1. stev.
Novo niosto, ÍÍO. iiuvrc;) 1916.
hotmk XXXIT.
DoloujNko Novico ùt)fij»j<' ^'^îili foli'tpk; ako : : je ta )ÍHii pt!i/.rii>, dan iiojircj. : :
Oťtia jim j(í /Al L'elû lew (oil aprila (iy îi]inlii) K, zii |H)Í ietu 1'ÓU K. Nnrontiiiiii 'Mi Nf^tiiT'ljo, liosiio in (Inig-e ovrojisko dr-^iave miušn .'í*r>0 K, za Ameriko i-rjO K. Lisit tli o^^iasi se plačnjejo iiii)ii'ej.
Vse	iiaroriiino in o/itaiiila
sjírejiMiiii tisk rt ri)a J. Krajec nasi.
Škofovska lOletnica Njegove ekscelence
metropolita dr.Fp. Borgia Sedej.
Na t'l'^ii'-'iik Marijiticgíi Oziititijotija jt! preteklo deset let, kar jo liil natlškof <ir. říedej jtosveien aa viSjcga [lastirja goriške nadviadikoviiie. Kot tak je tudi naslednik sv. ^^oIlo^ja, prvega škofa stiii'o-slavne [irvostolnice v Ogleju ali Akvileji. Kdor oliisče kapiteljsko cerkev v Novetn mestu, ialiko spozna na mojstrski sliki Titihireliovi v velikem altarju liva sjiodtija svetnika, sv. Moliorja in Fortunata, ki sta poslala tej eeikvi kot patrona sv. isikolaja. ]{ako i udno naključje, da eden izmed nasKsdnikov sv. Molun'ja obhaja pri tem altarju eeki svoj škofovski juljilej! Tudi lo je i)ov/,i()iM vojskini Vsled vojnilj nietcžev jc tiioral metiopolit dr, Sedej iskati ^av(!tja izven (lorice — in to je naše! v stai-oslavni o])atiji šticeiiski na Dolenjskem, kjer že dalj řasa l)iva s svojîjii seiiieiii.sčeni ii) njega i)i-ofesorskÍm zhoroju. Haziiieie ]ia SO nanesle, da jo I'i'esvetli meti'opolit oljliajal deseto obletnico svojega posveCenja v škofa v Novem mestu — seve brez zunanjega !)liŠča, primei'no vojiietnii ćasii. Dasi smo èuli, da l'revzviSeni ne želi opisa v javnosti, vendar ki'oiiist Dol, Novic ne sme /íiiiiolííiti tega slavtiostiiegii dneva.
Vsted omejenih vlakov je Njegova Eksceleiica dosjicla v N()Vo most» v petek ponoii okrog jednajste ure. Ob devetih dopoludne na j\larijin pi'aznik se je zbrala v kapitelju dekanijska duhovščina, svetna in redovna — med njo Štiri duhovniki goriške nadškoiije — da spi'emi Pi'evzvi-Šenega nadškofa, odičenega z vladiškimi iiisignijami, med slove-snini zvoiijenjetji — v kapiteljsko cerkev. Mogočno je raz kor zadoiiel veličastni „Ecce sacerdos magnns". Ko se jo nadškof odel s pontiiikalijami, stopil je na leco ter razveselil obilno zbrane vei-nike — begunce svoje nadškoiije, kakor tudi druge, s krasnim nagovorom. Vvodoimi
je omenjal, da jo prišel v Novo mesto med drugim tudi zato, da zahvali Novomešt'ane za tlvojiio dobroto. Novo mesto in goriška iiadškofija sta ])o zgoilovini tesno zvezana. Ti ki'aji namreč so spadali do leta 17;")! pod oglejski patriaihat. Novomeški pi'ošt Albert Tessler (1(31^2 —U;29) — kakor poi'oča ludi zgodovina Novega Mesta, sp. prof. Ivan Vrbovec sti'. 222 sq, — si je po naročilu tedanjega nadvojvode Ferdinanda, jinzneje cesai'ja Ferdinanda II. zislo prizadeval pri sv. Stolici, doseči ustanovitev goriške nadškolijo, kar pa takrat ]ii uspelo. L. ltí,5tí jo prošt Steinberg vložil prošnjo na cesai'ja, da bi se ustanovil škofijski sedež v Novem mestu, kar pa tudi ni nspelo. Avst,rijskim vladarjem se jo slednjič vendaj le posrečilo, da se oglejski ])at.riai bat opnsli (er se ustanovi posebna iia<iškr,tija v Gorici za avstrijski del, za drngi del pa nadškolija v Vidmu (Udino). l*rvi nadškof goi'iški je postal 1. 17.51 grof Karol Attems, ki niu je cesarica Mai'ija Terezija ob etiem pustila tudi tiovomcSko pi'ošlijo. Nadškof Attems si je prizadeval s kapiteljskim premoženjem usianovitî za svojo novo škofijo semenišče za dnbovnike. ťrevzvišctii govornik omeni, da je pi išel danes sendiaj zahvalit sc NovomeSČanom in kapitelju, da so l)iii že-tedaj dobrottiiki njegove nad-škofije. A Midi v tej vojski so so skazali zopet njihovi dobi'otniki. Kajti spiejeli so njegove škofljane-liegiinco brez oziia na naiodnost mcd-se v duhu krščanske Ijn-bczni 1er jim šli na roko v duhovnem in telesnem obziru. Kot višji pastir ttdi beguncev izreka mestu in okolici iskreno zahvalo ter in'islavi, da so je tudi sicer 1)0 Kranjskem njegovim veiiiikom skazalo viiltko bratovske ljubezni. Omenja, da so uprav ljubljanski knozoškof že dvakrat izročili mile daiovo kranjskih župnij za goriške begunce. Naj mili Bog vsem dobrotnikom obilno povrne; to naj bode tudi prošnja \sv.h goriških iioguncov. Ne samo tem, amjiak tudi vsem navzočim vornikoiii potem visoki govornik pokaže na spbtšiio liomočiiico, nebeško Ki'aljico, ki jo kličemo:
Tolažnico žalostnih, pomoč kristjanov. 'Í'o tvai ino je nadpastii' jiojasnil z zanimivimi zgledi iz avstiijske zgodovine ter sklenil s pi'elepo molitvijo: i'od tvoje varstvo pribežimo . ..
Med veliko asistencijo je nato Pre-vzvišcni [jotdificiral. Na koru .so izvajali insti'utiienfalno maŠo Kempterjevo, kar je nadvladika — sam izvežl)aj) glasbenik — jiozneje očitno pohvalil. Kronist sme zabeležiti tudi Í0 okoliščino, da je tukajšnji pimt imel nekdaj svoj sedež v Oglejski baziliki na levi strani patrijarhovi. Ta dati pa je tukaj bil njegovemu nasledniku odstojúl svoj .sedež ter tntt sam dejansko asistiral kot. infulirani ai'liidijakon. PaČ čudeti slučaj.
Awjjskinenui času primerno je gospod piošt zbral oki'og svoje mize k pokrq)čilu vso asistenco. Ker je gospod vladni svetnik bai'on Kecbbacb že prej imenom svojega ni'ada izrazil voščila Nj. ekscelenciji, bil je tUfli gost ob njegovi ,desnici. 0. prosi nazdravi iiresvetlenni nadškofu, (ia jc blagovolil prav tu obiiajati svoj častni dan, naj bi nni liog dodelil po prestanem viharju zdi'avemu se vrniti v solnčno tloi'ico ter Še obhajati nadalje škofovske jubileje. Prevzvišeni se spominja svojiii prednikov, ki so žal vladali le ki'atko dobo, sam ni mislil, da dočaka ta dan, zato Bogu bvala. Hvaležno (»menja, kar se je v tem desetletju stol ilo v blagor nadškoiije, da ga je čvrsto podpiial njegov nadškofijski kapitolj, čogar član — tudi beguiicc je tu navzoč monsignor Zamparo. Tjdno se nadeja, da se bo z liožjo pomočjo popravljalo, kar nam je razdejal věrolomní zaveznik, Tti svetogorska Mati Božja naj dobi svoj stari prestol ...
Po))oldan je nadškof prisostvoval li-tanijam v trančiškanski cerkvi in se oil-peljal v 1'rečino počastil sv. Atttona, kjer mu je nova (;erkev zelo ugajala. Z jutranjim vlakom sc jo Nj. ekscelencija vrnil v Zatičino. Naš list in vsa Dolenjska mu vdano kliče: Ad multos aniios!
LISTEK.
Sam.
Dan se nagiba k vočei'U. Nad bojiščem so užigajo zvezde na jasnem nebu, one, ki svetijo tudi na ljubo domovino. Premnogi se domisli v strelnem jarku na dragi mu domači kraj, Ui leži tam daleč za gorami.
Sovražni ogenj .pojema z dnevom, a prenehal le šc ni docela. Zadaj za slrel-iiiini jarki zagrmi top, da so strese zemlja, ne daleč odtod zaraglja smrtna raglja in tuintam se oglasi puškin strel.
V našiit strelskih jarkili so že trudni hrabri junaki in si žele počitka. Řest-inpel,dosel ur so bili v boju, zrli so neizprosni smrti v oči, kakšno čudo torej, da so potrebni oddiha. ]<omaj toliko časa so imeli, da so si za bip utolažili lakoto in žejo.
Hkrati planejo vsi p^koncu in se, prijet no iznonadciii, prelivajo v jarku. „Pošta, pošta!" Narednik stopi k njim s kopico pisem in zavitkov ter glasno kliče po imenih.
„Tukaj, tukaj", zakliČo ta in oni in biti k naredniku.
Z žei)tio svetilko posveti. „Ženka mi je))isala!" vzklikne radosten prvi. Mlada Žena mu je pisala tako ljubo, tako lepo, kakor zamore pisati le ljubeče bitjo. S l)isniom jc dospel še zavitek. Ali saj ne čuti več najmanjšega gladu, srce mu je polno prekijtevajočo sreče. Ves se zamisli na ljubki svoj domek v daljni vasici.
Drugemu je poslala sestra plef.eno zapestnice, nogavice. Kako se je zveselil tuili on! liiž je pokazal tovarišem poslane reči in hvalil sestro, kako lepo zna plošti, česar doma ni opazil nikoli,
Zopiît oni tam razmotava zavojček, iz katerega že oddaleč <liši. Pol.egnil je iz njega prekajenib klobasic in svinjine. Solznih oči jo vzdilinil: „ICako skrbe moja ljuba mati zame!"
V kotu jaika se je zasvetlikal ogenj in sko(ielico pri skodelici so tiščali k njemu, da si privošči vsakdo vrhu teh dobrot še ])ožirek kave. Utrujenost je kar izginila. Začutili SÔ novih moči v sebi, dasi je bilo za njimi toliko preČutih noči, Zdajjiazdaj je prižvižgala granata Čez njihove glave, a niti to jiii ni zamotiio v veseiju, ki so jim jih nai)ravili drobni pošiljki zdoma.
Le cdiin »d vseh sedi mirno in tiho na svojem prostoru. Odkar je na bojišču.
Na pragu 32.letnika Dol. Novic.
Danes pozdravljamo naŠe ljudstvo in naše naročniko s prvo štovilko novega ílií. letnika Dolenjskih Novic. V^es pretekli čas, celih 31 let so smatralo Dolenjske Kovice za svojo glavtio nalogo, pomagati s poučnimi spisi dolenjskemu kmetu. Krajši in daljši gospodarski članki so spodbujali dolenjske rojake k gospodarskenui napredku. In če je dolenjsko kmetijstvo kakoi koli napredovalo, prijjisovati je to prod vsom tudi naukom, ki so jih zajemali dolenjski gospodarji iz našega lista.
To svojo nalogo smatrajo Dolenjske Novico tudi v boiloČo za najvažnejšo in ))rav za sedanji vojni čas za najpotrolinojšo. rstanovljene za gospodarsko probujo in napredek Dolenjcev hočejo t.ndi zanaproj posvetiti vse moči za raz,^irjevanjo oniii gospodarskih naukov, ki so nam iieobhoiino potrebni, Cc hočemo času primerno napredovati in zb(djiati svoje gmotno stanje. Kakor dosodaj, lako hočemo Še prav tu-ti zanaprej prinašati raziiovrstne kmetijske spis*^ in Času priun rna vpras«;ija, ki sr tii'^ejo zlasti tiašiii krajev in našili poi'^'b. Sí^/.naiijati b( čemo posebno v sedanjem \-Oineiii ča.šu naše rojake vsem, kar smatramo za potrddu). da se t)"vzdigrn: dolenjsko kmetijstvo in nikakor nc zausi.^i;;-.
Dolenjske Novice pa imajo izvrševati ravno v teh velikih iu težavnih vojnih časih med svojim narodom, v prvi vrsti med dragimi Dolenjci, še drugi) velevažno in težko nalogo. Kazati morajo ljudstvu v pravi luči voiike dogodko, ki se vršijo sedaj pred našimi očmi na krvavih poljanah, tolažiti ga morajo v žalosti in trpljenju, ki sta so danes premnogoS|.cvilno nastanila v naših bišali, in vlivati morata ])ogum za bodoče cilje, ki jib mora vestno in vstrajiio zasledovati prav sedaj tudi naš Dolenjec v domaČem gospodai'stvu in v javnem življenju.
Da Dolenjske Novice ta svoj namen dosežejo, je treba podpore in vzajemnega
še ni prejel nikakega poročila, pisanega od ljubeče roke. Njegovega imena ni bilo mod srečnimi, ki jih je klical narednik, kadar je delil poslane zavitke. Odšel je v boj bi'oz žalosti, brez slovesa. Nikogai' ]n imel, jio komur naj bi se mu toiSilo, kogar bi klicalo sree v samotnih urah. Hrabro se je boril vsikdar. zdelo so jo, da mu ni mar življenja. Svetinja je dičila junaške prsi in pričala o njegovem junaštvu.
Zakaj je li zopet danes tako potrtV Vse bolj občuti svojo osamolost, kadar pride poŠta, ki zdrami in o veseli tako zelo njegove tovari.Še. Le majbon spomin od doma bi ga poživil, a on ga ne pričaka, Zajokal bi nalik de(,elu, a solz ni vajeno njegovo oko. Gorjo mu, kdor jo sam na božjem svetu! Drugim nudi življenje veselja, njemu ga ne )jrivo.šČi. Le zvczilice strmé nanj z neha, kakor bi so-čuvstvovale z njim,
j'oiagoma vstáno iz jarka in leze jioleg grma nad njim. Pogrešil ga nt iiihčo v jarku, sleherni jo imel ojiraviti s svojimi mislimi. Utrujenost ga je zazibala v trden sen. Se-le, ko se je začelo svitati, se je priibudil. l^lanil je pokonci, da bi se povrnil v jarek. Ali bisti'o oko sovražne predstražo ga je opazilo. Strel poči in on
l)ade, zadet v desno stran. Varno so ga pobrali tovariši in odnesli na obvczovališče.
„Prestreljen skozi pljuča", je presodil zdi'avnik. „Ni upanja, da bi okreval."
Obvezali so mu rano. Vojaški duliov-nik pristopi k I'anjencu, da ga pripravi na pot v večtiost. Povsem mirno je prenašal bolečino. Ni vzdilinil, ni se pritoževal, V kočici, kjer jo ležal, je bil postavljen zasilni oltar in jiri tem je daroval duhovnik sveto darilev. Pre])rosto obvezovališče je bilo obenem svetišče. Kralj nebes in zemlje je jirihajal, da uteši ranjence in nesrečne.
Prav blizu oltarja je ležal naš ranjenec, I\loči so mu pojemale in začutil jo bližino smrti. Dobro se je zavedal, da zanj ni več rešitve, a ni se bal smrti.
Lo nečesa l)i š(! rad učakal. Jtuša mu jo zalirepeiH'la po darilu, kakoršnega 11111 svet ni mogel dati. Duhovnik se pripogno k njemu s sveto ho.stijo in bledo ustnice zašepečííjo : „(Gospod, nisem vreden !"
Želja se mu je izpolnila. Ni bil več sam, V(;selje je zasijalo umirajočemu z obličja, saj jo prišel k njiMnu On, ki no dela razlike, ki vabi k sebi vse, kt so osamljeni in zapuščeni . . . r.iidvik Koželj.
dela. Ti'cLia je sotrudiiikov in piijateljev, ki nas bodo radi zopet iittdpirali iiri nascin liošteiieiii delu s svojitiii spisi, s poroiili novic in vsakovrstnih zaniniivili dogodkov, katerih se paĆ povsod dovolj dan na dnevom odigi'ava. Predvstíiii ji; jm treha vseli stai ili iti veliko novih naroeiiikov. Mnogo je na Dolenjskem še vasi, kjer ne poznajo našega lista, ne po imenu in ne po vsebini. Dasi jtí list nstaíiovljcJi za dolenjskega kmeta, dasi bi morala hiti naročena nanj vsuka holjiía kmetska hiša, vendar je list po naših kmetili še dosti premalo znan in razširji-n. To ni prav! To ni lepo od Dolenjcev, da zapostavljajo svoj domaČ list di'iigim časopisom!
Ohračanto se tedaj danes na vse naše dolenjske rojake z vljudno prošnjo, da list kolikor mogoěe razširjajo. Naj v nobtiiii hiši ne manjka domae list Dol. Novice! ( ■ena treh kron za cclo leto je tako nizka v očigledn na velikansko draginjo papirja in vsega tiskarskega hlaga, da si ga la)iko nabavi tudi vsak manj premožni gospodai*. In 2e pomislimo, da je list domač in namenjen [iiedvsem našim domačim potrebam, ])ot.em hi se ga pač moial okleniti in si ga naročiti vsak Dolenjec.
V	družbi je moC! Naj velja t^o geslo našim naročnikom in sotrudnikom ! Čim več nas bo, tem laglje hodo izpolnjevale Dolenjske Novice svoje koristno delo.
Uredništvo in iipnivniStv«.
Trtna plesnoba.
Lani je v naših vijiogi adih zojiet budo napadala grozdje trtna plesnoha «li iMiiij. V mnogih legali j',. uničila nad piiiovico içroziija
VkljiiS ■.tíiíui, da ta bolezen pri nas, v zadnjih letih, l'cdno iiiLstopa, vinogradniki se še vedfio xn njo ki premalo brigajo.
lia gi'ozdjii in trti povzroča řííivifd, kl ^'f iiiiCiiUjo a tlijo besedo o i d i um.
Napadeno grozdje postane pepeliiato-sivo, jagode razpokajo in se posušijo.
Troti tej bolezni .škropljenje ne pomaga nič, pač pa žveplaiije s fino ziide-tim žveplom.
/žveplati se mora proti plesnohi najmanj ti'ikrat na leto, to je prvič jako zgodaj, -kakor hitro sg JiamreČ trtni poganjki toliko razvijejo, da se zarod (grozdje) dobro vidi, toraj koncem maja. Še pred pi vim Škropijenjem.
V	drugič se žvepla tik pred cvetenjem oziroma med cvetenjem, kateremu žveplanje prej koristi kot škoduje.
Tretjič žve])lamo potem še, ko dosežejo jagode debelosti graha.
Žveplo, ki ga jemljemo za žveplanje, mora biti jako tino zmleto. Če ni zadosti iino zmleto, ne učinknje.
Staro žveplo, ki se je sjirejelo v kepice, je pred vporaho treha na soliicu posušiti in Čez fino sito (za sejanje moke) presejaM.
Žveplati moi'amo ne samo grozdje, am|»ak tudi okoli njega stoječe listje in sicer prav na tino. Ne poslužujmo se tedaj pri žveplanjii jjušic, temveč le dobrih mehov, ki žveplo na fino razpraševivjo. Čim hotj na fino je trta z žveplom poprášená, tem bolj gotov !)o učinek in tem manj žvepla se porabi.
Zadnje je važno zlasti letos, ko ho žvepla malo in ko ho di'ago. Uežehii odbor kranjski oddaja Žvepleno moko, ki jo je preskrbelo kmetijsko ministrstvo, po 1 K 20 v kilogram. Doiiilo se ho žveplo ]i»tom kmetijske družbe, ali kmetijskih društev, katera že zdaj prejemajo naročila nanj.
Kakor se čuje, ne bo letošnje žveplo tako čisto kot prejšnje leta, ampak za zatiranje plesnobe zanesljivo.
Žveplanje koristi le, ako zadisnemo pravo vreme. Med tem ko žveplamo in vsaj še naslednji dan mora biti nann'eČ mirno, suho, s o I n č n o in gorko v r e ni e.
Če Žveplamo v hladnem ali mokrem vi'emenn, ne koristi žveplanje dosti in prvi dež žveplo raz trt oper«.
Če je po cele tedne hladno in deževno vreme, kakor n. pr. v hinskeiii poletju, lM)tem nam ni z žveplom dosti pomagano. In ravno v takem vrismenii napada plesnoba trto najraj, ker se glivica v mokrem vremenu hitreje razplodi kot v suhem.
Zato so-je že zdavnaj skušalo pi'oti pîesnobl dobiti poleg žvepla še drugo sredstvo, ki bi učinkovalo tudi v hladnem in mokrem vremc-nit.
Iz poskiiŠiinih sredstev se je najbolje ohnesel kalijev )» e r m u n g a n a t tudi kalijev hipeniianganat ali kalijev nad-manganat imenovan.
To sredstvo je tudi v zdravilstvu znana vijolčasta, vodo hudo rdeče l)ar-vajoča sol, ki organske tvarine, s kojimi pride v stik, hilro in močno okisiČuje. Tako uničuje tudi podgohje glivice oidija, katero se kot fine nitke razprostira na površini napadenih jagod.
Da kalijev permatiganat plesnobo iniiei, je znano že zdavnaj, ampak njegovi ))orahi je bilo na potu zlasti to, da se v vodi raztopljen napadenega grozdja ne prime.
Zato so ga |)ríčelí Francozi rabiti kot jjrah.
Po Francozu TriŠojn (Tnichot) je jirimešali 15 delom hiperniLUiganata 85 delov mavčeve tuoke (gipsa) ali apnenega liraliu, ali pa HJ deloui permaiiganata So delov Hiav<;!i ali apneneg« pcilm in 5 delov galuna, vse fino /mh-lo.
Ta suha poraba kalijfvi.iga nadiiian-j^ana se je obinijla na Fnuicoskem tudi zelo dobro proti siri gnilobi (botrytisj.
Kakor se je podpisani iz mnogili mu dopoalatiih ali od njega nabratiih iilesnivih grozdov prepričal, napaiia ta bolezen (siva gniloba) v zvezi s piuvo plesnobo (oidijem) v zadnjih letih grozdje tudi pii nas v večji m e v i.
Ker se zmlet bi}ierm;ingainit dolgo ne drži, je poraba tega sredstva kot pralia težavna.	y
Zato so segli Francozi zojtet k raztopini kalijevega nadmangamita, da pa se tekočina grozdja bolj prime, primeŠavajo njegovi raztopini apna.
Na 100 litrov vode se vzame 125 g (láVa dek) kalijevega hipermanganata in kg ngašenega apna. Najiu'vo se od odmerjenih lOO litrov vode odvzame nekaj (en škaf) vode, da se v njej razmeša a])no v 1'edek belež in v ostali vodi se raztopi hipermangaiiat.
Nato se vlije apnen helež v to raztopino, dobro se ž njo premeša in se prične takoj škrojuti.
Plesnivo grozdje je treba dobro poškropiti, tako, da je s tekočino vse dobro pomočeno, torej toliko, da od njega karkajdje.
Kakor je podiiisani jioizveilel, so huii v nekaterih krajih na sosednjem Hrvaškem (v okolici Zagret)a, Vivodine, Jaške itd.) dosegli s tem sredstvom pri i)lesnivem grozdju p ra v dober uspe h, Ti'i četrtine plesnivega grozilja so Ijaje rešili, dasi so to sredstvo rabili že preciij pozno. Na Hrvaškem so vzeli na loo litrov vode samo 100 g Itipermanganala in 2 kg vode.
Na Štajerskem mešajo v nekatei'ih krajih raztopino hipermangaiiata že med galično škro])ilno zniys. Na 100 litrov vzamejo tam samo 20 do 30 g liiperman-ganata, baje z dobrim vspeiiom.
Podpisani pa pripiuoča sledeče: Proti plesnohi na grozdju naj naši vinogradniki na vsak način vsaj dvakrat žveplajo ob ugodnem vremenu, jirvič pred in drugič med cvetjem. K(îor ima žve])la dovolj, žvepla naj ,íe v tnd.jič.
Ako bi pa vkijub temu plesnoba vendar nastopila, potem je treiia takoj, k (t jo o J) a z i m o, poškropiti vse grozdje, z zgoraj jiopisario Ifikočiiio, [uipravljeno iz 12f)g nadmaiiganata, 3 kg apna in 1001 voile.
Ker ni nadmangiinat drag, lahko ga še vrhutega mešamo med galično (ali pe-rocidovo) Škroi)iino zmes jjo štajerskem
načinu, to pa posebno v tem slučaju, če bo vreme bolj mokrotno, tedaj za razvoj bolezni ugodno.
Zlasti skrbno in paziio pa naj postopajo oni vinogradniki, v kojih vinogradih je lani bolezen v večji meri nastopila, kajti tam se je te bolezni bolj bati kot drugje.	B, Skalický.
Pozdravljena . , .!
(,1, M1
I'ouilad, l<'p;i. itdada dev(ijka stopa v ileželo, Soince krasi njeno čelo, cvetke venčajo njeno glavo, ptički so njeni s))rem-Ijevalci... Veselit.e se, ljudje božji, pomlad je tu! Prinaša vam radosti, cvetja, lepih solnčnih dni. Stopi na i^asneženo livado -sneg izk()])iii zelena ti'avica požene, cvetke priklijejo iz tal, Ptjgloda na drevo — iz tisoč popkov ]i!Îrinejo zehíiii listki, ptički se zazililjejo na vejieab in zažvrgolijo Stvarniku slavosjiev. Zamahne z roko — top(d vetrič zavejo preko cvetočih zelenih Iravnikov, preko njiv, vinogradov iu gozdov , . . Veselite se, ljudje božji, poudad je tu! Sohiee krasi njeno Čelo, cvetke venčajo njeno glavo, zelenje krasi nje belo krilo, ptički so njeni spremljevalci. Pozdravljena . . .!
K
Kdo se bliža tam zadaj ])očasnih korakov'/ Bleda devojka, v črno i)h!ečena, stopa preko cvetočih livad. Otožno je njeno lice, v desnic.i so ji sveti meč, črne ptice so njeni glasni spremljevalci,.. Ah, to je naša pomlad! Prinaša nam temno bodočnost, strašne dni — prinaša nam ti'pljenje in smrt! Pozdravljena tudi Ti! Komu pri-,našaš trpljenje, komu smrtV JlolčišV Solzne
so Tvoje oči , . , Pozdravljena . . .!
+
Veselite se, ljudje božji, pomlad je tu! — Žalostni so vaši obrazi, otožna je vaša hoja . . . Pogled vam nbaja proti nebu — globoki vzdihi se vam izvijajo iz prsi —. N'e boste pozdravili vesele pomladi z glasnim petjem in viiskanjem? Priiiaša nam trpljenje in veselje — ])ri-naša nam novih zmag! „Pač mnog junak svoj duh izdilinil pod mahljaji sovraga bo", a „zmagali, zmagali bodeiuo mi"!
M"
Zmago-slavni, ovenčani se bodo vračali vaši možje in sjnovi domov . . . Pozdravljali jih boste z glasnim petjem in vriskanjem.
Nova, večna" pomlad miru in sreČe bo zasijala domovini. Pozdravljena . , ,!
Spomnite se takrat tudi onih, ki jim usoda ni bila toliko mila, da bi se vrnili v naročje svojih dragih! Za vas so trpeli, za vas žrtvovali domovini na oltar svoje življenje.
Cerkveno.
Kaj je sveti post? Sveti post ni zmaga, ne popolnost kristjana ; toda on nam pomaga k popolnosti in nas podjiira v Čednostili, Sveti post je oče čednosti in krepost.i, kroti pregrešno teb) in pomaga duši, se povzdigniti k Bogu. Prva zapoved, katero je dal Bog človeku v raju, jo bila po-itna postava, Mojzes je jiost že našel in ga je ponovno zapovedal Izraelcem. Postili so se proroki in oeaki. Ostro se je postil sv. Janez Krstnik. Najlepši zgled posta [la nam je ilal Zveličar sam ter je zapovedal ))ost iiidi svojim učencem. Apostoli in verniki so se jiostili ])red vsakim svetim in važnim opravilom. Postili so se vsi svetniki in bogaboječi možje.
Sveti jio-it je pa tudi oče pokore in obžalovanja grehov. Postili so se Izraelci na ilari mini în sprave, kakor tudi ob času bridkosti in težav, da bi se grebov spokorili. očistili iti za nje zadostili ter tako odvrnili od sebe šiiio božjo: vojsko in bolezni.
Sveti post je oče zdravja. Kdor zmerno živi, dolgo živi, Zmei'nost obrani
zdravo kri in nam daje doživeti starib dni. Tudi zdravniki pest priporočajo za ohranitev zdravja. Cesar Karol Veliki se je vselej postil, kedar j,, čutil kakšno bolest in slabost in je ti'dil, da ni boljšega zdravila, si zdravja ohraniti, kakor post. To resnico spozmnoo laliko .sami ravno v sedanjem Času priuuiiijkanja in di'aginje. Stanje zilravja je ravno sedaj veliko agud-nejše med ljudstvom, kei- luso vedno na-luilnjeni z mesom in nasičeni čez mero.
Sveti post je oče uho g i h, lievežcv med tuimi imamo vedno več. Potietjiiih je veliko šl,evilo. Naj hoihi toraj tudi naša miloščina obilnejša, da ubogi to dobe, kar si mi iiritrgamo in polivbni jedo, keiiaj-se mi postimo. Tako bo naš post vesela gostija krščanske ljubezni.
Sveti post nam je porok usmiljenja božjega. Po njem nam Bog odpii-Šča grehe in odjemije zaslužene šibe. liog je v stari zavezi vsako leto zapovedal poseben velik postni dan: dan pokore in sprave. Tedaj so se pos;tili od prvega večera do druzega. Ninivljanom je Bog prizanesel, ker so se postili. V vsaki nesreči so se Izraelci s postom in molitvijo k Bogu zatekali in Bog se jiii je usmilil. Postili so se verniki vseh časov in vseh krajev, če jili je pravični Bog s kugo, lakoto in vojsko obiskal. Njih post v diiliii i)okore ni bil zastonj in tudi naš ne bode. Toraj n])oštevajmo prav mi v sedanjih stiskah in težavah, v času grozne vojske in morije, sveti post, da se nas usmili Bog in nam podeli zopet dušni in telesni mir in pošlje prav kmalu zaželjeni svetovni mir med narode ter dovede veliko Avstrijo do veličastnega zmagoslavja!
Dopisi.
Iz Prečine. likscelenca prevzv. gosjiod knezonadškof dr. Fran lîorgija Sedej se je pripeljal v spremstvu milostnega gosp. prošta na!\iarijin iiraznik popoldne k nam. Kkscelenea se jo prav pohvalno izrazil o novi župni cerkvi. Visoki obisk nam oslane v spominu in smo ponosni, da nas je obiskal naš metrojmliia baš ob svoji desetletnici, — 24. marca je zalisnila oči članica Marijine družbe Ivana Iv ukman, stara šele 20 let. Sosestre-članice so ji pi'iredile lep pogreb. Počivaj v miru!
DomaČe in tuje novice.
Ker se nam je obljubilo od več strani veliko novih naročnikov, če bonrio izdajali list ob četrtkih in ne ob petkih, radi ustrežemo njihovi želji, seveda s prav vljudno prošnjo, da se sedaj dotičniki tudi zares mnogoštevilno oglase kot naši zvesti naročniki ter agitirajo za Dolenjske Novice vsepovsod.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kandlji se je vršil dne 27. marca. Načelnik kanonik Žlogar je poročal za načelstvo o predloženih računih. Omenjamo, da ima ta zadruga koncem 1. 191;^ 227(3 članov, in sicer s 74!) razdeljenimi deleži v znesku 20.237 K, z enkralidm deležem v vsoti 4238 kron. Prometa je bilo v piejemkih l,iri{;.724'3G K, v izdatkih 1,1 42 r)39'74 K, torej vku]) 2.29;).2lK10 kron. Jfianilnib vlog se je 1298krat dobilo r)!)7.478-l 1 K, a dvignilo 1484krat 3Hi).i K, ostalo koncem leta s prejšnjimi l,(i0ii,024'4r) K. Kapitalizovanili obiesti (Í2,'J7K oy kron. Stanje koncem leta 1 ,G(iK,()02'r)4 kron. Naloženo je na 20lu knjižicah, novih se je izdalo 2S2, vničilo pa 32S, — Posojil se je izplačalo 101.815 kron. vrnilo i)a 324,43t)()7 kron, — Stanje koncem leta Í)8(>,117'(i3 K, Kot nov račun se izkazuje račun moke. IJi^ardlnica je namreč obširni občini Šmihel-Sfopiče raili preživljevanja prebivalstva, ki se je pomnožilo po mnogoštevilnih beguncih, prihitela na pomoč ter zanjo, oziroma za prodajalce tinaiK-irala promet z moko. Samo do konca 1. 1915
je izdala zanjo 27,568-7ôK, ki se jej sčasonui jiovniejo. Rozervni zaklad znaša <>ri.245-78 K, kateniiiiii hg priderie Sc letni čisti (U)l)i(iel(. Ako vjKjítevanio še nepremični inventar z lasttiiiu iiosojilniškini dotiioiii v vs()( i r)íí,42íí-88 K, viiiirno íep uspoli inaiiiliiiííncga poslovanja. — Nad-zoistvçni riiK'iiliiik ecs, svetnik Horvat j« poroćai, da je iKuizorstvo veCkrat meti leioiu pregledovalo knjige ter se prepriíalo o nataninili vknjižlxili. Gotovina se je tndi vjeniala z dnevnikom. Zato predlaga: naj se računi s pohvalo odolo'ć, Oiiětii zbor soglasno sprejme piedlog. — Iz na-tieislva leta lOlii izvoljeni odljornild in sicer kot iiaf'îclnik kajionik Autoii Žlogai', odbornika Jakob Poi'enta iz Stopič in Martin Nemanio i/, lirusnic se zopet soglasno izvolijo. — V iiadzoi'iiištvo se soglasno izvolijo: Profesoi' dr. Ažman iti Anton Osolnik, kol naniestnik pa Pum Jianiii. Načelnik zalivali vse člane za vdeležitev, poseiino jta vse gg-, odbornike za njihovo požrtvovalnost tiiili tekom teh vojskiniii let, ki so jim delo za olični hlagoi' pomnožila, iii zaključi oliČni zboi' želeČ, da se tudi naši čiani čim pi'ej zmagoslavno vrnejo na svoje domove.
Velikodušen dar. Tovodom knezo-nadskofove slovesnosti v Novetii niestn na l)raztnk Marijinega oziianenja je' blagovolil liostati i)ťeč. go.sp. tir. Leopold Pieigas iz Steitena pii lioi-neiihiirgii 3U kron v namen te slovesnosti, da bi se s tem po-sli'oglo nbogim, ki pridejo ta dan v tukajšnji frančiškanski samostan na hi'ano. liog i)ov]'ni pleinenitetnu dobrotniku sto-tei'okrat!
Namesto venca na gomilo innrlega in občespošfcovancga hivšega gostilničarja gos)). Janeza Jakše je naklonila slavna Delniška pivovarna Union v Ljubljani K Kdečeiiui križu vRiidoltovem. Čast iii hvala !
Umrl je v Ljubljani marca zjuti'aj iigledni ljubljanski meščan, jtosestnik in bivši ti'govee na ilestneiii trgu gospod Alfred Lcdciiig. Pred kti je bil ttidi oi)('inski svetxívalee. Tudi v i)ajhuj.ših časih ni nikdar zatajil svojega katoliškonarod-iiega itrepričanja. Svojo dolgoti'ajno bolezen je prena.šal s takšno ndanostjo in potrpežljivostjo. s kakršno /.aniore trpeti le ud Marijanske kongregacije, katere vzoren član je bil i^okojnik skozi dolgo let vedno vnet in zvesti Marijin služabnik, Kongregacija gospodov zgiihi v pokojnem (hdjrega in odkiitcga piijatclja in tudi s))re(,!icga orgaidsta in pevovodjo pii ]\Iai'ijans!iih shodili in praznikih v prijazni kapelici ])i'i ČĆ. 00. jezuitih. Pogreb 28. marca je bil ob veliki in častni udeležbi ljubljanskega preliivalstva iz vseh stanov. 1'pamo, da sc njegova duša že veseli pri nebeški Kraljici, kateio je iskreno časti) in slavil na zemlji. Vdecenjeni rodbini naše iiri-srčno sožalje!
Umrla je 27. niai-ca ob H. uii zjutraj v deželni bolnišnici Pepca Lampret, hči občcsiioštovanega trgovca gosp. Ignacija Lampret iz Zutičine, stai'a še-le řiO let. Bog potolaži žalujoče slariŠe in soiodnike, njena duša pa naj vživa rajski mir!
Nove uradne ure tukajšnih sodišč.
Za oki-ožno kakor za okiajno sodišče v IludollFovem se je poslovni čas, v katerem je sodišče strankam prisjtopno, od -I'J. marea t. 1. na]ii'cj iisl.atiovil oh delavnikih od s. do 12, ure dopoldne in od 2. do 5. um l)oi)ol(l[ic_ oh nedeljah in božični dan od do 12. (ire ilopoldne iti ob praznikih od 8. do l2. iiic dopoldne. — Yložni oddelek (vložišče) i^a okrožno in okrajtio soííisfie skupaj v pritlični sobi .št. 1 7 poslopja okrožnega sodišča jc odprt.; a) ob delavnikih od 1). do 1 2. ure iti od 3. do 5. nre popoldne, b) o!) !iedeljah in božični dan od '.). do 12. ure dopoldne, in c) ob praznikili od S. do 12. lire dopoldne.
Vlaka je padel. Horvat Janos korporal je 2(t. t. m. padel med Uožniiu dolom iti Pi-ui,išjeni iz vlaka. Levo nogo Jim je odtrgsilo in je po noči istega dne v bolnišnici v Novem iiiesiii umrl.
Vrnil se je 27. t. m. iz ruskega vjetništva Ignacij Gracar, posestnikov sin sTrbinca, župnije Mirna na Doleujskeni. Zgubil je zadet, od granate desno nogo, a sedaj so mu dali na Dunaju umetno nogo, da se mu skoro ne pozjia, (!a je invalid. Pra\'i: „Kad Taljana bi jia še šel, četudi sem brez noge. Bežati tako ne bo trr,ba'-.
Išče se Marliji Planinšek doma iz Spod. Kamene št. IG, ki je bil nazadnje pri 7. bataljonu na Vrhniki, odkoder je odšel na fronto v (ïalicijo. Od Iti. maja se o njem nič več ne sliši. Kdor bi kaj vedel o njem povedati naj blagovoljno sporoči njegovemu očetu Janezu Planinšeku, posestniku na Spod. Katneticah št. K!, pri Novem mestu.
Ogenj! Dne 12. t.. m. popoldne ob 2. uri so se otroci igrali z užigalicaini in fajtico. Pri tem so zapalili na vozu naloženo in v šupo sin'avljeno nasteljo. Ljudje so v strahu za[nistiii popoldansko službo l)ožjo in odšli iz cerkve na lice mesta, kjer so poga.si!i ogenj, Škoda bi bila nastala ogromna, ker vas šteje I 15 hiš in so zelo gosta poslo[>ja, takorekoč zaprta vasica. To se je zgodilo v Brusniiîab.
Prašičja tržna cena. Zvedenci so se izrekli, da je pri jirašičih za rejo I kg s 4 K dovolj plačati. Po tej ceni je prašiče iudi oddajala kmetijska šola na Grmu. Toraj prodajajte po teži, da ne zabi'edete v ostro kazen. Kazen je o<l 7 dni do (1 iiiesecev in do 2<)0() K globe. Kakor se sliši je veliko prodajalcev naznanjenih in tudi je ]'adi navijanja een več že obsojenih.
Pisane čepice srednješolcem prepovedane. Jjisti poročajo, da je naučni mi-instei |)reiiove(lal srednješolcem nositi ])isane čepice, ki so zadnje mesece prišle v navado na več si'ednjili šolah.
Radi begunstva ustreljen je bil v Celovcu polom naglega soda 25 letni in-fantcrist Franc Sekol iz Dobrlevasi na Koroškem.
Odkod so srbofilski listi dobivali denar. Pi'i vidcizdajai.ski sodni obravnavi v lianjaluki v liosni se bero razni dokumenti, iz katerih se jasno vidi, da so bili podpii'ani iz Belgi'ada listi v Bosni in sicej': „Naroď, „Srbska Riječ" „Srljobran" in „Musavet". Denar se jim je pošiljal jiotoni sj-hskega poslaništva v liudimpešti.
Zaplenjena mast in slanina. Mestna jxilieija v Osjeku je, pričela preiskavati, kje se tieki naliaja vsa mast in slanina. Zato je izvršila hišne "[ireiskave pri me-sarjiii in prekajevalcili ter je našla precej skrite masti in slanine in je kontiscirala r)2()0 kg masti in H2.2()() kg shuiinc. Vse to blago jc bilo dano pod zaporo ter jo bo prodajala le mestna obi'iiia,
120 velikih zabojev jajc so zaplenili na kolodvoi'u v Zagrebu, ki so bili določeni za izvoz iz Hrvatske.
„Sesam" je zelo zanimiva igra in uganka,, ki obstoji iz enega glavnega kolobarja ter iz osmih vedno manjših ko-lobarčkov, na katerih je natisnenili i)o 52 Č]'k, 2(i črnih in 26 rudečiJi. ;; vrtenjem kolobarčkov med seboj se niornjo sestaviti či'ke na tisto točko, da pove vrsta z osmimi rudeČinii Črkami začetnika vojske in vrsta s črnimi čriianii mora dati besedo, kdo bo zmagal. Zelo niična zabava jjosehno za vojaške bolnice in tndi za vsactiga posameznika. Kdor to nalogo reši, prejme, lahko ilobitek 25(H) K; če jih ugane ^'eč, se svota tolikokrat deti. „Sesam" velja samo 1 krono in je denar v i)rid Rdečemu križu iti vojnim podpornim namenom. Dobi se tudi pri ,). Krajec nasi, in Urbanu Horvat v Novem mestu. Patrijoije, sezite po tem razvedrilu!
Vojni križ za civilne zasluge. Dunaj, 21), niai'ca. (líor, nt:) „Wiener Ztg." objavlja po cesarju poti'jena pravila Hi. avg. Ii)l5 ustanovljenega vojtiegu križa za tdvilne zaslug*;. Podelil ga bo ccsar na predlog pristojnih oblasti osebam, ki so se odlično izkazale v sedanji vojski s posebno vnetim in požrtvovalnim delom
na civilnem polju in ki so tako zaslužile odliitovaiije. Vojni križ se podeli v štirih razredih, diploma se ne izstavi.
Dl^ Pridobivajte nam novih naročnikov na „Dol. Novice"!
Vojni pregled.
Laško bojišče. — Iz Londona se poroča, da so zaplenili Jtalijani at; nemških ladij v vrednost.! 80 milijonov frankov. — „Secolo" poroča, da zaliteva sporazum nujno, da naj napove Italija Nemčiji vojsko, — Sovražnik je obstreljeval, kakor ])oroča kor. urad, mesto Gorico in Uo-veretto. — Naše čete so osvojile pri goriškem mostišču celo sovražno postojanko pred severnim delom višine Podgore. Tjeli smo 525 Italijanov, med njimi častnikov. Iz Dunaja, 28. uiarca, se uradno razglaša: Boji pri goriškem mostišču se nadaljujejo, i^ivahtio sta pričeli streljati obe artiljeriji ludi v odseku Dobrdobske visoke planote. It alijani so jioizkušali iiapailati na severnem robu gore Sv. Mihaela in i)ri Sv. ^Martinu. A'zhoduo od Sele se boj še nadaljuje. Vsi sovražni napadi so se izjalovili tudi v odseku Pliicketi, Pred bojno Črto hrabrega koroškega lovskega bataljona št. H leži ňOO mrtvih Italijanov. Boj s topovi na tirolski bojni črti je l)il živahnejši kakor navadno ie v Judikariji. Ker seje dognal živahnejši ž(dezuiški promet na llcnečan-skeni v smeri ]U'oti bojni črti ob Soči, so metali naši letalci bombe na nekatej'c o!)jekte tamošnjih železnic.
Rusko bojišče, — Rusi pošiljajo po jioročilu „Oorriere della Sera'* neprestano čete na besarabslio bojno črto, kjer na-me,ravajo ofenzivo. — Zdravstvene razmere za rusko fronto so z(do neugodne, — „frankfurter /jtg." poroča, da so izgube liiisov naravnost strašne. Ujetniki pripovedujejo, da otvorijo Uusi vselej brezobziren zajiiralen ogenj na lastne čete, da se ne morejo iiiiialiniti. Nadalje poroča omenjeni list, da so sovi'ažniki izgubili dozdaj že 12 divizij. — Veliki glavni stan poroča iz Berlina 27. marca: Rusi so včeraj jio-novili napade na bojno črto, ki ji poveljuje generalfeIdmai-Šal llitulenburg, s posebno Ijntostjo. Napadli so s takimi množicami ljudi in množinami streliva, kakor na vzliodu še nikdar, nemške črte severozahodno od Jakobova; iniírli so iudi svojemu nastopu ]niniertie izgube, ne da bi dosegli kakršenkoli uspeh. Naše pi'ednje čete so ugrabile Rusom v srečjjem boju pri Velikojeselu, južno od Vidsega, 57 ujetnikov in zajileinle 2 strojnici. Popolnoma so se izjalovili ponovni sovražni iiapoi'i. da bi najiredovali pi'oti naŠini postojankam severozahodno od Postavega, Južno od NaroŠkega jiîzera so odbili naši več močnih napadov delov treh riiskiii arniadnili zhoiov, nato so Jiastopili za-lioduoprnski polki pri ,Mokržicah s proti-najiadom, da zopet osvojimo toiniiška opazovališča, ki smo jih izgubili 20. marca, ko smo svojo bojno črto v))0gnili nazaj. Hrabra četa je rešila svojo nalogo v popolnem obsegu. Ob tej priliki kakor tudi pi'i obrambi proti sovražnim napadom .smo njeli 21 častnikov iti 2140 mož in za-l)lenili nekaj strojnic. Naši letalci so metali bombe na kolodvoi'a Dvînsk in Vilejka, kakor tudi na železniške naprave proge Baranoviči-Minsk. — liojev na besarabski tronti se udeležujejo tudi Francozi; posebno teiiničiie čete sestoje iz Francozov. Ruska vlada je pozvala pod orožje L marca V južni lj(>sa]'ahiji letnik 1 iH 8 in vse rezerviste, ki še niso služili pri vojakih. — Rusija išče v Londonu zopet posojilo, ker potiebuje denar za upravo Peiv.ije.
Razna bojišča. — s Portugalskega se poi'oča, da so zaplenili vsega skujiaj (i5 nemških [iarnikov. — Zbornica na ňí>anskem je razpuščena; tiove volitve so laziMsane ÍJ. aprila. — Iz Londona se poroča: Angleška vlada je izjavila, da
posodi Portugalski 4 milijone funtov šter-lingov ie, Če v uspešni meri pomaga sporazumu. Vse ladje, tudi rekvirirane, mora izročiti l'ortugalska Angliji in })oslati veliko vojakov na Francosko. Na Portugalskem se vrše krvavi poulični nemiri. Med nemirnim delom Poitugiilskc je proglašeno oidegovalno stanje. Draginja pa strašno narašča. — Stanje aiigleŠke armade v Mezopotamiji je neki strašno. Haniieta je za nič. Trije zdravniki morajo skrbeti za tisoče ranjencev. Dbvez ni. Operacije morajo izvajati brez oniotil. En strežnik mora streči 5t)0 ranjencem. Neki angleški častnik, ki mu je bila jirestreljena noga, je moral 18 dni ležati, ne da bi îiiu bili mogli prenienili obveze. — Portugalska mobilizira pelioio, rekvirira avtomobile, konje in obratna vozila. — .laponska grozi sporazumu z odpovedjo in da, č(i Anglija ne prizna Japonski prostosti glede Kitajske, se zveže z Nemčijo. — Carigrad, 28, marca. (Kor. ur.) Glavni stan iioroča; Naša obrežna ai'tiljerija je s svojim ognjem in'eprečila na-jiad ruskili podmorskih Čolnov na pristanišče Gungnidak. Podjnoi'skî čolni so izginili kakorhitro so videli, da jili zasleduje neko naše letalo. Neko naše letalo je preletelo otok luibros in napadlo z bombami ))revozne ladje v ))ristaniSču Kefalos kakor tudi li velike sovražne letalne lope. Vrglo je dve bombi na prevozne parnike in tri na lojie, vsied česai' je nastal ])ožar. Z ostalih front ni iiobenega važnega poročila.
Zahodno bojišče. — Francija izčrjiava svoje zadnje rezerve, kakor izvaja senator Humbei-t v Le Journal. - - V Pariz je doŠlo 200 srbskih jiodčastnikov in ilH višjih Častniiiov, poročajo l^^onskî listi. — Francija izda bankovcev za 1 8 tisoč milijonov. Franciji jtrimanjkuje premogti. — Y Parizu se (rdovratno govoi'i, da se sklene majnika liremirje in poleti pa mi]-. — Zadnje dni so odslovili več francoskih genei'alov in sedem Iraircoskili admiralov, — Iz Londona se poroča, da je izdala vlada kraljev ukaz, ki vpoliliče pod orožje 8 letnikov ože-njeiiih. - Sotnidnik „Az Esta" je obiskal pari.ško zbornico. Govoril je tudi z mini-strskiiii predsednikom Priamiom, ki je izjavil, da je pohižaj i)ri Verdunu zadovoljiv. Italijanski jioslanci in visoki častniki so izjavili, da ne i>ričaknjejo nove vojske liozinii. Ko je vprašal, če mislijo Francozi še vedno na osvojitev Alzacije in Lorene, so večinoma majali z l'ameni, im;sto da i)i odgovarjali. Poseben mir ni mogoč, izključeno pa ni, da se sklene kmalu skupen mir. Tudi med vodilnimi Paiižani so ljudje, ki tako sodijo, med njimi tudi finančni min. Ribot.
Boji na morju. Iz Berlina poroča dne 24. niai'ca (Kor, nr.) \\'olff: Po z laznih strani došlili poročiliii, ki so se zopet, potrdila, se je vršil 2i), februarja jia severu Sevei'nega moi'ja hoj nemške pomožne križarke „Greif" s tremi angleškimi križarkami in z enim nišikem. Njegovega Veličanstvi ladja „Greif*" je v tem boju s torpedom poto])i!a veliko angleško križarko, obsegajočo približno lietnajsttisoč ton in se nato sama razstrelila, Od jtosadke te ladje je v angleškem vojnem ujetništvu približno 150 mož, katerih imena še niso znana. .Angleži, ki o dogoilku strogo molče, so jih popolnoma odrezali od vsakega občevanja z zunanjim svetom. L'vedeni so protiukrepi, — „Tidens Tegu" poroča iz liergena 22. t, m,, da operirajo nemški podvodni čolni že tudi na angleški zahodni obali. - Od časa 15. fetuuaija do 18. marca 1. 1. je bilo ()tj sovražnih ladij potopljenili.
Balkansko bojišče. - Pred Valono je zlirano laško brodovje; Italijani se zelo l.ruilijo, da bi v vseli okoliščitiah držali uti'dbe pri Valoni. — Na Krf je došlo 10.OOO (Jniogorcev, ki so utekli skozi Albanijo .Vvstrijcem, Pošljejo jih v Solun. V Sotiji stane I kg kruha ;!0 vinarjev. — Zaradi vai'Čnosti je ])oslala grška vlada za dalj Časa na ilojnist. ;ío7d svoje armade, kakor se javlja iz Aten.
Krajepisno-zgodovinske črtice h BeleKrajiiie.
Triutii;'.!] L. Kulbozoii,
Kanižarica.
Oilkai' iiaiii je beU)kriuij«ka železnica zvezala naš» deželic» /. ostalim svetimi, se je tudi z vedno rastočim promctoin jio-innožil tudi obisk liijccv in i/letnikuv. ÍTOstom il! (lomačirioiii, ki se zanimajo za lepoto domačije l>odi povedan», da je iiaŠa deželica jiolna jioe/Jje in lomantike. í^e mesto Ćnioinelj leŽi na pol»loku. katiioi' se stekata dva potoka Laliiiia în Dobličicíi, ki tvorita pi'i i/Jivii zanimivo Iriinostovje. Sploh je tek i>(ji[)]i(lice izredno zanimiv, ker dela neprestane ovinke, takozvane ^.okljnkc" od Črnomlja do I^oblič, kjer izvira iz jezerca. Že v pi'vem loškem okljnkn se nahajajo sledoví stai'ih rimskiii toplic, kjer se še vidijo ostanki lončenih cevi za vodovode in nasip v l^oki ob cesti, ki pelje v Kočevje. Za to vasjo sledi oh vodi ciganska vas Kanižarica, takozvana po nekiiaj slovcietn imejiteljn l\Iihi Kanižai', ki je imel fii svoje posestvo in dvoi'ec. Po opisu Valvazoi'ja je moral v sedatijetii „ko-incnskom okljnkn" sezidati itai'on .lanez Jakol) Hal 1er ličen dvorec (Liistliotj za prijetne izpreliode iz mesta; ta liaroii je bil zajedno vitez nemškega reda ali ko-meiidator, kej' je cnionmljska komenda vedno imela lastnega predstojnika, Čeprav je !)ila združena z ljubljansko kotiiendo. Imcnovaiii baron llaller so je kot stotnik udeležil bojev zoper Turke. L. 1(jC3 je bila trdnjava Sei'invar (!^ovi Serin) od Turkov napailena in most razdejan lak», da je moral »n žc prileten idavati čez Dravo in mn je pi'išlo, kakor je pozneje pi'ipovedoval, lU'i tem na misel, da jezuitje lie delajo pi'av, kej' bi'anijo dijakom plavati, za kar je bil on v svoji iidadosti od njili večki'at grajan. — Pvoj'cc Mihe Kaiiižarja se Še zdaj dobro pozna po razvalinah. liil l)a je ta Kariižar starega plemenitega rodu in izvi'sten vojšćak. Ko se je naposled iz švedske vojske vrnil dofiiov, je sabo ))ri-iiesel pi'av veliko cekinov, katere je pa moral večinoma di'ngim zai)ustitî, kei' ni imel sam nobenega moškega naslednika in nmrl okrog leta 1047.
Gradanji skedenj.
Ako gi'eš- po cesti iz Crnotiilja Čez Nemško Loko v Kočevje, pi'ideš ob vijugastem tekti Dolfiičice do njenega izviika ])i'i vasi Uobliče, ki dela malo jezei'ce. Ni dvoma, da nmra bili ta potok, ki tako močan privre izpod dobličke gore, nadaljevanje kočevske rečice Rindže. V ravnini pod vinorodjio dobličkft goro in Maverloni priteka k Dobličici še mali potok iz jelšev-iiiškega jezerca, tako da se ti nudi nad vasjo Gričem in AMdoši ki'asen pogled na mavi'lske vinograde, ilobliČko, jei tKijsko in jelševnisko jiolje in vmes se vijoča kot srebi'n pas, izdveli jezei'c žuboreča potoka. Malo nad vasjo CJiičem je ])ogo] je valovito in prehaja i)olagoma v Jliklarje in poljanske bukove gozdove pi'oti I »ebelenivrliu. Obilne Črede ovac so nekedaj dobivale |)o teh valovitih ohvrhili dovolj sočnate paše, zdaj [la čakamo in tipatiio Helokranjci, da se nam tisti dobri časi zopet povinejo, ko bo na novo oživela zapuščena in zanemarjena, vendar tak» potrebna ovčja reja, ki se je na Tančigoii se nekaj ohranila. — Nekako v sredi go]-skega slemena, meil vasjo Gi'ičem în Mikhtiji, se nahaja znamenita podzemska jama, ki jo ljudstvo naziva Cradanji skediîiij. To svoji pro-stranosli sjiominjana podzemske katakombe v Kimn. lii-ez dvoma je morala la jamtl služiti nekdaj hajdukom za skitvališča, ki so se v oiininem številu skrivali po ]K)ljanski goli in ljudi luidlegovaii, kakoi' goi'enjski rokovnjači,'tiidi so nioi'ali sosednji prebivalci za časa traneozov v tej jami iskati varnega zavetja.
Zagotovitev porabljanja krme in paše v letu 1916.
Vsied ukaza ]K)ijedelskega ministrsi va v s])orazumu z ministrstvoma za notranje, stvari in jiraviwodja z dne 2S. fcbi: 1 9 1 (>. i., drž. zak. ŠL veljajo določila ministrskega ukaza z dne (i. maja ii)!'). 1., drž. zak, št. M I, o zagotovi! vi porabljanja krme in ])aše, z nekaterimi neznatnimi izpi'emem-banii tudi za leto li)10.
Ta ukaz ima njxwtcvaje za lel.o liJHi določene izpi^emenibe, naslednje besedilo : ji 1. V letu 1!)1G je vsak zemljiški lastnik dolžan vse svoje travnike, pašnike in planine pripi'aviti (ako, da služijo pii-dobivanju kj'mc ali da se pase na njih kmetijska živina.
§ 2. Na poilstavi ministi-stvenega ukaza z dne 5. avgusta I i) I 4. I. (drž. zak. št, iioo) postavljene komisije za pi'idelke nioi'ajo v okolišu, za kal.erega so postavljene, skrbeti za to, da se pravočasno in popolnoma pridobi krma in da so pase kmetijska koi'istna živina.
V ta nauien je komisijam za pridelke zlasti naloženo:
1, Dognati tiste travnike, jiašnike in planine, za katere je treba pomoči za njihovo redno porabljanje, ker so njihovi posestniki (obiieiovalci) piizvani na vojaško službovanje, ali zaradi drugačnili ovir, ki jih je povzročila vojna, j.i;r poskibeti za pouioč;
dogiuiti tista zemljišča travnikov, pašnikov i)i planin, ki se kljub njiliovi pripi'avnosti doshíj sidob niso ])oiabljala ali se inso zadostno poiabljala za ])rido-bivanje kntie ali jiašo kmetijske koiistne živine. Komisije za piidelke morajo predložiti političnemu oki'ajiiemu oblastvu se-zuatiiek o teh zemljiščih, in sicer s ])osebtiim poudarkom puvršin, pitpravnih za pridobivanje suite krtiie, najdalje do 1. dne maja 19 Ki; hki'atu je navesti, ali je v občini res pomanjkanje ])ašniških zemljišč in ali jo zaraditega treba pi itegm'ti Se druga taka zemljišča za pašo koristtie živine.
§ 'i. 1'olitično okrajno oblastvo mora po j)i'ejenui tega seznamka nemudoma po-zvat.i lastnike v § 2, šLev. 2, iiiietiovanih zemljišč, naj najdalje do 15. junija 1 i) UÎ dokažejo, da so sami že zailosti uki'cnili, da se zagotovi pj'idobivanje ki'ine, ali ))aša za kmetijsko koristno živino, oboje v polni, v kraju običajni izmeri, bodisi v lastnem oiiratu ali s tem, da se piepusle ti užitki di'Ugim,
Ako se ta dokaz ne itoda v zgoraj določenem roku, more politično okrajno oblastvo vsa ne popolnoma izkoriščena zemljišča za krmo in za dejansko potrebo l)ovi'šine.i)ašnikov in planin prepustiti za obdelovanje in izrabljanje občini, v katei'i so zemljišča, ali kaki drugi občini^ v kateri lirimanjkuje zemljišč za krmo ali pašnike, oziraje se na njeno lego in na njeno potrebo.
§ 4. Ako občitui obdeluje odkazana zemljišča, inui pravico iipoialiljafi obstoječe l)oti, in ako je treba, nai'editi nove. Nadalje more ukreniti vse, kar je potrebno, da se zagotovi uživanje, zlasti nai'editi ograje, napajaliŠča, stanišča in enake navadne na[irave,
^ ,'j. Ko nelia užitek, mora občina odkazana zemljišča brez odloga postaviti v njihov prejšnji stan.
i; (5. Donos iz uživanja odkazanih zeiiiljiSč se steka v občinsko blagajnico.
Lasl.nik nima pravir,e do plačila. Pia-vic-a do odškodnine zoper občino mu gre le za take škoiie, ki niso z<h'užene z rednim obdelovanji;]» in'epuščenik zemljišč.
^ 7. Zoper nîiredl)e [lolitiČnega oki'aj-nega obhistva, ukrenjene olt izvrševanju tega ukaza, ni pripust na jiritožba na višjo stopnjo, razen v kazenskih primerili.
§ 8. Kdor ravna zoper predpis fisga ukaza ali zo[(er jiredpis zaukaza, ki ga je na njegovi jioiistavi izdalo politično okrajno oblastvo, tega kaznuje to oblastvo
na denarju (io lOOOK aH z zajiorom do I tiHiseca.
i; l'i'ed|iisi, veljajoči na podstavi tega ukaza za lastnika, se smislu primerno uporabljajo tudi na zaupnika, uživalca druge stvaine upravičence.
lu. Organi gozdnoteliniŠki; službe ])oli|.ične uprave 1er v tistili deželah, kjer so agrarska »blastva, organi agi'arskili oblastev so dolžni [jodpirati političnaokrajmuiblastva, komisije za jiridelke in občine v iz\ rševanju zalog, ki so jim nahižene s tem ukazom, § 11. Ta ukaz dobi moč z ilneiif, katerega se razglasi.
Razvedrilo.
Pri vojakih. Korpora!: „Xo, Kmolič, kaj pa je to tiii'en?" — A'ojak molči. Korporal; „Slo zlomkov ! ('eli dan po njem liodi, pa ne ve, kaj je teren! No ali zdaj veste?" — Vojak: „I'odplali od čevljev!"
Dober prijatelj. A: „Krojač, ki si mi ga jiriporočil, je kajon prve mere! Jaz sem mu lial ziuisko suknjo v popravilo, pa jo je neseli zastavit!" — B ; „Vidiš, zato je pa mojo rešil iz zastavljalnice, riedaj ga pa ti komu [)i'iporoČi, i>a bos prišel do svoje suknje!''
Po otročje. „Hilva, zakaj pa nikdar nočeš jesti jiljučka, ki sO vendar tako dobra?" — „(Mi, mama, kaj ne veš, da je v pijuckah giiii kašelj!''
Pred sodiščem, Sodnik: „(tlejte", — pokaže na mladega zločinca — „to je les, ki iz njega delajo bodoče lumjie!"
Prevelika priliznjenost. Knez; „To je torej Triglav? Visok hrib!'' — Strežaj : „Res da, toda v primeri z vašo visokostjo še viiliko prenizek!"
Tolažba postarne gospodične... „Zakaj da se nisem omožila? Aloj J!og, zato ne, ker je to tako vsakdanje, da se dandanes že vsak čevljar in krojač ženi!"
Dobrohotno. Častnik; „tíosiiod polkovnik, prosim ponižno dopusta čez i>raz-iiike, IjÎ rad šel nekoliko na kmete!" — Polkovnik: „Na ktiiete — pač v žetiskl družbi?" — To je da, gospod polkovnik!" — „No, dopust, je dovoljen — mnogo
Vreme v aprilu.
Čc jo ta mesec deževen, iie premrzel, pomeni ug-odiio ledno. Vreme te^^a mesena jo Kimiio nezanesljivo in zelo s|ircti]cii\jivo. Ker je pa bil Siišcc zelo ^fonik, sledi rim rad mrzel Hpril. Sicer pa je april znan kot liiuioiiin.šne;;, ki si vsak hip [irivošči dnij^-^o vremensko barko.
Vremenski p r ejr o vo ri:
14. Svetega Tiliurcija polje zeleno, dobra i)0 letina, zrno jekleno.
Kolikor dni so žabo pred sv. Jurijem reg|jale, toliko dni Ijodo j)Q sv. Juriju molčale.
24. Oe se o sv. Jnrijii more vrana v žitu skriti, dosti žita je mlatiti.
24. Ob Jiirju trte slepe, vina nado lepe.
Xiè aprila iio zaupaj, če je topel, zelen breg'; burj«, krivec le zasukaj, brž je mraz, pobeli sneg-. (Je malega travna gnni, so slane več bati ni. Co je aprila prosuhó, kmetovalcu ni ^jabú; če pa verkrat dež rosi, v srcu to ga veseli. Ce lepo je drevja cvetje iiiarjïa travna siadnje dni, lopo, zdravo jo i»oletjo, pohio sadja dozori.
Loterijske številke. Trst. 22, marca 6.5 75 61 80 50
Zahvala.
7m vbc IjubeKiijivc dokiinf! ro-iiitja i» toltiKlio )iov(icio!)i Loluzui iu sinrM našega iskrenu Ijiiítljuiir^a ill iiu))oxtibu<'gíL oi^ctu, oxiroiiia lilu-rc^iL Díbta, lastil in bmtíi, guHjiuijíi
Ivon-o Mk
bivšcaa gostlinlisrla in poscstnilia
kakor tiuli kh iiepriáikovaito spreiii-Btvo dnigcnr» ijokojaika k Kudiijuiiiii jioíitku od blimi ia diilei', imikaiiio lirofaiít. duliovSíliii kol, kajíitcljíi, oSei.oiii fratići.ikutioiii, ii-!iuiljeiiiiii liTutoiii, sustrftiii utit!iilj(;iikaiii kakor tudi vaoii Boroii Ili koni, iirijatcljeiii ill zuaiU'Ciii iiaJiiriari'iiejio zalivalo.
Rudolfovo, 97, marca líllG.
1
Žalujoči ostali.
zabave; toda ))otiite prijatelj previden pri neki taki priliki sem svoj čas jaz dobil svojo ,staro'!"
V	Šoli. Profesor; „No, Jaka ali uioreŠ povedati, kaj hoče reči prigovor : Ře noben niodi'ijan ni iz nebes padel?" — Jaka: „To se ))ravi, da nobenega gori ni!"
V	Šoli. Šol'^ki vodja dijaku: „Vi Slamiiikar ste tako len, tla če bi so začeli učiti, bi gotovo zaradi lentilie ne prenehali učiti se!"
Pošten človek. „Nedavno sem prenočeval s svojo ženo v gostilni in sem v nočni oiiiariťi našel lep brilantní prstan, ,)az kot iiošten človek sem ga pa brž svoji Ženi podaril."
Priprosto sredstvo. „Kako je Id |)rav, da imamo danditnes tudi doktorice moja žena zboli, jo ])ošljeni k doktorici Zdravki,^ kjer se pogovarjate o najnovejši modi — in takoj je zdrava!"
IVAN SVETE€
"i-i'-c	RUDOLFOVO
Olaviii trfij ÎWP naspi'oti mestni iiiSi
priporoča že iznjotov^jeiie lasne Idte v vseh barvah. Izdehije tudi druge lasne potrebščine ter ima vedno v zalogi i>o(Ílaa;ts niilii, [iristno tekočino llaii'-petrol in Itaji'iiiii proti iz(>a-danju las, potem ISiii'git za aifrurno odstranitev kurjih očes in dnige toaletne stvari. — Kupuje ita drobno in debelo zinešiiii» iii rezane ženske lase.	1^8-24-«
Učenec
c<!>
se takoj sprejme v trgovino z železnim in kolonijalnim blagom pri
Fninc-u Giistiii v Metliki.

• • • • • • •
Popolnoma vorno naložen denar. HRANILNICA îfi POSOJILNICA
/a Kiindijo in okolico, rofi. zailr. / neoiii./avo/o
V lilstiieiii (loimi v Kandiji ^^
sprejema hranilne vIo(ie od vHHœga, će je t\jen nd ali ne, ter ohrentiije po

2 0-1
na leto lirez odbitka rentneR» davka, katereiia sama iz »vojeK» piařnje.