnovnih sredstev
1.
Za obrtna podjetja in delavnice, ki ne bodo pavšali rana, znaša obrestna mera od osnovnih sredstev 6% letno.
2_
Gostinska in turistična podjetja ter gostišča bodo obračunavala obresti od osnovnih sredstev v višini 2%.
Gostinska in turistična podjetja ter gostišča od poslovnih zgradb ne plačujejo obresti od osnovnih sredstev.
Pavšali rana gostišča" plačujejo obresti na osnovna sredstva v okviru določenega pavšala.
3.
Komunalna podjetja so oproščena plačevanja obrestne mere od osnovnih sredstev.
4.
Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od osnovnih sredstev po stopnji 1%. Te obresti gredo v investicijski sklad splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje.
5.
Dohodki od obresti osnovnih sredstev, ki jih plačujejo obrtna, gostinska in turistična podjetja ter delavnice in gostišča, gredo v občinski investicijski sklad.
X.	poglavje
Zemljarina
Vsem kmetijskim organizacijam sc v smislu 2. točke XXIII. poglavja zveznega družbenega plana odstopa zemljarina.
Zcmljarino vloži kmetijska organizacija v svoj investicijski sklad.
XI.	poglavje
Sredstva za samostojno razpolaganje
1.
Od sredstev za družbene investicijske sklade in za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij. ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dobička v smislu 5. razdelka XVIII. poglavja zveznega družbenega plana, pripada gospodarskim organizacijam 33% za samostojno razpolaganje.
2.
Višina pavšalnega zneska iz točke 1 se določi s pogodbo, ki jo skleneta Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Vojnik in gospodarska organizacija s pavšalnim obračunom.
3.
Del pavšalnega zneska, ki ga določi organ ljudskega odbora, pristojen za odmero pavšalnega zneska iz 2. točke tega poglavja, sc vloži kot stanovanjski prispevek v sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Ostanek pavšalnega zneska pa se deli 50% v proračun občine in 50% v občinski družbeni investicijski sklad.
XIII.	poglavje
Delitev celotnega dohodka komunalnih podjetij
1.
Komunalnim podjetjem se določijo obveznosti do družbene skupnosti v enem samem pavšalnem znesku: proračunski prispevek iz osebnega dohodka, stanovanjski prispevek in prometni davek.
Delitev pavšalnega zneska je taka, kot je to določeno v 3. točki XII. poglavja tega družbenega plana.
2.
Doseženi dohodek se razdeli med osebne dohodke delavcev in med sklade komunalnega podjetja.
3.
Ko komunalno podjetje izloči od doseženega dohodka osebne dohodke delavcev, razdeli ostanek dohodka na svoje sklade in sicer:
a)	20% v sklad za samostojno razpolaganje;
b)	80% v investicijski sklad podjetja, katerega uporabo predpiše Svet za komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora Vojnik.
XIV.	poglavje
Občinska doklada na dohodek od kmetijstva
1.
Stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva za leto 1957 znaša za območje občine Vojnik povprečno 5,5% od katastrskega dohodka od zemljišča.
2.
Stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva za posamezne okoliše oz. občine ne sme biti manjša od 3% in ne višja od 9% od katastrskega dohodka zemljišča.
3.
Stopn ja občinske doklade na _ dohodek od kmetijstva za posamezne okoliše sc ‘določi s posebnim odlokom Občinskega ljudskega odbora Vojnik.
XV.	poglavje
Občinska doklada na dohodek od samostojnih poklicev
Stopnja občinske doklade na dohodek od samostojnih poklicev znaša 5% od davčne osnove, odmerjene za leto 1957, ter se pobira po posebnem odloku občinskega ljudskega odbora.
XVI.	poglavje Občinski prometni davek
Občinski prometni davek od prometa na drobno in od storitev se določi v višini 2% ter se plačuje, kot je to določeno z odlokom občinskega ljudskega odbora za leto 1957.
XVII.	poglavje Sredstva za proračun občine
1.
Po XI. poglavju okrajnega družbenega plana za leto 1957 se občini odstopa v celoti prometni davek od vina in žganja, izvzemši prometni davek v gostinstvu in trgovini na drobno.
2.
Po 2. točki XI. poglavja okrajnega družbenega plana se prometni davek od zasebnikov v celoti odstopa občini.
3.
Na dohodnini od kmetijstva je po vplačilu obveznih prispevkov v sklade po zveznih predpisih (6% v kmetijski sklad LRS, 15% v okrajni investicijski sklad, 2% v okrajni gasilski sklad) in po odbitku deleža LRS (30%) udeležena na dohodnini od kmetijska občine Vojnik 100% od ostanka.
4.
Na dohodnini samostojnih poklicev in premoženja po vplačilu 2% v okrajni gasilski sklad in po odbitku deleža LRS (30%) je udeležena občina Vojnik 100% od ostanka.
5.
Dopolnilna dohodnina od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa, katero predpiše za leto 1957 Izvršni svet LRS, je dohodek občine.
6.
Pri proračunskem prispevku iz dobička iz gospodarskih organizacij je udeležena naša občina po odbitku deleža LRS (50%) v višini 100% od ostanka.
7.
Pri proračunskem prispevku iz osebnega dohodka je udeležena naša občina po odbitku cieleža LRS (50%) v višini 100% od ostanka.
8.
Od sredstev, ki se bodo natekala na podlagi določil tega družbenega plana in drugih predpisov v občinski družbeni investicijski sklad, se uporabi za potrebe občinskega proračuna 20% kot dohodek brez obveznosti, da se vrne.
9.
Na vseh ostalih dohodkih, ki se stekajo v proračun občine, je občina udeležena v celoti.
l>art.
Del.
Vrsta dohodkov
Znesek
1—1 lil. Dohodki uradov in	ustanov	30.00,—
IV.	Ostali dohodki:
Ostali dohodki	184.949,—
Udeležba prorač. na	inv.	skladu	417.000,—
Skupaj	601.949,—
V.	Dotacijski presežki:
Presežek 1956	359.051,—
Dotacija OLO	24,400.000,—
Skupaj:	24,759.051,—
XIX.	poglavje Razdelitev proračunskih sredstev
Proračunska sredstvu v višini 57,5% milijonov dinarjev, s katerimi razpolaga Občinski ljudski odbor Vojnik, se bodo uporabila za naslednje namene:
1.	dotacije gospodarstvu	—
2.	negospodarske investicije
3.	prosveta in kultura
4.	socialno varstvo
5.	zdravstvena zaščita
6.	državna uprava
7.	komunalna dejavnost
8.	dotacije
a)	finančno samostojnim
zavodom	1,750.000,—
b)	društvom in
organizacijam	1,780.000.—
c)	proračunskim skladom č) cestnemu skladu
d)	skladu za štipendije	350.000,—
9.	obveze in garancije 10. proračunska rezerva
19,889.596,— 7,617.899,— 4,449.046,— 10,053.131,— 4,076.222,— 3,880.506,—
Skupaj proračunska sredstva
XX.	poglavje Sredstva skladov
1.	Občinski cestni sklad
a)	prometni davek od prevoz, stori-ter zasebnih lastnikov cestnih vozil
b)	30% taks od vprežnih cestnih vozil
Skupaj občinski cestni sklad
2.	Občinski sklad za kredit, stanov.
izgradnje
a)	prispevek na plače iz gospod, po tar. pr.
b)	od plač iz dobička
c)	od pokojnin
č) od ustanov, priv. in zadruž. organizacij
d)	od proračunskih ustanov
e)	sred. iz dela amort. in prodaje stanov, zgradb
782.600,— _6,751.000, —
57,500.000,—
300.000,	—
555.000,	—
855.000,	—
Skupaj stanovanjski sklad
2.595.000,	— 90.000,—
3.055.000,	—
4.880.000,	—
1.703.000,	—
___140.000,—
12.463.000,—
XXI.	poglavje
Celokupna sredstva občine
Skupna sredstva občine v letu 1957 bodo znašala '9,572.000 din, ih sicer:
b sredstva	proračuna	57,500.000,—
2- občinski	cestni sklad	855.000,—
’■ sklad za	zidanje stanovanjskih	hiš	19,000.000,—
T občinski	družbeni investicijski	sklad	2,217.000,—
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1957 dalje.
št. 04/1-1732/3-57
Vojnik, dne 18. junija 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Vojnik
Josip Jošt 1. r.
260.
Po 10. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 3. točki 24. člena statuta občine Vojnik in 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-)26/56) je Občinski ljudski odbor na svoji 14. redni seji dne 18. junija 1957 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Vojnik za leto 1957.
1.	člen
Proračun občine Vojnik za leto 1957 s posebnimi prilogami obsega:
I.	Občinski proračun
z dohodki v znesku	57,500.000 din
z izdatki v znesku	57,500.000 din
II.	Predračune finančno samostojnih zavodov
z dohodkom v znesku	13,577.000 din
z izdatki v znesku	15,327.500 din
s presežkom dohodkov v znesku s presežkom izdatkov v znesku	1,750.000 din
lil. Predračune proračunskih skladov
z dohodki v znesku	855.000 din
z izdatki v znesku	1,205.000 din
s presežkom dohodkov v znesku s presežkom izdatkov v znesku	350.000 din
2.	člen
Presežki izdatkov v predračunskih finančno samostojnih zavodih, ki znašajo skupaj 1,750.000 din. se krijejo z dotacijo občinskega proračuna.
3.	člen
Presežki izdatkov v predračunih občinskih skladov, ki znašajo v skupnem znesku 550.000 din. se krijejo z dotacijo iz občinskega proračuna.
4.	člen
O uporabi proračunske rezerve sklepa svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
Namestitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso določeni krediti, se lahko izvršijo samo po poprejšnji odobritvi ljudskega odboru in zagotovitvi proračunskih sredstev.
6.	člen
Tu odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od I. januarja k957.
Št. 01/121/1-57
Vojnik, dne 18. junija 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Vojnik
Josip Jošt 1. r.
261.
Po 10. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), 3. točki 24. člena statuta občine Vojnik ter 1. točki 99., 103., 106. in 107. člena temeljnega zakona o proračunu (Uradni list FLRJ, št. 13/56) je Občinski ljudski odbor Vojnik na svoji 14. redni seji dne 18. junija 1957 sprejel
ODLOK
o potrditvi sklepnega računa za leto 1956.
1.	člen
Potrdi se sklepni račun proračuna občinskega ljudskega odbora Vojnik z naslednjimi dohodki in izdatki:
Dohodki:	Izdatki:
43,633.000	din	43,184.378 din
2.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po sklepnem računu v skupnem znesku 418.622 din se prenese kot dohodek v proračun za leto 1957.
3.	člen
Sklepni račun proračuna Občinskega ljudskega odbora Vojnik za leto 1956 je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Sklepni račun za leto 1956 se potrdi.
5.	člen
Odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
št. 01/120-1-57
Vojnik, dne 18. maju 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Josip Jošt 1. r.
262.
Po 12. členu in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), 2. točki 24. člena statuta občine Vojnik, 15. členu zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55) in 3. členu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 58/55) je Občinski ljudski odbor Vojnik na svoji 12. redni seji dne 26. decembra 1956 sprejel
ODLOK
o pokopališkem redu.
1.	člen
Na območju Občinskega ljudskega odbora Vojnik so naslednja pokopališča:
Vojnik, Strmec, Dobrna, Frankolovo in Crešnjice.
Pokopališča so namenjena za pokopavanje mrličev ne glede na veroizpoved.
2.	člen
Pota na pokopališčih vzdržuje občinski ljudski odbor po določenem organu. 3
3.	člen
Za grobove morajo skrbeti zakupniki, ki so dolžni poskrbeti, da so grobovi opleti, trava pokošena, okolica groba pa posuta s peskom.
Zasajanje listnatega drevja in postavljanje plošč in spomenikov je dovoljeno le s pristankom pristojnega občinskega organa. Nizko okrasno grmičevje je treba redno striči.
Na pokopališču je prepovedana vsaka vožnja, prav tako ni dopustno na pokopališče voditi pse.
Če zakupniki ne bi samo skrbeli za vzdrževanje reda in čistoče grobov, lahko pristojni organ občinskega ljudskega odbora sam opravi potrebna očiščevalna dela na zakupnikove stroške. Če zakupnik ne bi bil pripravljen nositi stroške, odredi pristojni občinski organ izravnavo groba.
4.	člen
Prostor za grobove oddaja v uporabo za določen čas pristojni organ občinskega ljudskega odbora proti poprejšnjemu plačilu določene pristojbine. Poedine-mu zakupniku se sme dodeliti v uporabo prostor za največ 2 groba.
Prostori ob zidu oz. ograji se oddajo v uporabo le za 2 groba skupaj.
5.	člen
Svet za komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora Vojnik se pooblašča, da izda za izvajanje tega odloka poseben pravilnik.
6.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje, kdor prekrši določne prvih treh odstavkov 3. člena tega odloka.
Za upravno-kazenski postopek in izrek kazni po tem odloku je pristojen sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora Vojnik.
7.	člen
Tu odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
št. 01-3291/2-57
Vojnik, dna 12. decembra 1956.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Vojnik
Josip Jošt 1. r.
263.
Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Vojnik na seji dne 28. februarja 1957 sprejel
ODLOK
0	razveljavljenju odloka o obratovalnem času trgovskih, gostinskih ter obrtnih obratovalnic na območju
občine Vojnik.
1.	člen
Odlok o obratovalnem času trgovskih, gostinskih ter obrtnih obratovalnic na območju občine Vojnik, ki je bil sprejet na Vil. redni seji Občinskega ljudskega odbora Vojnik dne 4. maja 1956 in objavljen v Uradnem vestniku okraja Celje št. 7/56 pod št.
01	-365/1 <-56, se v celoti razveljavi.
2.	člen
Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 01-775/2-57
Vojnik, dne 28. februarja 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Vojnik
Josip Jošt 1. r.
264.
Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in 16. členu temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 52/55) je Občinski ljudski odbor Vojnik na svoji seji dne 26. decembra 1956 sprejel
ODLOČBO
o ustanovitvi sklada za štipendije občine Vojnik.
1.	člen
Ustanovi se sklad za štipendije občine Vojnik.
2.	člen
Sklad za štipendije je pravna oseba.
3.	člen
Sklad za štipendije ima svoja pravila. Pravila sklada obsegajo zlasti določbe o namenu sklada, o določilih, o uporabi teh dohodkov, o organih sklada, o načinu njihovega oblikovanja ter o njihovih pravicah in dolžnostih.
4.	člen
Sklad za štipendije upravlja komisija za štipendije, ki šteje 5 članov.
Komisijo za štipendije imenuje občinski ljudski odbor na predlog sveta za šolstvo, prosveto in kulturo.
5.	člen
Organ, pristojen za zadeve in naloge sklada za štipendije občine Vojnik, je svet za šolstvo, prosveto in kulturo.
6.	člen
Sklad ima 'svoj predračun dohodkov in izdatkov, ki sc vodi ločeno od proračuna občine Vojnik.
7.	člen
Odredbe za izvrševanje sklada daje predsednik komisije za štipendije.
8.	člen
Ta odločba velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 01-3274/1-56
Vojnik, dne 26. decembra 1956.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Vojnik
Josip Jošt 1. r.
265.
Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi z določbami zveznega družbenega platna za leto 1957 (Uradni list FLRJ, št. 54/56) z določbami republiškega družbenega plana (Uradni list LRS, št. 3/57) ter poznejšimi spremembami in členu 24 točke 3 statuta občine Vransko je Občinski ljudski odbor Vransko na seji dne 14. junija sprejel
ODLOK
o družbenem planu občine Vransko za leto 1957. Prvi del
Smernice zn razvoj gospodarstva v letu 1957
I.	poglavje Skupni družbeni proizvod
Skupni družbeni proizvod v občini se bo povečal za 3%, ker bo porastla kmetijska proizvodnja in ker so se povečala sredstva za kmetijstvo, s katerimi razpolaga KZ.
II.	poglavje Kmetijstvo
Ob upoštevanju ekonomskih, tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki bodo v letu 1957 vplivali na razvoj kmetijstva, bo njegov fizični obseg napram letu 1956 povečan za 3%.
Povečal sc bo v glavnem zaradi razširitve hmeljišč in zaradi večjega donosa v živinoreji.
III.	poglavje Gradbeništvo
V	letu 1957 bo povečana gradbena dejavnost, ker sta v načrtu dve hmeljski sušilnici in sicer v Prekopi in Ločici pri Vranskem.
IV.	poglavje Trgovina
V	letu 1957 bo povečan blagovni promet napram preteklem letu za 4%. ker bo povečan odkup kmetijskih pridelkov, s tem pa tudi zagotovljena večja kupna moč prebivalstva.
V.	poglavje Gostinstvo in turizem
Za povzdigo gostinstva in turizma bomo v letu 1957 odprli še en gostinski obrat ter skrbeli za izboljšanje obstoječe gostinske mreže.
VI.	poglavje
Obrt
Obrtna dejavnost bo po računih ostala na isti stopnji kot v letu 1956.
VII.	poglavje Investicije
Od skupno preračunanega investicijskega sklada
3,654.000	dinarjev bo po 20% omejitvi, odbitku za
LRS, OLO Celje in 20% odvodu v občinski proračun ObLO Vransko razpolagal z 847.000 dinurji namenskega investicijskega skladu zu napredek gospodarstva na vasi in 519.000 din ostalega investicijskega sklada.
Namenski investicijski sklad za napredek gospodarstva na vasi se bo uporabil za dokončno izgradnjo elektrifikacijske mreže v naseljih Prapreče— Vologa, to je za montažo ostalih dveh faz električnega omrežja.
Ostali investicijski sklad se bo uporabil zu ureditev pekarne na Vranskem.
Drugi del
Ekonomski ukrepi zn izvršitev družbenega plana občine Vransko
XII.	poglavje Prometni davek
Pri vplačilu prometnega davku privatnih zavezancev je občina Vransko udeležena s 50%. Ta sredstvu gredo v proračun.	_ .
Prometni davek od prometa na drobno v občin' predpiše ObLO s posebnim odlokom. Občinski davek od prometa na drobno pripada v celoti občinskemu proračunu.
XIII.	poglavje
Proračunski prispevek iz osebnega dohodka
Po odbitku deleža 50% LRS na proračunskem pr*' spevku iz osebnega dohodka je ObLO udeležen v celoti. Ta sredstva gredo v občinski proračun.
Vlil. poglavje Amortizacija
Vsa obrtna, gostinska podjetju in gostišča so dolžna vplačevati polni znesek predpisane amortizacije.
Vsa obrtna gostinska podjetju in gostišča lahko uporabijo vso v letu 1957 vplačano amortizacijo.
Določbe 1. odstavka tega poglavja veljajo tudi za splošno kmetijsko zadrugo.
IX. poglavje Obresti na osnovno sredstva
XIV.	poglavje
Pavšalne družbene obveznosti Obveznosti pavšaliziranih delavnic podjetij in gostišč.
V pavšalnem znesku plačujejo stalne prispevke družbeni skupnosti, to je družbenemu investicijskemu skladu in proračunu, naslednja podjetja in delavnice ter gostišča in trgovine:
L Kovinsko podjetje Brode pri Vranskem;
2.	Hotel »Slovan« Vransko;
3.	Mesnica Vransko;
4.	Trgovina »Pri mostu« Vransko.
XV.	poglavje
Obrtna in gostinska podjetja in gostišču bodo plačevala v letu 1957 obresti na osnovna sredstva v smislu določil XIV. poglavja zveznega družbenega planu.
Splošna kmetijska zadruga bo plačevala obresti na osnovna sredstva po stopnji, ki znaša 1%.
Obresti od osnovnih sredstev kmetijskih zadrug gredo v investicijski sklad zadruge, ki jih plačuje. Obresti od osnovnih sredstev od ostalih gospodarskih organizacij so dohodek investicijskega sklada občine.
X. poglavje
Dohodnina od kmetijskih gospodarstev
Po odbitku skladov, deleža LRS in OLO Celje je občina Vransko udeležena na vplačanih sredstvih od dohodnine kmečkih gospodarstev v celoti.
XI.	poglavje Občinska doklada
V letu 1957 se bo pobirala občinska doklada v višini 6—10% od katastrskega dohodka od kmetijstva. Doklada se diferencira po posameznih naseljih.
Vpeljavo, občinske doklade na katastrski dohodek iz kmetijstvu in davčno osnovo od samostojnih poklicev izvrši ObLO s posebnim odlokom.
Dohodek občinske doklade se deli:
a) občinskemu proračunu 45% od obvezne doklade 3%;
b) občinskemu proračunu 100% nad osnovo oz. obvezno doklado 3%;
c)	občinskemu investicijskemu skladu 55% od obvezne doklade 3%.
Zvezni davek od dobička
Splošna kmetijska zadruga je dolžna od dela zveznega davku na dobiček, ki ostane KZ, vložiti od navedenih sredstev najmanj toliko, kolikor znaša prispevek v družbene investicijske sklade, v svoje lastne sklade.
Tretji del
XVI.	poglavje Sredstva za proračun občine
V letu 1957 bo za finansiranje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu na razpolago 17,978.7^6 dinarjev. Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov:
1.	del dohodnine od kmetijskih gospodarstev
2.	del obvezne doklade iz kmetijstva
3.	občinska doklada iznad 3%
4.	del ostale dohodnine
5.	prometni davek od vina in žganja
6.	davek na dediščine in darila
7.	dohodki uradov in ustanov
8.	ostali dohodki
9.	del občinskega prometnega davka
10.	50% prometnega davku privatnih Zavezancev
11.	prometni davek na maloprodajo
12.	50% proračunski prispevek iz osebnega dohodka
13.	proračunski prispevek pavšaliziranih podjetij
14.	20% udeležba na občin, in vest. skladu
15.	občinske takse
16.	ostala občinska doklada
17.	dopolnilna dohodnina od lesa
18.	presežek proračunu 1956
Skupaj sredstva zu proračun
2.970.000
530.000
2.430.000
830 000
50.000
20.000
200.000
263.000
1 100.000
1.125.000
4.300.000
465.000
1,061.000
267.000 360.500
240.000
t.660.000
IOA25«
17,978.756
XVII.	poglavje Občinski cestni sklad
Za popravila in vzdrževanje občinskih cest in mostov bo na razpolago cestni sklad v višini 1,009.000 dinarjev, ki bo zagotovljen iz naslednjih sredstev:
1.	30% taks na vprežna vozila	220.300
2.	presežek iz lanskega leta	38.700
T	krajevni samoprispevek podjetij	500.000
4- krajevni samoprispevek davčnih
zavezancev	250.000
Skupaj občinski cestni sklad	1,009.000
XVIII. poglavje Sklad za štipendije
Za štipendiranje dijakov bo v letu 1957 na razpolago sklad za štipendije v višini 120.000 dinarjev.
Ta sredstva bodo no razpolago iz naslednjih virov:
k darila podjetij	120.000
Skupaj sklad za štipendije	120.000
XIX.	poglavje Občinski investicijski sklad
Po vseh oblikah se bo ustanovil občinski investicijski sklad v višini 3,654.000 dinarjev, od tega bo na razpolago: po vseh odbitkih k občinskega investicijskega sklada za
napredek gospodarstva na vasi	847.000
2. ostalega občinskega investicijskega sklada
s saldom iz leta 1956	519.000
Skupaj občinski investicijski sklad	1,366.000
XX.	poglavje Stanovanjski, sklad
v. Po odbitku 10% vplačanega sklada LRS bo občinski stanovanjski sklad znašal in se formiral takole:
k prispevek iz plač in gospodarstvu	660.000
2. prispevek iz plač proračuna	460.000
k prispevek od invalidnin in pokojnin	680.000
k prispevek od plač ustanov in zadrug	350.000
’• sredstva od najemnin za poslovne prostore 300.000
Skupna sredstva stanovanjskega sklada	2,450.000
XXI.	poglavje
la odlok velja od 1. januarja 1957 dalje.
St- 01/1-334/5-57
Vransko, dne 16. juniju 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora V runsko
Franc Pečovnik 1. r.
266.
, Po 8. členu zakona o pristojnostih občinskih in krajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene > dosedanjimi republiškimi predpisi (Uradni list LRS, j1 .• 26-130 55), je Občinski ljudski odbor Vransko na • seji dne 6. avgusta 1957 sprejel
ODLOK
o spremembi odloku o družbenem planu občine Vransko za leto 1957.
1.	člen
Tretji odstavek Vil. poglavja družbenega plana občine Vransko za leto 1957 sc spremeni in se sedaj glasi takole:
»Ostali investicijski sklad se bo uporabil za dodeljevanje obrtnih kreditov gospodarskim organizacijam na področju občine.<
2.	člen
Tu odlok stopi v veljavo takoj. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje.
št. 01-33/7-57
Vransko, dne 6. avgusta 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odboru V ransko
Franc Pečovnik I. r.
267.
Po 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ. šl. 13-176/56) ter po 50. členu 10. točki zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni lisi LRS, št. 19/88-52) je Občinski ljudski odbor Vransko na seji dne 14. junija 1957 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Vransko za leto 1957.
I. člen
Proračun občine Vransko za leto 1957 s posebnimi prilogami obsega:
I.	Proračun občine;
a)	z dohodki v znesku	17,978.756 din
b)	z izdatki v znesku	17.978.756 din
II.	Predračuni finančno samostojnih zavodov:
a)	z dohodki v znesku	7.431.000 din
b)	z izdatki v znesku	8,022.000 d i n
s presežkom izdatkov na dohodki 591.500 din
lil. Predračuni skladov:
A)	Cestni sklad:
a)	z dohodki v znesku
b)	z izdatki v znesku
B)	Sklad za štipendije:
a)	z dohodki v znesku
b)	z izdatki v znesku
1.009.000	din
1.009.000	din
120.000	din
120.000	din
2.	člen
Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov, ki znašajo skupaj 591.500 din. se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna.
3.	člen
Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov sc porazdelijo na sklade finančno samostojnih zavodov po potrditvi zaključnih računov za leto 1957.
Finančno samostojni zavodi, ki bodo po svojem zaključnem računu za leto 1957 dosegli presežek dohodkov nad izdatki s prizadevanjem delovnih kolektivov za izboljšanje organizacije dela, toda brez škode za kakovost storitev, razdele presežek po določenem odstotku na posamezne sklade zavoda po poprejšnjem odobren j n odseku za splošne zadeve OhLO.
Zu sklad za nagrajevanje se lahko uporabi največ dvanajstina rednih osebnih prejemkov, ki so bili izplačani v letu 1957, toda ne več kot 50% presežka, za katerega se odobri vplačilo v sklade.
Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni finančno samostojni zavodi, velja ta odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14-85/1953) in odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnih finansiranjem (Uradni list LRS, št. 16-74/56).
4.	člen
Namestitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso določeni krediti, se lahko izvršijo samo po poprejšnji odobritvi ljudskega odboru in zagotovitvi proračunskih sredstev.
5.	člen
C) uporabi proračunske rezerve sklepu svet za gospodarstvo, družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1957 dalje.
Št. 01/1-360/5-57
Vransko, dne 16. juniju 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Vransko
Franc Pečovnik 1. r.
268.
Po 107. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/88/52) je Občinski ljudski odbor Vransko na 10. seji dne 14. junija 1957 sprejel
ODLOK
o sklepnem računu in izvršitvi proračuna občine Vransko za leto 1956. 1 2
1. člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki v proračunskem letu 1956 po proračunu občine Vransko za leto 1956 znašajo:
a)	dohodki v znesku	11,890.064 din
b)	izdatki v znesku	11,755.994 din
presežek dohodkov nad izdatki,	134.070 din
ki se razdeli:
1.	20% presežka v obvezni rezervni sklad
2.	ostali presežek kot dohodek proračuna za leto 1957
Finančno samostojni zavodi:
a)	z dohodki v znesku
b)	z izdatki v znesku presežek dohodkov nad izdatki, ki se razdeli:
1.	v sklad za nagrajevanje
2.	v investicijski sklad Proračunski skladi:
a) cestni sklad: z dohodki v znesku• z izdatki v znesku presežek dohodkov nad izdatki, ki je dohodek sklada za leto 1957
26.814 din
107.256 din
4,947.730 din 4.394.629 din 553.101 din
100.586 din 452.515 din
616.551 din 577.851 din
38.700 din
2.	člen
Sklepni račun za leto 1956 se potrdi.
3.	člen
Sklepni račun je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 01/1-697/1-57
Vransko, dne 14. junija 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Vransko
269.
Po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, 19/88/52) v zvezi s 6. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53), 6. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. 16-281/57) in poprejšnji pritrditvi OrT) Celje pod št. 10/24-5926/1-57 z dne 11. junija 1957 je Občinski ljudski odbor Vransko na seji dne 14. junija 1957 sprejel
ODLOK
o vpeljavi občinskih taks na območju občine Vransko. 1. DET,
Splošne določbe
1.	člen
Poleg taks, ki se plačujejo po veljavnih predpisih, se na območju občipe Vransko pobirajo še občinske takse, ki so določene v drugem delu tega odloka.
2.	člen
Takse, ki se pobirajo po tem odloku, so dohodki občinskega ljudskega odbora in se stekajo v občinski proračun kot proračunski dohodki.
3.	člen
Takse se pobirajo v gotovini ali taksnih znamkah.
4.	člen
V primerih, ko je priznana oprostitev taks po veljavnih predpisih, se ne morejo pobirati takse, ki so predpisane s tem odlokom.
5.	člen
Določbe zakonu o taksah (Uradni list FLRJ. št. 68/485/46) s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami se primerno uporabijo tudi glede taks, predpisanih s tem odlokom, če ni v tem odloku drugače predpisano.
6.	člen
Pojasnila in navodila za izvajanje tega odloka lahko po potrebi izda svet za družbeni plan in finance Obl.O.
7.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbi občinski ljudski odbor po svojih upravnih organih.
8.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
II. DEL
Tarif« občinskih taks
Tar. št. I
/n vloge, ki se naslavljajo na ljudski odbor u) za vsako vlogo l>) za vsako pritožbo
din
20
90
Tar. št. 2
a) za vse odločbe, ki jih izda ljudski odbor,
razen po tur. št. 5 in 17 ZOT	75
b) za vsako podaljšanje obratovalnega času v
gostinskih podjetjih in gostiščih	1.000
v) za izdajo dovoljenja za priložnostno točenje
alkoholnih pijač	2.000
Tar. št. 5
Za vsako potrdilo razen za živinske potno liste 50
Tar. št. 4
Za odhod uslužbencev občinskega ljudskega odbora na zahtevo stranke, razen kadar gre za stanovanjske zadeve ali zadeve neznatne
vrednosti in sicer
1.	za pregled stavbišč ali prostore za naprave 200
2.	za pregled zgradb ali posameznih prostorov
zaradi izdaje uporabnega dovoljenja in sicer
a)	do 5 prostorov	100
b)	od 5—20 prostorov	200
c)	nad 20 prostorov	500
5. za vsako pot uslužbencev izven uradnih
prostorov na zahtevo privatne stranke ne glede na število	uslužbencev	100
Tar. št. 5
Za odločbe, s katerimi se dovoljuje gospodarska dejavnost, se plača:
1.	Obrtni obrati, obrtna podjetja, zasebne obrt-
ne delavnice	"00
2.	Trgovska podjetja:
a)	za	trgovska	podjetja	in trgovine	na	debelo	1.200
b)	za	trgovska	podjetja	in trgovine	na	drobno	700
5. Gostinska podjetja:
a)	za restavracije s prodajo alkoholnih pijač,
gostilne, gostišča, krčme, bifeje	12.000
b)	za	hotele	2.400
c)	za	penzione	in prenočišča	1.200
Pripomba: Plačilu takse niso podvržene postojanke pod upravo planinskih društev
4. Za industrijska podjetja:
u) za dovoljenje za delo industrijskih podjetij 12.000 b) za posamezne obratne enote industrijskih
podjetij	2.400
Tur. št. 6
Za potrjevanje listin
a)	za prvo polo	55
b)	za vsako nadaljnjo polo	20
c)	za overitev podpisa	20
Tar. št. 7
Za potrditev cenitve premoženju	250
Tar št. 8
Za potrditev poslovnih knjig	od vsakega lista 2.50
d)	od 150.000—250.000 din	500
e)	nad 250.000 din	0.2%
f)	za neocenljive pogodbe	125
Tar. št. 10
Za odločbe o postopku o prekrških, za katere
je pristojen občinski	sodnik za prekrške	250
Tar. št. tl
Za glasbo v gostinskih in podobnih javnih lokalih. če se za vstop ne pobira vstopnina
a)	za	vsakodnevno glasbo,	mesečno	5.000
b)	za	dvakrat tedensko glasbo,	mesečno	1.500
c)	za neperiodično glasbo za vsak posamezni
primer	500
d)	za	glasbo na veselicah	500
Tar. št. 12
a)	za uporabo pločnikov pred poslovnimi pro-
stori ter za uporabo cestišč, trgov, sejmišč od m8 dnevno	5
b)	za postavitev reklamnih desk in kioskov,
letno	4.000
Tar. št. 15
Za izobešanje firm plačajo gospodarske organizacije, pravne in fizične osebe, ki se bu-vijo s kakršnim koli pridobitnim delom, letno takso in sicer:
a) do pol m2	400
b) do t m2	800
c) do 4 m2	1.500
d) nad 4 m2	2.500
Tar. št. 14
Za ponudbe na ofertulnih licitacijah pri državnih uradih in zavodih, gospodarskih in drugih organizacijah glede na vrednost posla, za katerega se daje ponudba:
a)	za	vrednost	do 20.000 din	500
b)	za	vrednost	do 100.000 din	1.000
c)	za	vrednost	do 500.000 din	2.000
d)	za	vrednost	do 1,000.000 din	5.000
e)	za	vrednost	nad 1,000.000 din	5.000
ter še 0.015% od presežka nad 1.000.000 din
Tar. št. 15
Za dovoljenje za žganje apna in kopanje peska,
razen za lastno uporabo	2.000
Tar. št. 16
Za vsakega psa	.	400
št. 01/1-576/2-57 Vransko, 16. junija 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora V ransko
Franc Pečovnik I. r.
270.
Tar. št. 9
Za potrditev pogodbe od vrednosti:
a)	do	10.000 din	75
b)	od	10.000—50.000 din	150
c)	od	50.000—150.000 din	500
Po 25. točki 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, 19-88/52) in 101. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ. št. 15/56) je Občinski ljudski odbor Vransko na seji dne 51. marca 1957 sprejel
SKLEP
o uporabi (>% obvezne- proračunske rezerve.
Sredstvu, ki izvirajo iz 6% obvezne proračunske rezerve, naložena pri KB Žalec v višini 296.000 din (dve sto devetdesetšesttisoč dinarjev), se uporabijo zu občinsko cesto Ločica pri Vranskem—Zaplani na. ki jo je uničila poplava 22. 6. 1956.
II.
Tu sklep se objave v Uradnem vestniku okraja Celje in stopi v veljavo takoj, št. 01/1-434/1-57 Vransko, dne 1. aprila 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Vransko
E rane Pečovnik 1. r.
REGISTER FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ
Občinski ljudski odbor Šoštanj jv na svoji seji dne 22. februarja l*nr po 24. členu statuta občine Šoštanj sprejel naslednje
S K L E P E
I.
Zvone Vidic, uslužbenec Obl.O Šoštanj, se imenuje za honorarnega upravnika Centra za izvenarmadno vzgojo ljudstva \ Šoštanju.
II.
Za člane upravnega odbora finančno samostojnega zavoda Vodovod Šoštanj so bili imenovani:
L ing. Friderik Jordan, uslužbenec, Šoštanj 2. Blaž Svetina, uslužbenec, Velenje V Alojz Manc, obrtnik, Šoštanj 4. Franc. Melanšek, kmet, Velenje ■>. Franc Dolinar, uslužbenec, Velenje f>. Maks Dvornik, uslužbenec, Šoštanj
7.	Franc Dolar, uslužbenec. Šoštanj
lil.
Franc Cerar, uslužbenec ObLO Šoštanj, je bil razrešen dolžnosti honorarnega upravnika Centra za izvenarmadno vzgojo ljudstva \ Šoštanju.
Občinski ljudski odbor Šoštanj je na svoji seji dne 22. marca lOir po 24. členu statuta občine Šoštanj sprejel naslednje
SKLEP i:
I.
Blaž Svetina se razreši dolžnosti elana upravnega odbora zavoda Vodovod Šoštanj in se mesto njega imenuje Tine Ojsteršek iz Velenja.
TL
Blaž Svetina se razreši članstva v upravnem odboru pokopališke uprave Velenje in se mesto njega imenuje Karel G lazar, mizar iz Velenja.
Občinski ljudski odbor Šoštanj je na svoji seji dne 18. aprila 1957 po 24. členu statuta občhic Šoštanj sprejel naslednje
SKL E P 1 :
L
Za	člane	u pravnega	odbora	finančno	samostojnega	zavoda
Veterinarska postaja Šoštanj so bili imenovani:
1.	Jože Lem pl. kmet, Konovo
2.	Franc Goršek, krnet. Ravne
"V Rudolf Rožič, kmet, Topolšica 4. lože Kumer. kmet. Puška vas ">. Peter Rihterič, uslužbenec
Zu	upravnika zavoda	je bil	imenovan	Peter Rihterič, vete-
rinar i/ Šoštanja.
II.
Zu	člane	upravnega	odbora	finančno	samostojnega	zavoda
»Glasbena šola Šoštanj-Veleli je so bili imenovani: 1 2 * 4 * * 7 8 9 10 11
1.	Rudolf Mavzer, uslužbenec, Velenje
2.	Viktor Kojc, Šoštanj
x	Jožica	Mavec, gospodinja,	Velenje
4. Irmu Piptiš, gospodinja, Velenje
">. Ivan Jenko, uslužbenec, Velenje
h. ing. Ljubo Kovačič, uslužbenec, Velenje
7.	Zdravko Tevž. uslužbenec, Šoštanj
8.	Ljudmila Sctgnur, gospodinja, Šoštanj
9.	Ida Janežič, gospodinja, Velenje
10.	Janez Dolinar, uslužbenec. Velenje
11.	Franc Taviič, uslužbenec, Velenje
Občinski ljudski odbor Šoštanj je na svoji seji dne 10. junij« lo>7 po 24. členu statuta- občine Šoštanj sprejel naslednje
SKLEPE
Za člane upravnega odbora Posredovalnice za delo > Šoštanju «o bili imenovani:
1.	Franc Sovič, Ravne
2.	Hubert Mravljak, Velenje
>. Franc Zobar, Šmartno ob Paki 4. Jožica Košenina, Topolšica i. Janez Knez, Velenje (>. ing. Viktor Šinkovec, Velenje 7. Albert Bračič, Velenje
11.
Za šefu Uprave za ceste pri ObLO Šoštanj je bil imenovan Zvone Vidic iz Šoštanja.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VOJNIK
Občinski ljudski odbor Vojnik je na svoji seji dne 28. februarja 1057 po 24. členu statutu občine Vojnik sprejel naslednje
S K L F P E
• I.
Za člane šolskega odboru Kmetijsko gospodarske šole Vojnik so bili imenovani:
1.	Tine Novak, Vojnik
2.	Franc Stropnik, Vojnik x Stanko Ju raj, Vojnik
4. Viljem Kveder. Vojnik ■». Janko Prislan, Vojnik
Za Člane šolskega odbora Kmetijsko gospodarske šole Dobrna so bili imenovani:
1.	Franc Ženiva, Dobrna
2.	Ivan Debeljak. Dobrna x Anton Gerl. Dobrna
4.	Miha Svent, Dobrna
5.	Matko Matjan, Dobrna
III.
Zu člane odbora kmetijsko gospodarske šole Frankolovo so bili imenovani:
1.	Silvester Komplet, Frankolovo
2.	Franc Božič, Frankolovo x Karl Čretnik. Lipa
4.	Ciril Pungartnik, Lipa
5.	Karl Šmajs. Frankolovo
IV.
Zu člane šolskega odbora Kmetijsko gospodarske šole Strmec so bili imenovani:
1.	Karl Go roču n. Strmec
2.	Franc Šuiiicr. Strmec
x Vinko Božnik, Hrenova 4. Alojz šiba ne, Socka >. Rudi Vizjak, Strmec
V.
Za člane upravnega odbora Mladinskega doma Mili« P inf er \ Dobrni so bili imenovani:
1.	Frane Urh, Dobrna
2.	Jože Hribernik. Dobrna \ Slavko Kljun, Dobrna
4. Stane Strmčnik. Dobrna Vera Suša, Dobrna (t. Zora Žuža, Celje 7. Frane Marovšek. Dobrna
VI.
Za elane davčne komisije so bili imenovani:
1.	Silvo Komplet. Frankolovo
2.	Drago Podpečan, Vojnik x Maks Kaš, A reliii
4. Alojz Kranjc, Strmec *>. Frane Fidler. Vojnik
ZU namestnike pn so bili imenovani: t. Viktor Kreže, Vojnik 2. Berto Kramar, Vojnik \ Ivan Žirovnik. Ivencu 4. Krtine šoštar, Višnja vas
Občinski ljudski odbor Vojnik jv na svoji seji dne t. aprila O’" po- 24. členu statuta občine Vojnik sprejel naslednji
SKL E.P
I.
Za elane potrošniškega sveta v Vojniku so bili imenovani:
1.	Krunčiška Cocej, Vojnik
2.	Vladku Plauštajner, Vojnik i. Karl Povše, Vojnik
4. Anica Rebernik. Vojnik *>. Avgust Roje, Vojnik (>. Anica Sentočnik. Ivencu 7. Mariju Tosner. Vojnik
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VRANSKO
Občinski ljudski odbor Vransko je na svoji seji dne 't. marca l‘)>~ po 24. členu statuta občine Vransko sprejel
SKLEP
I.
Za tržnega inšpektorja se imenuje Ivan Matko.
Za gradbenega inšpektorja se imenuje Dane Debič.
Pri primerjanju z izvirnikom sc je ugotovilo, da je v besedilu odredbe o poslovnem Času \ trgovskih, obrtnih in gostinskih poslovalnicah, ki jo je sprejel Občinski ljudski odbor Šoštanj (Uradni vestnik okraja Celje. št. 1-21/'>"). pomota, zato se daje naslednji
P O P R A V K k
Določba Četrtega odstavka >. člena cit. odredbe sr pravilno
Na območju mest Šoštanj in Velenje morajo biti trgovske poslovalnice in trgovine v poletnem Času odprte od 14. do Ki. ure. Na območju mest Šoštanj m Velenje smejo trgovine z živili uvesti nepretrgano poslovanje od h. do 22. ure / dvema izmenama, če tako sklene delovni 'kolektiv trgovine.
V določbi K. člena citirane odredbe je treba besedo morajo« zamenjati z besedo smejo«
Celje, dne 2‘). junija
Iz Uradu tajnika Okrajnega ljudskega odbora »k raja ( Vije
.Aktiva
MIZARSTVO ROG. SLATINA
Pasiva
Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva....................... 2.187
Investicije v teku .	. N................ 14
Izločena sredstva in druga invest.	sredstva	1.143
It) Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva............... 7.'92
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve................ 1.110
Druga aktiva............................. 6
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček..................... 664
Skupaj	.	■____10.918
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................ 1.304
Razni skladi........................... 1-239
Dolgoročno posojilo za dokončane invest.	683
Drugi viri za finansiranje investicij	14
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.	6.240
Pasivne časovne razmejitve............... 12
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti......... 342'
Druga pasiva..............................
D)	Finančni uspeh
Dobiček..........................................  664
Skupaj	.	.	10.918
V letu 1936 je bilo povprečno zaposlenih 30 delavcev in uslužbencev. Osnovna vrednost osnovnih sredstev znaša 9.720.112 din in se je povečala v letu 1936 z investicijami za 1.233.310 din. Celotna realizacija je znašala v letu 1956 18.518.329 din.
Računovodju: Tepeš Anton I. r. Predsednik UO: Kregar Ivan I. r.	Direktor: Trbovc Erune I. r.
Aktiva
REŠEVALNA POSTAJA RK SLOV. KONJICE
Pasiva
Naziv postavke
V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva...........................
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva...................
C)	Sredstva v obračunu! in druga aktiva
Kupci in druge terjatve ...................
Druga aktiva...............................
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček........................
Skupaj
1.977 t .439
73
143
169
3.801
Naziv postavke
V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev....................
Razni skladi...............................
Dolgoročno posojilo za finansiranje invest. Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.
Sklad obratnih sredstev....................
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti............
Druga pasiva..............................
U) Finančni uspeh
Dobiček....................................
Skupaj .	.
1.777
200 1.479
_ 42 3.801
Postaja je opravila v letu 1956 1011 voženj z. 60.654 km ter zaposluje 2 stalna in 2 honorarna uslužbencu. Računovodja: Varlec Marija I. r. Predsednik UO: Vitez. Karl I. r. Upravnik: dr. Topolšek Božo I. r.
Aktiva
KROJASTVO - ŠENTJUR PRI CELJU
Naziv postavke
V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva.................................... 477
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	277
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva............................ 668
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve........................... 1.704
Druga aktiva . ,..................................... 64
I)) Finančni uspeli
Razporejeni dobiček .........
Pasiva
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............................ 47'
Razni skladi....................................... 220
Dolgoročno posojilo finansiranja invest.
Drugi viri za finansiranje investicij . . .
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna	sredstva . . .	042
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti.................... 07'
Druga pasiva....................................... 228
D)	Finančni uspeh
Dobiček....................................
Skupaj
2.840
Skupaj
2.840
V letu 1956 je imelo podjetje prometa za 9.595.579 din in je zaposlovalo 20 uslužbencev.
Računovodju: Godec Nada I. r.	Predsednik IJO: Horvat Vida 1. r.	Upravnik: Salohir Ivan 1. r.
Aktiva________________________KMETI|SKA ZAL)
Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva........................ 4,802
Investicije v teku....................... 770
Izločena sredstva in druga	invest.	sredstva	1.648
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva................. 577
C)	Sredstva v obračunu: in druga aktiva
Kupci in druge terjatve................. 3.598
Druga aktiva............................ 5.900
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček..................... 2.752
,	Skupaj	.	.	19.645
Računovodja: podpis nečitljiv I. r. Predsednik UO
z o. j. IMENO	Pasiva
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................ 1.557
Razni skladi ...................................... 915
Dolgoročno posojilo za dokončane invest.	2.470
Drugi viri za finansiranje investicij	...	1.184
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	. .	.	7.406
Fond obratnih sredstev................... 26
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti........ 2.0"1
Druga pasiva.............................. 1	1.296
D)	Finančni uspeh
Dobiček................................ 2.752
Skupaj .	.	19.645
podpis nečitljiv 1. r. Upravnik: Turk Martin 1. r.
Aktiva
MESARIJA - KLAVNICA SLOVENSKE KONJICE
Pasiva
Naziv postavke
V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva............................
Investicije v teku..........................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva....................
C) Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve....................
Druga aktiva...............................
D) Finančni uspeh
Razporejeni dobiček
Skupaj
4.271
979
970
715
45
190
6.690
Naziv postavke
V 000 din
A) Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev....................
Razni skladi...............................
Drugi viri za finansiranje investicij .	.
B) Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . Pasivne časovne razmejitve ....
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti...........
Druga pasiva..............................
D)	Finančni uspeh
Dobiček...................................
Skupaj
4.231
980
|8'>
1.057
47
190
’g690
Aktiva		SAVINJSKA TOVARNA OPEKE ŽALEC		Pasiva
	Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva........................... 61.791
Investicije v teku.......................... 1.302
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	12.780
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva.................... 7.716
C)	Sredstva v obračunu 'in druga aktiva
Kupci in druge terjatve..................... 1.538
Druga aktiva . ...........	43
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček........................ 10.354
Skupaj . .	95.524
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev.......................... 61.791
Razni skladi.................................... 13.058
Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.	1.302
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna	sredstva .	.	.	5.620
Pasivne časovne razmejitve.................
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti.................. 3.399
Druga pasiva...............................
D)	Finančni uspeh
Dobiček.......................................... 10.354
Skupaj .	.	95.524
Celoten bruto produkt je znašal 43,830/m, kar je 97,3% predvidenega postavljenega plana. Zaposlenih jv bilo povprečno 82 oseb. Med letom so ovirale proizvodnjo neugodne vremenske razmere.
Računovodju: Košir Adelmur 1. r. Predsednik UO: Zupan Ivan 1. r. Direktor: Stojan Ciril 1. r.
Aktiva	LEKARNA SLOVENSKE KONJICE	Pasiva
__	Naziv postavke________ V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva....................... 766
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in	druga invest.	sredstva	295
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva............. 2.195
C)	Sredstva v obračunu! in druga aktiva
Kupci in druge terjatve.................• .	318
Druga aktiva........................i . . .
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček........................
Skupaj	.	.	5.574
Računovodju: S. Verstovšek I. r. Predsednik UO:
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............................ 766
Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.	395
Razni skladi..............................
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna	sredstva .	. .	2.200
Pasivne časovne razmejitve................
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti..................... 83
Druga pasiva........................................ 12
D)	Finančni uspeh
Dobiček................................... 118
Skupaj . .	3.574
Bezek Ivan I. r. Upravnik: Mr. pit. Kleščič M. 1. r.
Aktiva
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. »POHORJE« ZREČE _______ Pasiva
Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva....................... 6.927
Investicije v teku .	.	. •............ 821
Izločena sredstva in druga invest.	sredstva	10.202
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva............... 9.965
C)	Sredstva v obračunu Vn druga aktiva
Kupci in druge terjatve................ 11.310
Druga aktiva........................... 1.295
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček.................... 5.533
Skupaj	.	.	43.853
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................ 6.92'
Razni skladi........................... 12.811
Drugi viri za finansiranje investicij	...	821
Dolgoročno posojilo za finansiranje invest.
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	. .	.	7.900
Pasivne časovne razmejitve............. 5.754
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti........ 7.25"
Druga pasiva........................... 1.070
D)	Finančni uspeh
Dobiček................................ 5.555
Skupaj .	.	43.855
Aktiva_______________KMETIJSKA ZADRUGA ST. VID PRI GKOBELNEM	Pasiva
Naziv postavke		V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A) Osifovna in izločena sredstva Osnovna sredstva			1.482	A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev		96'
Investicije v teku . . .			Dolgoročno posojilo za dokončane investicije	51 >
Izločena sredstva in druga	invest. sredstva	459	Razni skladi		1.109
B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva		488	B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .	.	. Pasivne časovne razmejitve	5.470 10
C) Sredstva v obračunu Kupci in druge terjatve .	in druga aktiva	6.657	C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti		5.206
Druga aktiva			5.462	Druga pasiva		1.251
D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček . .		669	D) Finančni uspeh Dobiček		669
	Skupaj .	.	15.197	Skupaj .	.	15.197
Zaposlenih je bilo 7 delavcev in uslužbencev. Realizacija prometa je bila 57.505.400 din ter je bil s tern letni gospodarski plan 121% dosežen. Koeficient obračanja zalog blaga je 14. Na enega zaposlenega delavca je odpadlo 7.515.000 din prometa. Vse obveznosti do družbe so bile tekoče poravnane.
Računovodja: škorrtik Anica 1. r. Predsednik UO: Žnidar Martin I. r. Upravnik: Narat Anton 1. r.
Aktiva
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. CELJE-MESTO
Pasiva
Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva................................. 16.922
Investicije v teku.................................. 202
Izločena sredstva in druga in vest. sredstva	5.196
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva.......................... 5.556
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve.......................... 10.161
Druga aktiva...................................... 2.927
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček............................... 5.097
Skupaj .	._____41.841
Kmetijska zadruga v Celju šteje 597 rednih članov s in Šmartno v Rož. dolini. Zadruga ima lastni strojni
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................ 1.586
Dolgoročno posojilo za dokončane	invest.	15.556
Razni skladi .	.	.	   4.92'
Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.	202
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.	5.000
Pasivne časovne razmejitve.............. 998
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti........ 10.570
Druga pasiva........................... 2.515
D)	Finančni uspeh
Dobiček................................ 5.097
Skupaj .	.____41.841
polno plačanim deležem. Področje zadruge je Celje park s katerim vrši vse storitve zadrugarjem.
Računovodju: podpis nečitljiv 1. r. Predsednik UO: podpis nečitljiv I. r. Upravnik: Korber Franc 1. r.
Aktiva_____ELEKTROINSTALAC1JA, MEHANIKA IN EINOME ANIKA SLOV. KONJICE	Pasiva
Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva.................................. 1.656
Investicije v teku . ......................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	340
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva.......................... 1.856
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve........................... 4.059
Druga aktiva........................................ 170
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček............................... 1.147
Naziv postavke________________V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev.................. 62'
Dolgoročno posojilo za finansiranje invest.	458
Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.
Dopolnilni viri izločenih sredstev	712
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	.	.	.	570
Pasivne časovne razmejitve................ 44
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti......... 2.204
Druga pasiva ...................................... 646
D)	Finančni uspeh
Dobiček................................. 1.147
Skupaj
9.208
Skupaj
9.208
Podjetje je v minulih letih doseglo boljši finančni raznega materiala. Izvršujemo inštalacije jakega in delovne moči: to so visoko kvalificirani in 1	,
uspeli, lo pa zaradi tega ker ni bilo težkoč pri nabavi šibkega toku. Zaposlene imamo samo kvalificiran<‘ kvalificirani monterji.
Štev. H)	3. XII. 1957	URADNI VESTNIK		Stran 31
Aktiva		ZDRAVSTVENA POSTAJA ZREČE		Pasiva
	Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva........................ 382
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga invest.	sredstva	540
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva................ >97
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve.................. 95
Druga aktiva............................. 14
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček..................... 282
Skupaj	.	■_____1,508
A) Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................. 58'
Dopolnilni viri izločenih sredstev	468
Dolgoročno posojilo za dokončane invest Razni skladi...........................
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . Pasivne časovne razmejitve.............
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti................... 54
Druga pasiva..................................... 322
D)	Finančni uspeh
Dobiček.......................................... 282
Skupaj . ■________1,508
Zavod je posloval \ letu 1956 z 2 rednima uslužbencema in 5 honorarnimi uslužbenci.
Računovodja: Pavlič Frane I. r. Predsednik UO: Medved Dušan I. r. Upravnik: dr. Regoršek Karl I. r.
Aktiva____________________KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. VITANJE ______ Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva		14.022	A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev		12.142
Investicije v teku		7.574	Dolgoročno posojilo za dokončane invest.	1.880
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	5.984	Razni skladi		4.252
B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva		20.947	Drugi viri za finansiranje investicij . . . B) Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev	7.574 5.158
C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 Druga aktiva		12.355 134	Banka — kredit za obratna sredstva . . . Pasivne časovne razmejitve	 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti		15.993 47 13.724
D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček		508	Druga pasiva 		 D) Finančni uspeh Dobiček		246 508
Skupaj .	.	61.524	Skupaj .	.	61.524
Računovodja: kiiek Pavla I. r. Predsednik UO: Brode j Anton I. r. V. d. upravnik: Kovše Jernej 1. r.
Aktiva
■ Naziv postavke
KMETIJSKA ZADRUGA ZREČE
Pasiva
V 000 din
Naziv postavke
V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva........................ 55.711
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga invest.	sredstva	4.950
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva................ 26.869
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve................. 17.058
Druga aktiva............................ 5.238
D)	Finančni uspeh
Izguba................................ 1.964
Skupaj	.	.____111.790
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev.......................... 41.809
Razni skladi..................................... 3.911
Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.	4.798
Dolgoročno posojilo za dokončane invest.	9.103
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva ...	32.152
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti.................. 9.883
Druga pasiva..................................... 8.170
D)	Finančni uspeh
Izguba........................................... 1.964
Skupaj .	.______111.790
Aktiva_________________TRGOVINA »ZARJA« ŠMARJE PRI JELŠAH_______________Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	n B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 053 C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 4] Druga aktiva	 2 796 I)) Finančni uspeh Razporejeni dobiček		A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 Razni skladi	 2 Dolgoročno posojilo za finansiranje invest. Drugi viri za finansiranje investicij . . . B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . .	2.000 Sklad obratnih sredstev	 C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 1.101 Druga pasiva	 D)	Finančni uspeh Dobiček	
Skupaj .	.	3.103	Skupaj .	.	3.103
Računovodju: podpis nečitljiv 1. r.	Predsednik UO: Krajnik Mura 1. r.	Upravnik: Klajnšek Miloš 1. r.	
Aktiva
_________ Naziv postavke
GOSTILNA PRI MOSTU« V 000 din
SLOV. KONJICE
_______Naziv postavke
Pasiva V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva............................. 2.330
Investicije v teku........................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	323
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva...............
C)	Sredstva v obračunu'in druga aktiva
Kupci in druge	terjatve........................... 111
Druga aktiva...................................... “12
I)) Finančni uspeh
Razporejeni dobiček............................... 230
Skupaj . .	4.117
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev.................... 2.330
Razni 'skladi..............................
Dolgoročno posojilo za dokončane invest.
Dolgoročno posojilo za finansiranje invest.
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.
Pasivne časovne	razmejitve......................... K'
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in	druge	obveznosti........... 1.03°
Druga pasiva.....................................  300
D)	Finančni uspeh
Dobiček............................................230
Skupaj . .	4.117
Računovodju: podpis nečitljiv 1. r. Predsednik UO: podpis nečitljiv I. r. Upravnik: podpis nečitljiv I. r.
Aktiva________________________KMETIJSKA ZADRUGA z. o. j. LOČE_________________________Pasiva
Naziv postavke	V 000 din |	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva...................... 20.236
Investicije v teku...........................
Izločena sredstva in druga invest.	sredstva	4.367
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva.............. 19.727
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve................ 9.332
Druga aktiva............................. 689
I>) Finančni uspeh
Razporejeni dobiček .	................
Skupaj	.	. ____34.371
Računovodja: Repič Adolf I. v.	Predsednik UO:
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev......................... 18.333
Drugi viri za finansiranje investicij ...	610
Dolgoročno posojilo za finansiranje invest.	1.093
Dopolnilni viri izloč. sredstev.................. 4.389
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.	16.633
Pasivne časovne razmejitve.......................... 60
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti................. 12.962
Druga pasiva....................................... 269
D)	Finančni uspeh
Dobiček................................... ............
Skupaj .	.	34.371
Kampuš Jože I. r.	Upravnik: Tu.šler Juro I. r-
Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraju ( olje v Celju Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik l iska ( oljska tiskarna v Celju — Uredništvo in uprava v Celju. Trg svobode štev. 9 Telefonska štev. 26-06. interna 4“ Naročnina znaša letno 700 din, vena posamezni številki 30 din