PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 1951 LETNIK VII. - U. 1 Revije, katere zamenjujemo za Planinski Vestnik V. Nemčija: VL Argentina: a) Der Bergsteiger, Monatschrift a) Annuario del Club Indino Bari-des Alpenvereins loche VSEBINA: Dr. France Avčin: SNEG IN PLAZOVI / Janko Blažej: KRIZA MLADE ALPINISTIČNE GENERACIJE / Pavel Kunaver: PREDJAMSKI GRAD IN NJEGOVE JAME / Branko Zemljič: GORNJESAVINJSKI SPLA-VARJI / Tine Orel: V AVSTRIJSKIH GORAH / Milan Ciglar: PO GOZDOVIH SNEŽNIKA / Olševski-Matarožnik: ROBANOV KOT / DRUŠTVENE VESTI / V SPOMIN I RAZGLED PO SVETU Planinski Vestnik je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga imenovana zveza, urejuje pa uredniški odbor I Revija izhaja 12 krat na leto, po potrebi v snopičih po dve številki skupaj / Članki se pošiljajo na naslov: Tine Orel, Celje, I. gimnazija / Uprava: Fizkulturna založba Slovenije, Ljubljana, Liko-zarjeva ulica, pošt. predal 58, tel. 33-85 / Tu se urejujejo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, računi, razvid naslovov / Tiska Celjska tiskarna v Celju / Letna naročnina znaša 150 din in se lahko plača tudi v dveh obrokih po 80 din / Tek. rač. revije pri Narodni banki 602-90331-0 / Spremembo naslova naj naročniki javijo na Upravo Planinskega Vestnika I Pri spremembi naslova javljajte prejšnji in novi naslov, po možnosti s tipkanimi črkami, da ne bo ipomot. (3BIŠClTE GOSTINSKA PODJETJA -> GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE Restavracl je: Rio, šelenburgova ulica z barom Slavija, Gosposvetska cesta Daj dam, Cankarjeva ulica činkole. Poljanska cesta Kavarne: Emona, Cankarjeva ulica Evropa, Gosposvetska cesta Nebotičnik, Ga jeva 1 z barom Tabor, škofja ulica Slaščičarna: Volga, Cankarjeva ulica Gostilne: Figovec, Tyrševa cesta Savica, Celovška cesta Sokol, Pred škofijo Belokranjc, Florjanska ulica Rožnik, Pot na Rožnik Podrožnik, Pot na Rožnik Ruski car, Mala vas 16, Jeiica Hotel: Soča, Sv. Petra cesta Prenočišča: Pri starem Tišlerju (za prehodne goste) Pri Belokranjcu, Florjanska ulica Restavracije: za usl. na potovanju: Tavčarjeva ulica 4 Stari Tišler, Kolodvorska ulica ^^■■IHHiMMMBi Dr. Francè Avčin: S\'EC IN PLAZOVI Planinski Vestnik je doslej prinesel že tri članke, ki se ukvarjajo s snegom in plazovi. So to dr. H. Turne »Plazovi in opasti« leta 1936, dalje S. Peršiča »Plazovi« leta 1940 in končno nedavno (1950, št. 10—11) C.Malovrha izčrpno delo »Sneg in led v gorah«. Tako b: se kdo upravičeno utegnil vprašati, čemu še ta četrti članek o istem predmetu. Vendar, razlogov zanj je dovolj. Predvsem ponavljanje in vtepanje v glavo nikdar ne škoduje, zlasti če velja v letošnji zimi preprečiti, kar je od naše mladine izterjala krvnega davka pretekla. Nesreč in tegob je itak za vsakim oglom mnogo in preveč. In še jih bo, kot kaže. Pocemù naj bi potem še božanska narava s svojimi zimskimi pre-lestmi prispevala k potokom gorja v dolini solz? Mladini se poti v gore preprečiti ne da in ne sme. Vse kar ji moremo dati za popotnico so dobri napotki. Svoj problem mora poznati ne le z moralne, etične in estetske plati, tudi materialna, suha tehnična stran ji mora biti jasna. Zato je moj namen posvétifc: mladini še globlje v mehaniko snega in plazov, povedati ji vse najvažnejše, kar sem zvedel in se naučil na lavinskem tečaju Mednarodne unije alpinskih asociacij (Union Intér-nationale des Associations d'Alpinisme) v času od 7. do 13. XII. 1947 na Weißfluhjochu (2660 m) nad Davosom, v Švicarskem institutu za pro-lučavanje snega in plazov (Das Eidgenössische Insstitut für Schnee- und Lawinenforschung), da se tako oddolžim domovini, ki me je tja poslala. Priporočam pa vsakomur, naj ponovno in pazljivo prečita predvsem omenjeno Malovrhovo delo, ki ga naj pričujoče moje le dopolnjuje. Nekaj o sneženju. Raziskavo snega lahko podelimo na dve ostro ločeni področji: nastanek sneženja in ponašanje snežne odeje. Vzroki nastanka snežnih padavin so že dolgo poznani, vsaj v kvalitetnem pogledu. Srečanje toplih, vlažnih zračnih gmot z mrzlimi in dvig toplejšega zraka nad mrzlejše mase povzroči zaradi s tem povezanega raztezanja zraka ohladitev dvignjenih mas. Ker mrzli zrak ne more vsebovati toliko vlage kot topli in ker so tople zračne mase po navadi polne vlage, se mora ta vlaga pri ohladitvi izločiti v obliki vodnih kapljic, kondenzirati se mora v očesu vidni oblak ali megla. Vendar, da to uspe, je treba tako imenovanih kondenzacijskih jeder, kamor kapljice lahko sedejo. Te predstavljajo solni kristalčki iz morskih voda, prah, predvsem pa zelo hidroskopske sestavine dima iz raznih peči, kurišč, požarov itd. Tako nastale kapljice pa so še tako majhne, da lahko lebde v zraku kot megla ali oblaki. Da pa pride do snežnih padavin, je po odkritju norveškega meteorologa Bergerona (1923) treba še nečesa. Vodne kapljice lahko podhla-dimo do minus 15 stopinj Celzija, pa še ne zmrznejo. Le če so v zraku pričujoči še fini ledni kristalčki, kapljice ob njih nekako prehlape in kristalčke z nasedanjem povečajo: dobili smo snežinke. Pri padanju se jih . več lahko sprime v snežne kosme. Ce je temperatura pri zemlji dovolj nizka, jo lahko dosežejo, ne da bi se spotoma stopili v dežne kaplje. Snežinke so običajno heksagonalne, to je šesternate kristalne strukture. Redkeje padajo mehke, mlečnosive kroglice babjega pšena ali trda ledena zma toče. Ce snežinke padajo skozi topel zrak, se kristalčki lahko delno stope ali odhlape in zvezdice so lahko kaj okrnele. Poskušali so zasledovati te pojave iz avionov, rezultati pa so nesigurni, saj avion lahko sam povzroča v svoji okolici izpremembe. Nekaj iz vremenoslovja. Gorsko vremenoslovje je »prostorsko«, v nasprotju z »ravnim« ravninskim, saj gorovje samo često tvori lokalno vreme z velikanskimi razlikami na razmeroma majhnih razdaljah in višinskih razlikah, na primer ob fenastem vremenu (Föhn). Vsak resen alpinist, zlasti zimski, in vsak visokogorski smučar bi moral nujno poznati poleg lokalnih vremenskih znakov (Krim ima kapo; »ta 'uscana meglica« zjutraj na travniku za Aljaževim domom itd.) še glavne znanilce katastrofalnih vremenskih sprememb v gorah, ki pozimi nadenj pošiljajo najhujšega sovražnika, to je snežni vihar, meglo in mraz ob hudem vetru. Nenadni vremenski preobrati, ki jih prinašajo s seboj vdori mrzlega zraka, imajo lahko porazne nasledke zlasti za neprevidneže, ki se drznejo malodane brez srajce n. pr. s Komne na Krn. Veter v kratkem času naraste v vihar, temperatura globoko pade, megla zagrne prej bleščečo snežno pokrajino, sneg nese v valovih iz zraka in s tal. Toplota se telesu jemlje v večji meri, kakor pa jo je mogoče nadomestiti. Pridruži se utrujenost, z njo nepazljivost, brezčutnost, izčrpanost. Se nesreča enega udeleženca na turi, majhen zvin ali celo zlomljena noga in vsa skupina je v resni nevarnosti. Ce se k temu priključijo še plazovi, ker nesreča nikdar ne pride sama, postane položaj lahko brezupen. Tople fronte spreminjajo na srečo vreme vse počasneje. Ce ¡smo količkaj odprtih oči in imamo kaj soli v glavi, lahko nevarnosti še uidemo. Kaj lahko napravi planinec, da se nevarnostim vremena v gorah izogne? Predvsem naj posluša, kjer le more, vremenska poročila, po možnosti več bližnjih radijskih postaj, da si tako ustvari svojo povprečno sodbo o bodočem vremenu. Dalje naj študira zadevno poljudno literaturo. Meteorologija je težka in nehvaležna znanost, a vendar si tudi laik lahko pridobi nekaj osnovnega znanja, če se navadil na turah intenzivno opazovati dogajanja, zlasti ponašanje pritiska, temperature, vlage in prav posebej oblačja ter megla. Razvoj oblakov je vidno znamenje velikih fizikalnih dogajanj v atmosferi. Oblak ni nekaj stacionarnega, temveč je vedno tekoč proces. Ce boš svoja zunanja opazovanja sproti vzporejal z učenostjo v literaturi in z vremenskimi napovedmi, potem ti bo vsakodnevno vreme kmalu postalo napeto in vele-zanimivo dogajanje. Tudi. ti bodo zadetki in pomote vremenskih poročil laže razumljivi in opravičljivi. Naj navedemo nekaj najobičajnejših znakov vremena v gorah, zlasti iz poglavja »oblaki«, saj za opazovanje oblakov ne rabimo ni-kakih danes še nedostopnih nam instrumentov. Za elegantne smučarske trope z Bukovnika pa vse navedeno ni važno, saj se slabo vreme v »Vitrancu« ali »Iliriji« brž in uspešno preboli. Vremenska znamenja v oblakih. Naše današnje vreme je vedno posledica včerajšnjega, a ne le našega lokalnega, temveč tudi sosedovega. Oblaki prepotujejo velike razdalje in nam o vremenu pri sosedu lahko mnogo povedo. Drobni pernati cirrusi so najvišji od vseh oblakov, do 10.000 m visoko segajo. Če tedaj vidimo, da se gibljejo hitro, mora biti njihova hitrost na meji stratosfere silna. Če povrhu prihajajo z zapada, lahko s sigurnostjo računamo na vremenski preobrat, saj cirrusi (Joža Čop jih je zelo točno prekrstil v »curiuse«!) hite na stotine kilometrov pred območjem nizkega pritiska. Če pa prihajajo celo z jugozapada, nas bo zajelo prav jedro vrtinca. Mirni cirrusi in rahle ovčice na vzhodni strani neba so pa znamenje še nadaljnjega dobrega vremena. Tudi valovite ovčice, zlasti če potujejo z znatno hitrostjo iz omenjenih strani neba, ne pomenijo ničesar dobrega. Od njih višine je odvisen nastop slabega vremena: 3 do 24 ur po navadi. Majhni, posamični kopasti oblaki z enako visoko bazo, ki pod večer izginjajo, so zanesljivo znamenje stanovitnega vremena. Velikanski, večinoma poletni kopasti kumuli, ki se jim vrh širi v nakovala, prinašajo s seboj lokalne nevihte. Ob pobočjih dvigajoče se megle so slabo znamenje. Križajoči se zračni tokovi, spoznavni po oblakih v dveh plasteh, bodo prinesli zmago gornjemu vetru in vremenu, ki nam ga običajno prinaša. Počasna, včasih dneve trajajoča belkasta zamrenitev neba kaže na preobrat vremena. Ostra vidljivost v velike daljave z intenzivno temnimi barvami gora in gozdov kaže na skorajšnje izdatne padavine. Posamični, kot od izstrelkov povzročeni oblački, ki hitro izginejo, povedo, da je v dvigaj očem se zraku le malo vlage, in njih pomen je dober. Sunkoviti pritalni vetrovi z vrtinci in istočasnimi zmešanimi oblikami oblakov prinašajo motnjo vremena. Nenadni preobrati vremena so redko dolgotrajni, počasi se pripravljajoči pa trajajo dolgo. Slabi znanilci so mavričasti krogi okrog sonca in mesca: vlaga se v zraku že izloča, do padavin ni več daleč. Za večino vremenskih znamenj, ki jih pozna ljudstvo, tiči rastoča vlaga v zraku: bolečine v zarastlinah in kurjih očesih; trganje; popuščanje »trajne« v frizurah in v ovčji dlaki, nizko letanje lastovk za žuželkami, bežečimi k tlom, ženske so prepirljive itd. W M Vsi vremenski preobrati so seveda v spremstvu več ali manj značilnega izpreminjanja zračnega pritiska in zračne temperature. O tem pa na tem mestu ne moremo razpravljati, saj je naš glavni namen sneg in plazovi, vreme pa le, v kolikor je s temi fenomeni v zvezi. Pretvorba snežne odeje. Laže kot v zraku je zasledovanje usode snežnih kristalov na zemeljskih tleh. Po nekaj dnevih ali celo urah ni lepih zvezdastih kristalčkov nikjer več, le na videz brezoblično maso ali več ali manj okrogla zrnca še najdemo: spremenjene metereološke in mehanske prilike so napravile svoje. Ostri robovi so izginili, iz krista-lovih krakov postajajo samostojna zrnca, vsa površina skuša pri dani prostornini postati čim manjša, torej kroglasta. Čim višja je temperatura, tem hitreje poteka preobrazba (si. 1). Kroglice rabijo manj skupne prostornine kot rahle zvezdice: sneg se seseda, svojska masa (specifična teža) mu pa pri tem seveda raste, od nekako 10 kg/m3 za puhast sneg (Wildschnee) do 700 kg/m3 za moker star sneg. Seveda bo snežna odeja ene zime sestavljena iz kaj različnih plasti. Enkrat pada težak, moker sneg, drugič nosi veter suh sneg in ga nabija na ugodne površine. Na to pada na primer pršič zopet v brezvetrju: snežna odeja je vse prej kot homogena. Pa tudi stalna ni, ker sneg živi, se nenehno izpreminja. Pri tem nastajajo v njem notranje napetosti in če prekoračijo njegovo mehansko trdnost, je ob ostalih izpolnjenih pogojih nesreča lahko tu; utrga se plaz, nedolžen s strehe ali smrtonosen s pobočja gore. Vrste snega. Da bomo laže razumeli dogajanja v snegu, si moramo nekoliko ogledati njegove vrste. Delili jih bomo v glavnem v tri skupine: nov sneg, star sneg in posebne tvorbe. a) Nov sneg: imenujemo ga tudi novina in prični sneg, in sicer tako dolgo, dokler je še v obliki kristalastih zvezdic ali ploščic. Vmesni prostor izpolnjuje z vodnimi parami nasičen zrak. Če je temperatura pri padanju zelo nizka in ozračje prav mirno, pada sila rahli puhasti sneg (Wildschnee, 10 do 50 kg/m3), pri nekaj stopinjah pod ničlo pa pada, lahko tudi z vetrom, nekoliko gostejši pršič (50 do 100 kg/m3). Ob hudem vetru nastane na ugodnih mestih od vetra stisnjeni in zbiti sneg vseh stopenj od rahlo napihanega snega preko žilavega za- 0 Slika 1 D 0 57 t meta do deskaste, oklepu podobne, za plaz sila nevarne snežne opoke, ki lahko pokrije cela gorska pobočja. Veter, arhitekt snega in gradbenik plazov, površino snežne opoke izstruži, izgloje, da dobi kložasto obliko, polno za oko lepih, a za smučko nevarnih žametov in zastrugov; le-ti proti vetru padajo blago, od njega pa ostro. Pri temperaturah okrog ničle pada mokri, lepljivi novi sneg, južni sneg imenovan, ker ga pri nas prinašajo volhki in vlažni južni vetrovi. Pada često v velikih kosmih, včasih pomešan z dežjem in tehta 200 do 700 kg/m3. Tudi iz lepega pršiča in iz zbitega snega nam vdor toplega zraka brž naredi nemarno lepljivi ojuženi sneg. Vsi novi snegovi se drže le na površju in nosijo to ime, dokler imajo več ali manj polsteiio (filcasto) strukturo, neodvisno od tega, kdaj so zapadli. b) Star sneg: Pri nizkih temperaturah pod minus 10 stopinj Celzija se novi sneg dolgo drži, blizu ničle pa proces pretvorbe v stari sneg teče kaj hitro: vrši se že omenjeno seisedanje in pretvorba kristalov do njiir-hove končne oblike ledenih zrnc ali čašastih kristalov. Do premera nekako 2 mm govorimo o drobnozrnatem, nad to mejo pa o debelozrnatem starem snegu. Trdnosti starega snega so lahko kaj različne. Plasti so lahko brez vsake notranje povezave, brez sprijemljivosti, brez koherence. Lahko so pa tudi trdo premrznjene in trdno sprijete. Preizkus s prstom nam pove, če gre za mehak ali trd star sneg. c) Posebne vrste snega. Omenimo na kratko naslednje posebne vrste snega in tvorb zračne vlage: Površinski srež je posledica kondenziranja zračne vlage ali prehla-pelih par iz globljih plasti na površini snega. Nastaja v obliki lepih liistastih kristalov. Zaporedje mrzlih jasnih noči ga pričara za ped debelo v veliko veselje smučarjev, saj ta njihov »naftalin« za smuči ne predstavlja nikakega upora. Tudi v raznih votlinah snega ga najdemo, z imenom globinski srež. Sren nastane, če sonce ali topla perioda nasitita z vodo plasti ob površini. Sledeča zmrzal napravi več ali manj trdo in trdno skorjo srena. Pretenka osrenica se pod stopinjo neprijetno predira. Plavni sneg (Schwimmschnee). Če kaka snežna plast, največkrat z novim snegom zakrita osrenica, razpade v ledene kroglice, stebričke, ploščice, ki med njimi ni nikake kohezije, nikakega sprijetja, dobimo za nastanek nekaterih plazov kot židka, drsno ploskev zanje odločilno važni plavni sneg. Kaj rad nastaja v bližini tal, zlasti med kamenjem in grmičevjem, le da tam ni tolikanj nevaren. Taka mazava plast židkega snega se lahko drži pod snegom cele zime, tako da nekatera pobočja zaradi nje niso nikdar varna, plazovi se na taki plasti lahko vsak hip »odpeljejo« kot po kroglicah. Led. Deževnica in snežnica se vpijata zlasti v drobnozrnatih plasteh in stvorita modrikaste ledene lamele v globini snega, pa tudi na površju. Tudi taka lamela kaj rada razpade v nevarno plast plavnega snega. Na ohlajenih skalah stvori tekoča voda tenke, a zimskim alpinistom nevarne in nevšečne plasti požleda. Če je plast nabitega snega ali takega požleda močno debela, govorimo o snežnem oziroma ledenem ščitu. Če ga pri plezanju načneš pri njegovih opornih mestih, ti lahko cel zdrsne na glavo in te pomede s seboj. Srenec. Spomladi je sneg globoko premočen. Okrog zrnc se nabira voda, ki v nočeh zmrzuje; zrnca rastejo, nastaja srenec, smučarjev ideal. Če sega premakanje tako globoko, da močni mraz, ki ne vdira prida glo- boko, mokrih plasti ne premrzne vseskozi, sloni trdnejša zgornja plast na mehki spodnji in opravka imamo z neprijetno vgrezajočim se »gnilim snegom« (gnilec). Ledeniški sneg ali led (Firnschnee, Gletscherfirn) je posledica če-stega, celoletnega zaporednega topljenja in zmrzavanja. Preprežen je s številnimi ledenimi lamelami in moker je do 10 metrov globoko. Plasti umazanije, prahu in druge slične »letnice« mu štejejo starost. Ivje (Rauhreif, frost) ni sneg v pravem pomenu besede. Je le zmrznjena vodna para, ki je kondenzirala na močno ohlajenih predmetih, na kamenju, tleh, žicah itd. v mrzlih mirnih nočeh. Inje (Anraum, hoar) nastaja, če močan veter nosi podhlajene vodne kapljice in jih iepi na razne izpostavljene predmete, skale, drogove, zgradbe v velikih višinah itd. Inje raste vedno v smeri proti vetru (orientacijsko sredstvo v megli!). f b)Ndgnjen hrapav teren Trdnost snega in napetost v njem Tehnično je sneg stisljiva, plastična židka (viskozna) masa. V plastičnem materialu znamo napetosti in izobličenja (deformacije) povezati v zakonitosti, notranje obtežbe snega izračunati iz njihovega polžastega polzenja na pobočju (s strešnih robov viseči sneg!), ki mu je vzrok lastna teža. Račun pa je sila kompliciran in se ga — na veselje bralcev — ne bomo tukaj lotevali. Važno je le vedeti, da odvisno od lastne teže, pla- A stičnosti in pogojev njegove podlage, v snegu nastajajo — kot v vsakem tehničnem materialu — natez- r vodoraven rerer, ne, tlačne in strižne napetosti. Dokler se te napetosti drže pod mejo trdnosti, ki jo zopet diktira material sam, toliko časa je sneg stabilen. Ce pa te napetosti mejo trdnosti snežne odeje dosežejo in presežejo, pride do preloma. Tlačne sile v snežni odeji nam niso nevarne: s stisnjenjem raste trdnost snega. Na dobro zbiti in vsak dan od stoterih smučk tlačeni tekmovalni ali ljudski progi se nam plazu ni treba bati, razen če prigr-mi kod s strani. Nevarne pa so na-tezne in strižne sile oziroma napetosti v snegu. Na sliki 2 vidimo, kako s časom natezna (ali strižna) napetost v snegu preseka krivuljo trdnosti snega, ki se sama s časom sicer dviga, a ne tako hitro kot rasto zaradi sesedanja in polzenja po pobočju nevarne natezne in strižne napetosti. V presečišču je notranja Slika 3 trdnost ali sprijetje (adhezija) s podlago premagano in sneg v večjih ali manjših paketih, pa tudi kot brezoblična masa nalik drveči reki zgrmi po pobočju. Cim bolj sta krivulji odmaknjeni, tem varnejši je sneg. Cim bliže in čim bolj vzporedno potekata, tem večja je nevarnost nastanka plazu: mala dodatna obremenitev zadostuje, padli kamen, odlet ptice, strel, puh sosednjega plazu, največkrat pa prerez plasti s smučko in bela smrt je tu! Praktik se kvantitativno s tovrstnimi diagrami ne bo ukvarjal, saj jih tudi ni lahko dobiti. To je posel laboratorijev, kot jih imajo na Weiflfluhjochu nalašč v ta namen. Nas zanimajo samo vplivi, ki krivulji nevarno zbližujejo in ustvarjajo kritično stanje. oNagnjen gladek teren Predvsem so na različnih krajih snežne odeje tudi napetosti v njej različne. Snežna masa ne miruje, temveč se vsak njen sestavni delec giblje na dvojni način: prvič navpično zaradi sesedanja snega, drugič pa polzi vzdolž pobočja v smeri njegove največje naklonine. Ce je to pobočje, ki pa je seveda lahko tudi druga, spodnja plast snega, gladko, potem bodo delci drseli tudi po tej svoji podlagi. Ce pa je dovolj hrapavo, pa gibanja v snegu tik ob njegovi trdni podlagi ne bo, hitrost delcev je enaka nič. Rezultate tovrstnega gibanja nam pokažejo slike 3 a, b in c za vodoravno, nagnjeno hrapavo in nagnjeno gladko podlago. Ves proces teče vzporedno s temperaturo ozračja in snega: hitreje, ce je visoka, počasneja v mrazu. Slika 4 Posledica opisanega gibanja delcev, ki je odvisna od vsakokratnega opazovanja mesta v snežni odeji in znaša do 30 milimetrov na dan, je nastanek raznih že omenjenih napetosti v snegu: Tlačnih pri prehodu iz strmine v manjšo naklonino, ravnino ali celo v nasprotno pobočje (si. 4c) in pa če se debelina snega proti dolini manjša; nateznih pri prehodu iz manjše naklonine v večjo in pri večanju debeline snega proti dolini (si. 4a, kjer je razdalja A\—A', večja od A,—A2; strižnih, kjer je na-vzdolna hitrost gibanja snega za isto horizontalno smer (v isti relativni višini) od mesta do mesta različna; tako n. pr. ob stenah, ki omejujejo dolino, grapo, ozebnik itd. Tlačne napetosti, kot že povedano, niso nevarne. Pač pa velja to za strižne, zlasti pa za natezne napetosti. Od agregatnega stanja mase, ki niha med skrajno rahlim in trdo zbitim, ali v zmrzali zlepljenim snegom, je odvisno, če napetosti trdnostno mejo presežejo ali ne, če zgrmi plaz. Metereološke razmere in njih izpremembe imajo pri tem bistveno važno vlogo. Snežni profil Razmere v preiskovani plasti nam pojasni snežni profil: izkopi jemo jamo do tal in tako kaj hitro, že z dlanjo ali s prstom ugotovimo plasti, ki jim je notranja trdnost zmanjšana. Znanstveno pa se plastenje m trdnost plasti ugotavlja s pomočjo »prebojnega diagrama« (Rammdiagramm). Plasti velike trdote, torej take, ki jih težko prebijemo in pre-dremo so obenem tudi zelo trdne, zdrže sorazmerno velike natezne in strižne obremenitve. Prebojno trdnost določimo praktično s pomočjo »udarne sonde« (si. 5): utež G spuščamo na sondo, vsakokrat preko višine k ustrezno in hkrati opazujemo ugrezanje. Upor napram prediranju F sledi iz energijske enačbe: a Pri tem pomeni: F = upor napram prediranju- plasti v kg (mišljen je stari kilogramsila!) G = teža uteži v kg n = število padcev uteži med dvema odčitkoma h — višina padanja uteži v poljubni enoti d =vgrezanje sonde za n udarcev, v poljubni enoti G s =teža sonde v kilogramih Grafična ponazoritev dobljenih rezultatov F daje nazorno sliko o trdnostnih razmerah v preiskovani snežni odeji (slika 6). Plasti plavnega snega slabe kohezije, ki nas predvsem zanimajo, se izdajajo s svojimi sorazmerno slabotnimi upori napram prediranju. Zaradi lažje preglednosti uporabljajo Švicarji označevanje posamičnih vrst snega, kot ga podaja tabela (slika 7). Zrnjavost se določa z različno gostimi siti. Tovrstno označevanje bi veljalo vpeljati v vedno netočna in nezanesljiva snežna poročila z naših planinskih postojank (n. pr. »na Komni 2 metra pršiča«, tretji dan po nastopu južnega vremena! itd.). Vpliv debeline snežne odeje na napetostne in trdnostne razmere nam pojasni slika 8. Vidimo, kako dodatno breme novozapadlega snega lahko pripelje do preloma in katastrofe. Vpliv temperature in njenih nihanj na trdnost snega je izredno velik: z rastočo temperaturo, zlasti pri nenadnem segret ju, trdnost rapidno pada (si. 9). Dalj časa trajajoče visoke zamanje temperature vso snežno plast pregrejejo. Zato so zlasti nevarne periode ob vdorih toplega fena, posebej če sneg doživi obenem še močno infiltracijo deževnice. Tako nastanejo vlažni plazovi rahlega in tudi kložastega snega (pravilneje bi bilo reči »opočnega snega«, vendar je izraz kložasti sneg že nekam udomačen. Klože pa pomenijo pravzaprav že omenjene površinske tvorbe vetra. Turna rabi izraz »kložje« za grudaste nasutine plazov). Dnevna nihanja temperature prodro le 20—30 cm globoko, kajti sneg je zaradi svoje polstene strukture s tisočerimi, z zrakom napolnjenimi marka skala padJi uteži snežna površine votlinicami idealen toplotni izolator (važno za gradnjo bivakov v snegu! Cim bolj v globino, kjer je sneg »topel«!). Pri tleh pa znaša temperatura redno blizu ničle. Na ledenikih se doseže 0° C šele v globini Okrog 15 m. V petih metrih globine vlada temperatura, ki dobro ustreza pot/tež tezej? vprečni letni, medtem ko povprečno mesečno najdemo v globini 1 m pod — ledom. Gradient temperature, to je njeno zvišanje v smeri od površine k tlom (včasih 'tudi narobe, če Ima zrak nad 0" C) je zelo važen faktor pri tvorbi nevarnega, grobozmatega, brezkohezijskega »plavnega snega«. Hiter porast temperature z nizke zunanje na 0° C pri tleh, ki se pojavlja zlasti ob hudem mrazu in še 32 tankih snežnih odejah zgodnje zi- me, povzroča intenzivno hlapenje (sublimacijo) snežnih delcev. Hlapi na svoji kratki poti proti površini brž zopet nasedejo na mrzlejše delce in jih obdajo z ledeno lupinico, ki razrahlja kohezijske vezi med zrnci. Zato je nevarnost plazov, ki jih take drsne plasti šele omogočijo, velika zlasti v zgodnji zimi z malo snega, ko se ohlajevanje tal vrši skozi tanke plasti snega. Vse opisano dogajanje je na severnih pobočjih zlasti intenzivno in nevarno. Slika 10 nam kaže, kako novozapadli sneg lahko zniža gradient temperature in sneg ob sicer stanovitni zunanji temperaturi v globino vedno nekoliko segreje. Obenem vidimo, da dnevna vdor /i nihanja temperature v globini kaj malo prodirajo. Če v rednih intervalih snemamo prodorne diagrame, jih opremi-Slika 5 mo povrhu z označbo za vrste snega, dobljeno iz snežnega profila in s temperaturno črto glede na globino snega, srednjo višino snega in jačino vetra, pa vse to nanesemo v časovnem zaporedju v diagram, dobimo tako imenovani časovni profil, ki odlično karakterizira razvoj snežne -sonda teže §s v_ odeje na preiskovanem mestu. Iz njega lahko z lahkoto razberemo potek nastajanja nevarnih mazavih ploskev židkega plavnega snega. Vpliv sevanja (žarenja) zajame le gorenje plasti snega in zato za važnostjo zaostaja za vplivom temperature. Vendar lahko intenzivno, zlasti spomladansko sončno obsevanje tolikanj poveča plastičnost gorenjih plasti snega, da tako pride do velikih pomladanskih plazov rahlega snega, katerih židki tok podre vse, kar se mu upira. I Vpliv terena in podlage Lepa izenačenost zimske pokrajine je lahko zelo varljiva. Na pravo obliko in površino podlage iz nje sklepati ne moremo in ne smemo. Ker pa sneg obenem z nevarnimi lokalnimi nakloninami zabriše tudi možnost presojanja napetostnih razmer v snegu, lahko mesta nevarnih napetosti, strižnih in nateznih, samo ocenimo. Vsi računi m diagrami postanejo za rabo na terenu ničevi. Presojajmo teren le glede na možne posledice morebitnega plazu in ogibljimo se grap, ozebnikov, drč, vrtač, dolgih enakomernih vesin, kjer beli smrti nimaš kam ubežati. Varno pa je na grebenih, za skalami, na hrbtiščih, v gostem gozdu •;td., povsod kjer imaš možnost umakniti se plazu. Seveda se moraš na tako morebitnost prej vestno duševno pripraviti, svojo reakcijo v vsakem primeru v podrobnosti preračunati vnaprej in se potem, ce ne- fvv+vv Prhek nov sneg < Mil fii£?* zrnaC star sneg 05 ■y>' 07 0<5 09 o-o-o-o -o-o-o- o-o-o-o Posebne i/rste površinski srez , o V V V v vw osrenica Ui drobno i rnat do z mm > grobom mar. preko z mm Slika 7 sreča nanese, po svoji zamisli tudi ravnati. Preprečitev je vedno boljša kot zdravljenje bolezni, profilaksa važnejša od terapije. Nesreča pride v niso — kot bolezen — s senenim vozom, ven pa gre po bil j i. Podelitev in nastanek plazov Plazove smo doslej ločili in označevali po načinu njihovega gibanja ali drugih še bolj postranskih lastnostih. Tako smo govorili o prašnih, talnih, mokrih, površinskih plazovih itd. Gibanje plazu pa je odvirno le od vzdolžnega profila njegove poti: v skalah se snežna gmota razbije in razprši v prašni plaz, pa naj je bil zdrsli sneg rahel ali zbit, vlažen ali suh. V manj strmem terenu je gibanje istega snega le tekoče ali drseče gibanje površinskega ali talnega plazu. Pravilna klasifikacija plazov pa se ozira le na agregatno stanje snega ob mestih preloma. Vse ostale značilnosti, kot so plaznica (pot snega, "I 0 *» \2° S 1 ..••'"' napetost — trdnost snaga Slika 8 plazina pri Tumi), zračni pritisk, hitrost, končni stožec mrtvega snega (plazovina, kložje), pa naj služijo le pobližjemu opisu obravnavanega plazu. Tako dobimo naslednje glavne skupine, kot jih definirajo načini nastanka plazu (glej tabelo na si. 11.). a) Plaz rahlega snega (Lockerschneelawine). Mesto »rahli sneg« bi mogoče veljalo reči »nesprijeti sneg«. Rahel, nesprijeti sneg se na strmini drži, slično kot pesek, ki je tudi brez notranjega sprijetja (koheziija) in sprijetja s podlago (adhezija), le do svojega maksimalno možnega »nasipnega kota« (Böschungswinkel). Vse strmejše nasutine zdrsnejo navzdol, torne sile med delci so premajhne. Začetek plazu iz nesprijetega snega je neizrazit in nerazsežen, nima nikakih ostrih napočnih ploskev. Navzdol pa se hruškasto razširi in raztegne predvsem v dolžino. V končni stožčasti gromadi plazovine ne najdemo nikakih izrazitih ostro-robih blokov snega. Tudi ni opaziti izrazite drsne ploskve-^laznice. Deli ene in iste plasti zdrsnejo, medtem ko drugi deli iste plasti ostanejo na strmini, kot pač nanese. Če pada suh, rahel sneg pri nizkih temperaturah, se ustvarijo opisane razmere in nastanejo plazovi suhega rahlega snega ali kot bi tudi lahko rekli, plazovi suhega nesprijetega snega. Če so mase rahlega snega, večinoma novozapadlega prhkega pršiča velike, dobimo na ta način na velikih strminah znane silovite prašne plazove (puhalica, Staublawine), zdrobe in prestavijo ne le gorska drevesa, temveč cela poslopja in naselja (stari Aljažev dom v Vratih!). Plazovi mokrega rahlega (nesprijetega) snega pa nastanejo predvsem spomladi, v območju ledenikov tudi celo poletje. Tvori jih smučarjev priljubljeni brezkohezijski srenec (zmec, Sulzschnee — švicarsko), ki ga lahko najmanjši povod, kot je padli kamen ali odlomljeni kos snežne opasti požene po gladkem pobočju. V zgornjem delu, kjer plaz rahlega snega šele nastaja, se človek z nekaj iniciativnosti, poguma in življenjske sile lahko skoraj vedno reši iz še rahlih snežnih plasti. Spodaj pa nastopi zaradi pritiska navaljujočih mas v trenutku, ko se zaustavi, pojav ponovnega zmrzavanja (regelation), ki zlasti mokri sneg v hipu spremeni v trdo in kompaktno gmoto, betonu podobno. S svojim pritiskom človeka stisne, zdrobi ali ga pa zaduši, kajti zraka vsebuje za dihanje premalo. b) Plaz kložastega snega (Schneebrettlawine). Za udomačeno ime »kložasti sneg« bi mogoče veljalo vpeljati raje splošnejši izraz »sprijeti sneg«. Lahko bi tudi vzeli Tumov izraz »snežna opoka« in rekli »opočni sneg«, s kložo pa označevali le od vetra razjedeno površino opoke. Jezikoslovci na plan! Mnogo nevarnejši kot plaz nesprijetega rahlega snega je plaz spri-jetega, kložastega snega. Označuje ga deskasta oblika zdrselih plasti in ostrorobe, oglate napočne črte z napočnimi ploskvami, pravokotnimi na pobočje. V napočnem področju, kjer so natezne in strižne napetosti presegle mehansko trdnost ščitaste snežne opoke na pobočju, se nenadno stvori ozka poč, ki se ob ostrem, zlokobno sika j očem poku bliskovito 12 ■11 -to. ■!> a 6 -s -* -a -i 'C • w ....... ^ * segretje - & \ \ S Slika 10 širi na obe strani. Čim kompaktnejši je sneg, čim bolj je od vetra zbit, tem ostrejši je ta strahotni zvok. Kdor ga je doživel, ga ne pozabi nikdar več. Na židki podlagi plavnega snega, ki je vedno glavni krivec, drseča plast opoke se hitro razkolje v posamezne plošče, ki se v divjem premetavanju vale v globino, drobeč se v vse manjše kose. Drseča plast zbi-tega snega potegne včasih s svojim trenjem s seboj še spodnjo, tudi zbito ali rahlo, nestisnjeno. Vedno pa vidimo plaznico v obliki jasno izražene drsne ploskve (sliki 12 in 14). Veter je glavni gradbenik kložastih plazov. Ker je za nastanek nevarnih napetosti potrebno neko polzenje snega vzdolž pobočja, je nastop plazov kložastega snega pričakovati šele nekaj ur ali dni po končanem sneženju s hudim vetrom ali po nastopu vetra. Plazovi mokrega kložastega snega nastanejo, če deževnica ali snež-nica opoko premočita. S tem se že tudi zmanjša njena trdnost in pri- pravi j a plaz, kar izdajajo fine razpoke v njeni površini. Le redko se primeri, da po začetnem napokanju in premiku opoke nastopi nenadno povečanje trenja ob podlago, ki drsenje zopet zaustavi. To se dogodi tudi, če se zdrsela opoka na svojem spodnjem delu lahko kam opre in zajezi. Če sneženje sledi dolgi, brezvetmi periodi lepega vremena, se rahli sneg vleže na trdo osrenjeno podlago. Ko se pojavi veter, prekrije za- Vrsta plazu ,'i 1 • suh puhast sneg pršič plovni sneg / 1 p plaz nespnjete-ga snega moker /uini sneg srenec gnilec zmec ledeniski suh z bi t sneg od vetra zbit nov sneg sprijet star sneg ¥ plaz k/oiasfe-ga. s prijetega snega moker mokre, spnjete p/asti zrna različne debeline Slika 11 padli pršič več ali manj trda opoka, ki na prhkem pršiču le lahko visi. Zaradi neenakomernega sesedanja pršita nastanejo pod opoko še različne votline: opoka je obremenjena s svojo lastno težo še na upogib. Če stopiš nanjo, se lahko sesede z votlim glasom »vuum«. Če se pri tem zlomi in je pobočje dovolj strmo, ¿i v nevarnosti, da te pobere plaz. Nikdar tedaj ne smemo pozabiti, da snežna odeja na strmih pobočjih pravzaprav ne leži, temveč na svojem zgornjem delu obešena nekako visi, napeta kot gumijast trak. Povrhu je vedno lahko še izpodjedena ali pa na drsnih ploskvah plavnega snega, ki ob prelomu deluje za drseče mase kot velik ravninski krogljični ležaj. Neverjetno majhen impulz včasih zadostuje, da je nesreča tu. Cone nevarnih napetosti se lahko raz- tezajo preko širokih pobočij, tako da zgrmi po par sto metrov širine hkrati. Zračni pritisk lahko sproži celo na nasprotnem pobočju nov, sekundarni plaz, ki družno s prvim zasuje celo dno doline z obeh plasti, tako da ga ni mesta, kamor bi krona stvarstva lahko ušla. Celo z ravnih predelov nad ali pod pobočjem lahko sprožimo kložasti plaz, da le pretrdo stopimo v sneg ali pritisnemo s smučko. Tudi poči opočno pobočje le redkokdaj tam, kjer se nahaja ravnotežje moteči človek, temveč skoraj redno višje, kjer je sneg najbolj napet: pod skalami, na velikih spremembah naklonine itd. Ob vsaki nesreči je treba preostalim v pouk napraviti ob napoki vsaj prerez, če ne tudi predorni diagram (improviziran s cepinom ali smuško palico kot sondo in s kamnom kot utežjo), da se ugotovi vzrok plazu in napake prizadetih. To velja zlasti za gorske reševalce. Mnogo smo že povedali važnega za presojo nevarnosti plazov. Le o vplivu površine tal še nismo rekli ničesar. Nad grmičevjem in grobim gruščem se kaj rade tvorijo drsne plasti plavnega snega, verjetno zaradi intenzivnih temperaturnih izenačevanj med tlemi in snegom v zvezi z neenakimi možnostmi za vsedanje snega. Talne neravnine, hrapavost in obraslost učinkujejo stabilizirajoče na snežno odejo le toliko časa, dokler mole iz nje. Popolnoma prekrito pritlikavo drevje in rušje pa lahko predstavlja celo dodatno nevarnost, ker s prožnostjo svojega vejevja snežno odejo nekako privzdiguje in s tem moti njeno ravnotežje. Najbolj zaščiteno mesto pred plazovi je gost gozd s podrastom, medtem ko v redkem visokogorskem gozdu prav lahko doživimo vse vrste plazov, od prašnih do talnih, ki poberejo vso odejo prav do tal in jo še -učinkovito pomešajo s kamenjem, zemljo, skalami, koreninami in izruvanim drevjem. Slika 12 Presoja nevarnosti za nastop plazov - Lega pobočij napram soncu je često tudi važna. V plavni sneg razpadle osrednje plasti bomo dobili predvsem v prisojnih legah, široke stare plasti plavnega snega pa često na senčnih pobočjih. Lokalne ostre izpremembe na-klonine so nevarne zlasti tam, kjer snežna vesina prehaja v prepadna pobočja. Sneg na takih mestih ne najde nikake opore s spodnje strani in na pobočju dobesedno samo visi. Grobo skalovje v gorenjih delih je varno, a njegov spodnji rob je lahko nevaren (si. 13a). Skalnato rebro ali pot, nevidno skrita pod snegom, je prav tako nevarna, saj pod njim zaradi polzenja snega nastane podtalna obrobna zev v snegu, ki lahko znatno -oslabi zasidran je snega pri vrhu (si. 13b, c). Snežne plasti, ki jih gradi veter na svoji od vetrni strani po grebenih in prepadnih robovih visokih planot, so same po sebi manj nevarne, kot se običajno misli. So to razmeroma trdne tvorbe, ki se drže včasih skozi celo zimo. Spomladi jih snežnica in zmrzali še bolj utrdijo, tako da se same po sebi zlepa ne odlomijo. Nevarnejše pa je dejstvo, da je plast snega tiik pod opastjo tanjša, zato pa je takoj malo niže strmo nanesena včasih naravnost ogromna množina rahlega snega, ki s svoje podlage kaj rad Spodrsne in tako naredi plaz rahlega snega (si. 13d). Meje opasti s privetrne strani često ne moremo definirati in razločiti, kajti od vetra zbita ščitasta streha opasti lahko sega v obliki klinaste opoke daleč na privetrno stran grebena, tako da se morebitni odlom opasti zaradi preobtežbe lahko prenese daleč, tudi 5 do 10 metrov preko njene dejanske meje (skalni greben ali rob planote) na opoko privetrne strani. Sicer pa je odlom opasti redkost. Cesto jih obrnjeni veter tudi sam razgradi, po istem postopku sesanja in vrtinčenja, kot jih je bil zgradil. Spomladi se opasti osrenijo in v soncu stope. Le največje st i/eter Slika 13 odlomijo, pri nas v pozni pomladi, v visokih Alpah pa se obdrže skozi vse leto'(trajne opasti). Odlomljene mase stvorijo plaz bodisi same ali pa sprožijo še spodaj ležečijmeg. Torej pozor zgodnji plezalci! Ce so na grebenih kljub kopni steni še velike opasti, vas vseeno lahko zajame prašni plaz, zlasti v jarkih 'in kaminih! Umetno proženje plazov Ze vozniki in kočijaži nekdanjih časov, ko so po alpskih gorskih cestah še vozile poštne sani, so skušali s pokanjem biča sprožiti grozeče jim plazove. Znana stvar je, da to dosežejo tudi cerkveni zvonovi s svojim zvokom. Za prve svetovne vojne so to njihovo vlogo obenem z njihovim bronom prevzeli topovi. Namen umetnega proženja plazov je, da se podeli plazovita snežna gmota ene zime na več obrokov. To je zlasti važno, če je treba vzdrževati promet po gorskih cestah in železnicah ali zaščititi človeška prebivališča, mlade gozdne kulture, smuška tekmovanja itd. pred uničenjem. Tudi vojne razmere terjajo takih ukrepov, če velja na vsak način izvesti kako operacijo v zimskih gorah. Vsi poizkusi umetnega proženja plazov pa uspejo samo, ce je sneg v opisanem labilnem stanju v smislu si. 2. V glavnem ločimo tri načine: a) S teptanjem po snegu. To poizkušajmo le izjemoma, če je potreba res nujna in drugih sredstev ni na razpolago. Naj izkušene j ši skuša nekoliko nad domnevano cono največjih napetosti z ritmičnim teptanjem ali skakanjem s smučmi sprostiti snežne mase. Seveda se mora pri tem delu sam ravnati po vseh pravilih kretanja v plazovitem terenu (lavinska vrvica okrog pasu, fiksiranje na vrvi itd.). b) S petardami in ročnimi granatami. Ce v napočni coni sneg doživi pretres močne eksplozije, se ob ostalih izpolnjenih pogojih (kritično stanje, židka plast kot podlaga) sproži v plaz. Uporabna pa je ta metoda le v primerih, ko brez nevarnosti lahko pridemo do gorenje cone pobočja, in sicer od zgoraj ali od strani. »Bombo« si lahko sami naredimo: prazno konzervno škatlo napolnimo z »varnostnim« eksplozivom tipa plastik in naboj opremimo z vžigalno vrvico ter kapico. Prižgano bombo vržemo v sneg nevarne cone, sami pa se zavarujemo pred morebitnimi drobca. Tudi ročne granate, predvsem defenzivne, tipa italijanskih »pomidorov«, so prikladne, le da se jim v mehkem snegu včasih ne zdi eksplodirati. Čuvaj se takih neeksplodiranih bomb in petard! Včasih manever tovrstnega proženja plazov ne uspe na prvi udar, pa je treba nadaljnjih eksplozij, da se sneg zgane. c) Z minometi. Minomet je izredno pripravna naprava za proženje plazov. Je pa to tudi edina njegova koristna zaposlitev in delovanje. Najboljši v učinkih je težki minomet kalibra 80 mm, najprikladnejši pa je prenosni 40 mm. Ta način pride v poštev, če nevarno pobočje za metalce eksplozivnih škatel in ročnih granat ni dostopno ali pa ni iz-vežbanih ljudi na razpolago. Seveda je treba obstreljevanju namenjeno pobočje predhodno temeljito pregledati zaradi smučarjev (in morebitnih parčkov — po švicarskih izkušnjah). Tudi je treba pri streljanji* dobro pomeriti, da izstrelek ne uide preko grebena v sosedno dolino, na »veselje« tamosnjega prebivalstva, kot se je to Švicarjem tudi že primerilo. Tudi neeksplodirane mine si moramo zapomniti in jih pozneje strokovno uničiti. Paziti je dobro na specialne predpise za streljanje v snegu in velikem mrazu: smodnik mora biti suh, sicer nam samo slabotna kapica vrže mino iz cevi, da se nam razleti pred nosom; cev mora biti izčiščena ali pa namazana z oljem, ki v mrazu ne otrdi, sicer nam naprožena mina obtiči v cevi. V globokem prhkem snegu eksplodira mina šele v globini m napravi v njej veliko odprtino, slično kot granate v močvirnatih tleh (KellerschuB). Z minometi lahko z enega samega mesta očistimo plazov širna pobočja. V Švici imajo na važnih mestih v malih barakah stalno nameščene minomete z municijo vred. (To bi pri nas smučarji streljali ali lova predelovali smodnik minometa v svoje lovske naboje!). Ob takih napravah se streljanje vrši lahko ponoči, da le vem potrebne merilne elemente. To metodo si velja zapomniti tudi pri nas, kadar moramo izvesti kako smuško (n.pr. mednarodno) tekmovanje za vsako ceno, kljub visokem-u. novemu snegu ali po hudi odjugi, recimo Triglavski ali Jalovčev smuk. Pred vojno je po nekih sokolskih smuških tekmah naslednjega dne velikanski plaz pometel celo tekmovalno progo pod Jalovcem! Kaj bi bilo, če...? Preprečevanje nesreč zaradi plazov Preden stopiš na nevarno pobočje, pomni in pomisli na naslednje: Za časa sneženja, zlasti po velikem novem snegu kot tudi pri viharjih v višini je treba opustiti vsakršen večji alpinistični ali smuški podvig, kajti tudi najponižnejše pobočje naklonine komaj 20 stopinj utegne postati nevarno. Če po novini nastopi mraz, se sneg useda le počasi in nevarnost traja dolgo časa. Ob visokih temperaturah pa nevarnost hitro doseže svoj višek in nato zopet pada, pobočja se oblete. Vendar lahko nekatere plasti zaradi pretvorbe v židke drsne sloje ostanejo nevarne skozi vso zimo: z usedanjem snega še ni konec nevarnosti. Večina nesreč v plazovih nastaja iz neznanja, komodnosti in podcenjevanja nevarnosti. Po snežnih višavah ubira mladi rod redno najkrajša in naudobnejša pota namesto najvarnejših. Če te je v koči ali bivaku zajel snežni metež, pobegni takoj ob prieetku, če seveda moreš. Ce ne, pa raje potrpi dan ali dva, čeprav ob skrčeni hrani. Domači bodo nekaj strahu laže prestali kot tvojo nepotrebno smrt. Welzenbach in Merkl sta pet dni kljubovala montblanškemu snežnemu viharju v tenki šotorski vreči na ozki, a varni polički pod vrhom Aiguille des Grands Charmoz. Le tako sta ušla stalnim plazovom čez granitne plošče in ledene žlebove njene severne stene. Ni Welzenbach zaman doktoriral iz področja plazov! Na turi v snegu mora vladati red in pazljivost. Prav vojaško disciplino mora izsiliti vodja ture, kadar je nevarnost plazov velika. Na vseh takih podjetjih morajo udeleženci določiti najizkušenejšega alpinista za vodjo, ki je s tem moralno odgovoren za vse udeležence in njih početje. Ti se morajo odredbam pokoravati in morebitne izpremembe doseči le v skupnem posvetu, ne pa samovoljno. Čredo ovac bo plaz prej zagrabil in uničil kot vojaško discipliniran in bister oddelek. Če pa na vsak način moramo skozi nevarno cono, kot je to v reševalnih akcijah, vojnih razmerah itd., potem je potrebna vrsta varnostnih ukrepov: Držimo se čim bolj reber in hrbtišč, večjih sidrišč (drevesa, skale). Prečimo pobočja čim višje pod skalami, kjer je verjetnost, da utonemo v plazu, najmanjša. Na nevarnih snežiščih se ne dvigajmo in spuščajmo s smučmi v ključih, temveč hodimo peš in navpik, navzdol pa kvečjemu v strmem smuku, če je to možno in smo smučarja dovolj, da ne sedemo v sneg uprav na najnevarnejšem mestu. Razdalje med posamezniki naj bodo tolike, da je v nevarni coni vedno le ena sama oseba. Ostali, pa naj dobro opazujejo vse dogajanje. Enkrat napravljena gaz ali smučina še ni varna, pa naj jo je uporabilo 100 ljudi. Čez dneve šele postane lahko nevarna, če teče splošni razvoj metereoloških razmer v tej smeri. Splošno je razširjeno mnenje, da so živalske sledi varne. Planinski zajček in lisica sta kaj lahki živalci in ju marsikateri sneg prenese. Gams je velik mojster, a vendar si vsake spomladi v plazovih lahko naberemo njihovih rogov. Zlasti je divjad v nevarnosti, če jo plašiš s kričanjem, s kamenjem, najbolj pa seveda, če pokaš po njej s puško (lovci oprostite, toda avtor je sam tudi lovec in ne le planinec, že trideset let). Uboga žival mora brezglavo bežati v nevarna ji pobočja, kjer ji zdrsne na ledu ali jo zajame sproženi plaz. Če pa si miren, se bo tudi sama mirno umaknila. Hvaležna ti bo, ti pa boš odnesel iz zelene knjige narave nesluten užitek. Najnevarnejše prehode na visokogorskih smuških turah je treba vidno in zanesljivo markirati, čeprav po velikih ovinkih. Smuške karte morajo imeti opozorila na nevarne cone. Švicarske karte so v tem in še v drugih pogledih vsem lahko za zgled. V naprednih državah z opozorili v lavinskih bulletinih odsvetujejo ali celo prepovedo posamezne zelo obiskovane poti ali kar cela področja, dokler niso umetno očiščena ali je nevarnost minila. Dobički po kočah in gostiščih tu ne smejo igrati nikake vloge. Če si v nevarnosti, naveži si lavinsko vrvico: rdeče obarvana, 30 m dolga, močna in kakih 5 milimetrov debela, z razdaljami od ponesrečenca po možnosti v metrih označenimi. Vrv je na plazovitih pobočjih nevarna. Če hodimo po ledenikih, moramo odločiti, kaj je nevarneje: plazovi ali razpoke, in temu ustrezno hoditi nenavezani ali z vrvjo. Naveze naj bodo največ v dvoje, hodijo naj s pravilnimi odstoji. Nikdar ne hodimo v korak, kajti to povzroča periodične pretrese snega, saj n. pr. vojaki tudi ne smejo v koraku čez šibke mostove, da jih ne spravijo v nevarno nihanje. Smuči in palice delujejo v plazu kakor sidra: z njimi smo redno izgubljeni. Zato odpni ali vsaj zrahljaj vezi, odstrani prstne jermenčke in nartni jermen pri kandahar-stremenu, stoj tedaj le s konico čevlja v čeljustih vezave. Roki potegni iz zank. Ob kritičnih prehodih si zavezi usta in nos z ruto, kajti fini snežni prah plazu te sicer zaduši: draži te h kašlju in tako si v pljuča navlečeš snega, ki se spremeni v vodo, da tako rekoč na suhem utoneš. Večje skupine bi morale vedno nositi s seboj nekaj lavinskih sond in lahkih lopat (vojne patrole, množične visokogorske ture a la Triglav — Krn itd.). Vedenje v plazu Če te je zgrabil plaz, ne vdaj se v usodo iz strahu, ne pusti, da te sneg nese, kot hoče. Dober smučar jo iz plazu rahlega snega ali iz zgornjega dela kložastega plazu lahko še izvozi pošev na varno. Lahko se tudi zagrabiš za kako sidro (skala, močno drevo), se zasidraš ob cepinu ali navpično zabitih smučeh, da bela reka steče mimo tebe. Če pa se znajdeš sredi večjega plazu, zlasti če je kložast, se taki poizkusi nikdar ne posrečijo. Takrat smuči, palice in nahrbtnik proč, pa naj so trije Contaxi v njem. Plavaj, kakor moreš (priporočajo hrbtno?), kopiji se navzgor z vsemi silami, samo da se obdržiš na površju. Usta pri tem zapri in ne kriči. Če si na tem, da te kljub vsem naporom le zasuje, si ustvarjaj prostor pred ustmi. V snegu je vedno nekaj zraka, da lahko za silo dihaš, zlasti če imaš majhen rezervoar pred nosom. Najnevarnejši je zadnji hip, ko se spodnje mase že zaustavljajo, zgornje pa še pritiskajo navzdol in spodnje s teboj vred prekrivajo. Tu se sneg v tem trenutku strdi nalik betonu, kot že povedano. Če te je zajel samo val zračnega pritiska, puh plazu, se vrzi na tla, glavo vstran, zapri usta in nos, zagrabi se za skalo, grm, da te ne dvigne v zrak. Izogibaj se pa debel, saj jih včasih ta »sila božja«, kot pravijo v Črni gori, polomi, tudi najdebelejša, kakor da so trske. Reševanje izpod plazov Ob upoštevanju vseh navedenih pravil in ukrepov bi plaz smel zasuti pravzaprav le po eno osebo hkrati. Vsi ostali morajo natančno in brez panike opazovati njegovo početje in pot v plazu, si dobro zapomniti, kje so ga videli poslednjič. Čim se plaz zaustavi, je treba to točko markirati, pa tudi mesto in smer, kjer je ponesrečenec zašel v plaz. Če je možnost, da po isti progi pridrve še novi plazovi, mora posebna straža opazovati zgornja pobočja. Plazovino je treba takoj preiskati za morebitnimi sledovi ponesrečenca (oprema, roke, deli lavinske vrvice itd.). Če je prvi pregled brezuspešen, moramo takoj pričeti s sistematičnim sondiranjem plazu, najprej v najverjetnejših conah, to je ob spodnjih stranskih robovih v končnem kložju plazu, pa tudi pred raznimi ovirami, kot so drevesa, skale, rebra itd. Če je vse naše početje brezuspešno, morata po možnosti dve osebi po pomoč v dolino, po najvarnejši poti in s pismenim sporočilom Gorski reševalni službi o vseh važnih okoliščinah nesreče (kraj, Čas, število in imena ponesrečencev itd.). Ostali iščejo z vsemi sredstvi in močmi, brez prestanka, noč in dan, dokler ne pride pomoč. ^ik^r.^ ; PthCami' ki Sm° jim meli krpeljce- Prav pametne m prikladne so konstrukcije, pri katerih s snetjem ročajev ter krpljic SavLTo Indaem ^^ naPraVim0 raZmer°ma d0lg° ^ varZePreStan0,^eUtrU,fn° del° v plazu je moralna dolžnost vseh to-■n ZZ^eS?CenCf-^° ^^varjanje ali celo bezanje, vsaka lenoba minute '' ' ^ V ^ 50 Vaine VČaSih ne Ure' temveč rirfni? PlT naj Pr0Sti reŠevalci v bližini ograde snežen bivak Za .?repcevanje 111 izmeni reševalcev, pa tudi za prvo pomoč najdenim ponesrečencem. p Organizacija reševanja Reševanje izpod plazu je pri nas sicer stvar Gorske reševalne službe V/iarlh Črtah ***** tudi »o nelahko nal^ kajti tSn ] / 113 °ddaljen0St in naže sPecialne prometne razmer potrebno, da reševanje improviziramo. Zato morajo biti naše koče te™ primerno opremljene (sonde, lopate itd.). števil ^Z^^r0^ na razpolago predvsem zadostno s^vlIo to je po možnosti dvajset izvežbanih in opremljenih reševalcev I? Sin r/ai° M Z /^^ivimi jeklenimi sondami, velikS m malimi lopatami, razsvetljavo za delo v noči, sanmi, odejami šotor- i^t ) """V1* 23 PrV° P°mOČ rabij° -edikamentov, iije^ijskega n^umentarija, Kramerjevih opornic, obvezil, termovk in grelnih poscS l i Th 1 ^ del° je naP°rn° ln d«jno. Ušesno IV'" rJe lhltr°' Vsaka dobljena miimta velja mogoče celo f ^^ " hitrega aV"la - terenske rsfc^rr? T pn nasne morem°prav p^^uati. jeeP s prikolico je kakor ustvarjen za te namene posebef za ^ *** P^u je tudi pes, izvežban posebej za preiskovanje plazovine, v sili pa tudi navadno vaško ščene saj je znano da je lepota z inteligenco le prečesto sprta, ne le pri' pasjih rasah. Živali pasjega rodu, domače in divje (lisica voli), zavohaj « * obok f1^' Zl95ti Če je Še živo in *>*> ^ sneg ni M kot vKatfS PreSreČen-a *** ^^ ne sliŠimo' vsak glas zamori kot vata. Pac pa ponesrečenec začuda dobro sliši, kaj se dogaja nad njim z nr °/rVanjaSe VrŠi V nasIednJem redu: Pojavi se najprej straža! z nekaj sondami, da sama lahko rešuje, če še koga zasuje Oprema se ^ " T2"611 najPrej V dva dela: «m" fn Z,!" T"1' Je,?l0ga tem?°; drUgemU' V^'emu sistematika m popolnost Ce je delo psa ostalo brez uspeha, sledi takoj sistematično sondiranje, in sicer najprej na najverjetnejših mestih, 'ki IJZ m reSeValCi 510:16 V raZStojih po 30 cm * zabadajo sonde k obema nogama in med podplata, nakar se vsi pomaknejo za 30 cm naprej Človeško telo je kaj ozko, zlasti če leži pod snegom bočno. Dela naj se po možnosti z rokavicami, da mrzle jeklene sonde ne poškodujejo dlani. „. - -v Žrtev je včasih mrtva v nekaj minutah skoraj na površju, včasih pa živi še 48 ur v nekaj metrih globine. 20 ur je pa normalni čas, ki daje še veliko verjetnost za rešitev. Ce je ponesrečenec blizu površine, bo sicer lahko dihal, a bo zmrznil. Ce je pri tleh, mu bo sicer toplo, a se bo zadušil. Ce pa leži v srednjih plasteh, lahko preživi dneve, kajti zraka ima za silo in temperatura je znosna, saj je sneg v globini »topel«, kot smo že povedali. Delo se mora tedaj nadaljevati neusmiljeno do uspeha ali drugačnega povelja zaradi posebnih okoliščin. O vsem dogajanju vodi vodja ekipe delovni zapisnik. Ce niti s sondami ni «utspeha, potem pride na vrsto lopata: kopljejo se vzporedni jarki in sondiranje se vrši povprek. So pa plazovi, ki na--nesejo snega na desetine metrov na debelo. Pri takem stanju je uspeh reševanja samo stvar naključja in se truplo prikaže iz svojega belega groba šele v zgodnjem poletju. Gorska higienska služba, lisice m kavri, ga s svojimi odličnimi nosovi in teleskopskimi očmi odkrijejo prvi. Prva pomoč Ponesrečencu najprej oprostimo glavo, očistimo snega usta in nos, jezik potegnemo iz ust in ga pritrdimo. Zatem skušamo ugotoviti znake življenja, a vendar takoj pričnemo z umetnim dihanjem po vseh pravilih Tako nadaljujemo nekaj pot. Kdoir |je razumel M. članek kot žalivko in kot totalni napad na povojni alpinizem, ga je pač površno bral in napak razumel. Ali ne bi bila večja žalitev hinavski molk ob napakah in omledno proslavljanje samih dejanj? Samo v odkritosrčnosti in iskrenosti se razodeva pravo planinsko tovarištvo in, če hočete, ljubezen do gora in gorništva. Kdor pa se spogleduje in dela velike oči nad ponekod ostrim tonom članka, naj pomisli še enkrat na vse, kar je bilo zadnji dve leti predmet kritike po raznih konferencah, deloma pa tudi v PV v 1. 1948, 1949 (članki Košir, Avčin, Lipovšek). je, če njegove miselnosti dolžimo ViSO mlado generacijo. Mladi alpinisti znajo ceniti pomen Človeškega življenja pa tudi vrednosti velikega dejanja v gorah. Res je, da je mladina vedno drzna, nepremišljena in vihrava ter je zato moralna dolžnost starejše generacije, da kroti borbenost mladine in jo obvaruje pred pretiravanjem, vendar gre Malovrh malo predaleč, ko skuša prikazati kar vso mlado generacijo kot skupino nekakih smešnih samomorilcev, ki. postavljajo >uspeh v steni nad življenje. Znani alpinist je zapisal: »Eno samo življenje je prevelika cena za vse rekorde v gorah.« To geslo je še danes načelo mladih alpinistov in vsi mladi ljudje, ki so odšli zdravi v gore in se z njih niso več vrnili ali pa so prišli nazaj pohabljeni, prav gotovo niso šli prodajat brezkompromisno svojega zdravja ¿m svojih življenj za neke lažiuspehe v skalah, ki bi bili za tako ceno pač smešni in majhni. »S tem hočem reči, da je s tisto opremo, s katero danes razpolagajo najmlajši plezalci, mogoče v suhih in zasneženih stenah ¡slovenskih Alp plezati povprečno najvišje težavnostne stopnje« (PV 1950 str. 163). Za plezanje v kopni skali je ta izjava še sprejemljiva, kajti poleta res morejo plezati naši plezalci najtežje smeri z opremo, s katero razpolagajo; nikakor pa ne velja ta trditev za zimsko alpinistiko. Naši alpinisti so izvršili najtežje zimske vzpone z nezadostno opremo in ozebline ter žrtve so krvav tribut, katerega so morali plačati za svojo preveliko * vnemo. Zimska alpinistika danes pri nas dejansko preživlja krizo. V zimi 1949 je doživela zimska alpinistika nesluten razmah, toda slaba oprema je zahtevala žrtve. Reakcija na to v zimi 1950 je presenetljiva: v Julijskih Alpah ni bila dosežena niti petina tega kakor zimo poprej, v Kamniških Alpah pa je bila zimska alpinistika stvar posameznikov, oziroma stvar enega odseka. Zima leta 1951 je pred vrati, a slabo kaže. Ako ne bodo naši plezalci dobili vsaj nekaj najnujnejše opreme za bivak v snegu, potem se ne bodo lotili večjih tur, če bo pa kdo po vseh dosedanjih izkušnjah še tvegal nezadostno opremljen sprejeti boj z zimo, potem njegov uspeh ne bo več alpinistično delovanje, temveč sreča v hazardni igri z naravo. Še nekaj bi vprašal pisca članka v 8. in 9. številki Vestnika. Ali je res prepričan, da so vse žrtve, ki so pustile svoja mlada življenja v gorah, le posledica brezglave gonje za športnimi uspehi in zgrešene miselnosti mlade generacije in ali le ne bi bilo mogoče najti vzrokov kje drugod? Pisec nam govori o idealizmu stare generacije, katerega da ni več. V veliki zmoti je in daleč proč od duha mlade generacije. Alpinistični odseki še zdaleka niso zlate jame, kjer dobi vse potrebne rekvizite vsakdo, komur se le zahoče iti v gore. Toda te stvari ne sodijo sem in o teh specialnih problemih mlade generacije doslej nismo govorili in tudi sedaj ne bi bih, če se ne bi čutili po neosnovani trditvi izzvane. »Alpinist D. se pri vzponu v težavnem razu izčrpa, pleza dalje in pade 8 metrov globoko, se pobere in pleza naprej na pol onemogel, pade ponovno 30 metrov in po golem naključju ali pa zato, ker se je ubožec že »skali zasmilil«, ostane živ ter se končno naslednjega dne s tujo pomočjo izmota iz stene« (PV 1950 str. 162). Debeljak je eden najvidnejših predstavnikov mlade generacije ter je kljub svoji mladosti dosegel že izredne uspehe, raz Dedca pa je ena najtežjih prvenstvenih tur, izvršenih po vojni 'in tipično zanjo je, da doslej še ni bila ponovljena. Ali ne govori pisec članka v preveč posmehljivem in omalovažujočem tonu o dejanjih mlade generacije? Ali more očitati mladim alpinistom, da so le tropa nezrelih pubertetnikov, katerih uspehi so le nekulturni produkti njihovega športnega pojmovanja alpinistike? Lovšin piše v svoji zgodovini Triglava (V Triglavu in njegovi soseščini, str. 270), da je bilo v Skalaški smeri v Triglavu zabeleženih 15 poizkusov, preden je smer pustila k sebi. Znana sta padca Prusika in Der-žaja pri poizkusih v tej smeri. Ali ju smemo zato imeti za nezrela in neresna pojava v alpinistiki? Avstrijski alpinist Gsellmann nam je pred nedavnim pripovedoval o Herletovi smeri v Hochschwabu, kjer je na odločilnem mestu Herle pri treh poizkusih zdrsnil in sploh ni prišel preko, tu sta po padcu ponovno obrnila Kasparek in Schinko in vendar jima zato ne bomo očitali psihopatije in kriminala. Še besedo o nesreči v Jalovcu! To dejanje bo ostalo vedno temen madež v zgodovini slovenskega alpinizma in planinska organizacija ter mlada generacija sta že sodili o tem, ko sta primer ošibali v dnevnem časopisju. Ali ima pisec prav, ko tega dejanja nekaj posameznikov mlade generacije ne more odpustiti ter ga navaja kot tipičen primer za njeno mentaliteto in njeno pojmovanje kulture alpinizma? Ali smemo vreči ves zaboj jabolk med smeti, če na enem samem opazimo gnilobo? Tudi v primerjavi z inozemsko alpinistiko govori člankar. Znano dejstvo je, da je tretji rajh izrabil vzpon preko severne istene Eigerja pri propagiranju nacizma. Simbolična primerjava povezanosti med avstrijskimi in nemškimi alpinisti, ki so izvršili vzpon, je bila 1938 pač voda na Goebbelsov mlin, ko je snubil Avstrijce. Kdor je prebral knjigo o tem vzponu ter se je ustavil na zadnji strani, kjer stoji Hitler med plezalci, ki tišče pod pazduho njegove slike, ta ima ob napisu »Najlepše plačilo«, pač Eigerja in nacistične propagande dovolj. Ce člarikar torej primerja našo današnjo alpinistično generacijo z »jusnaki« Eigerja in ji še celo očita, da je tudi tehnično opičje posnemala nemške plezalce, potem dela pač veliko krivico mladi generaciji. Kolikor vemo, »junakov« Eigerja pri nas nihče ni posnemal, dasiravno se je mogoče malo preveč govorilo o tem vzponu. Tako duševno preprosti, da bi naisedli tako prozorni propagandi, mladi alpinisti res niso. Na drugi strani pa moramo povdariti dejstvo, da je naše alpiniste vse od osvoboditve dalje močno mikalo vprašanje, v koliko zaostaja naša alpinigtika za inozemsko in seveda so v zvezi s tem primerjali svoje vzpone z inozemskimi ter se s pridobitvami tujcev okoristili, v kolikor so se le mogli. Pri vsem tem prizadevanju je bilo njihovo načelo, da morajo tudi kot alpinisti mlade socialistične Jugoslavije zastaviti vse svoje sile, da povečajo in utrde ugled svoje domovine v inozemstvu. Letos so imeli prvič priložnost pri plezanju v tujih gorah primerjati svoje sposobnosti s sposobnostmi Avstrijcev. Ponosni so na to, da so enakovredni tujcem (v kolikor moremo po dosedanjih skromnih stikih sodbo že dokončno izreči) tako poleti kakor pozimi, in če so pozimi zastavili svoje zdravje, da so izenačili prednost, katero je dajala tujcem njihova boljša oprema, potem tudi njihove žrtve dobe tisti, smisel, katerega jim pisec članka odreka. Toda o teh stvareh bo zgodovina alpinistike laže govorila, ko bo vse to odmaknjeno že nekam v preteklost. Tudi o kulturi alpinizma ter o športu v alpinistiki govori člankar precej obširno. Problem alpinistika in šport je že star in je bil za nas posebno po osvoboditvi važen; še danes ribarimo glede športa v alpinistiki v kalnem. V tem pogledu so bile storjene v slovenskem alpinizmu usodne napake in nepopravljiva škoda. Nemški alpinist Ma-duschka pravi: »Alpinistika je tudi šport in ni samo šport« (Junger Mensch im Berg, istr. 149) in nato nadaljuje, da bi se dalo ti dve besedici »ni samo« razčleniti v cele strani obsegajočih razpravah. Ako bi to res skušali storiti, bi ugotovili, da kaže alpinistika toliko svojih posebnosti, da sploh ni več šport, temveč čisto svojstvena panoga delovanja, ki ima s športom le nekaj dotikališč skupnih. Prav gotovo moremo v alpinistiki ugotoviti športni moment in ta moment je večji, oziroma bolj povdarjen v različnih dobah; tudi pri posameznih alpinistih je ta športni moment v povsem različnem sorazmerju z ostalimi sestavinami alpinistike. Kakor vidimo, je torej problem alpinistika in šport zelo kočljivo vprašanje in kdor v alpinistiki preveč povdarja šport, ta se izpostavlja veliki nevarnosti, da bo profaniral alpinistiko in zanemaril vse njene ostale vrednote. Ravno to profanacijo alpinistike očita pisec mladi generaciji. Ali je res tako? Ali so mladi alpinisti res le skupina duševno preprostih ljudi, ki v gorah niso sposobni doživljati drugega kot ugotavljati probleme, zabijati kline, gvozditi kamine, izrekati sodbe o težavnostni stopnji itd. ali pa jih hoče le napačno prikazati? Pred menoj leži članek, v katerem berem naslednje misli: »Kot je omenjeno že zgoraj, vključuje planinstvo posebno športno panogo in sicer: plezanje v suhi skali, v ledu ter terensko smučanje. To panogo imenujemo alpinistiko. Specializacijo v planinstvu predstavlja, kot je razvidno z zgornjega, samo alpinistika, katero moremo glede na vse posebnosti šteti že za samostojno panogo. Tu se najlaže izvaja tudi tekmovanje, ki pa se more vršiti zopet čisto na svojski način. Tekmovalec (sic!) mora opraviti prvenstveni vzpon preko stene ali ponovitev takega vzpona. Pozimi se alpinistični vzpon izvede tudi lahko v smeri, po kateri drži pot.« Višek članka pa je dosežen na koncu, ko avtor ugotavlja podobnost alpinistike z lahko atletiko, smučanjem in plavanjem ter se zavzema za to, da bi vse te panoge šteli v isto kategorijo. Članek je napisal Cene Malovrh v 7. štev. Poleta leta 1947. Nikakor ni namen tega članka delati Malovrhu kakršne koli očitke, kot so to storili nekateri mladi alpinisti, ki so se čutili v njegovem članku v 8. in 9. številki Vestnika le preveč prizadete, temveč mislimo, da je napisal Malovrh tako prvi članek v Poletu kakor drugega v Vest-niku v najboljši volji in z edinim namenom koristiti slovenski alpinistični stvari. Toda nekaj ga le lahko vprašamo: Ali more biti popolnoma prepričan, če ni mogoče med vsemi prenapeteži in športniki mlade generacije le še kakšen človek preproste duševnosti, ki se še ni otresel popolnoma njegovih nazorov iz leta 1947? Ali moremo njegove besede o kulturi alpinizma vzeti še v vsej njihovi teži in globini? Vzgoja mladine je težka in komplicirana stvar, ki terja dolgotrajnega truda, vztrajnega ter sistematičnega dela. Tudi ideologije alpi-nistike ni mogoče pojmovati na ta način, da nekdo da smernice v nekem enostranskem članku in ko nato vidi, kam je privedla alpinistiko miselnost. pri kateri ima tudi sam svoj delež, napiše nov članek, v katerem sedaj vneto propagira kulturo alpinizma, razpravlja na celi strani o razliki med športnim igriščem in gorskim svetom, za šport v alpinistiki, oziroma za njegove pretirane izrodke ima pa samo še besede: vampčrstvo, kriminal in psihopati j a. Danes je enako zgrešeno pobijati športni moment v alpinistiki in beležiti na njegov rovaš vse, kar je slabo, kakor je bilo pred tremi leti zgrešeno, če je kdo skušal dokazati, da je alpinistika pravzaprav le samo šport in nič drugega. O kakšni krizi mlade alpinistične generacije danes ne more biti govora in tudi zdrava tradicija slovenskega alpinizma ni v taki nevarnosti, kot bi to mogli posneti iz članka v 8. in 9. številki Vestnika. Mogoče je doživljal slovenski alpinizem pred tremi leti hujšo krizo, kot jo doživlja danes. Na drugi strani pa se moramo zavedati, da ideologija alpinistike nenadnemu tehničnemu napredku in silovitemu skoku naprej v razvoju ni mogla slediti in še danes caplja za njim. To vnaša zmedo v miselnost mlade generacije. Tako imamo zopet pojave, da n. pr. Kočevar v svojem referatu o športnem alpinizmu (Planinsko delo 1950 štev. 2, str. 14) skuša dokazati, da je šport vir in vzrok vsega zla v alpinizmu. Ali je tako početje sploh še resno? Dejstvo je: če nekateri mladi alpinisti ne bi posebno povdarili športa v alpinistiki, tudi teh res velikih tehničnih uspehov mlade generacije ne bi bilo, oziroma bi bili manjši. So pa zopet mesta v Malovrhovem članku, kjer moramo dajati avtorju popolnoma prav ter se v celoti strinjati z njim. Dejstvo je,, da je postala alpinistika v zadnjem času moda in da so vanjo zašli elementi, za katere bi bilo bolje, če jih v alpinistiki nikdar ne bi bilo. Res je tudi, da so zato negativni pojavi v današnji stvarnosti pogostejši, kot so bili kdaj prej in kot bi smeli biti. Toda ti posamezni pojavi še niso kriza celotne generacije, niti juh ni mlada generacija s svojo miselnostjo zavestno ustvarila. Žrtve v gorah so res številne in to nam daje vsem misliti. Pretirana gonja za 'uspehom ima res precejšen delež pri nesreči v Jalovcu in edino pravilno je, če se slovenska alpinistična javnost teh žalostnih dejstev res popolnoma zave ter jih v bodoče za vselej prepreči. Nadrobna analiza nesreč, katere navaja Malovrh v svojem članku in ki res zvene kot grude prsti, ki težko padajo na mrtvaško krsto, bi pokazala, da je skrajno nepravilno, vse te nesreče stlačiti v isto vrečo in nato nanjo prilepiti etiketo z napisom: Rezultati športa v alpinistiki in miselnosti mlade generacije. Padci Debeljaka nikakor niso tako smešni in niso le solidna snov za zasmehovanje mladih alpinistov, v tem tiči nekaj več in o tem bodo alpinisti sodila šele, ko bodo ponovili smer v Dedcu ter pretehtali vse okolnosti. In če se plezalec naslednjega dne pusti varovati od zgoraj aH pa če v drugem primeru hiti na pomoč, to niso sramotna dejanja, temveč le dokaz stiske alpinistov in težavnosti stene. Tudi amputacije nog niso lahkomiselno zapravljanje zdravja ter razsipanje delovne sposobnosti alpinista, ki se mora na vsak način primarno izživljati v graditvi bodočnosti domovine, temveč le žalostna opozorila, kaj moramo v bodoče pri zimskih vzponih z dobro opremo preprečiti. Pri tragedijah v Mar-tuljški Ponci in v Jalovcu pa bo izkušenemu alpinistu ostalo nejasno, kako more človeško življenje, in to še življenje mladega človeka v cvetu njegovih moči, ugasniti že v prvi noči viharja in ne more brleti niti do jutra, ko bi bilo vendar že mogoče prinesti pomoč. Te pojave si tolmačimo pač tako, da ti mladeniči niso bili fizično dovolj odporni, in poleg tega, kar je bistveno, da še niso šli skozi trdo šolo gora. Njihove žrtve so torej predvsem posledica njihovega začetništva v gorah in sveta naloga vseh alpinistov in to katere koli generacije, najstarejše ali najmlajše je, da se bore proti tem napakam in seveda vzporedno s tem znižajo tudi število nesreč na minimum, ne pa da skušajo enostransko naprtiti nekomu odgovornost za vsa ta življenja. Vriva se nam pa zopet vprašanje, ali bo kdaj sploh mogoče vse začet-niške napake in vse nedopustne lahkomiselnosti v gorah popolnoma odpraviti ter s tem nesreče preprečiti. Življenje in razvoj naše alpinistike tečeta svojo pot in se ne menita za žrtve, niti za polemike, sklepe in delikte. Ce se danes ostro krešejo mnenja tudi v naši alpinistični javnosti, ali pa če kdo skuša skromno in dobrohotno povedati svoje mnenje, potem je to prav m vsakdo naj stori to po svoji najboljši vesti. Življenje bo nekoč sodilo o tem in ohranilo, kar je bilo prav, ter bo samo izločilo vse slabo. Skupna težnja vseh slovenskih alpinistov bi morala biti, da čimbolj zmanjšajo trenja in nasprotovanja med svojimi vrstami, takih majhnih stvari smo imeli v preteklosti dovolj in preveč in nikoli ne bomo brez njih. Alpinisti vseh generacij naj bi se skušali približati drug drugemu ter se vživeti v svoje probleme in jih reševati s človeško toplino. Vse alpiniste pa bi v imenu mlade generacije prosil naslednje: Ne obsojajte mlade generacije in ne skušajte biti do nje pokroviteljski. Temu se bo mladina vedno uprla. n J Pavel Kunaver: _PftEPJAMSKI GRAP IN K.IEGOVE JAME Po Osvoboditvi naše domovine je prešel v narodno last tudi znameniti PredjamSki grad z vsemi njegovimi jamami ali bolje s kompliciranim jamskim sistemom vred, ki je v nekem oziru edinstven na svetu. Imenovane podzemske jame se razprostirajo v Hrušici katere najvažnejši vrh je Nanos (1300 m); ta ima proti Pivškemu'ali Postojnskemu polju strma, deloma prepadna pobočja. Hrušica omejuje Pivško polje na severu in severozahodu. Na vzhodni strani omejuje Pivško polje Snežnik (1796 m) in Javornik (1270 m), na jugozahodu pa Vrem-sica (1026 m). Pivško polje je kotlina, vgreznjena med imenovana gorovja oz. visoke kraške planote. Po večini so sestavljene iz krednih apnencev, ki dovoljujejo zaradi svoje topljivosti v vodi največji razvoj kraških pojavov. Saj se ravno v osrčju navedenih visokih planot nahajajo naše najzanimivejše podzemske jame, med njimi Postojnska jama, Planinska ali Malograjska jama, znamenita Rakova dolina z ne-dosežnimi lepotami. Tudi več lepih ledenih jam je v teh gorah. V Pivškem polju pa izvira tudi znamenita Pivka, ki je izdolbla Pcistojnsko jamo. Pivka sprejema na Pivškem polju več pritokov, izmed katerih je Nanoščica največja in ki sestoji zopet iz mnogih potokov. Vsa ta voda se odteka proti severu po nepropustnih tleh, na konou katerih jo pri Postojni sprejme razpokani apnenec v svoje podzemske jame. Voda ne more odteči drugače s tega polja kakor po podzemskem potu, ker je kakor smo že rekli, izrazita kraška kotlina, katere najnižja točka je ponikva Pivke pod vhodom v Postojnsko jamo v višini 507 m nad morjem. Vsi izhodi iz. te globoke kotline so malone sto metrov vise, tako n. pr. je sedlo pri Razdrtem 598 m, Postojnska vrata pri Ravbarkomandi 608 m in Sent Peter na Krasu 579 m nad morjem. Kam naj se torej odteka voda drugam kakor v smeri najnižje točke torej s Pivko v Postojnsko jamo? Pogled na zemljevid nam tudi lepo kaže večinoma pahljačasti razpored vseh potokov, kako hite k Pivki in k Na-noščici. Le pri natančnem pregledu vseh potokov se nam ustavi pogled na kratki vodici, Lokva imenovani, na severozahodu polja, ki nas vodi malo več kakor en kilometer daleč po površju proti Predjamskemu gradu, kjer izgine v zahodni smeri pod Hrušico. Kako je to mogoče? V tercijemi dobi je segalo morje tudi v Pivško kotlino in je°tam odložilo dokaj debele sklade peščencev in laporjev. Ti skladi ne pre- Besedilo k sliki na str. 34. Slika 1. Prerez skozi jame za gradom in pod gradom LipvTi!^!*1 iZ jame gl^dcm- 2" Glavna jsma okoli 1500 m dolga. 3. Na-daljevanje glavne jame. 4. Druga jama nad ponorom Lokve. 5. Ponor a"i ponikva potoka Lokve. 6. Vhod v jamo Lokve. 7. Sprednji del glavne iame »Hlev« imenovan, kjer je bival pračlovek. 8. Nadaljevanje druge jam? z z^z- rqvom in glavno jamo- 9- Prepad. 10. Gornja jama z gradom. puščajo vode in so vzrok, da je Pivško polje rodovitna oaza sredi skalnatih apneniških visokih planot, ki smo jih uvodoma navedli. Na teh nepropustnih skladih se tudi zbirajo potoki, ki tvorijo Pivko in Nanoščico. Toda vodice iščejo vedno najnižje točke. In eden od potokov, ki je najbrž tudi tekel nekoč iz imenovanih skladov izpod Hrušice proti Pivki, ko jih voda še ni tako razjedala, je naseL pod Nanosovimi stenami kjer je danes Predjama, v apneniških skladih, meječih na la-"n peščence. razpoko, po kateri je začel odtekati v pav*m drugo smer namreč proti zapadu! Izjedel si je v apnenčevih skladih globoko Hrušico svoja lastna skrivnostna pota v- MM P«*™^^ izhod pa je našel mnogo niže v Vipavski dolini, kjer se danes izvira kot reka Vipavščica. Potok Lokva je na ta način v Pivškem polju velika izjema, ker teko iz te kotline vse vode proti severu po velikem podzemskem jamskem sistemu, iz katerega končno priteče Ljubljanica - le on Lokva teče proti zapadu v Hrušico in se končno, iznova rojen, kot Vipav ščica izliva v Sočo ter v Jadransko morje. Lokva je sčasoma odnesla iz svojega mladega porečja vedno več zemlje in širila svojo dolino. Zajedala se je globlje m globlje pod apnenčeve stene in iskala novih potov, kar v apnencu, posebno v topljivih in razpokanih krednih slojih, ni nikaka posebnost Potok je namreč tekel prvotno mnogo više in se odtekal po jami 2 (glej sliko 1), ta jo še danes lahko 1500 m daleč zasledujemo, dokler nas ne zaustavijo udorine s stropa. Pozneje je našla voda nekoliko niže drugo razpoko, začela^ je odtekati tudi po njej ter odnašati mehke Pe^ence ^o pa ie razširila v jamo 4 (na sliki 1) ter je po njej nekoliko časa odtekala po posebrd zvezi tudi v gornjo jamo za 8 (na si, 1). A že si je novih potov niže spodaj. Našla jih je po navpicmh razpokah, ki jah l razširila v prepade kakor n. pr. 9 na si. 1, in pa v posevnah razpokah kjer Lokva (6 na si. 1) še danes izginja v še nepoznano pod-zemS (5 na si. 1). Od zunaj pa je odnašala peščence m sirila dolino nl površju Seveda si je voda iskala tudi na levo in desno pod zemljo potovTzato na mnogih drugih mestih v jamah dz jedla stranske rove in več navpičnih prepadov. Pa tudi nad jamo 2 je se večja jama, ta na našem načrtu ni več zarisana, ker bi popoln načrtjavzel prevec prostora. Glavna jama 2 na si. 1 se je potem, ko jo je podzemski potok zapustil ker je začel teči po niže ležečih jamah, začela postajati kapniška jama. Vlage je bilo v jami sedaj manj, nastal je tudi prepih in voda ki je s stropa pronicala v jamo, je lahko izhlapevala. Zato so posebno na stropu zaiele nastajati kapniške oblike pa tudi s tal je zrastlo nekoliko velikih kapnikov. Ena od največjih dvoran, kjer stojita 2 do 4 m velika, lepa kapnika in kjer so tudi na stropu j^J«*^ tvorbe, se danes imenuje Dvorana monolitov. V nekaterih predelih te jame se še danes nabere toliko vode, da celo v največji susi ne izgine. Ta jama nikakor ni še do konca preiskana. A nadaljnje raziskovanje ovirajo udrtine s stropa. Za njimi se gotovo razprostirajo se velike jame v ismeri 13 kilometrov oddaljene Vipave, kjer Lokva 366 metrov niže zopet kot Vipavščica priteče na dan. Lokva ponikuje namreč v višini 470 m nad morjem. Tako je njena ponikva v resnici najnižja točka Pivškega polja. Le nizki grički eocenskih peščencev jo danes še ločijo od rečja Pivke. Vipava leži v višini 104 m nad morjem. Voda mora pri padcu 366 m na razdalji 13 km narediti ogromne prostore! Primerjajmo samo Savo, ki pade za približno toliko metrov na nad 70 km dolgi črti Mojstrana— Ljubljana in kako je deroča! Torej je domnevanje, da so pod Nanosom še velike podzemske jame, ki jih je izdolbla Lokva—Vipavščica pod njim, popolnoma upravičeno. Če pa gledamo v daljno prihodnost, se nam odpirajo zelo zanimive perspektive, ki so: Zaradi velikega padca se bo Lokva vedno globlje in retrogradno zarezavala v svoje ozadje, eocenske gričke. V prihodnosti jih bo končno prerezala nazaj in dospela s svojimi izviri prav v Pivško polje. Ker je Slika 2. Predjamski grad Risal PaveI Kunaver njena ponikva celo od ponikve Pivke za 37 m nižja, je nujno, da bo Lok v a polagoma načela najprej najbližje Pivkine dotoke, končno pa bo pritegnila v svoje niže ležeče rečje tudi Pivko samo. Nikakega upanja ni, da bd se Pivka hitreje zarezavala kakor Lokva, kajti njen padec je mnogo manjši in do izvirov pri Vrhniki, 'ki leži 301 m nižje od Pivkine ponikve pri Postojni, je 20 km zračne daljave. Tako se bo torej nabrž zgodilo, da bo začela Pivka teči pod zemljo v Vipavsko dolino in v Sočo, Postojnske jame pa bodo tudi v svojih najnižjih etažah postale suhe! Toda vrnimo se nazaj k Pred jamskim jamam. Nad opisanimi (žal zelo površno!) vodnimi jamami Lokve pa zija še mnogo večja jama (10 na si. 1). V njej stoji gotovo najslikovitejši grad v Sloveniji in še daleč na okrog! (si. 2). Ta jama je mnogo prestrma in se h koncu prehitro zoži, da bi mogli njen nastanek pripisovati tekoči vodi. Na Krasu imamo mnogo velikih navpičnih in zelo strmih jam, ki pa jih je naredila v občutljivejših in manj odpornih delih apnenca od vrha pronicujoča in ne tekoča voda. Saj apnenci v morju niso bili popolnoma homogeni in so zaradi raznih primesi, neenotnosti zgradbe in drugih vzrokov na mnogih mestih postali manj trdni in odporni proti silam, ki so jim bili izpostavljeni potem, ko so jih gorotvorne sile dvignile iz dna morja dn jih prepokale. Voda je pronicala od vrha in najprej izjedla rov 1 na si. 1, nato pa je njegov sprednji del razširila v veliko jamo, v kateri stoji sedaj grad. Še danes pronica po razpokah toliko vode v jamo, da jo v gornjem delu zbirajo v vodnjak, ki daje večino leta dobro pitno vodo prebivalcem gradu. Ta velika gornja jama pa je postala tudi človeško pribežališče in končno prebivališče. Morda je bila zasedena že v predzgodovinski dobi. Popolnoma pa so jo zasedli ljudje srednjega veka in treba bo še mnogo dela in raziskovanja, da se bodo odkrili še starejši sledovi človeka v tem delu jame. Prve večje zgradbe je človek postavil ob vhodu in sicer najbrž že za časa Karla Velikega, gotovo pa v 13. stoletju. Bilo je to pravo skalno gnezdo, kamor se običajno plemstvo gotovo ni zatekalo. vsaj v mirnem času ne. Prve grajske zgradbe so bile zidane res v jami sami, to je na levi strani slike 2. Na sliki jih ni več opaziti, ker zakrivajo njihove ostanke zgradbe iz novega veka. V srednjem veku je bil dostop do gradu mnogo težji kakor pozneje. S položne strmine na severni strani (na sliki 2 na desni strani) je vodila v jamo le ozka skalna polica; človek, ki je hotel dospeti do grajskih vrat, je bil na milost in nemilost izpostavljen branilcem skalnega gnezda nad njim, pod napadalcem pa je zijalo do 60 m globoko brezno. Kakšen je bil vstop v prvotni grad, ti kaže slika 3, ki ti predstavlja ostanke prvih zidov. Do njih prideš sedaj iz srednjega gradu po visokih, deloma v živo skalo vklesanih stopnicah in končno čez mostič. Nekoč se je tukaj nekje nahajal pridvižni most, ki je vezal skalno polico z vhodom. Da so mogli zgraditi poznejše stavbe, so morali odstraniti mnogo skalovja, a kljub temu je grad razmeroma plitev in mnogo bolj visok kakor pa Risal Pavel Kunaver Slika 3. Najstarejši dol Predjamskega gradu, vzidanega v skalovje podzemske jame globok in kar osupneš, ko se po vstopu za najnovejšo zgradbo (desno na si. 2) kaj hitro znajdeš med zidovi in skalno steno. Prebivalcem prvotnega gradu nihče ni mogel do živega. Tudi naj-dolgotrajnejša oblega jih ni mogla prisiliti k vdaji. Nekdaj je bil izhod iz gornje jame po naravnem rovu (1 na si. 1) lažji in jim je omogočil, da so se po njem zalagali z živili. Nekdaj se je razprostiral takoj za gornjim robom stene nad gradom mogočen pragozd, ki je pokrival vso Hrusico. Za izhod iz jame in skrivno stezo po divjini so vedeli le prebivalci gradu, ki se po svojem značaju najbrž prav nič niso razlikovali od divjine, v kateri so bivali in 'ki jih je obdajala v tej odljudm pokrajini. Šele z nastopom strelnega orožja je bdlo mogoče pokoriti to gnezdo. Zanimivo je, da se ravno ta čas veže zgodba z Erazmom Lue-gerjem, ki ga naša zgodovina imenuje Erazem Predjamski. Ker se je zgodba o tem junaškem banditu in roparskem vitezu med mlajšim rodom že pozabila, naj jo prav na kratko ponovim. Erazem Lueger je izhajal dz stare in zelo bogate plemiške rodbine, katere člani so imeli velika posestva po slovenskih deželah. Najbolj so sloveli v 15. stoletju ko je bila njihova slava na vrhuncu in je tedaj tudi za vedno ugasnila. Erazmov oče ali brat Nikolaj — ne ve se gotovo, kaj mu je bil _ je na povelje cesarja Friderika po uporu leta 1463 udri v Irst in pustil tri dni pleniti po mestu. Bil je nasilen človek in mnogo meščanov je bilo tedaj pomorjenih. Njegov sorodnik Erazem je bil še hujši. Živel je samo za vojsko in vojaška čast mu je bila nad vse. Njegova žena mu je prav kmalu umrla in ni zapustila nobenega potomca. Mehkejših čustev ni poznal; če pa bi jih bil še kaj imel, bi jih bil v večnih bojih v službi cesarja Friderika kaj hitro izgubil. Ljubil je le enega človeka: Andreja Baumkirch-nerja, enega najbojevitejših vitezov tedanjega časa. Občudoval ga je zaradi njegovih junaštev v bojdh, pa tudi zaradi drznosti, s katero je nastopal tudi kot roparski vitez. Ko pa je cesar dal tega plemenitega razbojnika obglaviti, se je Erazem Lueger spri s cesarjevim sorodnikom Pa-penheimom. Ker je ta trdil, da je bil Baumkirchner po pravici kaznovan, ga je Erazem ubil. Zato je bil obsojen na smrt, a je s pomočjo svojega prijatelja Barnecka, ki mu je v meniha preoblečen prinesel v jeco pilo in meč, pobegnil iz Nemčije v domovino očetov. Tam pa je našel vse imetje zaplenjeno — le za Predjamski grad ni nihče vedel. Tja se je Skril s svojimi oboroženimi hlapci in začel pleniti po deželi kakor roparski vitez. Sporočilo pravi, da se je loteval le bogatašev, plemicev, samostanov in trgovskih karavan na poti iz Trsta proti severu, reveže in kmete pa je puščal v miru. Na cesarjevo povelje ga je iskal tržaški poglavar Ravbar. Ker ga ni našel ga je prišel Erazem izzivat pred grad Kleinzhausel, cigar razvaline stoje pred Planinsko jamo, ter ga prfvedel z lastnimi sledovi v snegu pred ali bolje pod svoje skalno gnezdo Predjamski grad Pričelo se je obleganje - a zaman. Erazem se je cesarski vojski m njenemu poveljniku mesece dolgo posmehoval iz svojega nedostopnega gradu. , . Erazem je dobival iz Vipave po skrivnih pragozdnih stezah in končno po podzemnem rovu, le njemu in njegovim bojnim tovarišem znanem, ki je vodil na piano prav nad gradom, vso hrano. Nikakor pa ni res, kakor trdi pripovedka in še danes mnogi ljudje onih krajev, da je segala ta jama prav do Vipave. • Ko je Erazem poslal po dolgih mesecih oblege Ravbar ju pečenega vola in celo svežih češenj, je ta mislil, da ima Erazem na svoji strani same podzemske sile. 2e je obupal, ko mu je prišlo na pomoč izdajstvo. Erazmov oproda Franc, ki se je bal končnega obračuna s pravioo, Risal Pavel Kunaver Slika 4. Vhod v glavno jamo pod Pred jamskim gradom. Prvi del jame se imenuje »Hlev«, ker je v srednjem in v začetku novega veka bil hlev za konje. Človek pa je v prvih 150 m jame prebival od kamene dobe dalje. katera mu je žugala z vislicami, a ga je mikalo življenje in v Vipavi živeča ljubica, je pnoti obljubi popolnega odpuščanja izdal, kje se ob nekem času zvečer nahaja Erazem in kam naj namerijo topove, ki jim Ravbar do tega trenutka ni preveč zaupal. Bilo je pač šele leta 1484! Kjer človek s svojim pogumom ni ničesar opravil, tam sta svoje delo opravila izdajstvo in nova iznajdba, smodnik in topovska krogla. Ko je Franc zvečer dal znamenje z lučjo, je tresknilo v dolini in krogle so premostile prepad ter udarile na kraj, M ga je izdajalec že prej označil z belo krpo. Pod udarcem krogel so se udrle Skale in zidov je ter ubile Luegerja ... Sto let nato nihče ni maral za divji grad v skalnih stenah. Vabila pa je njegova varnost in slikovit položaj. Zato so ga novi lastniki Gallenbergi, za njimi Cobenzli, Coronini in na koncu knezi Windisch-gratzi obnovili. Prvič iso postavili nove grajske zidove leta 1580, a pred razvalinami notranjega gradu. Današnjo obliko pa je dosegel šele v poznejših stoletjih. Z gradom, ki je v svoji prilagoditvi na podzemsko naravo edinstven spomenik daleč na okrog slovenskih dežel, pa zanimanje za človeško bivališče v teh jamah še ni izčrpano. Pod gradom, ki je bil za konje nedostopen, so imeli v srednjem veku konjski hlev v podzemski jami (2 na si. 1). Za hlev so uporabili prvi del jame (7 na si. 1), ki je od strani lepo razsvetljena skozi velikansko naravno okno nad glavno ponikvo Lokve. Do jame so mogli priti le po mostu, ker je vhod vanjo nad navpično steno. Vhod je bil zavarovan z visokim zidom, ki je po večini še dandanes ohranjen (si. 4). Leta 1921. sta to jamo obiskala dr. Mantuani iz Ljubljane in grof Beguen, ki se je kot arheolog zanimal za morebitne slike prazgodovinskega človeka. Grof Beguen sicer ni našel zaželenih slik na jamskih stenah, nasveto-val pa je tedanjemu lastniku Predjamskega gradu, knezu Windisch-gratzu, naj začne kopati v jami, ker je v njej najbrž živel pračlovek. S presledki so nato v času med obema svetovnima vojnama res kopali v prednjem delu jame in že do sedaj odkopani del je pokazal, da je bila jama res prav od mlajše kamene dobe, torej od neoldtika sem trajno obljudena! Zato je ta jama, ki je zanimiva že zaradi svoje velikosti in lepih kapniških oblik, še bolj pomembna zaradi več desettisoč-letne kulture, ki se je polagoma razvijala v poltemi podzemlja. Ko stojiš po pregledu velikih zbirk orodja in orožja ter okrasov pračloveka, zbranih v še neurejenem muzeju na gradu, v začetku te jame, vstajajo pred teboj davno minuli časi, ko je človek našel tu svoje pribežališče, kjer se je rodil, živel, ljubil in umiral; kjer je brusil koščene sulice, obščipaval primerne kamene in jih oblikoval v puščice in drugo orodje; kjer je gradil kamnito orožje in orodje ter vrtal vanj luknje za ročaje. Plast, ki nam kaže ostanke človeka iz te dobe, je do 1 m debela. Nad njo se nahaja na mestoma do 20 cm debela plast iz bronaste dobe. Nad to do 40 cm debela plaist z ostanki iz rimske dobe. Vrhnje plasti so spredaj tudi približno 1 m debele in vsebujejo ostanke iz srednjega veka. Debele so tako zato, ker je med njimi material, ki so ga uporabljali za gradbo hlevskih naprav. Po mnenju kneza Windischgratza, ki je dal čzkopati 130 m dolg poizkusni rov, je bila jama do 150 m daleč obljudena. Že sprednja del jame pa je dal ogromno najdb. Med njimi so neštete črepinje posod, orodja in orožja iz kosti, jelenovega roga, kamna, obeski iz školjk, volčjih krempljev, zob medveda brlogarja itd. Ob preizkusnih jarkih mole ven ostanki človeških okostij, dve okostji, žene in otroka, sta popolnoma odkopani, a od nepietetnih rok že nekoliko premaknjeni. Globoko v plasteh so ognjišča. Ožgano žito se na več krajih drobi iz načetih plasti. Vse povsod znamenja nekdaj tukaj živečega človeka, njegove kulture, njegovega preprostega življenja, iz katerega je po 'tisoč letih vstala sedanja kultura. Tako je v Predjamskem gradu in predjamskih jamah združeno mnogo elementov, ki dajejo vsej tej edinstveni pokrajini nepopisen in nepozabljiv čar: mogočne skalne stene, velikanske podzemske jame različnega postanka, tesni stik prepokanega apnenca in nepropustnih pescencev m laporjev, skrivnostna ponikalnica — vse to v veliki samoti, poleg tegax pa človeška dela malone od početka njegovega pojavljanja na zemlji pa do današnjih časov. Ničesar ni, kar ne bi .spadalo v to sliko. Starost je tudi človeška dela s patino vekov spojila z naravnimi čudi v eno veliko harmonično sliko. Sedaj, ko je vse to, kar je bilo skoro celo tisočletje last tujcev, prišlo prvič v ljudsko last, je dolžnost oblasti, da ta edinstven spomenik čuva pred vsako okvaro zunaj in znotraj, pred vojno začeta odkopavanja pa nadaljuje, da odkrije vso staro človeško kulturo, ki je zakopana v globini desettisočletnih plasti v podzemski jami. Kdor se zanima za izkopanine v jami pod Predjamskim gradom, najde popis izkopavanja in slike izkopanin v članku »Prime ricerche paleonto-logiche nell Grotta d; Castel Lueghi presso Postumia«, ki ga je napisal Ugo di Windischgratz v reviji »le Grotte D' Italia« Se. 2 Vol. III — 1938. Branko Žemljic: GORIV JE SAVINJSKI SPLAVARJ1 (Nadaljevanje iz prejšnjega letnika) Med našo t. j. levo in drugo rižo se je navadno namestil vrhu pokonci stoječe late barjak, ki je kazal hkrati tudi smer vetra. Zaradi varnosti in v opozorilo bližajočim se parnikom so postavili med turško in njeno levo sosednjo rižo spredaj pokonci križema dve deski, v katerih križišču se je pritrdila lata, da se je lahko ponoči nanjo obesila luč in je tako mogel ladijski krmar že od daleč ugotoviti, da ima pred seboj desni kraj splava. Če pa niso postavili takega znaka, pa je moral goreti na ognjišču manjši ogenj, po katerem je lahko poznal, da je tu leva stran splava s kolibo, ki jo je obseval ogenj, eden od flo-sarjev pa je moral medtem stopiti kraj turške riže ter z zamahljaji roke naznačevati smer, v kateri naj se parnik kreta. Če pa se je navzlic vsem tem varnostnim ukrepom, zlasti v megli, dogodilo, da je parnik zagrmel na splav ter ga zdrobil, je takoj vrgel sidro in prihitel s svojimi ljudmi nesrečnežem na pomoč ter po možnosti vsaj omilil nesrečo. Biti krmaniš, nikakor ni lahka naloga. To more biti v vsem odlično izvežban flosar in že večleten mitrovčan, ki se zna vsak hip znajti v kakršni koli situaciji. Imeti mora zlasti izredno dobre oči, da lahko že v najtemnejši noči nesporno ugotovi tako kraj, mimo katerega plove, natančno razpozna vsak predmet pred seboj in ob strani, kakor tudi ugotovi oddaljenost od bajerja, pa najsi ga zbude kakor koli iz najtrdnejšega spanja. Lahko je ladijskemu krmarju na odprtem morju, ki ima pred sabo busolo-velikanko, po kateri lahko vsak hip določi širino in višino, na kateri plove, ali kaj naj počne z njo krmaniš! Da je tudi kuharska umetnost njegov posel, je kajpak tudi še en pogoj, ki se stavlja h krmaniševim nalogam. Dasi so vsi njegovi tovariši pomočniki že morda večkratni ali celo že večletni mitrovčani in dasi se krmaniš lahko zanese, da ga bo vsak od njih v času njegovega počitka v redu nadomestoval, česar pa so si ti tudi v svesti, vendar kaže soglasje, ki vlada med njimi in krmanišem, odločno viden odnos do njegove obveznosti in dolžnosti ter do samo po sebi umevne podrejenosti. Kadar je Sava ob povodnjih preplavila bregove ter so si mogočni tokovi izbrali bližnjice preko slavonskih poljan, je kajpak ubral tudi krmaniš to pot in rezal velikanske ovinke, katere bi obplul sicer komaj v nekaj urah ali celo ves dan, je moral biti že celo izredno čujec; m potreben je bil skoro gigantski napor, da so se mogli spretno prebijati med drevjem in varno izžonglirati po nekaj kilometrih ponoven vstop v glavni tok Save. Sicer pa je splav plul noč in dan, ob vsakem vremenu. Le ob kaki »frtuni« — nevihti — so prijemali ob kakem boku ali drugem varnej- šem zatišnem mestu, dokler ni prešlo neurje, ki bi utegnilo splav znatno poškodovati ali celo uničiti. V mirnem vremenu je takale vožnja flosarju največji užitek. Vprav božansko lepe so pomladanske noči, ko ti vso pot in skoro vso noč drobe in gostole v obrežnem grmovju slavčki svoje divne, mehke melodije; iz oddaljenih sel se oglaša pasji lajež, s pašnikov pa prisluškuješ zategMm enoličnim pesmim pastirjev, ki čuvajo svoje čede ovac, goveda, konj in svinj. Zgodaj zjutraj že je skuhana črna kava, v katero nadrobe kruha. Prijetno te ščegeta v nos njen vonj, ko si se prebudil ob običajnem predjednem »očenašu«. Ne dolgo za tem, vsekakor pa še pred deveto uro je predpoldanka: sir, meso, salama, slanina — tako imenovani »Kaiserfleisch« se je dobil najboljši v Sisku — s porom ali česnom in čebulo ter kruhom, kar se je zalivalo z izvrstnim bizeljčanom. Medtem pa se je že kuhalo kosilo, ki je bilo navadno že ob enih: izdatna porcija mesa, juhe vendar le bolj malo, zato pa tem močnejše in mastnejše, da nisi mogel take dobiti v prav nobenem hotelu ali najboljši restavraciji kjer koli! Seveda, saj se je kuhalo toliko mesa s krompirjem vred, kar napravi jiuho kajpak slajšo. Zakuhala se je z rižem, ječmenčkom, rezanci ali ribano kašo. Meso se je razrezalo najprej na mizi, priložili so krompir in prigrizovali kruh in zalivali vse to z vinom, nato šele se je zlila v skledo juha. Ob treh nekako je bila malica, enaka kot predpoldanka, a večerja 'kaki dobri dve uri za tem taka kot kosilo. Vsakikrat je seveda zraven vino, bodisi samo, bodisi s kislo vodo, ta zlasti ob bolj vročih poletnih dneh. Čez mero, t. j. do pijanosti se vendar ni pilo nikdar. Saj si ga je tudi vmes lahko privoščil vsakdo za potrebo brez vprašanja ali predsodkov. Kdor bi se prvikrat udeležil takele vožnje z mitrovčani in bi bil že po naravi občutljivejšega želodca, bi se mu verjetno sprva upiralo, ko bi videl, kje se zajema čista »studenčnica«, v kateri bi vsak hip lahko opazil v valovih Save plavajoče utopljence, svinje, ovce, krave ali konje, ki so zdrknili kdo ve kje raz sipki glinasti breg v narasle valove, iz katerih ni bilo več rešitve. Vsaj meni se je godilo prva dva dni tako, da sem jo nameraval popihati s splava ob prvem pristanku. Ker pa se je ta le preveč zavlekel, pa je opravil najboljši kuhar — glad svoje, da sem sprva meže, potem pa takoj že z odprtimi očmi pohitel, da sem nadomestil zamujeno. Najprimernejši čas plovbe je v začetku junija, potem sredi avgusta in tretjič čez približno tri tedne, trikrat po par dni, ko »voda cveti«. Iz dna Save se dvigajo namreč takrat bube neke enodnevnice, dolge prvič približno štiri cm, drugič in tretjič pa nekaj manjše. Te se na površju nenadoma razpočijo, iz njih pa se dvignejo muhe nekoliko nad vodo in že po nekaj minutah popadajo nazaj v vodo, katero pokrijejo z levi vred silno na gosto. Ob neugodnem, nasprotnem vetru, ki ovira plovbo, tako da splav skoro dobesedno stoji na istem mestu, so namestili na zunanji strani drugega samca obeh riž: »naše« in »turške«, torej leve in desne, s sredine splava po en vesovnek, da so na ta način potem poganjali flos naprej. To veslanje imenujejo »šlesanje«. Ves prosti čas, — in če je vreme lepo, mirno in ni sicer nikakršnih posebnih motenj, — tega je navadno na pretek, izpolnjuje pogovor o raznih znanih in še neznanih flosarskih dogodivščinah, veselih in žalostnih. Redkeje ga zamenja kaka druga tema iz vsakdanjega življenja. Vmes se vrste šaljivke in dovtipi, nedolžne zbadljivke in hudomušno nagajanje, vendar nikdar takega značaja, da bi moglo koga razžaliti ali celo razjeziti. Privoščijo si v svoji razigrani prešernosti marsikoga izmed sebe ali tudi na bajar prihajajočega hrvatskega brata, pa celo krmarja kakega motornega čamca. ki pa ga včasih poprosijo in najamejo, da jih pripne za svoj čoln ter nagleje pripelje do namembne postaje. Zanimivi so, kadar govore »cirilico« v popolnoma flosarskem dialektu, čemur s široko zasmejanimi usti; uživajoč prisluhneš. Bilo nas je nekoč štirinajst na velekrpi, združeni iz štirih zadrečkih mitrovčanov. Pluli smo že ob desnem bajerju prav blizu Beograda. Pa jo reže proti nam motorni čoln, oddaljen od nas gotovo kakih 200 m, ko začno naši flosarji drug za drugim kričati na vse grlo nadenj in mu mahati z rokami: »Ajdi varno, da nas zapeljaš d Bevgrada, ajdi vamo!« Že je vštric nas, ko'ga še vedno vabijo din mu mahajo in že kaže, kot da se čolnar prav nič ne zmeni za nas. Še nekaj metrov, in glej ga spaka! V velikem krogu že zaokroži in jo usmeri na naš flos. »Lej ga hudiča, kaj bo pa zdej!« Kos, Purnat, Poderuh in še trije drugi, ki so bili najbolj vneti heroldi, jo drug za drugim popihajo v kolibo in za božjo voljo prosijo Seka (mojega tasta), naj gre iz kolibe ter se naj kako zmeni z njim in ga odpravi, kakor ve in zna. Moj tast jim odgovori: »Kar ste si skuhali, boste pač morali pojesti.« Vendar je le vstal in stopil iz kolibe: »Da očte, da nas zapelate d Bevgrada?« — »Ma zašto ne bi!« se glasi odgovor. »A koko tražite?« — »Dve hiljadarki.« — »E, to ja praskup! Jano vm pa dam.« — »Ako ste vi došli iz Stenjevca, nišam i ja!« Zopet okrene svoj čoln in odbrzi navzgor. »O, hvala Bog, da s ga la tak dobr udpraviv. Di-gači b se kej lehk znašli vsi vkp u Glonač,« je šla zahvala Šeku. Prešerna šaljivost in nagajivost jih ne mine niti na povratku domov, ko se radi še iz sopotnikov ponorčujejo. Kako bi tudi mogli biti topi, indiferentni ali slabe volje, če pa so imeli srečno vožnjo za sabo in so pri tem zaslužili lepe denarce, ki zagotavljajo družini za-vse leto brezskrbno uživanje, veseleč se že vnaprej nove rajže! Flosarija je imela za te ljudi prav poseben, trojen mik: fizični, psihični in finančni, brez ozira na vse nesreče, ki so se pojavljale od časa do časa; vtisnila jim je pečat sproščene duhovnosti, duhovitosti ter prešemosti, ki je bila najbrže edinstvena med našim slovenskim življem. Doba zadnje vojne vihre je ohromila ta značilni temperament, a kaže, da si niti sedaj, ko se pLovljenje lesa ponovno odpira staremu načinu tržnega prometa, ne more prav utreti poti tisti entuziastični razgibanosti, ker je pač sluižba in zaslužek drugačen, nego je bil dolga stoletja, ki je prehajal iz roda v rod v kri in meso. * S pričujočim opisom savinjskega splavarstva sem hotel prikazati tehnično in finančno plat flosarstva ter vsaj v konturah nakazati karakter in bit savinjskega flosarja. Slika gotovo še ni popolna; saj bi jo mogle podkrepiti in plastično izpopolniti le neštete sličice in epizode iz tisoč voženj od vezi do Železnih vrat, vožnje, kakršnih sem se nekaj imel priložnost udeležiti sam ter na njih doživljal vse prijetnosti take vožnje, pa tiudi težke, obupne položaje, ko smo že vsi skoro sklenili z življenjem. Gotovo bo še -marsikdo obdelal tole snov po svoje, ker je vsekakor prav, da se ohrani folklorna slika našega flosarstva poznejšim rodovom; mnenja sem vendar, da bo vsem tem piscem vsekakor teže zajeti celotni vpogled v to nekdaj tako pisano, razgibano in zanimivo življenje, kot pa nekomu, ki je s temi ljudmi od mladosti pa vseskoz v osivelo dobo živel in doživljal vse njihove vesele in razburljive, vedre in tegobne ure. Zdavnaj že, zdi se mi, so ti dogodki za mano, vendar mi je spomin nanje še danes živ, nepozaben in lep. Želel bi le, da ostane tak tudi v srcih vseh dobrih savinjskih flosarjev, in da se jim povrnejo še enkrat tisti srečni časi. ko so se v njih izživljali do poznega večera življenja. Tine Orel: __V AVSTRIJSKIH GORAH (Nadaljevanje iz prejšnjega letnika) V cerkvi, veličastni novi gotiki z vzidanimi romanskimi portali sem pri stranskem oltarju prebral imena »herojev«, die fur die unsere Heimat gefallen sind, v zadnji vojni namreč: Smolle, Jaklatsch, Tschit-schko, Čater itd. Pri branju teh imen nas je obšlo nekaj mrzlega. Za-gomazelo nam je po hrbtu. Kakor dan na to, ko smo v Krimmlu ob spomeniku Tirolca Wallnerja, ki se je postavil po robu Francozom leta 1809, videli sveže križe hitler j evskih soldatov, članov besatzungstrup in kazenskih ekspedicij. Zapomnil sem si ime Moravec, ki ni padel nikjer drugje kakor pri Gornjem gradu (b. Cilli). A pustimo mrtve, čeprav se pravi, da bodo kamni vpili, če bodo ljudje molčali. Užitek je res, vrani izpuliti pavje pero. Qui tacet — clamat.* »Mi nočemo vojne. Nikoli je nismo hoteli. In ko je Hitler začel vojno proti vsem, smo bili mi Avstrijci proti Hitlerju. In zato razumemo * Kdor molči — kriči. Foto šavelj Marjan Odstein z vrha Hochtora današnjo borbo Jugoslavije. Sicer pa vam povemo, da sprva tudi Hitler ni bil za nasilje nad manjšimi narodi.« Besede simpatičnega, zgovornega športnega funkcionarja mi niso šle docela v račun. Postregel sem mu z ugovori, s pričevanji iz dosedanjega avstrijskega političnega življenja, ki je večkrat le predobro pokazalo, da volk dlako menja, iz kože pa ne skoči, niti mu ni do tega, da bi skočil. »Rabimo deset let mirne izgradnje in nič več. Kvečemu pametno politiko cen.« »Mi pa sploh ne mislimo na nič drugega kot na mirno izgradnjo. To je sicer idealizem, a upravičen in človeštvu potreben.« Bilo je pravzaprav malo besed med nami. Morda to niti ni bilo prav. Ideja o enotni Nemčiji gotovo ni fašistična iznajdba, toda v premagancih živi in bo še živela kot osrečujoča zarja iz tretjega rajha. In navkljub pogoltni politiki ob koroškem vprašanju in drugim potezam Dachl z juga Foto šaveli Marjan avstrijske vlade, ki jih je naredila, da bi izvlekla iz trenja med velikimi silami čim več dobička, smo v ljudeh, s katerimi smo prišli skupaj, videli skrb. Saj ta igra, ta politika gotovo ni v korist malih narodov, malih držav. In ljudje, ki se v tej igri zvijajo, to če ne s pametjo pa vsaj nagonsko čutijo. Nič ni čudno, če ni na pretek voljnih plesalcev za igro, ki jo svirajo veliki. V tem pogledu se»mi je zdel prizor, ki smo ga opazovah pri vhodu v Jonsbachtal, za Avstrijo nekam simboličen: star, od dežja in vetra preperel plesni oder pod zaščitno plahto, na kraju odra dva muzikanta, ki od časa do časa urežeta bučno, vabečo, užigajočo polko, na oni strani ceste štant, odpustki, cukren kramar..., a plesalcev ni. V Admontu smo bili gostje župana Bretschererja, ki je doma iz našega kočevskega Koprivnika. Gostilna, v kateri smo imeli kosilo z njegovo napitnico, je last Caterja, ki je doma iz okolice Celja, toda slovenski ne zna več. Bretscherer je sam lastnik gostišča in dobro pozna naše planinske in obmorske letoviške postojanke. Njegov nagovor je izzvenel v duhu pomirjenja in prijateljskih vezi med alpskimi narodi. Ko smo popoldne sproščali svoje mišice v okusnem admontskem kopališču, ki leži sredi polja za trgom, me je vznemirjala radovednost naših ad-montskih znancev. Zanimalo jih je, kakšne vtise odnašamo iz Avstrije. In sugerirali so nam z vprašanjem: »Wir sind arm, nicht?« Čudno vprašanje, posebno za nekatere člane naše odprave, ki zaradi mladosti niso bili v stanu, napraviti v sebi živo Tprimerjavo med današnjo Avstrijo in versajsko Jugoslavijo. To je ¡bilo na sploh težko vprašanje in je tudi tako moralo biti. Saj se v njem zrcalita dva svetova, v njem je zapopadena največja sprememba, ki jo kaka generacija utegne doživeti. Uboštvo Avstrije ni nüti v njenem obremenjenem proračunu in v vseh njenih gospodarskih težavah, marveč bolj v njeni duhovni revščini, v njeni življenjski izgubljenosti. »War sind arm?« To avtokritično priznanje Avstrijcev o položaju v Avstriji smo na lastni koži občutili. Toda — saj nismo šli v Avstrijo po gastronomske užitke. Spomnil sem se časov iz zadnjega desetletja pred drugo svetovno vojno, ko smo soboto za soboto peš, z biciklom, z izletniškimi vlaki obirali vrhove, stene in poti. Vsega je bilo dovolj »za male pare«, a ne za nas, za ogromno večino ljudi gotovo ne. Živo mi je stopilo pred oči in razumel sem avstrijsko priznanje. In ni me sram priznati, da sem čutil celo prijetno ugodje. Samo če ti iz lastne krvi vre doživetje te primerjave, brez pridržka oznanjaš zreli občutek našega bogastva. Nekateri Avstrijci so to razumeli, morda je bilo v tem nekoliko vljudnosti, morda pa tudi zavest lastne brezciljnosti. Nekateri pa so seveda s slabo prikrito slastjo pogrevali naše težave, o katerih so tisti čas pisali njihovi listi. Pri takih sem prav lahko videl pod kožo njihovo rasno zavest, znameniti Rassengefühl, češ da je samo Germanom usojeno zgraditi solidno kulturo in sistematično produkcijo, med tem ko bi imelo vsako slovansko naprezanje v tem smislu atribut lahkomiselnosti, nedograjenosti, miselne in snovne nedovršenosti. To so posebno radi poudarjali tisti, ki so prišli iz ruskega ujetništva. Ruski »zavtra budet«* posplošujejo in s prezirom govore o »neorganičnem razvoju« industrializacije. Smešno! Toda te smešnosti nikoli ne občuti človek, ki se v življenju drži reakcionarnega pravila, da revež ostani revež, ker mu je pač tako 'usojeno. Zgodovina je o tem že večkrat iz-j-ékla svojo besedo, vprašanje je le, če so njeno zadnjo, ki je odmevala po Evropi spomladi leta 1945., Avstrijci razumeli. In že je prišel čas, ko smo se poslovili od prijaznega trga, od kopališča, od znancev, od piva. Sklenili smo še privatne izmenjave, če bodo seveda mogoče v prihodnjem letu, prihrumel je brzovlak in od-drdrali smo v deževni večer proti Selztalu, Schladmingu in Bischofs-hofnu. Silen piS je potegnil z gora in zagrnil vasi s prahom, nato pa z divjim nalivom. Nekje se je utrgal oblak; zdrknili smo preko hudournika, ki se je peneč razlival po pokošenih livadah, posejanih s pusto grajenimi seniki. V primeri z našimi so se nam zdeli brez domišljije, neotesani, dolgočasni. Od sopotnikov smo slišali, da so avstrijski plezalci v več navezah ostali pod noč v Gesáuse. Ena naveza treh v Dachlu Da je eden odletel..., da so se zaplezali..., da je pofflicana reševalna * bo že jutri. ekspedicija. .., da so zazevali novi grobovi na pokopališču v Johns*-bachu. Nekaj tega je bilo le res. Zaplezali so se, prebivakirali pošastno noč, v ponedeljek zjutraj pa so se izmazali. Ce bi bilo vse res kar čenče spravijo skupaj, no, bi bilo res prehudo na svetu. V dežju smo prispeli v Bischofshofen in se po enem tednu za pet ur znašli v civilnih posteljah snažnega hotela »Pri Katrici«. Rano jutro nas je porinilo spet v brzovlak, ki pa k sreči ni nikdar tako poln kot pri nas. Dobro uro nato smo primerjala Zeli ara See, letovišče kraljev in maharadz, našemu Bledu. Bled se nam je zdel lepši. Nato smo se presedh na ozkotirno železnico, se poslovili od narasle Salzache in z zavidanja vredno naglico odbrzeli na vzhodno Tirolsko, v Krimml v osrčie ledenikov. ' Od Krimmla do Celovca S čim ti življenje vse ne postreže? Sinoči se je utrgal oblak, toliko da Salzach ni zalila in raztrgala železniške proge. Danes sije nad Tirolsko ganljivo jutranje sonce. Sinoči si se v brzovlaku spraševal, kako je mogoče, da fraulein Rute požira filozofske romane angleškega ekspre-sionista z naslovi Unfug des Lebens in Unfug des Sterbens, danes pa te obkrožajo v Krimmlu redki letoviščarji, ki so si s takso kupili pravico do razgleda na Krimmlske slapove in to za ves čas letovanja Ce bi takse ne plačali, bi jih sleherni sprehod stal 1 šiling. Nesmisel prvega početja je krepko popravljen z železno smotrnostjo drugega. Mi pa smo pravkar sredi nabavne politike v trgovinah idiličnega Krimmla. Krimml je^ res prijazno gorsko naselje kakih tristo metrov višje od nase borovske srenje. Središče vasi je moderen hotel, ki smo si ga ogledali, ne da bi sedli za mizo. Vas je potisnjena v zatrep Krimmlske doline, ne daleč od znamenitih slapov, največjih v Evropi. Vodovje ki kakor razjarjena zver grmi preko štiri sto metrov visokega skoka se v tem kotu zasuče proti vzhodu in obenem z drugimi ledeniškimi iztoki neprenehoma, tudi v največjih sušah, polni korito Salzache. Severo- fTtiV K™mla 50 šrebeni> 'ki tv°rijo razvodnico z vodami Ziller-talskih Alp, ki spuscajo svoje vode v Inn. Na dve prelepi avstrijski mesti smo samo pomislili, Salzburg in Innsbruck. Ta ali oni je imel tamkaj opravek, tega ali onega je mikalo to in ono, toda potni načrt nas ie neizprosno porinil v vijugasto vozno pot nad Krimml, za vozila vseh vrst, pogonov m brzin strogo prepovedano. Na prvi serpentini nas je izza roba ceste ustavila v nečedni baraki prežeča sfinga: »Ein Schilling meine Herren!« Cop ji je po slovensko dopovedoval, da vse skupaj nima smisla m da se bo ze pogovorila z našim spremljevalcem Kurtom Bilo je mnogo sa m smeha, preden smo prišli mimo te Karibde, čakala pa n^ Je se Scila v obliki tipične letoviške »stiskalnice« »Pri lepem angelj- lavrPt^i6 ^^ ČG bi naŠega danskega čada posadili lavretanski angelčka v nikdar omagujoče, vse oglušujoče bučan^raz- AT ™^ kl hrUme mimo nas v Plodno dolino proti Neunkir- chnu, Waldu m Mittersillnu. Nikogar ni mikalo, da hi posedeli na su- rovo stesanih klopicah in se potopili v razdraženo ozračje, se zamaknili v čudo narave in vsak v svoje misli, zajeti v diktat naravne sile, kakršne zlepa ne najdeš. Tu si sredi družbe sam, tu bi kakor Lenau razbiral jezik elementom, pa če bi ga razumel ali ne. Pograbilo nas je popotno razpoloženje in potegnili smo korak. Nekaj nam ni biLo všeč. Pričakovali smo vse nekaj drugega ob vstopu v kraljestvo ledu. In vendar je bilo to v vsaki kaplji, ki je pripršela po 200, 300 m daleč in nas blagodejno hladila. To je bila snov, ki smo jo prvič opazili na Wiesbachhornu: sredi temnih, rjavih, na višnjevo se spreminjajočih skalnatih pečin zelenkasto, kovinsko motno se bleščeči ledeni strah. Zdaj gremo po promenadni cesti ob slapovih in spremljamo v višini 1600 do 2500 m ledeniško reko po mastno zeleni, z muravo nasršeni okoli 500 m široki dolini. Vzpon je tako udoben, da ga skoro nismo čutili. Dolina je dolga 25 km. Motna, sivkastomodra voda ubira pete proti Krimmlu, noseč s seboj pisani material ledeniških grobelj. Kdaj le je tu deževalo? Vsi smo še imeli v očeh našo Savo, ki se je komaj še videla izza skal, videli Savinjo, ki je komaj, komaj še prebredla prodi-šča pri Lučah in Ljubnem. To so blagodati ledenika in ledenikov, ki jih mi nimamo. Nič ni čudno, da je toliko vode. Kamorkoli pogledaš se ti oko ustavi na zelenem snegu: tu je Wildkarkogl (3078 m) Wilde Ger os-spitze (3260 m), Reichenspitze (3503 m), Richterspitze (3054 m). Cisto blizu se ti ponujajo vrhovi in oko nehote išče poti, po kateri bi jih najlaže dosegel Toda pot se vleče. Naš današnji cilj je Warnsdorferhutte v GroISergeiger s poti proti Reggentôrlu Foto šavelj Marjan višini našega Grintovca. Pustili smo že eno kočo za seboj v višini 1900 m, pustili za seboj vnsto planšarskih domačij, ki na nas niso napravile najboljšega vtisa. Morebiti smo bili krivični, toda pogrešali smo tistega, kar je uganil že naš ugledni, vsega spoštovanja vredni planinski čiča Valentin Vodnik, ko se mu je zdelo vredno, da pove, »kako planšar z Mino po domače«. Tu ni šlo kar nič po domače. Tirolski kmet je tujcev sit ali pa jih ne mara. Videli pa ismo mnogo otrok, ki so ob poti ponujali cele cekarje planinskih rož. In zdelo se nam je grdo in skoro nismo verjeli. To, pa v Avstriji! Da, in ravno v Avstriji! Saj je tu planinstvo za pol stoletja pred našim in zato bolj v kleščah polipa kapitalizma, kjer je kupčija vse, od koče do vodnika, od encijana do očnice. Pri tem smo videli, kako globoko utemeljena je zahteva kulturnega alpinizma, ki terja spoštovanje in čuvanje planinske flore. So pa te visoke gorske ledeniške doline in planšarije zares nekaj posebnega po lepoti, občutju, bogastvu vode, živine, trav in rož. In barv! Na misel mi prihajajo originalne slike in kopije s tirolskimi motivi, ki sem jih videval po naših skromnih meščanskih salonih. Ne vem, ali sem verjel naturalizmu tistih podob ali ne, ostale so mi v spominu in občutje tistih barv se mi je vsililo v počitek na Innerkeesu, odkoder smo prvič uzrli Dreiherrenspitze s severa. Osnovni ton teh gora je popolnoma drug kakor pni nas in zato tudi vsa barvna skala učinkuje drugače; drugačni so refleksi zelenila na pašnikih in mahovja na raznih granitih ter penečih se povirkov, ki se mečejo kakor prešerne grive preko črnih hrbtov med planšarije Noos, Miihleck, Hintenriicken, Gessler, Sommerlehen dn vrsto drugih, ki si jih nisem zapomnil ali nisem poizvedel za ime. Poizkušal sem nemška poimenovanja sloveniti in ugotovil zanimive podobnosti z našimi. V Warnsdorferhiitte smo razmeroma hitro prispeli. K temu je pripomogel mojstrski korak našega Koblerja, ki je enakomerno grizel v breg in v dalj. Z zanimanjem smo pričakovali sprejema v koči, ki na zunaj vzbuja apetit po domačnosti in vseh drugih sladkostih, ki smo jih vajeni po naših planinskih domovih. A nič takega in tudi nič takega, kar bi ne bilo koristno za lastnika koče: vstop v gornje prostore za-grajen, dokler nisi sezul kvedrovcev. To je bil prvi pogoj pred postrežbo. In nato vsesplošen, simpatičen, železen red, kakor da bi nekje v ogrodju prostorne koče razbijal neroden, a vsemogočen in stanoviten stroj, ki se mu ne moreš in ne smeš upreti. V tem je nekaj tistega, kar Slovani radi Nemcem očitamo, tisto filistrstvo, ki izgublja videz dobrohotnosti in pušča samo videz neotesanosti in zagledanosti v svoj lastni prav. Zato pri večerji ni bilo nič pravega razpoloženja. Celo tistih mladih alpinistov, ki se razumejo na vitaminske tablice, niso ovseni kosmiči spravili v dobro voljo, še manj pa saharin v čaju. Pri priči so se začela pogajanja za polento ali žgance. Kljub vsemu je za Martine dobro, če gredo v Zagreb! Kako jo je pogruntal tisti naš sivi ded, ki je v prazgodovini avstrijskega kapitalizma pred 200 leti moral vzeti v roke po- Foto šavelj Marjan Pod Maurerkeesom. V ozadju Grosser Geiger in Maurertorl potno palico in iti s trebuhom za kruhom: kdor gre na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj! In še enkrat je obveljalo: Še hudič je lep, če ga imaš rad. Ura še ni bila deset, ko se je snel iz kuhinje brezoseben oskrbnik, meni nič tebi nič prijel petrolejko, jo upihral ter s tem pognal pet »jugo-slavcev«, ki so žulili svoj »šivoser« iz jedilnice v spalnico, in to skoraj brez besed. »Zehn Uhr!« in odnesel je starinsko leščerbo v degeneriranem bie-dermajerskem stilu kakor trofejo med nemške Lare v kuhinjo. No, mi smo mu dali prav. Koliko življenj bi podaljšali, če bi prepustili nekatere naše planince dobrohotnemu Hypnosu, kadar jim ga je najmanj mar! Naslednji dan smo po nadelani poti v dobri pol uri prisopihali na Gamsspitzl. Vprašali smo se, zakaj ta vršiček zasluži svoje lastno po- "am zdi, da je to sleme Ua ZZo P°vrh t£«a ¡>a niti, sipki drobir dz blestelh In Ä tLlf* t- *** Mn0Sil kami-Alpe. Zato nismo mč kaj radl dSftu ™ Eestavliai° Centralne stili na sveži snežni poUh ki T L ' TZt* SS na vrat na "P"-sulzbachkees. Bilo je prekrasno tut„ T ^ Šimi' vaI°vi« Ober-vročem soncu, ki na snefenl^ovrsM 1 J""3- "W** 36 bleäCala v nTc kaj dobrodolel občutl^S ^Tr^l T*™ CTet ~ Toda Grosswenediger jena^C fl*'' kako se obnesli, pravkar natvezli dereze se foTjl »t T T* * tUra' mi ?a s cepini. Veliki in Mali' Weniger LTam^Y™ ter Se oboroži" razgleda, toda na jugu nad DTL r J"b temu diäal že zaradi Zillertalskih Alp, že vre cela arJZ '1 ? Md »vinjaki »Visi V zraku«, n vi tega ledenik n ^M! r3Zgled ¿"besedno mu izognemu in se v k Sh povzlem ' " kratek' Zato rertörl. Nič posebnegl se nam nT? ^ raZP°k in rež na Mauna ledu prXsemy^h ofrin^STf^tu23'0/6 ZtU< da bo™ pod nami se začenja umazan iz^d" ', * T SedIa ie neizčrpna: Posejan z ledeniškii m£m" Wo n ® ° Maurorkees, ves njegov jekleno hladni ob™'^ ^ vrvi je greben Grosser Hapn f3350 m^ li o ' ekaj razteža ev terega ,se bomo povzpeli mf Tam ^ f. Grosser Geiger, na ka- " r -s takih zased in če smo h l 3 J SVezi sneS ^akril. Bilo je nekaj redno obzirno zt^^H ^^ taka kočljiva zaseda ^m /Ztl Vodm element PoseI™° ena terji počeli nemog^e ^i^^^^J0.. naši fotoama-ske ture so seveda težie in hol „1,7 ,' , J™ sfolm>o- Naže zim-v lepem vremenuon bi , J kak°r takle udoben prehod ljenem Irfen" Mu^Ä-pokanem, bolj ali manj nika mase H20? Foto Marjan šavelj Umballkees vsesavali ledeno mrzlo, zelenomodro vodico, po kateri so se drsali razni pajkiin žužki. pohUeli na vrh, kjer nas je po krat- kem razgledo^an^osvojU^dobrotni vladar «f^ do z vrha Velikega Geigerja smo MaSertal. Maurertbrla, od tam pa po poloznan ledeniku Mau^ees v Pri tem smo imeli priložnost « ^vila 10 kubična delavnici vsemogočne narave: s pobočij ^igerja seje o ^ skala in se pognala po strmim proti _^egu .K&ojeV* ^ strani, ko jo je prijeli Drvela 3e - kakih ^OO m navzd^ ^ ^ vila siT je* ne ^daleč od j^Vg^Kaj b? bilo, če - no, mi smo bili 200 m stran. «mfWlvk«*a izvirata ledeniška potoka, ki hjr^o^olTv^Tciovek bi komaj verjel, kakšne množine vode bruha ledeni kolas. Skoraj razumeš skrbi glaceologov in druge znanstvene preroke, ki ugotavljajo, da stojimo v dobi velikih vremenskih sprememb, da se puščave širijo, tanjša pa se debelina ledu od severnega tečaja do Grönlandije pa vse do Kilimandžare. Ledeniška grobi j a raste, ledeniški jezik pa se umika in oži, vsa Maurerska dolina pa je polna šumenja in žuborenja, skoraj bi rekel, da se giblje, toliko izvirov in virov skaklja čez njena prodišča, in zmerom višje se posa-jajo rušnate blazinice, na katerih se prijema planinsko cvetje. V višini 2200 m, kjer so rajhovci sezidali Rostockerhütte, kar pomeni, da je to kočo sezidala in vzdrževala sekcija Nemško-avstrijske planinske zveze dz daljnega baltskega mesta, leži bogata planšarija, ki prepase do 100 goved in nekaj 100 ovac. V Rostockerhütte smo se uta-borili na tesnem, nekam skopem skupnem ležišču za tri dni. Tisti teden je bila zelo malo obiskana. Tudi sicer se je prijazna oskrbnica iz Präg-ratna pritoževala nad majhnim obiskom in ni mogla verjeti, da hodi pri nas po vojni petkrat toliko ljudi v gore kakor pa pred vojno. Tu smo se spoznali s starejšimi možmi, šestdesetletniki, ki so dostojno predstavljali germansko ozkosrčnost in dolgočasnost po receptu »na pet ur taroka, četrtinko ribezljevega vina«. Nekaj ljudi je prebiralo stare planinske revije in brez sramu kazalo, da ubijajo čas. Mladine, ki je pri nas že glavni obiskovalec gora, nisem opazil, ali vsaj zelo, zelo malo. Tudi nam je ostajalo časa in tudi mi smo iskali zaposlitve. Ta je bila toliko bolj nujna, ker smo začutili prve vznike domotožja in hrepenenja po toplini naših planinskih domov in koč. Naredili smo že načrt za naslednji dan, nato pa smo se potaknili sem in tja. Pogovorov smo se hitro naveličali. Slišali smo, da je v ledeniško režo zdrknil nek dunajski profesor in izdihnil vpričo žene, viseč na vrvi, medtem ko je hčerka hitela po pomoč. Slišali dalje, da sta na Zugspitze našla smrt dva angleška uradnika, ki sta nastopila turo v promenadnih čevljih, ne ve se, ali ker nista imela drugih ali pa iz anglosaške hladnokrvnosti. V drugi družbi so te pitali s samimi razburljivimi novicami, ki so jih pravkar pobrali iz Tirolervolksblatta. Takrat so bili na vrsti atomski špijoni, Kleinkrieg, Churchillova izjava o sovjetski vojaški pripravljenosti; prav radi so se pečali z oborožitvijo Nemčije. Waffenlosigkeit! Wahnsinn! In ko poslušaš tihi žolč, ki je razlit v presojanju povojnega položaja premaganega naroda, ti pred očmi še bolj zraste pomembnost in resnoba naše borbe, borbe zmagovitega ljudstva. Waffenlosigkeit! V Avstriji se ne more govoriti, da ni orožja, saj štejejo armade četrt milijona ljudi, vojske, ki jih vzdržujejo štiri velesile na račun avstrijskega ljudstva. Trpi avstrijski proračun, avstrijski davkoplačevalec, široke množice ljudstva. Jasno je, da niso zadovoljne, čeprav na videz žive samostojno politično življenje. In tako nezadovoljstvo, prikrito ali neprikrito, zveni iz političnih pogovorov in iz omlednih pripomb politi-kastrov. In taki pogovori se prav radi zaključijo, češ, saj nismo prišli v gore, da se bomo o teh stvareh pogovarjali. " Foto šavelj Marjan Pod vrhom Dreiherrenspitze Postopali smo okrog koče, se zazirali v vedno enako fasado Schliis-selkogla in Niklaskogla, se pogovorili s pastirjem, ki je v trdni kom-paniji z gospo oskrbnico in mu še na misel ne pride, da bi dal kak polič mleka na svojo roko ali pod roko; nekaj članov se je spravilo nad balinanje, ki pa je bilo že bolj podobno modificiranemu golfu na močvirni travi za kočo; tretja grupa je zbijala kozo — klamf. Vsega pa smo se hitro naveličali, vdirati je začela slaba volja zaradi pomanjkljive oskrbe in tudi osebna trenja bi začela kazati svoje zobe, če ne bi pravočasno presodili položaja in zatrobili na umik, na vrnitev domov. Čudne so take malenkostne zdrahe! Brez prave življenjske vsebine se lahko razrastejo kakor goba na zdravem telesu; zaradi njih, kakor zaradi malenkostnega pišča na ustnicah, nastopi zastrupitev; tako kakor strup raste srd in sovraštvo. In srd, sovraštvo je nekaj, kar pogubno vpliva v dolini, a kaj šele med ljudmi V gorah. In kako malo energije je treba za pomiritev takih zdrah! Človek ne sme izgubiti smisla za humor, za smešno stran raznih načelnih prepirov. Molière bo imel večno vrednost, ker je znal v komediji upodobiti našo smešno stran, kadar hočemo biti najbolj resni. Kadar robati značaji posegajo po svojih najbolj čudaških izrazilih, pobrskajmo po najbolj normalnih, najbolj pomirljivi. Le tako bo pot v gore imela lep prostor v našem spominu; spominjali se je bomo kot pesem iskrenega, odkritega, do kraja človeškega tovarištva. Če jo zagreni prepir, je zapravljena, čeprav ima v sebi še tako visokovredna alpinistična dejanja. Pošastna je v svoji etični nesmiselnosti, v minusu, ki ga vtseka v srce. Zelo rad se spomnim ture na Dreiherrenspitze. Od Rostockerhiitte do tega divnega vršaca znaša višinska razlika komaj kakih 1300 m, je pa vendarle zelo daleč. Preko iskrečih se škriljevcev smo v pol ure stopili na ledenik, v začetku dokaj strm, z mnogimi nerodnimi prepokami in razpokami, kmalu pa se položi, tako da do Reggentôrla prideš brez posebne sape. Menda se ta iedeniški odsek imenuje Malhamkees po Malham-spitze (3392 m), ki se dviguje nad Reggentôrlom. Na drugi strani sedelca pa se razprostira ogromni Umbalkees, ledenik, pri katerem nimaš občutka, da stoji, marveč da teče v globoko dolino Umbal. Ker nismo hoteli z derezami rožljati preko podanjka Gubachspitze, smo sestopih nekaj sto metrov v Umbalkees, nato pa ubrali pot preko snežnih poljan, ki se vlečejo nepretrgoma od Simonyspitze do Dreiherrenspitze. Imeli smo srečo, bil je jasen dan. Toda ne hvali dneva pred večerom! Zato smo opustili namero, da bi zlezli tudi na Simonyspitze, pač pa smo hitro preko strmega hrbta, na katerem je jutranje sonce že odprlo vodne žile, in preko lahke opasti, stopili na greben. Vrh se nam je zdel čisto blizu, oko se glede daljav tu bridko vara. Posedeli smo na skalah v soju novega snega in merili z očmi neskončnost in raznolikost alpskega sveta, yidele so se bavarske in južnotirolske gore; v sinjkasti daljini, kjer se je gora skoraj stopila z nebesno modrino, smo zaslutili ljube konture Julijcev in pravljične like Dolomitov. Cim dalje, tem lepše, tem višje in silneje. Bližnja Reichenspitze in Gerlosspitze ali drzni Lasôrling so, gledani s tega grebena, izgubili vso veličast. Stopili smo na vrh, se razvezali za nekaj časa, toda za prav malo časa, kajti na jugu in vzhodu se je začelo nebo mreniti. na zahodu pa so se že kuhali težki oblaki. Od koče pa smo bih oddaljeni pet ur. Poskusili smo sestopiti po grebenu, a bilo je preveč čakanja pri šestnajstih ljudeh in pregnala nas je tudi izredna krušljivost. Tako nam je ušlo lepo gre-bensko plezanje nad edinstveno severno steno, ki predstavlja v tem predelu najtežjo steno sploh. Po isti poti, kakor smo prišli, smo ušli nevihti, meglam in dežju, ki se je srdito usul v prvih popoldanskih urah. Na Mal-hamkeesu smo si privoščili skakanje preko številnih ledeniških razpok in si skrajšali pot za dobro uro. S to turo se je zaključilo naše romanje po avstrijskih gorah. Dva dni nato smo v Rostockerhiitte v trdi temi krenili ob dveh zjutraj. Jutranji somrak je bil nadvse lep zaključek naših tur. Nekaj otožno slovesnega je zvenelo v naših srcih. Hoteli smo domov, čimprej, le na Koroškem bi se ustavili čez noč. Globoka deber je čemela v lahni meglici, ko so se vrhovi že posvetili v mrzlem jutranjem soncu, pastirski domovi pa so bili pogreznjeni v globok mir; ko pa smo stopili med bahate hiše Hinterbichla, je začelo utripati življenje ene najlepših leto-viščarskih vasi v Avstriji. Kdo bi zdaj popisal lepote Virgentala vse odtod preko Pragratna in Matreia pa do Lienza! Kdo bi razbral in nabral občutke in želje, ki so rastle v nas, ko smo se poslavljali od pokrajine Velikega in Malega Kleka, ko smo v Lienzu zrli v severne stene Lienških Dolomitov! Morda pridemo še kdaj, da se z njimi pogledamo od blizu. Zdaj pa z nami divja brzec in nas v dobrih dveh urah potegne mimo Spittala in Beljaka v Celovec. Tu nismo bili več gostje Alpen-vereina, tu smo bili zasebniki.) Pridejali smo ovinek na Celovec na svojo roko. Hoteli smo doživeti prav na hitro, kako bije srce Koroške. Mesto koroških domoljubov! Navdajal nas je ponos, češ, tudi tu se bije naš boj za enakopravnost in neodvisnost. Kdaj so ga že likvidirali avstrijski šovinisti, kdaj so že pisali, da ob Celovec ne sme butati slovansko morje. »Karnten frei und ungeteilt!« Koliko hinavščine, po-tvorbe in surovosti je skrito v tem ogromnem kričečem napisu na celovški mestni hiši. V Lienzu smo prvič naleteli na slovenske emigrantske obraze. Nekam dolge obraze so delali, ko smo jim povedali, da smo iz Jugoslavije in da ,se vračamo, hkratu pa so kazali slabo prikrito željo po razgovoru, po dotikljaju z domovino. Toda v Lienzu se zbirajo bolj redki ideološki vo- Pogled z vrha Dreihérrenspitze Foto šave'j Marjan Na Maurerkeesu. GroBer Happ Foto Save,j Marjan ditelji, duhovščina, ki jo pobožni Tirolec podpira, da si nalaga večni kapital. V Celovcu in Beljaku pa smo prišli skupaj z ljudmi, ki niso prav nič prikrivali ne domotožja ne kesanja. Pogovor o glavnem predmetu, ki nujno vsakega emigranta najbolj zanima, problem stare in nove »domovine«, ki je ni, se sicer težko razplete. Izčrpa se v pogovoru o cenah, o standardu, o spominih, o znancih in brezpomembnih stvareh. A vendar se zgodi, da se gnojni tvor predre, posebno pri ljudeh, ki nimajo nič drugega nad seboj kakor neodločnost in pomanjkanje poguma, da bi zavzeli odločno stališče do preteklosti, jo končali in jo z neprestanim naporom za prihodnost poplačali. Kri ni voda. ito sem o tem govoril z nekdanjim znancem iz gora, me je živčno prekinil: »Kaj pa smo sploh mi tu? Nič. Sami ne vemo, kaj smo.« Bolje ni mogel naslikati socialne kategorije in duševnosti emigranta, ki se brez posebnih vzrokov odtrga od domovine, pa bi kljub temu rad živel polnovredno življenje. »Visimo v zraku. Ne vemo, kaj bo z nami.« To je duhovna stiska osamljenega, izkoreninjenega človeka v tujem okolju, v tuji službi, izven usodne povezanosti s svojim rodom, izven ideje naše preizkušane, a vendar poveličane domovine. »V kaj vendar verujete vi v Jugoslaviji? Odkod vaše zaupanje? Vaša samozavest?« te vprašujejo. Ko odgovarjaš na ta vprašanja, še bolj začutiš, da zastopaš in predstavljaš veliko stvar: resnico in pravico, naš raison d'être pod soncem tu in onstran Karavank. Če bi bili vsi malodušni, kdaj že, kdaj že bi se meja z Drave in Soče pomaknila na Sotlo. In ko sem dvema izobražencema razlagal to vzpodbudno resnico, ki nam jo sporoča najbolj objektivna zgodovina zadnijh 150 let, sem z veseljem ugotovil, da jima je zmanjkalo besed. Besed! MILAN CIGLAR: PO GOZDOVIH SNEŽNIKA Kljub silnemu razmahu planinstva v povojnih letih so tako redki prijatelji gora, ki jih privede pot tudi na skrajno južno mejo slovenske domovine. Širni gozdni predeli nad Kolpo in Cabranko, vse tja do prostranega kraljestva notranjskega Snežnika, da ne govorimo o planinskih vencih odtod proti Jadranu, so večini naših planincev popolnoma neznan svet. Gotovo je temu vzrok odmaknjenost od večjih središč, slabe prometne zveze in velika neobljudenost tako široikih gozdnih področij, kjer na ure in ure dolgi poti ne naletiš na še tako majhno naselje. Še tistih nekaj osamljenih žag sredi gozdov je uničila okupacija. Seveda tudi tu pod« zadnje čase sekira svojo pesem in se čuje hrušč podirajočih se stoletnih debel; iz daljave zaznaš zdaj ipa zdaj votel odmev eksplozije — novo gozdno pot grade nekje. Vendar so vsi ti gozdovi preobširni, da bi moglo novo življenje zabrisati vtise prostranosti in miru. Mnogi planinci menijo, da moremo o veličastnosti narave govoriti le ob tisočmetrskih stenah naših severnih in zapadnih gora. Toda vsakdo, ki je bil le enkrat na vrhu Snežnika in občudoval pod seboj vzvalovij eno morje samega gozda tja proti kočevski strani, proti hrbtom Gorskega Kotarja in še dalje proti vzhodu, potem še sam hodil skozi te gozdove, kjer je ustvaril Kras toliko čudovitih raznolikosti, bo prav tako navdušen nad svojevrstno mogočnostjo. Kje moreš bolj občudovati Vso širino obzorja kot tam, 'kjer se ti sredi gozdnega pobočja zdajci odpre pogled v daljave: gozd, gozd, val za valom, sam gozd! In kaj je vse skrito v teh starodavnih hostah: kot zakleti gradovi se belijo v soncu divje pečine, vse porasle s cvetjem vseh barv, nenadoma ti zaustavi korak skrivnostno črno brezno, mahoma se znajdeš sredi (zakrite jase, kjer se menda ponoči shajajo gozdne vile. Na vsej poti te sredi poletja nenehno spremlja tajinstvena glasba, ki o njej ne veš, od kod prihaja; zdrzneš se, če nenadno preneha to brenčanje žuželk. Med trohnečimi debli je v mokrih tleh vtisnjenih toliko sledov gozdnih prebivalcev. velikih in malih. Medved v teh hostah ni de redek gost in prav ničesar posebnega ni, če zagledaš sivca volka, kako te leno gleda izza pečine — ne boj se ga, sam se bo počasi obrnil in leno odkorakal proč. Iz vlažne globeli sredi gozda boš zdaj pa zdaj zaslišal zategli glas jelena. Tam v pečinah nad Kolpo in Cabranko so doma divje koze, tudi orel je našel tu svoje varno zatočišče. Ljudje pripovedujejo, da v hostah pod Ris- njakom še danes živi divja mačka in menda še ni daleč čas, ko so imeli tu svoje stalno bivališče rilsi. Prvič sem bil v teh krajih med vojno kot partizan. Tudi zame je bil to tedaj povsem nov svet; takoj sem se navdušil zanj in sklenil, da se bom sem še vračal, če bom le ostal ŽDv. Res, vsako leto prihajam sem. Naj opišem eno takih svojih poti. Bilo je sredi jeseni 1. 1948. Tokrat smo bili kar v troje. Otovorjeni, kot se za tako pot spodobi, nas je jutranji vlak pripeljal do Rakeka. Prav gotovo bi se vsakdo začudil, če bi mu povedali, da smo namenjeni, seveda peš, v Belo Krajino. Da bo kasneje pot mikavnejša in izbira večja, smo si doma napravili samo približen načrt: Loška dolina — Snežnik — Cabranska polica — Risnjak — izvir Kolpe in ob nji dalje v Belo Krajino. Sklenili smo, da se bomo med potjo ravnali kar po starih študentovskih navadah, pri tem pa ¿IzkoristrMi še »izkušnje« iz partizanskih časov. Zato za popotno brašno nismo preveč skrbeli. »Dobre ljudi najde človek povsod«, smo si dejali v začetku iin res, vso pot nismo bili niti enkrat lačni, nobeno noč nam ni bilo treba prezebati. Za Miško je bilo najvažneje, da je imela s seboj ključ za določanje rastlin. Savu je bila kot vnetemu zbiralcu hroščev glavno premoženje steklenička s formalinom, meni pa je bilo prvo dolga vrsta speciatlk, brez katerih bi se kaj težko znašli v gozdnem labirintu med Snežnikom in Risnjakom. V Nadlesku smo izstopili iz loškega avtobusa. Takoj nas je pozdravil sam Snežnik. Najlepši in najbolj mogočen je z naše severne strani. 2e po sam: višini (1796 m) se odlikuje pred vsemi svojimi sosedi, saj se vsi, po sebi ne najponižnejši gozdni hrbti, kar izgube v njegovi bližini; šele daleč na jugu si najde dostojne sosede v Risnjaku, reškem Snežniku in še bolj odmaknjeni UČki. Tisti, ki vsaj nekoliko poznajo njegova širna pobočja, mi bodo potrdili, da je Snežnik ena .izmed najlepših slovenskih gora. Najlepši pa je Snežnik v jesenskem bogastvu barv. Prvi dan smo imeli namen priti do Mašuna. Kozaršče in grad Snežnik sta bila v hipu za nami, s poslednjim pogledom smo objeli še širno Loško dolino. Le koliko spominov me veže nanjo! In že smo bili v prostranih snežniških hostah. Obdala nas je jesenska tišina. Za nami je Leskov vrh, prijetna pot se odtod vijuga med gozdnimi vrtačami in dolinami proti nekdanji državni meji. Tako kot vedno, kadar se približujem starim mejnikom, me tudi danes obhajajo svojevrstni občutki in spomini na veliko krivico, ki smo jo nekdaj doživeli. Se sedaj so mi vsi živi v očeh nekdanji brkati graničarji s svojimi karavlami z (zelenimi okenci na eni in radovednimi pogledi na drugi strani. Pri razvalinah stare karavle nam pove karta, da smo na Bički gori, 923 m visoko. Ves čas, kar smo zapustili Loško dolino, je bil Snežnik zakrit našim očem, tu pa je hipoma pred nami v vsej svoji višini in širini. Šele od tu moreš s pogledom obseči vse njegove hoste na tej strani; obstrmeti moraš, tolikšne so. Deset kilometrov zračne črte imamo do njegovega vrha, vendar od našega mesta, preko širne globeli pod nami, tja do belih pečin prav pod vrhom, ni nikjer mesta, kjer bi ne bilo mogočnega gozda. Oba vrha, Veliki in Mali Snežnik, pa nam s svojo temno-zeleno barvo rušja takoj povesta, da je tam gori pravi planinski svet. Preko »meje« smo. To bi takoj spoznali tudi brez mej m kov, saj se je naša pot zdajci močno izpremendla: čez nekaj minut smo korakali že po odlični planinski cesti, s kakršnimi so Italijani kar prepredli svojo stran. No, njihova strategija je prinesla koristi le našemu gozdnemu gospodarstvu. Kjerkoli boš hodil po Snežniku, podaj se v še tako divjo goščo, prej ali slej boš gotovo naletel na kako njihovo vojaško pot. Te pou sedaj večinoma razpadajo, grmovje se razrašča po škarpah in kamnitih cestiščih, ob nalivih zarezujejo potoki v nje nenehoma svoje struge. Prav zaradi tega pa niti ne motijo gozdne divjine, od povsod veje zapuščenost in osa-melost. Prav tako je z njihovimi utrdbami. Vse so že prerašcene m počasi razpadajo. Zob časa še dolgo ne bo uničil dolgih podzemskih hodnikov betonskih bunkerjev in strojniških gnezd, kot še dolgo ne bo obledel spomin na dni, ko so jih gradili. Kmalu smo bili pri utrdbah pod Obramcem. Nismo si mogli kaj, da ne bi zlezli v zapuščene rove. Se izgubi« bi se tam notri in tudi čas nas je opozoril, naj prenehamo s svojim »raziskovanjem«. Medtem se je pooblačilo se nebo. Oster piš je zavel od juga, Snežnik je bil v hipu ves črn, nato so nam ga zagrnile težke megle. Prav pri veliki vodni cisterni smo bili', ko je prvim bliskom takoj sledila silovita ploha. Kar v preddvor cisterne smo zlezli m opazovali skozi železna vrata divjanje nevihte. Ni dolgo trajala, najhujši naliv je kmalu prenehal, dež se je spremenil v rahel dežek, ozračje se je močno ohladilo in iz globeli so se pričele dvigati meglice, ki so postajale vse večje in večje, dokler se niso združile s tistimi z vrha Snežnika. Zapustili smo svoje zavetje. VeČerilo se je že, ko so se pred nami nenadoma prikazale razvaline nekdanje mašunske graščine, ki je pogorela skupaj z okoliškimi zgradbami ieseni 1 1943., ko je bila tu Tomšičeva brigada težke boje s prodirajocum nemškimi motoriziranimi kolonami. Mašun je prej kot važno gozdno križišče cest, pomenil Nemcem ključ do Loške doline. Tomšičeva brigada se je tedaj po hudih bojih umaknila, prej pa je izažgala Mašim, da ne bi z bogatim plenom prišel v roke sovražniku. Še nekaj korakov in ustavili smo se pred lično zgrajenima hišama. V eni smo dobili pri gostoljubnem gozdnem čuvaju svoje prvo prenočišče. V pomenku z njim, - na Mašunu je ze vec kot dvajset let, bil je tudi med vojno kot partizan — nam je večer hitro minil. Zunaj je medtem mrzel veter razgnal megle, nad smrekami pa so na jasnem nebu -zableščale zvezde. Zaspali bi že, če se ne bi prav tedaj začel oglašati iz hoste rogati gozdni velikaš jelen. Celo pod naše okno je prišel in dolgo časa nekaj iskal za hišo. Prav nič se ni menil za lajanje domačega kužeta^ zvestega spremljevalca našega gostitelja, ki je, čeprav majhen, kar besnel v zaprti veži. Taki nočni obiski niso tu na Mašunu prav nič posebnega. Zjutraj se nismo preveč obotavljali, dolga pot je bila pred nami. Nebo so pokrivali beli altokumuli, taki, ki pomenijo lepo vreme. Kmalu smo zapustili široko cesto, ki drži pod Snežnikom v velikem loku nazaj v Ilirsko Bistrico. Najprej je bila naš najboljši vodnik italijanska specialka v merilu 1:50.000. Za markacijami nam sploh ni bilo treba gledati. Sicer pa je bolje, da se po Snežniku na nje ne zanašaš, posebno ne na severni strani, toliko jih je in vsake vrste, speljane pa so do različnih strateških točk m vojaških objektov. Na vrh Snežnika vodijo s treh strani modre markacije italijanskega planinskega društva CAI, vendar so tudi te z ostalimi markacijami pomešane, na mnogih mestih obledele in zabrisane, tako da te kaj rade ogoljufajo. Ko smo prešli zadnja pobočja pred glavno Snežnikovo piramido, ki je bila našim očem skrita že od Mašuna sem, se je nebo popolnoma zjasnilo. Tedaj se je nenadoma na popolnoma čistem nebu zarisal pred nami temno-zeleni vrh. Obstali smo in nekaj časa gledali. Tako čist pogled je bil, da smo opazili, kako se pozibava v jutranjem vetru ruš je pod belimi pečinami. Pri Peklu, ogromni gozdni vrtači, ki ji skorajda pni nas ni primere, smo načeli zadnji del svoje poti na vrh. Vendar je bilo treba preiskati še marsikateri »zadnj i« rob, preden smo se izmotali na piano iz vse nižjega in vedno bolj gostega bukovja. Vsa južna stran tja proti Reškemu zalivu in Istri je tedaj zableščala pod nam: v rahli meglici. Nismo se hoteli že sedaj predati užitkom širnega razgleda, na vrhu bo vse še lepše. Skrita stezica nas je po nekaj ključih skozi gosto rušje privedla na vrh Malega Snežnika. Le bežen pogled v modre daljave severa in takoj naprej preko položnega sedla v pobočje glavnega vrha! Strmi so v soncu ti zadnji metri. Kje pri nas je še tak razgled, kot je iz vrha Snežnika! Toliko različnih krasot s svojim pogledom prav gotovo nikjer ne objameš naenkrat Kar hočeš, si izbereš: morda daljno obzorje, kjer je začrtana v nebo dolga vrsta naših Julijcev, Triglavu pošlješ svoj pozdrav in potem po vrsti vsem znancem; morda pod seboj pisano gozdno preprogo in ugibaš, kaj vse je pod njo; ali pa nežne doline, preprežene z belimi cestami in posute s tolik.mi vasicami, obdanimi s progastimi polji; gli pa boš na jugu občudoval veter, kako riše po srebrni morski površini svoje zamotane like. Kje daleč je na jugozahodu naš Risnjak! Kar odtod smo pregledali svet, kjer bomo jutri hodili. Zapustili smo vrh po stezi, ki nas je skozi rušje privedla na sedlo pod Grajščino (1404 m), kopastim vršičem na vzhodni strani Snežnika. Tu smo spet zapustili pot in zavili naravnost v hosto. Dobro smo pazili od tedaj, da nismo zgrešili svoje smeri, kajti sredi tako razdrapanega sveta, kot je tam pod Graščino, te kaka gozdna vrtača slej ko prej zavrti v najbolj napačno stran, tako da se kaj težko izmotaš iz začaranih kolobarjev. Kot izza vogala smo tedaj nenadoma prišli na rob kakih dve sto metrov dolge, z mehko travo porasle, s samo smrekovo hosto obdane jase. Da je bilo presenečenje še večje, smo pri vhodu na jaso našli še ko-t vedro veliko, zeleno kotanjo z bistro in kot led hladno vodico. Kot da smo prišli na oazo sredi samega krasa. Nad studencem je verjetno še v časih pred prvo vojno kak gozdni čuvaj vklesal nemška napis »Rudolfsquelle«. Gozdni prebivalci imajo tu vsako noč svoje shajališče; o tem pričajo steptana blatna tla pri iizvirku. Razbrali smo, kdo vse prihaja sem. Najštevilnejše so sledi divjih svinj, srnjadi in jelenov. Prav gotovo pa imajo tudi tu vrsto, če si hočejo vsi pogasiti žejo. Hrbet Medvedove glave je bil zadnji, ki smo ga prešli, nato pa po strmih pobočjih navzdol proti cesti, ki drži iz Leskove doline po vzhodnih obronkih Snežnika na Cabransko polico in dalje proti Klani in Reki. Bližino ceste smo prej zaznali po hrupu obloženih tovornih avtomobilov, ki so pre- vidno brzeli v dolino. Zadnji so bili danes, saj se je sonce že nagibalo k zatonu. Hoja > 0& 0y LJUBLJANA TYR$EVA CESTA 8 S SVOJIMI PODRUŽNICAMI: MARIBOR, Gosposka 19 CELJE, Stanetova 9 JESENICE, Cankarjev trg 3 NOVO MESTO, Gl. trg 34 SOLKAN, Ulica IX. Korpusa 158 vattt nucLl {¡zkulturne potrebščine za vse panoge športa