&t. 59. V Gorici, v četrtek dne 22. maja 1902. Izhaja-trikrat na teden ˇ Šestih Isdaajlh, in flioer: vsak torek, četrtek in sobot«, sjutranje li-danje opoldne, teierno lidanje pa ob 3. uri popoldne, in stene a uredniškimi iarednimi prilogami ter s .Kažipotom« ob noveiu letu vred po poŠti pre-iomana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 Setrt leta.......8 , 40 , , , 1'70 Posamične Številke stanejo 10 vin. . , .„.-, Naročnino sprejema npravniStvo v" "Oosposld * lEoi štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabi56ek vsai dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. tire. Na naroČila brec doposlane narošnln« «e ne oziramo. Oglasi I* poslanic« se raSunijo po pebt-vrstah, Ce tiskano 1-krat 8 kr., *-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vfita. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. >'arož»I"» !¦ oglase je plačati loco 6»rlea. za omiko, svobodo in napredek U-JDr. K Lavrif. Tečaj XXXII. 1 Ur«dnIBtvo se nahaja v Gosposki tdid St 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniilvo se nahaja t Gosposki ulici it 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraraiBtra. _____ »PRIMOREC«' izhaja neodvisno od «8oee» vsak petek in stane vse leto 3 K 80 h ali gld. 1-60. «So5a» in »Primorec« se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Irsta v tobakarni L»vren5ič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbr«. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večamo tedanje.) »Gor. Tiskarnac A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Letošnji binkoštni prazniki so bili za naš mali slovenski narod posebnega pomena, ker so zbrali v našem središču, v beli Ljubljani, slovanske časnikarje na shod, kateri je vspel najsijajniSe v vsakem pogledu ter obrodi brez dvoma premnogo dobrih posledic za našo bodočnost. Ljubljana si je bila nadela praznično obleko, zastave so plapolale v mestu, slavolok je stal na Dunajski cesti, občinstvo pa je navdušeno pozdravljalo doSle mile goste. Sobota, nedelja in ponedeljek so bili trije veliki slovanski prazniki, katere pa smo tudi praznovali, kakor pritiče. Udeležba na časnikarskem &hodu je bila taka, kakorsna Se tie doslpj. Gostje so prihajali 2e v petek in soboto z vsemi vlaki. V soboto dopoludne so došli Poljaki in osrednji odbor praški, ofieijelni vsprejem pa je bil v soboto popoludne ob ;V/|, ko so je pripeljala večina udeležnikov. Na kolodvoru so se zbrala razna narodna društva s Sokolom na čelu, vsa z zastavami, premnogo odličnih dam, pripravljalna odbora, zastopniki občinskega sveta, društvena godba ter izredno veliko ljudstva. Pozdravil je došle goste dr. Triller, odgovoril pa je za vse urednik Chilinski (»Czas" v Krakovu). Čisnikarji so si stiskali roke ter se poljubovali, dame pa so jih obsipale s šopki. Poljakov je došlo 22 (nekateri s soprogami;) Čehov 3G, tudi več gospodičen časnikarskih sotrudnic; Slovakov 9; Rusov 5; Hrvatov 16; slovenski časopisi so bili do malega vsi zastopani iz vseh delov naše domovine. Zvečer se je vršil v veliki dvorani »Narodnega doma" koncert pevskega društva »Smetana* iz Plzna. Koncert je oč.iral občinstvo, in o pevskem zboru »Sme-tane• so se prepričali navzoči, da koncer-tujoči možki zbor nima para v monarhiji, Po koncertu so se zbrali časnikarji v gSokolovi* dvorani na komerz. Dvorana je bila natlačena, vse je bilo zasedeno. Na odru je svirala ljubljanska društvena godba. Predsednik pripravljalnega odbora dr. K. Triller jf- pozdravil goste v presrčnih besedah ter Črtice z ogljem. Povest, poljski spisal Henrik Sienkiewicz. Posl. Podravski. iDidje.) Na to se jo je očividno polastila vroenica, kajti jela je momljati kakor pijana: »V koei stoji prazna zibeljka, moj dragi pa jo odšel na vojno.« Veter ji strga robec z glave; njeni zali lasje se ji vsujejo na ramena ter jamejo plapolati v ozračju. Nakrat se je zabliskalo in treščilo tako blizu, da jo je skoro omamil smrad in da je prestrašena obledela. To jo je tudi pripravilo k zavesti. Prestrašena je zakričala: »Beseda je postala meso.« Pogledala je na razburkano, neusmiljeno besneče nebo ter jela s tresočim se glasom pope vati: »Kdor se poda v varstvo božje.« Nekak ziokoben, meden blesk se je odbijal od oblakov na zemljo. Repova je prišla v gozd, toda v gozdu je bilo še temnejše in strašnejše. Časih je v vrho- naglašal, da so časnikarski shodi vseslovanski parlament, v katerem govori vsakdo v svojem maternem jeziku, in vsi se razumemo. Časnikarstvo slovansko je rodilo narodno renesanso ter zaneslo med vse bratske narode najvišjo idejo vseslovanske vzajemnosti. Časnikarstvo je velemoč, in posamezne časnikarje je primerjal princ Henrik v Ameriki z zapovedujočimi generali; slovanski časnikarji so generali slovanske vzajemnosti in zavednosti. Mučeniški je stan časnikarja, zato ga danes visoko spoštuje vse. Saj niso za slovanske žurnaliste nikdar veljale besede železnega kancelarja, da so časnikarji le izgubljeni elementi. Brez svojih časnkarjev bi danes slovanski narodi ne stali na toliki stopinji politične moči in kulturne zavednosti. Govornik je nazdravil tem pionirjem slovenstva in pogumnim Ženskim tovarišem, želeč, da bi bilo njih zborovanje plodonosno ter da bi se spoznali ludi z našim narodom ter z našo zemljo. Spoznavanje rodi ljubezen, ta pa rodi sad in moči G. dr. E. Lam p o je po-vdarjal, da bodi naše časopisje vedno v prvi vrsti slovansko, naša politika slovanska in vso nnše teženje kulturno slovansko. G. dr. Iv. Oražeii je deklamoval nato »Pozdrav Slovencev" A, Aškerca. G. dr. Baxa so je spominjal mučcnišlva slovanskih kulluronos-cev, ki so morali v ječi trpeti zato, ker so bili zvesti svoji rodni zemlji ter je napil slovenskim kolegom. G. dr. Vcrgun je govoril spočetka slovenski, potem ruski, izražajoč svoje veselje, da se danes zopet kaže, da se vsi razumemo, dasi govorimo razna narečja. Spominjajo se nekdanje mogočne Slovenije, segajoče od Dunaja do Adrije, je napil jeklenemu značaju slovenskih prvoboriteljev na slovanskem jugu. Državni poslanec Klofač je povdarjal, da mora časnikar poznati pred vsem trpeče, zaničevane, revne sloje svojega naroda, kmeta in delavca. Tu je največ nepokvarjene zavednosti in idealizma, največ razumevanja za narodne koristi. Bodimo ljudski prijatelji, zagovorniki onih, ki so naj-zapuščenejši, potem bomo imeli za seboj naj-krepksjše armade! G. Babic Gjalski je v vznesenih besedah napil najzvestejšemu bratu Hrvata: Slovencu. Imenom Poljakov sta govorim gg. dr. Barartski in dr. pl. Le-w i ck i, imenom Slovakov pa g. Matuš Du I a, ki so vsi napivali slogi in ljubezni slovanskih narodov. Pevsko društvo ,Smetana* je vih dreves zašumelo, kakor bi prestrašene smreke šepetale druga drugi z zamolklim glasom: »O za Boga! Kaj neki bode?« Na to je znovič nastala tišina. Časih se je oglasil v lesni globeli nekak tajnosten glas. Repovo je kar mraz spreletel, kajti domislila si je, da se ji nemara povodnji mož smeje iz močvirja, kjer sedaj pleše z vilami, in potem pride semkaj. »Ko bi le enkrat prišla skozi gozd,« si je mislila, »ondi tesno za gozdom stoji hiša jagodinskega mlinarja.« In tekla je, napenjaje poslednje moči, ter loveča s spečenimi ustmi sapo, toda med tem so se nebeške zavore odprle nad njeno glavo; dež, pomešan s točo, se je vlil kakor iz čebra. Veter je zapihal s takšno močjo, da so se jelke pripogi-bale skoro do tal. Gozd se zavije v meglo, s soparo in z nalivi dežja; poti ni bilo videti, a drevesa se zvijajo, škripljejo in. Šume* ; čuje se tresk veje ob vejo, a naokrog zavlada tema! Repova je čutila, da jo zapuščajo moči. »Pomoč! Dobri ljudje!« zakliče s slabim glasom, toda nihče je ni slišal. Veter ji potlači glas nazaj v grlo ter jo prekrasno zapelo več čeških in slovenskih narodnih pesmi ter želo gromovito priznanje. — Govorili so zastopniki vseh narodov, nakar je sledilo zbratenje in spoznavanje vseh tekom večera. Drugi dan, na Binkoštno nedeljo, se j« vršilo zborovanje, katero je otvoril dr. Triller. Predsednikom shoda je bil izvoljen Matuš Dula, Slovak, podpredsednikoma pa Ljuba Babic in Fran Hovorka. Predsedniku je izročila s primernim nagovorom dijaška deputacija ilustrovano spomenico iz krogov slovenske mladine. Dula se zalivali za dar ter otvori zborovanje. Zapisnikarjem se izvolijo; urednik »Novega Slova polskega'1, g. Bronislaw Laskovv-nicki, g. dr. Si me Mazzura ml,, g, Sča vinski ter urednik »Edinosti*, gosp, M a k s o G o t i č, Nato se spominja predsednik cesarja Franca Jožefa I. Odpošlje se tudi udanostna izjava, na katero je dosla drugi dan tudi znhvala iz kabinetne pisarne. Župan g. Ivan Hribar izraža svojo in vsega slovenskega naroda veselje, da so se časnikarji odzvali njegovemu povabilu ter jim zakliče prisrčni »dobro dosli". Prosi, izogniti se vsemu na današnjem shodu, kar bi do vedlo do kakega nesporazumljenja. »Vodi naj Vas vez bratska in stanovska do vspeha*. Na predlog podpredsednika Ho-vorke se pošlje pozdrav slovanskima ministroma PiQtaku in Rezku. O posameznih referatih, resolucijah in sklepih prihodnjič. Zborovanje je trajalo brez pretržka do 2. pop. Ob 7. zvečer je bil banket v »Narodnem domu", kateri je priredila časnikarjem mestna občina ljubljanska. Bilo je nad 300 kuvertov. Vršil se je v gornji dvorani »N. D." Prvi je pozdravil goste v imenu Ljubljane župan Hribar. Beseda mu je tekla sladko-gladko; govoril je slovenski, češki, poljki, ruski, hrvatski ter je končat slovenski. To je bila divota! Vsi navzoči so bili za-divljeni, da župan ljubljanskega mesta pozdravlja vse slovanske goste vsakega v njegovem jeziku. To je naglašal zlasti Hrvat, pisatelj Ljuba Bab:č (Šandor Gjalski). Govorili so tu zopet zastopniki vseh narodov; dr. Tavčar o bodočnosti slovanski, dr. Lampe v imenu pripravljalnega odbora. Banket je bil jako animiran; udeležili so' se ga tudi občin- duši. Sedaj je še le spoznala, da ne pride več daleč. Sedaj sname z glave robec, sleče jopico in predpasnik ter se sleče skoro do srajce in z obleko ovije otroka. Na to, zagledavši ob potu stoječo brezo, se priplazi k njej po vseh štirih in po-loživši otroka pod grm, se zgrudi poleg njega na tla. »Bog, sprejmi mojo dušo !< zaše-peta potihoma. Na to zapre oči. Ujma je razsajala še nekaj Časa, dokler ni končno prenehala popolnoma. Med tem je napočila noč; skozi pretrgane oblake se jamejo lesketati zvezde. Pod brezo je ležala nepremično skoro gola Repova. »Hi! hi!« razlega se nekak glas v temi. Čez trenutek je bilo slišati iz daljave ropot voza in stopicanje konjskih kopit po vodi. Bil je to Heršek, najemnik iz Vre-tena, kateri, prodavši v Oslovicah gosf, se je vračal na noč domu. Zagledavši Repovo, stopi z voza. ski svetovalci ter obilo odličnega ljubljanskega občinstva in dam, Na binkoštni pondeljek je izletelo okoli 120 časnikarjev v Vintgar in na Bled; na raznih postajah pa so jim je pridružilo še toliko občinstva, da je bilo nad 200 udeležencev na Bledu. Med potjo so jih pozdravili v Šiški, v Št. Vidu, v Medvodah, v Ško-fjiloki, v Kranju, v Podnartu, Radovljici, Ja-vorniku, Tuintam so vihrale s hiš ter na hribcih slovenske zastave. Izlet se je vršil po naznanjenem vsporedu. Na Bledu so jih sprejela društva z zastavami, dekleta in občinski svet v narodni noši, Postavljen je bil tudi slavolok. Krepko in navdušeno je govoril g. župan J. Peternel. Nato so šli izletniki na grad, se peljali v čolnih na otok, kjer je pelo pevsko blejsko društvo pod vodstvom g. nadučiielja Fr. Rusa. Ob 8. uri popoludne se je vršil v jezerskem salonu Lujizinih toplic banket, katerega jo dala časnikarjem blejska občina, Predsedoval Je g, župan Peternel. Banket je bil izvrsten, dvorana okusno okrašena in med napitninami je pel zopet blejski mešani pevski zbor. — Tudi lu so govorili razni govorniki, Izlet v Po stoj i no je bil v lorek. Napredna Postojina je bila praznična. Na kolodvoru so sprejeli goste Sokoli, Sokolice in dočki-Sokoli, občinski zastop, dame in godba. Zajutrek je priredila občina v restavraciji pri »Ogerski kroni". Jama je bila v novi razsvetljavi čarobno-bajna. — Vsi ljubljeni gostje, ki niso bili Se tu, so zatrjevali, da so sicer Citali o tej jami, gledali razne slike, ali vsa njihova domišljija jim ni kazala niti tisočino tega, kar zdaj gledajo. Ves obhod je minul kakor v sanjah med živahnimi razgovori, med petjem in godbo, — in ko so se gostje vrnili zopet v plesno dvorano, jih je čakalo tamkaj pogoščenje od strani postojinskega trga. Tu so peli pevci, svirala je godba, udarjali so tamburaši. V imenu občine je pozdravil goste načelnik g. D i t rili, za njim pa je govorila cela vrsta slovanskih gostov. — Ob 1. pop. obed v hotelu, kjer je bilo zopet obilo navdušenih govorov. Ob 3. popoludne so se peljali gostje v Trst. (Konec pride.) X. Zmaga genija. Heršek iz Vretena naloži Repovo na voz ter jo odpelje proti Ovčji glavi. Na poti sreča Repo, kateri videč, da se bliža nevihta, je priš ¦ z vozom ženi naproti. Repova je ležala vso noč kakor brez zavesti tako tudi naslednji dan, toda tretjega dne" je že vstala, kajti otrok je bil zares bolan. Prišle so botre ter ga kadile z blagoslovljenimi venci; naposled pa je stara kovačiea Tisova zagovarjala bolezen, držeča sito in Črno kokoš v roki. Otroku je na to zares odleglo, toda tem huje jo bilo z Repo, ki se je vedel kakor obseden. Pil je in pil ter lil žganjico va-se kakor v vodnjak, da ni bilo mogoče shajati ž njim. Čudna stvar ! Ko se je Repova zopet zavedla, je takoj vprašala po otroku* a on, namesto, da bi jo potolažil, je zafohnel nad njo: »Ti se boš klatila po mestu, otroka pa naj vzame zlod. Jaz bi ti bil daj, ako bi so mu bilo kaj zgodilo!« Še le po takš.a nehvaležnosti je začutila žena neizrekljivo bridkost; hotela je pregovoriti nanj z glasom, izvira-jočim iz bolestno ranjenega srca, ki je O naših razmerah. ii. Narodno delo na Goriškem gre rakovo pot, odkar se je ugnezdila med nami Missijeva politika. Missija je bil preklel nacijonalizem, zato je umevno, da njegova stranka ni bila nikdar goreča v narodnih vprašanjih ne na Kranjskem, in še manj na Goriškem, kjer vladajo drugačne razmere vsled dotike z Lahi. Na Kranjskem Missijeva politika ni mogla delati toliko proti pravemu narodnemu delu, kakor isto razume Slovenec, ki ljubi svoj narod iz dna svoje čiste duše, ker bila na-rodno-napredna stranka še pravočasno prišla v položaj, iz katerega more preprečevati že dolgo vrsto let vse tozadevne nakane kranjskih klerikalcev. Ali pri nas je našel Missija ugodnejšo pozicijo za svojo politiko. Naša nesreča je bila, da je bil za prihoda MIssije na Goriško voditelj Slovencev semeniški profesor dr. Anton Gregorčič. Tega je diplomat Missija hitro ovil in stavil ga je pred alternativo : aH ubogati ali pa bo Čutil posledice. Ker so takrat nas tlačile tudi neznosne razmere vsled brezplodne abstinence in je bil skraj i čas, dobiti kak izhod iz zagate, se je Gregorčič hitro udal, zlasti še, ker se nadejal, da si »nevarne« može pokori svoji komandi, dr. Tumo pa onemogoči. Gregorčičeve osebne lastnosti, nemalo v takih slučajih prirojena mu strahopetnost in domišljavost, ki ne trpi poleg sebe drugega človeka, ki misli s svojo glavo, so bile vzrok, da se je slepo udal ter krenil na pota, katera mu je predpisal Missia. Od takrat dalje pa počiva narodno delo v vrstah »čistih rodoljubov«, Gregorčič se poslužuje, kadar se mu zdi, v našem deželnem zboru celo laščine, drugače pa je vazalsko udan dr. Pajerju, ki dela dandanašnji v deželni hiši, kar hočo. Narodno delo so vrgli možje v stran med staro šaro, in kar se je Culo od razkola dalje o narodnih potrebah goriških Slovencev, je prišlo vse iz vrst narodno-napredne stranke bodisi v deželnem, ali državnem zboru ali potom časopisja. Farovška lista se ogibata narodnih vprašanj, ako pase semtertje vendarle ne da izogniti ter treba napisati kaj, je to tako previdno, dvoumno in neznatno, da se poznajo vsaki besedi višji oziri. Gregorčič je v teni pogledu padal in padal, in ko je vrgel še šolsko vprašanje v Gorici v kot, se je spustila njegova »Gorica« edino le na pot osebnega boja proti naprednim Slo-vencenT, kateri bije z lažmi in podlostmi, trabant ^ Primorski List« pa je bil že poprej. breznaroden docela. Ni čuda, saj ga preveva Mahničev duh, ki je naperjen skozi in skozi proti našim narodnostnim bojem. In prapor dr. Mahniča drži pokonci* goriška katoliška stranka — tako Čitamo v »Slovencu«. To je za nas jako dragoceno priznanje. Do zadnjega Časa kar sahnelo od žalosti, toda ni mogla reči nič drugega nego zaklicali: »Lovro!« In pogledala ga je skozi solze. Nekaj časa je vladala tišina. Na to pa je dejal že s povsem drugim glasom: »Marica moja, odpusti mi te besede, ker vidim, da sem ti storil krivico!« Po teh besedah je zarjovel z velikim glasom ter jel ji poljubovati noge, in ko se je zjokala, ji je on pomagal. Čutil je, da ni vreden takšne ženske. Toda to sloga ni trajala dolgo. Njuna žalost je bila podobna zagnojeni rani, katere ni varno dotakniti se s prstom. Kadar je Repa prišel domu, naj si je bil že trezen ali pijan, ni spregovoril niti besede, marveč sedel na skrinjo in z mračnim pogledom gledal v tla. xako je sedel kakor oka-menel po cele ure. Žena se je kretala po sobi kakor poprej ter takisto molčala. Pozneje, ko sta hotela spregovoriti drug na drugega, sta se počutila nekako tuja. Živela sta kakor v največji jezi in v koči je vladalo grobno molčanje. O čem sta tudi hotela govoriti? Saj je bilo znano obema, da za nju ni pomoči in da njuna sreča je že splavala PO VOdi. (Konecpride) so se še dobili možje v klerikalni gardi, ki niso hoteli biti za nikako ceno klerikalci in breznarodovci, marveč so si slikali situacijo tako: da oni so nekdanji goriški Slovenci, kakor pred razkolom, »zdražbarji okoli »Soče* pa hočete uvesti nekako novo stranko., z duhom, od drugod med nas zanesenim. Sedaj pa so se menda vendar odprle oči tem slepcem, da vidijo, da korakajo pod praporom najintransigentnišega kle-rikalizma, pod praporom Mahničevih učencev. Gregorčič in tisti čitalniški rodoljubi so se morali podati, in dandanašnji dviga katoliška stranka na Goriškem prapor dr. Mahniča. Missija je znal stvari zasukavati tako, da so zmernejši življi v stranki prišli ob vsako veljavo ter da so so polastili vodstva stranke Mahničevci. Mahničev duh preveva katoliško stranko, in ta duh je breznaroden, temu duhu je delovanje za nam sveto narodno reč mali ko vanje! Strankarski dopisnik se ponaša v »Slovencu« z Mahničevim praporom, ter tako priznava, da je katoliška stranka na Goriškem protinarodna, ali ker mu je namen slepiti in farbati, pravi vse-jedno, da stori ta stranka svojo popolno dolžnost v narodnem pogledu. Skrajna predrznost! Kjer prevladujejo Mahničevi nauki, katere so začeli sejati z nova po Goriškem, tam je daleč proč narodno delovanje po mislih čutečega Slovenca, in stranka, ki stoji pod praporjem teh naukov, ni narodna. To je tako jasno, da pričakujemo celo od g. dr. Pavlice, da tega ne bo zanikal. Taki stranki je le do tega, da gospoduje nad ljudstvom. V svrho gospodo vanj a pa se sme po-služiti vsakojakih sredstev, ker namen jih posvečuje. Zato pa se je tudi zvezal dr. Gregorčič s Pajerjem kar tako, brez kakih koncesij v blagor našega naroda, samo da le se vzdržuje na površju ter da more še gospodovati nad ljudstvom. »Gorico« spreletava včasih »strah«, da je liberalna laška stranka irredentovska, ali to dr. Gregorčiča nič ne moti, da jo zvezan z laškimi liberalci. Vsemu se akomodirajo, da le gospodujejo. So pač zvesti sluge Mahničevih in Missijevih idej, iz katerih je izključena narodnost ter napisaao na njeno mesto: gospodstvo nad ljudstvom. S priznanjem, da stoji katoliška stranka na Goriškem pod praporom dr. Mahniča, so obsodili klerikalci sami sebe zas breznarodno stranko, za stranko, j kateri so našo težnje v narodnem $o-' gledu deveta briga, kar tudi kažejo vsa j njihova početja, ki stremijo v glavnem ! za tem, uničiti docela med nami vsake 'prave narodnostne pojave, da bi potem ; tim laglje gospodovali nad ljudstvom j ter ga sleparili. Priznanje o praporu dr. Mahniča j je za nas jako dragoceno: zato si ga j dobro zapomnimo, da ga poribamo pod nos našim brezdomovincem, kadar bodo j zopet hoteli farbati, da stori katoliška ! stranka svojo polno dolžnost v narodnostnem oziru. • DO P I SI. Iž Kanala. — V 39. štev. »Gorice« dne 17. maja 1902. je priobčen dopis iz Kanala, s katerim je res potrebno porauditi se v obrambo časti in ugleda našega lepega trga ob še lepši Soči., Omenja v njem razpravo raznih krCmarjev pri županstvu radi prestopka policijske ure in očita redarju pristranost, ker ni ovadil gostilničarja pri »Čarbonu«, ki je tudi prekoračil dvakrat pol. uro, kakor pravi dopisnik v .Gorici*. Ce je to res, je dopisnikovo hudovanje opravičeno, in ne morem grajati ga, a na neka izvajanja njegova ne moreni molčati. V dopisu se nahaja tudi ta odstavek, ki se glasi dobesedno tako-le: „V Kanalu ni takih odnoSajev, da bi bil kdo (izvzemši morda kak popotnik) pri-moran ostati čez pol. uro v krčmi. In vendar zagrešujejo take prestopke celo možje, ki bi bolje storili, da skrbe za svoje družine, da ne bo doma prepira in joka žen in otročičev, katerih nekateri nimajo kaj jesti in obleči in ki morajo počivati na posteljah, na katerih bi S«j žival ne ležala rada, k večjemu cigani. »e hiš, kjer se tlači vsa družina v eni sobi, staro in mlado, kar ni v prid ne zdravju ne morali*. < To je tako zlobno obrekovanje, kakor vsa poosebljena vražja zloba sama. Predno odgovarjam, bodi omenjeno, da vsi dopisi iz Kanala v .Gorici" izhajajo iz neke kovačnice, ki ima srečo imeti revizorja in celo brezplačnega »oberrevizorja*. Da ne Žive vse kanalske družine v tako brezskrbni obilici, ' kakor eden boljših delavcev v zgorej omenjeni : kovačnici, ki najde drugi dan vsakega me-I seča lep kupček svitlih kronic kar pod vzglavjem, ko se zbudi, je res. Trditev pa, da nimajo nekateri kaj jesti in piti, je neresnična. Naj mi pove dopisnik, koliko ljudi v Kanalu je umrlo lakote, kolikor se on spominja! In kedaj je videl nagega obroka po trgu, ker ni imel kaj obleči!? Obrekovanje pa, da morajo ležati otroci nekaterih na posteljah, na katerih bi še žival ne ležala rada, k večjemu čigaiii, je tako zlobna, da niti satan sam ne premore toliko zlobe. Ko bi vedel dopisnik (a propos, ki piše v katoliški list, a je radi sprejema takih dopisov menda vse kaj drugega) kako laž-njivo neumnost je napisal v tej trditvi, bi gotovo zdihnil iz dna svoje katoliške, pobožne duše k Bogu: blaznosti refti me, o Gospod! Torej na posteljah, na katerih bi se žival ne spala rada, k večjemu cigani, spijo nekateri kanalski otroci l Vprašam dopisnika, aH se ne zaveda, da stavlja cigane s tako trditvijo pod neumno žival. Cigan, ki ima neumrjočo dušo in pamet, se zadovoljuje s posteljo, s katero se niti žival ne, ki nima ne enega, ne drugega. In takim ljudem primerja nekatere v Kanalu! Podla duša, ki moreš tako ostudno lagati! Meniš li, da ti bo verjel kak pametnik!? In dalje, aH pospešuješ red v občini in nje vgled s takim satanskim obrekovanjem ? Dalje pravi dopisnik, da je hiš v Kanalu, kjer se tlači vsa družina v eni sobi, staro in mlado, kar ni v prid zdravju in morali. Torej hiš, ne ena sama! Naj takim raje (če so, menda pa jih ni) prizida fconsorcij kovačnice dopisov potrebno število sob (denar že imajo) in zdravje in morala bo rešena! Ce obdari Bog kakega očeta s kopo otrok, a oče nima cele palače, kaj hoče pometati jih pod milo nebo v mraz in v sneg? Oni delavec in pa vajenec v kovačnici dopisov, ki nimata nič otrok (v tem slučaju naj hvalita Boga, drugače bi se tudi njima očitalo kaj enakega!) ali več sob na razpolago, potože lahko svojega četironogega ljubljenca ali ljubljenko na lastno postelj, magari v „chambre separe!* I Takih odnošajev v Kanalu ni in tudi ko bi bili, meni-ii dopisnik, da bi bilo v prid in čast našemu trgu, bobnati to po svetu po javnih časopisih? Nas ne blatijo j dovolj naši politični in narodni nasprotniki? j Se-li hočemo še sami?? Dopisnik in ured- j niki „Gorice", ki sprejemate take nore do- . piše, kje ste z glavo? Konečno obžalujem j dopisnika, ki je mogel napisati tako zlobno neumnost, in pridružujem se onim, ki mo- i Iijo : Bog daj norcem pamet!! Pllskovfps, dne 19. maja 1902. — Neki zeleni in zelo domišljavi, sicer pa jako lažnjivi dopisnik, opisuje stavnost o priliki blagoslovljenja novega, sicer za našo občino gotovo ne neobhodno potrebnega kipa Ma- j tere Božje. Ni pa mogel, da se ne bil obregnil tudi ob našega g. župana in nekatere napredne starešine. Slovesno moram izjaviti, da razun treh, so vsi napredni, kar pa mislim, j da zato nič slabši kristjani, da: celo boljši, kar kaže nravno javno obnašanje. Najprej j povem, da je cel dopis same laži, naj si bo glede ubranega petja, kakor tudi glede na-prednjakov. Dopis je bil prav Zi ,P. L.", ker brez laži ta niti v javnost ne sme. ! Da odgovorim na nekatere posamezne laži: Petje je bilo po pevcih; kakoršni možje takošno petje. To je prva laž. Nadalje kvasi strankarski dopisnik, da je starešinstvo sklenilo proti veliki večini obcinarjev, da se na občinski zemlji ne sme delati slavolokov. I Pri seji ni bilo tiste njegove namišljene večine, ampak le občinski starešine, in da se občinski zastop ni oziral na voljo nekaterih zdražbarjev ala Kožinšč, Šiš, Mežnarač in Kovač. Druga imenitna laž je tudi ta, da je g. župan ostal z dolgim nosom, ker so v pričo njega in c. kr. orožnika podirali brez- , potrebni slavolok. Torej slavcloka niso poui-rali trije surovi naprednjaki, ampak tisti trije, ki so ga napravili. In ne kadar ni bilo nobenega Človeka blizu; saj je bil celo noč Frence Drejkov na okni od stale. Ostali so z dolgim nosom pa tisti zdražbarji, kateri i so proti sklepu starešinstva napravljali slavolok. H koncu se v puhli glavi skovanega dopisa imenuje postopanje našega g. župana neotesano in ostre obsodbe vredno. (Morda v njegovi, in še nekaterih doktorjev glavi, I ki po vasi in po krčmah veliko vedo, ali kadar je kaj storiti, ne vedo ničesar.) Izjaviti moramo, da naš sedanji g. župan je možna svojem mestu, ki se nikakor noče dati vod ti od nekaterih starokopitnežev in novodobnih klerikalnih podrepnikov. Torej to je možatost in ne neotesanost. Pač pa je neotesanost to, kdor še protivi javni oblasti. Put: aorisnik pravi, da je ljudstvo napravilo »..tMok k Božji časti, kar pa ni res, zakaj - n dela res za čast Božjo, se drugače vede, ne kakor ti zapeljani in surovi klerikalci, ki so drugi dan grozili s pestmi irr noži. To je Tieote-sanost to, ne zavedno starešinstvo. Napredni župan in starešinstvo bode varovalo svojo čast in blagor občine, ne glede na to, ali je po volji kopici prepiraželjnih klerikalnih podrepnikov ali ne. Za sedaj naj zadostuje to, drugič Vam opišem, kdo je vsega nemira in nereda kriv. (Prosimo. Ur.) V Kostanjevici, 19. maja 1902. — 14. t. m. se je vršila tu poroka, ali ne po starodavni navadi pred velikim aitarjem sv. flartina, marveč, po novo vpeljani navadi našega obče znanega g. nunca, pred stranskim aitarjem sv. Roka, in to radi nevestinega stanja!! Ali tudi ta novo vpeljana navada odpade, po trdnem sklepu g. nunca, kajti odsihmal se bodo take poroke vršile »dali* na pragu cerkve!! (Kje se po rim. kat. obredu sklepajo zakoni ? ?). Kako je naš širokookrogli in nenasilljivi nune vsako nedeljo in praznik ! v cerkvi ženina zasratnoval in z najgršimi psovkami obdajal, tega niti ne omenjam, ali , kar je pa pred poroko z ženini počenjal ta Kristusov namestnik, je pač vredno zabilježiti. j Na glas zvonov je prihrumelo i/.van- ] redno veliko ljudstva v cerkev. Pozubilo je na sil jena poljska dela in domače opravke, le radovednost, kaj bo g. nune z ženini delal 1 in kako jih bo žehtal, to jo gnalo ljudstvo v hram božji. In res se niso varali, kajti divjal je kot razdraženi medved in oslreljeni volk in oči so mu kipele iz očesnie. Tako se je 1 penil in repenčil, da je nadpolovica ljudi iz il cerkve pobegnila, zgabajoča se nad takim 1 psovanjem. Ali 6 svetlih kronic za poroko je | vendarle g. nuncu dobro došlo. I Misli si, dragi čitatelj, položaj ženinov oz. vboge neveste. Ni H čudno, da jih ni j kap. zadela?! Po dokončani sv., maši in poroki so j imeli svatje mali obed, pri katerem je počutita nevesta neko slabost, radi prtzadjanga f strahu, in malo potem je novorojenček le j za silo sv. krst dosegel in kmalu potem iz- < dihnil. Ko se je pa mrtvaško ogledni list g. j nuncu v svrho pogreba donesel, ni pozabil I opozoriti prinosca: Si zapadel, veš, moraš I dati jančka ali kozliea in sicer celega (stara I neumna navada za prvi krst po veliki so- 1 boti!). Vprašati si usojam : Želi-li Bog smrti I grešnika, ali da ste spokori in večno živi ? | Mar nista ženina, ko sta po prijemu sv. za- i kramentov sv. pokore k altarju pristopila k | prijemu zakramenta sv. zakona, na poti po- f bare? Je-U vplivalo Vaše postop« ima biti oficijelno razglašeno danes ali jutri. 1 V takem smislu piše tukajšnji duhovski list j ,L*Eco*. I (I dogodkih povodom občinskih 1 volitev v Krmluu smo dobili po prijateljski I roki poročilo, v katerem je naslikano, kako 1 je delala reakcijonama stranka in kako so jej Sli na roko ter so celo agitirali za njo tudi nekateri c. kr. organi. Tam se tudi potrjuje, da so bili nekateri, ki niso kazali simpatij za reakcijonarce, v Brdih kamenjani. Dva sta bila zadeta od kamenja. PriC za to je mnogo. Dopisnik iz Medane v .Gorici" pa je zavrni, da se ni niC zgodilo. Spis je prav zanimiv in utegne priti Se prav o priliki. Razumnikom dovolj, OTtyttett-"ya nikdar desti. — Našim eitateljem je znana afera 3 Fridoiinom v .Alojzijevišcu«, kateri se je pregreSeval nad nedolžnimi dečki, znano je tudi, da se je vršila preiskava ter da je bilo zaslišanih tepo število dečkov. Slo. je za t t da se razkrijejo one grdarije, katere je uganjal Fridolin, da se tega lopova v kuti poišCe ter postavi pred sodnike, kamor tiCejo ludr tlštr, ki so vodili zavod^ v^kaTeremsb mogoče take reei. Vsak pameten Človek je vedel, da je vsa preiskava naperjena proti Fridolinu. Da pa se izve, kaj je uganjal vse ta svinjar, so morali biti zaslišani dečki, ki 00 bili tačas v isavodu ter so trpeli vsled fri-dolinstva. To j« tako umevno, da ni treba tega posebej omenjati. Ali glej! Sedaj prihaja »Gorica* na dan z vestjo, da je preiskava proti dečkom ustavljena, ter da smo hoteli mi te dečke uničiti. Skoro nismo verjeli, da stoji to tiskano črno na belem, in pogledati smo morali dvakrat, nakar šele smo se prepričali, da je mogoča pri pobož-njakih okoli »Gorice- tudi take vrste lopovščina. »Gorica* kar naravnost trdi, da smo mi ovajali te dečke sodniji ter da smo jih hoteli uničiti! ,S tem je reienih IZ nade-polnih dečkov, kojih eksistenco so skušali ugonobiti naši domači denuncijanti" — tako stoji v »Gorici*. — Torej tu ni šlo za grešnika Fridolina, ki naj pride v strogo kazen, marveč za dečke, ki so bili Žrtev fridolin-stvall Te naj bi kaznovala sodnija, Fridolina pa menda pustila v miru!! — Mislili smo, da sv. Duh obišče zmedence okoli fa-rovškib listov tet jim malce zravna možgane, ali gorenja pisava kaže, da so se jim zmešali vsi pojmi ter da «0 tako prevzeti hudobije in falotstva* da si dnnejo celo take reči, kakor obravnavani slučaj, preobračati po svoje. Da se dečkom pri tem ne sme nič zgoditi, to je umevno samo po sebi, in mi, kakor vedo cenj. čttatetji, niti za hip nismo mislili na kaj takega in z nami nikdo ne, najmanj pa stariši prizadetih dečkov, toda .Gorici* služi celo tukaj stara navada, postavljati reči na glavo ter jih kazati v napačni luči. Na državnem pravdništvu vedo istotako, kakor vsak razsoden človek, da kaznjiv je !e brat Fridolin, katerega išče sodnija, ne pa dečki. Dečki pa so priče, kateri so izpovedali obte-žilno za Fridolina. Fridolina išče sodnija, in ako ga dobi, tudi ne uide zasluženi kazni. Za Fridolina gre, ne za dečke, ki so le priče! »Gorica* je hotela s tako zvitarijo deti v nič vse zločine Fridolina v ,Alojzije-višCu«, češ, saj ni bilo nič in državno pravd-ništvo ne najdt* vzroka postopati proti dečkom. To radi verjamemo, in na to tudi nikdo niti mislil ni! Zato pa svinjarenje Fridolino vo po »Alojzijevišču* s tako zvitarsko pisavo ni zakrito, marveč sodnija se je prepričala, da Fridolin spada pred sodbo, in ako ga dobijo, ga vtaknejo v luknjo. Državno pravdništvo ni našlo povoda odstopiti od zasledovanja Fridolina, marveč isto traje dalje, ker se je prepričalo, da je mož kazniv. »Gorica* ve tudi to, alt da bi stvar kako prikrila ter pomeckala, se v svoji peklenski zlobi zgovarja na dečke, katerim nikdo nič noče. Fridolin spada pred sodnijo, in ako ga dobijo, se to tudi zgodi, dečki pa podpričajo vse tisto, kar je pregrešil ta črnokutnež! Tako stoji vsa reč, ker je dognano ne-ovržno, da je resnica vse tisto, kar smo culi in povedali javnosti o dogodkih v »Alojzijevišču*. Na razmišljanje razumnikom pa pišemo to-le: Kaj pravite, kaj vse bi počeli klerikalci okoli »Gorice* in »Prim. Lista", da imajo v rokah kaj tako pregrešnega od strani kakega naprednega zavoda?! Z Dunaja smo dobili nekoliko zakasnelo poročilo o veselici društva »Zvezda*, ki se je vršila dne 11. t. m., kakor naznanjeno. Dopisnik hvali veselico, tamburanje, igro in pe^e ter navaja med raznimi udeležniki il naših rojakov. Za »Dijaški dom* v Celju se je nabralo ob tej priliki nekaj čez 70 K, »Lega Naetonale* v Brdih. — Podružnica »Lege* v Dolenjah se trudi na vse načine, pomnožiti število svojih članov, ter dela zlasti na to, da bi nova »Legina* SoIa ] v Neblem dobro vspevala. Laški listi pravijo, da ako ne bi bilo tam »Legine* Šole, bi morali prebivalci tam okoli ostajati analfa-beti!— Ali je to res ?! Vsekakor pa je postavljena s šolo v Neblem velika nevarnost za potujčevanje Bricev proti Kožbani in višje gori ter proti Višnjeviku. Pričakujemo, da stori toli hvaljena ^bmej«a« d»hovSčtaa*Avojo najcojno dolžnost, ter prepreči polaščevanje, katero preti, da se ugnezdi v Brdih vedno trdnejše! — Na naprednjake apelujemo, da poučujejo ljudstvo, da ne bo pošiljalo otrok v »Legino* šolo ne tu ne tam. Pa bo zopet zamera, morda *adi popravljanje! — Dne 11. t. m. je bil ples v Bijjah, in sicer pri Jož. Nemcu._To je_dalo. povod, da je kurat Roječ popoludan pri službi božji tako kričal in bobnal, da se je vse treslo. Preklel je krčmarja (Nemec noče biti Rojčev podrepnik!) in godce, plesalce in plesalke itd. Ali seveda ples se je vsejedno vršil; prav lepo mirno in dostojno je bilo vse, dokler ni začel razsajati organi s t in pe-vovodja biljenskih koristov, torej Rojčev človek ! Tu mož je Sel plcsat vsejedno, kljubu preklinjanju kurata Rojca, kateri ni prišel iz Rima nič bolj žegnan, ker njegova beseda ne zaleže nič več kakor poprej, čeprav je poljubil papežu solen. Razsajati in preklinjati pa zna, ali kakor se vidi, bi bilo to umestno le pri njegovih podrepnikih. Tisti organislse je vedel strašno surovo in je celo svojo ljubico oklofutal. Roječ je obetal naprednjakom poleno, ali potrebni so ga njegovi ljudje. Te naj tepe in preklinja! So potrebni. — Pametni ljudje pa se smejejo razgrajanju Roj-čevernu. — Pričakujemo, da nam pošlje obiigaten popravek. Pouk o modernih dolih Iz lesa. — V nedeljo dne 25. t. m. ob 9. 30 dopoludne bo imel g. Alfred Springer, nadzornik pri uradu za razširjenje obrti v c. kr. trgovinskem ministerslvu na Dunaju, s pomočjo g. K. A. Ribija, ravnatelja obrtne šole, v Marijanu v Furlanlji javno predavanje o najmodernejših delih iz lesa, katera se bodo tudi razkazovala. — Tukajšnja trgov. In obrtna zbornica vabi mizarje in druge inte-resovane kroge ter društva na to predavanje Iz poročila goriške ženske podružnice družite sv. Cirila In Metoda na letnem občnem zboru dne 17. maja 190i. posnemamo, da je podružnica priredila dne 20. aprila t. 1. veselico, katere čisti dohodek t. j. 240 K se je izročil odboru »Šolskega Doma*. Mej revne slov. otroke se je razdelilo po zimi mnogo oblek, obuval, klobukov in jestvin. V to svrho so prihiteli na pomoč č. prijatelji in podpiratelji revežev ter blagovoljno izročili darov v denarju in blagu. — Podružnična blagajna je imela. dohodkov: t.) preostanek lanskega leta 93 K 46 vin.; S.) letnina odi. 1901. 258 K; 3.) radodarni doneski 96 K 74 vin., skupaj 448 K 20 vin.; troškov: 1.) glavnemu vodstvu v Ljubljano se je odposlalo 18. jan. 1902. 250 K; 2.) božičnica in drugi mejletni troški 76 K 38 vin., skupaj 326 K 38 vin. Ako odštejemo od dohodkov 448 K 20 vin., troške 326 K 38 vin., ostane v drušl. blagajni 121 K 82 vin. Izvoljeno načelništvo tekočega društvenega leta: gospa Avgusta šantel, prvomest-nica, gospa Karolina Makuc, blagajničarica, g. Ana Dovgan, tajnica; namestnice: gospa Milena Papež, gospa Marija Kopač, gospica Lavoslata Koršič. Odbornici sta: gospa Amalija Drufovka in gospica Božiča Bizjak. Ukradeni špargljl. Marija Pavletičeva iz Bilj je nesla šparglje in jajca v Gorico na prodaj. Prišedši v mesto je stopila v kapucinsko cerkev ter tam molila tako goreče, da ni niti zapazila, kako je nekdo od nje ukradel šparglje in jajca. Ko je nehala moliti, je šele to zapazila, ali bilo je že prepozno. Tat je prodal vse skupaj na trgu. Okrožnica deželnega odbora kmetijskim zadrugam In občinskim zastopom t vinorodnih pokrajinah dežele. — G. k. podružnica topničarskega skladišča v Trstu je naznanila z dopisom 7. maja 1.1. ši» 135, da je c. kr. vojno ministerstvo z odredbo 25. aprila I. 1. št. 2317/VIl določilo za dobavo smodnika v sodih za streljanje proti toči sledeče cene, in sicer za sode same in dotične žaklje: Za vsak sod od 100 kg. 4*60 kron; za vsak žakelj od 100 kg. 2'— kroni; za vsak sod od 112 kg. 5*12 kron, za vsak žakelj od 56 kg. M8 kron. Cene smodnika, ki so navedene v okrožnici deželnega odbora od 7. maja 1901. štev. 2234, se spremene kakor sledi: Sod po 112 kg. (v katerem se nahajata dva žaklja po 56 kg.) smodnika, stane 92 kron 48 vin. Sod po 100 kg. (v katerem se nahaja žakelj po 100 kg.) smodnika stane 82 kron 60 vin. Cena smodnika v zabojih po 25 kg. ostane pa nespremenjena, ter znaSa 20 kron 24 vin. Primerjaje cene smodnika, ki se nahaja v sodih, s cenami smodnika v zabojih se razvidi, da so cene smodnika v zahoj&.ugodniše. Opozarjajoč, da sodi po 112 kg. smodnika se nahajajo le v omejenem številu ter da v slučaju naročitve sodov se bode moralo posluževati onih po 100 kg., vabijo se kmetijske zadruge in občinska zastopstva, naj pri naročilih smodnika za streljanje proti toči dajajo prednost zabojem po 25 kg. V ostalem veljajo glede naro^|^motoito^Iotilaj_Uj_p_ označena v okrožnici deželnega odbora od 7. maja 1901. št. 2234/1901. Novi 50-kronskl bankovci se začnejo izdajati z dnem 28. t. m. Barve so vijoličaste. Datum imajo 2. jan. 1902. Konce k smodite provzročll mal požar. — V noči v nedeljo je vrgel nekdo v svojem stanovanju na Travniku št. 4. konček sraodke na prostor, kjer je bilo spravljenih nekaj dežnikov in vrhna suknja. Konček je tlel in ti predmeti so se uneli, ter je poškodoval ogenj tudi sobina vrata s Sipami. Škode je okoli 150 K. Kadilci, pazite, kam devate končke smodkl Kako lahko bi bila nastala v gorenjem slučaju še večja nesreča, da niso k sreči pravočasno zapazili ognja ter ga hitro pogasili! Javili ples priredijo fantje v Lokavcu dne 25. maja na dvorišču g. F. Rebka. Listnica. — Nekaterim gg. dopisnikom: Porabimo prihodnjič. 50.000 kron znaša glavni dobitek loterije glediščnih igralcev. Opozarjamo čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno dne 19. junija 190 2. — Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini ) z 10% odbitkom. moč ne predstavlja nikakega groženja nikomur. Rusija in Francija gledata v tej moči jamstvo za to, da morata oba naroda delati mirno in vspešno. Napil je na čast ruske armade. — Na krovu »Montcalma* pri me-nu-ju stoji napis: Inter honestos amicitia. Car je rekel: Gotovo! To geslo odgovarja popolnoma naši politiki. Prijateljstvo more obstajati edino le med poštenimi narodi in želi se, da se vsi lealni m.»»d! spoprijaznijo. Toča t Istri. — Poročajo nam, da je na binkoštni ponedeljek padala med Koprom in Izolo do pomjanskega hribovja velika grozna toča, ki je naredila seveda preveč škode. V VilnI je napadel žid Hirsch guvernerja, ko je šel domu od predstave v cirkusu. Vstrelil je dvakrat nanj ter ga ranil. Ljudje so hitro naskočili napadalca, ga prijeli ter izročili oblasti. ___ V južni Afriki, — Angleški listi poročajo v zadnjem času dan za dnevom, da bo vojna v južni Afriki končana v najkrajšem času ter da se Buri udajo brezpogojno. Novtfše vesti. — Deželnfzbori bodo sklicani okoli 17. do 20. junija. — Ministerski predsednik s finančnim in trgovinskim ministrom se nahaja zopet v Budimpešti radi pogajanja z ogersko vlado glede avtonomnega carinskega tarifa. — V drž. zboru se je pritoževal včeraj P loj radi izključevanja, kolikor mogoče, slovenskih aspirantov iz sodne službe na Štajerskem. Predsednik Gleispach pospešuje germanizalorične namene, — Razgled po svetu. Državni zbor. (Dalje.) Finančni minister je predložil jednomesečni provizorij za mesec junij t. I. Spinčič je interpeliral radi razdelitve premoženja zadruge v Pregori. Pri razpravi o proračunu polj* linisterstva je razpravljal C i n g r 4 ure c žaju rudarjev. Poljed. minister je govoril o nesrečah v ru-dokopih,- vlada bo posvečevala največo paznost v varstvo rudarjev itd. Proračun je bil sprejet. Pričela je razprava o proračunu pravosodnega ministerstva. Slovanski časnikarji t Trsta. — V Trst je šlo nekaj nad 50 časnikarjev. V »Slovanski čitalnici* jih je pozdravil prof. Ma n d ič, nakar je govoril Slovak D u 1 a o širni slovanski zemlji, o vzvišeni nalogi žurnalistov, o pomenu širnega morja. Chyiinski je zatrjeval, da v nas je le eden duh, ideja solidarnosti, Rus Osip Andrejevič Marko se je spomni) med drugim tudi luzičkih Srbov ter izrekel nado, da tudi ti dočakajo lepo bodočnost. (Dalje prihodnjič.) O Wolfu. — Naznanili smo že, da je izdal Vsencmec Schalk svojo obljubljeno brošuro proti Wolfu. Tam se čita med drugim tudi to-le: da je hotel Wo'f svoj list prodati Rusiji in da se je to le slučajno razkrilo in preprečilo. Ko ga je radi tega pozvala stranka na odgovornost, opravičeval se je, da ima list premajhne dohodke; Wolf da je zahteval uprav kneževskih dohodkov. Wolf da je dosegel subvencijo od uprave državnih železnic ter od južne železnice; skušal da je celo doseči subvencijo tudi od ministerstva. Schalk pripoveduje tudi o pogodbi med upravo lista »Ostdeutsche Rundschau* in kartelom tovarnarjev sladkorja, vsled katere pogodbe se je ta list stavil kar-telu na razpolago ter dobival za to primerno subvencijo. Schalk izjavlja, da prevzema odgovornost za vse, kar je priobčeno v tej brošuri, da bo, ako ga Wolf toži, dokazal vse to pred sojuijo ter tam navei še nove slučaje. V čudnej luči se nam vidi ona vse-nemška deviza: »Durch Reinheit zur Einheit", ako pomislimo, da je Wolf zakrivil vse te grehe še takrat, ko je bil odličen član vse-nemške stranke, da so voditelji stranke vedeli o vseh teh njegovih grehih, a so ga vendar trpeli med seboj. Izključili pa so ga še le tedaj, ko je začel postajati nevaren konkurent očetu Schonererju. Loabet na Ruskem. — Predsednik francoske republike Loubet je vrnii ruskemu carju poset. Bil je sprejet povsodi, zlasti od carja, najsrčneje. V Carskojem Selu je bil obed na čast Loubetu, pri katerem je car napil Franciji rekoč: Dvigam kupo Vam na čast in napivam veličini in prospehu lepe dežele, naše prijateljice in zaveznice. Loubet je odgovoril, da se je prepričal takoj ob prihodu na Rusko, da srce Rusije bije soglasno s srcem francoske dežele. Napil je Rusiji kot zvesti zaveznici. Vse slavnosti so presrčne, Loubet pozdravljan in sprejet povsodi z navdušenjem. — Po pregledovanju vojaštva je pri zajutreku Loubet rekel, da ta imenitna Službe išče. Mož, v najlepši možki dobi, dobro omikan, je bil 24 let kot StFUgar Železa in medi v mnogih tovarnah strojev na Dunaju, v Budimpešti in na Srbskem; govori slovensko, srbsko, nemško in laško. Sprejme tudi službo nadzornika skladišč (magazinerja) ali oskrbnika hiš in posestev. Dobra spričevala so na razpolago. — Ponudbe sprejema upravništvo »Soče«. . ierkifc v Gorici, Caposka ulica Št. 7 se sprejme takoj gor učenca starega nad 15 let. Čistilna voda ji * jft ji 0 „Reale" iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Mattonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu« in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna GK B. Pontoni. Milijon, dam uporablja »FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšamo sredstvo za kožo, lase in zobe! NajneMslejši obraz in najgrie roke dobijo hitro aristokratsko flnost iu obliko z uporabo .Feeolina*. »Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljiifi sestavljeno angleško milo. Hi jamčimo, da izginejo da|je po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboJjSe čistilno, negovalno in lepSalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, pleSo in bo* lezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejče in naj« boJjSe čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rab! »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, Če M ne bil kdo s »leeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 ko« madom K 2-50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.—. PoStnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. RazpoSttja glavna naloga II.F«IlhyDunaj,vnMUariahilferstrasse 38,1 V\arol praščiK. pekovski mojster in sladdičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t, d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solin nu postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Potatzky v Gorici. N« sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje liupovališSe nlrnberskeg« in drobnega blaga ter tkanin, pra]« In nitij. POTREBŠČINE ia pisarni®, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE jI za krojaU m ievtjarje. Svetlnjico. — Rožni venei. -, Masne knjižice. iišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih Švicarska urarska obrt. Naznanjamo vsem vežčakom ,, častnikom, postnim, železniškim ' in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobre uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznajdene origi-i nalne genfske 14-I karatne remont, ure ' zlatega - elektro - pla-que, »sestav glas-hette*-. Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in preskuiene in dajamo za vsako uro 3-Ietno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karaL zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veSčaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjke) po 3-— g-_ jI g-— K. Afco ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošiljati na Razpošiljanja ur »CEireas* Baaa!" (Svlea). Za pisma v Švico je slaviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stol Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetnjo N« Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetfrojo Tovarna ažurnih telovadnih priprav JOS. YINDY&-A, v Pragi na Smlhovu (Praha-Smiehov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili in Šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadne priprave so yedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. """ Popravo iavrRnl« po najnižjih cenah. Zeta 1331. v Gorici uslanovhna tvrdka E.uiessner,TliSi1iGi3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Dobre ure In po eenlf s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike prva tovarna ur v Mflsto (Irh), Hanns Konrad, hm u ter 'litilH M o»l (fiftško). Dobra ura ftem. iz niklja fl. 3 75; srebrna ura R<»m. fl. 5-80; srebrna verižica B. 1 20; budilnik iz niklja H. 1-9&. Ivrdka je odlikovana » r. kr. orlom; ima zlate in srfbrne »velinje iz razulav ter Usočp priznalniti pisem. UtiHtrovau cenili zautonj! Pfaff-ovi šivalni stroji HI HIMS9! so najbolj! izdi-Iku in n| i.s.,k To !-!i.:.; kupec hicer o vs ..... r... __r.....r navadno ni!i m- ve kaj" j.; ;ivaltii - 'm; in »<¦ tu- ic ULo m- upldj«-nit v Šivalni :tn»j. U-m munj kako ihti Siva, »oda mi »ni • po na"-i več kot dO-lcljii j«i;.ku3iiji raznih toiarniSkili •.(lojcv »c |.r.}fti.aJi. da ho n-a Pfaffsvl Šivalni siroji najbolj trpežni, l-r m> iivcrilfila -: nf dela z riol.riiim dni^im Mrnjcin tako ii.itančno ko! s Ptaffovlm. Pfaffovi Šivalni stroji SŠimSp" "^,w,i 5l'w;,ln" Pfaffovi šivalni siroji rLi^SlS Z'A ,hma"> r,,h0 in % PfflffdVi bivalni Strnil s" !",*,,|">" pripuivni ;m ume nnczi-nj- ., ridllUVI SlVdllll 5IIUJI (,-..rar,iin.nj.')lrr;;..poiifiij,.|.|-r-'pl:i.'||.». ........._ _........l^j Pfaffovi šivalni stroji ^t™\t\T'1 "d" l'*MU"' Nikar naj so no zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalno h t roj o. zaloga FMfovih šivalnih in drugih slrojov v Borici via Municipio štev. 1 SAUNKG & DEKLEVA. Popriivljnliilca Šivalnih sfrojov, «|vokoli©© © Ako ne veste kje se kupi najbolje vrste i gumijevih trakov (lastike) f > bakrenega vitrijola žvepla t in drugih za kletarstvo potrebnih predmetov | vam pove fjgb > A. Jeretič, mlrodllničar. © J Tržna uliea (poslopje okr. sodišča.) jJ )00000000©000000000000 Srečkanje nepreklicno 19. junija 1902. Loterija gledaliških igralcev (glumačev) 1 glavni dobitek po 50.000 K 1 « » 5000 » 1 » > » 3000 » 2 glavna dobitka » 2000 » 5 dobitkov » 1000 » 10 '• » » 500 » I 20 » 200 » [ 60 » 100 » 100 » » 50 » I 300 > 20 » 3500 » » 10 » Srečke po 1 krono I priporočajo: G. Gcntili, T. A. J. na, HHclielstSdter & Co. iu A. Finclierle incujaluico v Gorici. Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s I 10% odbitkom v gotovem denarju.