Šolstvo v Trstu. ** V sledečih vrsticah hočem opozoriti slovensko učiteljstvo na pojav, ki označuje šolstvo v Trstu. Na zasebni dvorazredni ljudski šoli s pravico javnosti srbske verske občine v Trstu je delovala od lanske (1905) jeseni v Crni Gori in v Peterburgu izšolana in v Dalmaciji izprašana učiteljica gospodična Z. B., ki si je v tržaškib. slovanskih krogih hitro pridobila mnogo simpatij, posebno zaradi svojega delovanja kot učiteljica ruščine v tukajšnjem ruskem kružoku. Hipoma pa smo v začetku decembra 1906 zvedeli, da je učiteljica Z. B. nenadoma zapustila svojo službo ter se ji formalno odpovedala. Za vzrok temu svojemu koiaku je navedla nek slučaj discipline v šoli. Trdila je, da je bilo njeno življenje v nevarnosti zaradi arogantnega vedenja nekega učenca, oziroma njegove matere. Mislili smo, da bo pafi učiteljica nekoliko dni ostala doma, a potem jo bo šolska oblast — šola ima pravico javnosti — zopet priailila, vrniti se v šolo, ugladivši ji pot tja s preiskavo in rešitvijo navedenega disciplinarnega slučaja. A šolska oblast se ni genila, in izpraznjeno mesto še sedaj ni izpopolojeno. To nas sicer ne vznemirja toliko, zakaj šola ima komaj 30 učencev, a čudno se nam zdi, da ne preiščejo takega slučaja. 8 tem trpi ugled šole in učiteljstva. Drzen nastop učenca in njegove matere prežene delavno učiteljico iz šole, in na koncu triumfira mali junak, ko ostane v šoli brez mke graje, učiteljica pa niti toliko ni upoštevana, da bi oblastv« strar preiskovalo. Poznamo vzrok takim odnošajem: v Trstu nimamo nob e n e šolske oblasti! Ni ne mestnega ne deželnega šolskega svetaza deželo Trst in oko1 i c o. Namestništvo, magistrat. oziroma municipij in namestniški svetovalec (nekako ,,okrajni glavar1*) respektirajo silno drug drugega, a kadar je treba kaj ukreniti, takrat se skrivajo drug za drugega, kakor bi lovili slepe miši. In šolstvo in učiteljstvo plačata stroške!