C. C. Postale. • Esce ORiii mercoledi e venerdi. - 24 marzo 1926. Posamezna številka 25 stotink. Izhaja: vsako sredo zjutraj in petek ziutraj. Si ane za celo leto 15 L » pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozemstvo cclo leto lir 40. Na naročila brez do poslane na roč nine s ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Poldc Kemperle. - 4^mat Ši. 22 V Gorki, v sredo 24. marca 1926 Leto >X. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovoru In se plučaio v naprcj. List izdala konsorci) »GORIŠKE STRAŽE«. Tisk Zadruzne tiskarne v Gorici. Riva Piazzuta šiev. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5, — (prej Scuole). — Teles, int. štev. 308, Odprto pismo komendatorju Reini, šolskemu skrbniku v Trsiu. Obračamo se na Vas, ki ste po: stavljeni na čelo celokupnemu sol: stvu Julijske Krajine in Vum je iz: ročena skrb, da se v šoli spoštujejo zakoni in vzgaja deca po načelih pe: dagogike. Ker je to Vaša skrb in ve: mo, da hočete vršiti svojo nalogo po srcu in vesti, si dovoljujemo obrniti Vaso pozornost na nedopustno in pogubno delovanje enega vzgojite-- Ijev Vašega področja. Dr. Angelo Bacchin, profesor zemljepisja, zgodovine, italijanščU ne in latinščine na gimnaziji v ToU minu, zlorablja svoje službcno ma sto, da navaja tekom pouka sloven? ske učence k preziranju njihovega lastnega naroda. »Kaj hočejo prav /.a prav Slo\!enci, ki so majhen in brezpomemben narod? Vse mogoce zahievate, pa vas je le peščica, le par sto tisoč brez veljave in brez moči. Jugoslavija je le del stare Avstrije, je država, ki bo v prvi voj: ni razpadla!« Tako in na enuk način govori gospod Bacchin na gimnaziji v Tolminu. V soboto 13. marca 1926. se je pa povzpel ta »vzgontelj« do žalivke, ki presega v svoji drznosti vse meje poštenja in človeške do: stojnosti. »Vsi Tolminci so tatovi in lažnivci in vi Slovenci ste vsi tepci!« le nezaslisane zalitve so se ru/.šU rile kakor blisk po Tolminu in vseh naših hribih in vzhudile nepopisno ogorčenje v srcu slovenskih staršev in sploh v domačem prebivalstvu. Vprašamo se, ali je bil poslan dr. Angelo Bacchin v Tolmin radi tega, da poučuje in odgaja našo deco, ali pa zato, da zmerja ljudstvo, ki mu daje gostoljubnost, s tatovi, lažnivci in fepci? Ali je vh'.da imenovala gospoda Bacchina za profesorja v Tolminu zato, da ustvari med solo in starši ljuhezcn in zaupanje, ali pa radi tega, da seje med solo in ljud: st vom zaničevanje in sovraštvo? Priznati nam morale, gospod ko: mendator, cla je mož, ki nastopa tako kakor profesor Bacchin, nele brez vsake srčne kulture in zato se= veda nesposoben za vzgojitelja mla: dine, temveč, da je to ttidi gospod, ki škoduje v najvišji meri državnim interesom na fern obmejnem ozem: lju. Profesor Bacchin dela z napadi na zavezniško državo iežave naši vhidi, koplje med Italijani in Slovenci pre: pad, izziva plemensko mrznjo, huj: ska narod proti narodu in onemogo: ča tako v naši dezeli mirno sodelo: vanje med italijanskim in sloven: skim ljudstvom. Možu, ki je spremenil šolo v kraj pkmenskega ščuvanja in so\'rastva, mi siarsi več ne zaupamo in nasa vest nam ne dopušča, da bi mu pre: pustili se nadalje svoje otroke. Prosimo Vas, gospod šolski skrb: nik, da bi dali shičaj gospoda pro: I fesorja Bacchina preiskati in vzpo: j stavili red in mir na tolminski gini: j naziji. Poskrbeli boste, — o tern smo I globoko uverjeni da bo preiskava 1 vesina in nepristranska in znali bo: ste posebno preprečiti, da bi se vršil nad učenci in starši kakršen* koli pritisk, ki bi hotel zabrisati in popačiti resnico. V Vase roke, gospod komendalor, polagamo lo zadevo in smo preprh čani, da bo z Vašo pomocjo zmaga: la dostojnost in pravica. S tern ne boste dali le zasluženega zadoščenja stars'em, tolminskemu prebivalstvu in slovenskemu ljudstvu, temvec boste branili ftidi interes in cast šol: stva ter ugled ilalijanske drzave. Več staršev. Kaj se gödi po sveto? Danes bomo prenehali govoriti o /enevskih zburovanjih. Dcset dni •so gospod je državniki razpravljali in obsipali dru^ drui*ega z vljudnimi krilaticaini, clcsct dni so vsi uredniki lahko dihali, ker nis(j bili v z-adre^i za j^radivo; saj so jiin ^a poročevalci iz Geneve pošiljali cele j|romade, desct dni so naivneži yerjeli, i\'& bo Nemčija vstopila v Društvo naro* dov in sc bo zarja mini razlila nad Kvropo. Enajsti dan zjutraj je prišlo i'azoearanje. Vsi imajo prav. Nemčiji so v Locarnu obljubili, da jo na pomlad sprejmejo v Društ^ vo narodov. Briand ji je pa eelo na? Tni^nil, da bo dobila tudi svoje ko* lonije'nazaj. S tfcmi obljubami in z dokazi svoje noyc, moči sta prišla Ncmca Luther in Štrcscmann v Zc nevo. Rolj »majhni« politiki so me? nili, da nc bo v društveni palaei nič dru^e^a potreba kot slov'csna seja, kjer bodo zmagovalci sprejeliNcm* ce med 5;e. »Veliki« politiki so pa žc znali, da bo Nemeija morala pla* cati svoj listek za vsiop v driistvo. Najprej ko zaeeli previdno tipati ali bi Nemci bili pripravljeni pustiti j tudi Poljakc notcr. Potem so na^nali še Španca, Kitajca in Brazilijanca, naj začnejo moledovati za vsto]"». Zakaj so Francozje to želeli, smo že Popisali. Nemci so na vse to brž od- Sovorili: »Ne boš, nam je bilo v Lo* carnii obljtibljcno, da bomc> sanii sto'pili v draštvo.« Poljaki in ostiili Prosilci so pa dejali, da so sicer ob? ljubili, da bodo glasovali zdaj za Nemce, toda niso se pa zavezali, da ne bodo tudi zase prošnje spisali. In tako se je zgodilo, da je mrtva črka locamskih po.L'odb dajala obema ta* boroma pr;n . Še najholj prav so imeli tisti nedi* plomatski ^lasovi, ki so rekli, da he smejo pustiti. da bi Nemcem prevee j4reben zrasel. Ko so v svetovni vojs ni kof divjaki rušili majhno Hcluijo v prah, niso poznali nikakih (jbzirov, zato tudi zdaj nimajo pravice sc sklicevati na nje. Nasprotno. je pa spct res, da mora tudi Nemeija dati roko za mir in da mora tudi ona so? delovati v Društvu narodov. Ker so pa vsi imeli prav, zato ni moglo priti do nobenega kupa. Me* šetar in tr.^ovec sta oshila však pvi svoji eeni. Mešetarili sta pa Francija in An^lija. rJ'i dve državi, najmoe* ncjši v Društvu, ker ni notri Ameri> kancev in Rusov, bi radi izrabljali društvo v svoje svrhe. Drušlvo na? rodov naj bi bil tisti na.uobenik, ki bi üdom tišeal usta. da ne bi mogli ccs'a ziniti čez francosko in angles? ko .Ljospbdovalnostjo nad Hvropo. Odlog do jeseni. 18. t. m. so spravljali odposlanci svoje koveeke za povratek. C)semnajste<4a zjutraj sc je vršilo zadhje žborovanje. Briand je pred? lagal, da naj se o vstopu Ncmčije v društvo razpravlja na jesenskcm zborovanju. Čcz polctje naj na po? sebna komisija prcblni ncmško prošnjo, če je pravilno spisana in naj na jesenskem zborovanju o njej poroča. rFi predlogi so bili sprejeti. Nato so vodilni ministri še povelieevali dull sporazuma, »ki se sicer sedaj še ni mogel uveljaviti, a bo gotovo na jesen zmagal.« S slavnostnirni bese? dami je predsednik ('osta zakljueil zborovanjc in zapel slavos])ev na so? /itje evropskih narodov. Vsem tern govorom sta prisluš? kovala Luther in Stresemann pri ra? diju. Ko se je seja zaključila sta ča? stitala Chamberlainu in Briandt: za prijatcljskc bescde. Slovo. Še isti dan popoldne so se ministri obiskovali v slovo. Pozdravljanje je bilo tako prisrčno, da bi clovek mU slil, da se poslavljajo naiboljši pri? jatelji. Ko sta se srečala na hodniku hotela Stresemann in pol j ski zuna* nji minister grof Skrzynski, sta si to* plo stisnila roke. Briand, ki je slu? eajno videl to prisreno stiskanje, je dejül pozneje novinarjem: »Morda je ta pozdrav v slovo najveeja pri? dobitcv vseh zbor<>vanj.u Motel je s tern reči, da je to dobro znamenjc bodoeega poljsko ? nemsket^a prija* teljstva. No, ee je politično prija? teljstvo odvisno le od stiskanja rok, potem je j.;otovo, da bo jesen? sko zborovanje Društva narodov imelo vcčje uspehe kot pomladan? sko. DNEVNE VESTI Iskreno častitamo. Na praznik Marijinega oznanenja poteče 20 let odkar je bil naš prev: zviseni knezonadxkof dr. Frančfc šek Borgia Sedej slovesno na: meščen v svoji metropoliji. Dvajset let njegovega vladikovanja je bilo burnih in težkih zanj in za njego: vo nadškofijo. Naj bi bodoča bila bolj mirna in pokojna, to zelijo Prevzvišenemu iz srea vsi njegovi verniki! Novomašniki. Jutri — ha ozhanenje Marijino — o(S 8. uri bodo posvečeni v tukajšnji knezonadškofijski kapeli v mašnikc gg.: Ivan Juvaneič iz Bovca, Ivan Si? meon iz Crauglio (Furlanija) in Pe? ter SbHi iz Grahovega. Mladim, ide? alnim gospodom, ki hoeejo darovati sebe Kristusu, ("crkvi, ljudstvu — želimo vso sreeo od Boga! Za Vas je to dolgo zaželjeni dan, ki ga je na? redil Gosp.cd — zato veselite se! Mi sc veselimo z Vami in \'am iz srea eastitamo! Postne pridige. Prihodnji petek dne 26. t. m. ob 7. uri zvečer bo pri Sv. Ignaciju go= vor: »Eva in Eve in Ave Dolorosa«. Zdi se, da je govor namenien pred? vsem gospem in gospodičnam, a gos tovo ne bo brez praktičnega pomes na tudi za očete, može, brate in sploh vse moške. Topot bo ude= ležba gotovo še številneiša kot druge petke. Slava našega naroda. 'Fudi naš majhni narodie ima slav? ne može, ki v tujem svetu prieajo, t'a smo Slovenci majhni po številu, a ne po duhu. Eden izmed teh je dr. Franc Miklošič, ki je bil rojen leta 1813. v Radomerščaku pri Ljutomc? ru. Bil je, kakor pravi nemški učc? njiik Müllenhof v svoji dobi najveeji jezikoslovec na vsej zemlji. Mussa? fia .profesor romanskih jezikov na dunajskem vseučilišču, je pa sma? tral Miklošiča za največjega jeziko? slovca v 19. stoletju. Miklošie je bil dolgo let profesor na duna j ski uni? verzi in celo njen rektor. Boj kletvini! Prcklinjcvanje in ncsramno klafu? nje se je, žal, zadnjc ease tudi med našim ljudstvom precej razširilo. Posebno pri vojakih se naši fantjc kaj radi priuee tujirn kletvinam, ki jih naš jezik šc ne pozna. Da s tern paeijo svojo materinščino in «e več, svoj pošteni značaj, se mend a pre? klinjevalci ne zavejo. Večina ev? ropskih držav strogo kaznuje prekli? njevalce. Takih postav pa nimajo še Italija, Francija, S.yica in Belgija. Le* tos pa sq v \(eroni ilstariovili pod i kraljevirri pokrovitcljstvom »Zvczo proti preklinjevanju«. V Gorici je tudi odsck tc Zveze, ki pozivlja oblastva, naj strogo nastopajo proti preklinjevaicem. Res potreben po? ziv. Samo, če bo zalcgel, dokler ne bo preklinjevanje spadalo pod pa? ragraf. V zakristijo in med ljudstvo! Skofijski list v 'Femesvaru opo* minja švabsko duhovščino, naj se udcležuje narodnega in političnega življenja svojega ljudstva. Piše: »Narod, ki se drzi svojega mater: nega jezika in očetnih običajev, tudi vere svojih dedov ne bo kršil. Zadnji svabski kmet danes ve, da se mora za svojo plemensko kultu: ro, materni jezik in v mnogih shi- čajih tudi za svojo vero, ki ne v/iva več starih pravic, trdo boriti in do: prinasati žrtve. Če vidi, da njegov duhovnik ni nesebično na delu (na: videzno delo iz častihlepja ne velja nič) za sveto stvar, če njegov dw hovnik ne kaze nobenega zanimanja za njegove politične in kulturnc on ganizacije (nemska stranka, Kultur: bund), če ne bere duhovnik niti go: vorov ncmških poslancev v parla: mentu, v katerih le:ti branijo svoj narod, potem kmet takega duhov: nika ne bo več smatral za svojega razumnega dušnega pastirja. Na ta način sc duhovnik odluji svojim vernikom in škoduje s tern tudi veri.« Duhovnik mora torej med Ijüd? stvo in odločilno vplivati na vse jav? no življenje. Ne pa, kakor bi naši edinjaši žcleli, da bi se po krščan* skih načelih ravnali lc v ccrkvi, y javnem življcn.iu pa nC in bi duhov* nika poslali lc v zakristijo. Kaj je s slovenskimi razglednicami? Ko sc je razglasila pri goriški pödprefckturi prcpoved proti slo? venskim velikonočnim razglcdni* cam, sem se po nalogu organizaci? je podal v Vidcm ]± prcfektu. IJspeh posredovanjä ie nastopni: dovoljeno je tiskati in prodajati brez sleherne omejitve čisto slos venske razgledqice, ako ni na njih krajevnega imena. To so velikonočnc, božične in sličnc razglednice z voščili itd. Kjer je pa na razglednici tiskano ime kakega našega kraj a, mora stati na prvcm mestu italijanska označba in šele na drugem mestu se tahko tiska tudi slovensko krajevno ime. S tern jc stari ukaz preklican, za* kaj doslcj jc moralb biti krajevno ime samo italijansko. Tqliko v ravnanje tiskarnam, tr? gbvcefn in občihstvu. Dr. Besednjak. Stran 2. »ÜORISKA STRA2A« Vojakom. Vsi oni, ki imajo pravico do skrajšane vojaške službc. naj vlo? žijo tozadevnc prošnje na »Consi? glio di Leva, Udine«, ysa\ pred vpokliccm v vojaško službo. Narodnost in priprosto ljudstvo. Mussolini je imel pretekli četrtek govor v senatu. »To je rcsnica«, — je rckel — »da so najvišji krogi družbe tisti, ki se najprej pofranco? zijo, poangležijo, poamcrikanijo (mi bi rekli potujčijo), ter priv/emajo navadc drugih narodov, večkrat tudi način mišljcnja in zclo pogosto n.iih hibc. Resni sloji, tisti ki koreninijo v zemlji, tisti ki so še priprosti do* volj, da ne cenijo vsch ugodnosti modernes razkošja, ostajajo pa zvesti, in sicer obupno zvesti donn;? vini.« To so icsnične besedc! Tudi pri nas vidimo, da vztraja v zvestobi do slovenskcga rodu najtrdnejše pre? prosto ljudstvo, in ne magnati in bo* gataši. Mir njegovi pameti. Tržaški »Piccolo« morn imefi od sile brihinega dopisnika iz Gorice. Vidi to, česar ni, sliši to, o čemer nihče ne črhne. V pondeljkovi šte* vilki je zagledal luč sveta dopis pod naslovom »Nova atmosfera nu Go? liškem«. Uvodoma pravi dopisnik, da je fašizem vsej furlanski pokrn- jini dal mir. Celo o zločinih ni baje nič več slišati. Naio preide nn Slo* vence in pravi, du tudi ti da jo miv. Njih demagogi da ne morejo vec prirejaii shodov. Krščanski socialci da se bavijo le z majhno politiko, ki jo vrše nekateri učifelji in duhovnU ki. Zdaj pa pride višek dopisnikove modrosti; on pravi: »Mnogi izmed teh (namreč duhovnikov) še danes mašujcjo v slovenščini.« In dalje: »Med tem ko si nekateri listi onkrnj meje še vedno razburjajo kri za* stran zasužnjenih braiov, kljitb zadnjim prijateljskim dogovorom, prežvekujejo »Gor. Straža«, »Mali list« in drugi slovenski goriški listi (od kdaj je »Mali list« v Gorici, pa še ne vemo) šolsko vprašanje, manjšinske pravice, jezikovne pra? vice v Soli in uradih ali pa razlagajo z majhno preiiranostjo dnevne do? godke. Politično življenje drugorod* cev je posfalo bolj oprezno, toda ne zato manj zivo. Izhajajo domoljub* ne knjižice kot na primer »Velika Praiika«, ki je polna domotožnih iz* livov pisanih z dominikansko spreiz nostjo. (Kje med Primorci izhaja ta »Velika Pratika«, ki je tako pisana, ve mcnda samo »Piccolov« dopis* nik.) Na to nas brihtni dopisnik še pokroviteljsko poivka na rame, ka* ko smo se lepo vživeli v vse nove razmere. Prav res lep mir in zlat vek sije nad ljubo primorsko deželo, od kur vladajo pri mis nove političnc raz~ mere in piše brihtni moz, ki nili razmer ne pozna, take točnosti v tržaški židovski žurnal. Sodba. Te dni sc vrši v Chietiju obrav? nava proti morilcem poslanca Ja? koba Mattcottija. Listi prinašajo zanimiva porocila iz sodne dvora? ne. Ker nam danes prostor ne do? pušča, bomo prihodniič našim bravcem obširno poročali o po? drobnostih te obravnave, ki bo bržkone v četrtek že končana. Naj danes samo omenimo, da bo sodba za obtožence najbržc zelo ugodna. Fašistovska javnost s Farinaccijem na čelu se odločno za'vzema za Du? minija in tovariše. Konec gostobesednosti. »Popolo d' Italia« priporoča, naj se obravnava proti Matteottijevim morilcem pospeši. Potem priporoča njihovim odvetnikom, naj na krat? ko vse opravijo, »ker fašistovska Italija ne ljubi več govorniških po? plav in gostobescdičenja.« Ne vcr? jamcmo, če se bo to zgodilo kar z navadnim priporočilom. Izgubljeni sin. Romunski princ Karel se namera* va po svojih ljubezenskih in politic? nih dogodivščinah vrniti nazaj k očetu. Oblastniki se grizejo. Iz Romunije prihajajo poročila o medsebojnih bojih ruskih boljševiš? kih poglavarjev. Popisali smo že nekoč, da si stojita nasproti čisti boljšcviški tabor z Zinovjevom, Ka? mcnjcvom in Dzerdzinskim ter na pol komunistični pod Stalinom, ki hoče uvesti v Rusijo spet kapital, osebno lastnino in svobodno konku? rcnco. Po zgorajšnjih poročilih je druga struja zmagala. Zinovjeva so poslali v prognanstvo na kavkaz. Te romunske vcsti je pa treba previdno brati, ker bi rornunski boljari vse boljševike radi z eno roko podavili. V nemilosti. Angleški zunanji minister (.'ham? berlain je po svojem povratku iz Že? neve zgubil ugled v očch libcralne in dclavske stranke. Očitajo mu, da ni znal rešiti zborovanj Dn-štva naro? dov in da se je pustil vplivati od tu? jih zastopnikov Kot očitno nezaup? nico bo zato liberalni vodja Lloyd George predlagal, naj «e zunanjemu ministru zni/a plača z.i. Na taboru je imel slovenski vos dia dr. Korošec pomenljivo raz; pravo o narodnostni in socialni ideji, ki dimes v svojih skrajnih ob; iihah obvladujeta ves svet. Danes mladina — jutri narod, je vzkliknil dr. Korošec in skušal pokazati ml as dini in vsem pot do rešitve teh vprašanj. Dr. Korošec je podal sle; dcče glavne misli: Dve veliki ideji se pojavljata po završeni svctovni vojni z veliko si* lo po celcm svctu: ena je nacional* na ideja, druga pa socialna ideju. Organizacija vscga javnega življe* nja nosi pcčat teh dveh idei, nc sa* mo po Evropi, ampak tudi v dru* gih dclih sveta. Nacionalistična ideja v svoji skrajnosti se trenotno izživlja v Italiji, socialna ideja pa v Rusiji. Toda tudi pri drugih narodih sto* pata ti dvc ideji vsak dan z večjo silo v ospredje in se borita za via* do. Tako je v Nemčiji, tako na Francoskem, cclo pri mirnih An* gležih se pojavljata v iavnem živ* ljenju ti dve struji. Vsak kdor stoji v iavnem življe* nju ali kdor se pripravlia za javno življenje ne more iti mimo tako vc* likih pojavov. Tudi ne, ako jc član malcga naroda, kajti dogodki med velikimi narodi mečejo z neodolji* vo močjo svojo senco tudi v živ* ljenje malih narodov. Napake nacionalizma in socializma. Nacionalizcm, ki hoče svoiemu na* rodu zagotoviti obstanek, mu napol* niti zakladnicc njegove kulture ter mu pridobiti ugodno gospodarsko stanje, je zdrav pojav. Toda nezdra* vo je, ako postaja nestrpljiv proti tirugim narodom, ako jih hoče spraviti v svojo odvisnost, ako v imenu narodnostne ide.ie brani na* zadnjaške politične ustanove aii nazadnjaške sociable nauke, ako je nasilen doma in na zuna.i, potem je to pojav, ki ponižuje prcd sc* danjostjo in pred zgodovino nacio« nalno idejo. Istotako je krivo, ako socialna ideja hoec zgradbe zidati na inter? nacionalizmu tcr zabrisati posebnc svojine posamcznih narodov, ako hoec predpisovati velike kulturne sile eloveštva, kakor je njegova ve* ra, ali popolnoma zbrisati oseb* nostno svobodo posamcznika ter ga popolnoma potopiti v velikem morju človeštva. Ni mi treba biti prerok, ako iz* javim svoje prepričanje, da bo* ste tudi vi, ki ste danes mladina, a boste jutri zreli člani naroda še našli v ospredju vscga iavnega življenja človeštva ti dve ideji: so* cialno in nacionalno in da boste poklicani ž njima raeunati, kadar položi čas vodstvo našega sloven* skega naroda v vaše rokc. Slovenski nacionalizem — njegove dolžnosti in pravice. Mi Slovenci poznamo troini na* cionalizem v svoji dosedanii zgo* dovini: slovenski, jugoslovanski in slovanski. Najožji in naj^loblii nacionali* zem, to je za nas slovenski nacio* nalizem. Narod je priroden, od Boga hoten or^anizem, h kateremu pripadamo po roistvu in vz^oji in katerega si ne moremo izbirati, ka* kor elanstvo kake^a bralnet*a ali o^nje^asnetfa društva. Iz teßa tele* sa ne moremo svojevoljno izstopiti in četudi kdo izjavlja, da mu r.c pripada več. govori neistino. On le noče več izpolnjevati dolžnosti, ki mu jih to telo nalat^a, in se ne po* služevati pravic, ki mu iih daje. Dolžnosti so, da mu čuvamo to, kar spada k nje^ovemu bistvu, k njej*ovcmu življenju, to je jezik, ve« ra, kultura, običaji, sporočila in da te nje^ove življcnske prvine razvi* jemo in izpopolnjujemo. Pravice pa, ki nam jih narod daje in ki se jih smemo posluževati, so, da se po* javljamo kot njegovi člani v krogu dru^ih narodov, da se ponašamo z njegovimi vrlinami, da uživamo v državi enakih pravic in u^odnosti. kakor se dovoljujejo drußim naro* dom in da se nam daje vsa svobo* I da za naše narodno zivljenje. Državne mcjc iahko spravijo de* ' le naroda pod driu!o dr/avno ob* i last in upravo, a narodneßa orga* ' nizma samc^a ne moreio razkosati. I Najsi bodo Slovenci v katerikoli državi, najsi bodo v močni Italiji ali slabi Avstriji, mi ostanemo eno telo, celotno in nerazdeliivo, z isti* mi narodnimi dolžnostmi in istimi r.arodnimi pravicami. Odpadnik je, kdor ne izpolnjuie svojih na* rodnih dolžnosti, nasilnik ie, kdor . nam ne priznava naših pri rodnih i narodnih pravic. ' Narod je eno telo, ena celota, a v tej ecloti imajo različne skupine svoje razliene nalo^e, opravila. Tc različne skupine so v narodu sta? novi. In če tudi moraio stanovi imeti svojo različno kulturo in svoja razliena sporoeila, vendar je njihovo prirodno stremljenje : skupno zivljenje z vsemi drugimi stanovi, to je s celim narodom. E* den za vse, vsi za enc^a, velja tudi tukaj. In narodno telo ie bolno, ako se katerikoli stan svoievoljno skuša postaviti izven naroda in z.tjublja zvezo s svojim narodom. Največkrat se to dogaja z intelis gentnimi stanovi in kadarkoli se to z(4odi, pomenja to nesreeo za ves narod. Moreio biti vazlieni sta* novi, a ti morajo vedno iskati in držfiti zvezo s celim narodom. V dejstvu se izoblikujejo v vsakem narodu razliene kulturne plasti, a te se morajo med scboi izpopol* njevati in podpirati v korist celega nr.roda. Razliene kulturne in sta*1 novskc organizacijc ne smejo pla* vati kot avtonomni drobci po mor* ju narodneßa življenja, ampak se morajo kakor izvirajo, tako tudi vračati k narodu kot celoti. Nobe* na or^anizacija ne sme pretrgati svojih korenin s celotnim narod* nim telesom, ampak naivisja nje* üovii naloga je, iz njega in za njega živ«^ti. (Zato zahtevamo mi »Narod* ni svet.« Op. ur.) Naloge jugoslovanskega nacionalizma. Jugoslovanski nacionalizem jc za nas oni nacionalizem, ki izvira iz prirodnega čuvstva najbližiega na* rodnega bratstva Slovencev, Hrva- tov, Srbov in Bolgarov. V kulturnem oziru nam nalaga ta jugoslovanski nacionalizem dolžnost najglobljega medsebojne* ga spoznavanja. Politična zgodovi* na jc bila kriva, da smo bili ločeni. a politična sprememba mora imeti za posledico, da se kulturno še da* lje drug od drugega ne ločimo s kitajskim zidom. Vse, kar ie v kul* turah naših jugoslovanskih bratov klenega in dobrega, nam mora biti znano in sprejemljivo. Ako bomo mi tako postopali, in ako bodo drugi bratje prišli do takega po* stopanja, potem se bo polagoma lahko govorilo tudi o kulturi jugo* slovanskcga človeka in vsi štirje bratje iinamo vendarlc toliko. da jugoslovanska kulturna zakladnica nc bo prazna. Najbližji so nam po veri, jeziku in zgodovini Hrvati, züto morajo biti stiki ž niimi tudi najbližji in najožji. Ž njimi se da takoj ustvariti to, kar si naša mla* dina žcli, skupno kulturno ironto. Tu sc lahko naredi prvi korak ali bc'seda k dejanju. Za politično in kulturno življc* nje pa je odločilnega pomena go* spodarsko stanje vsakega posa* mcznega naroda. Zato je potrebno, da tudi to stanje dobro študiramo, kajti še le tedaj bo lahko nastopilo popolno razumevanje jugoslovan* skih narodov med seboj. Ideja slovanske vzajemnosti. Čim manjši smo narodi in čim daljša je črta, na kateri mejimo na druge tu je kulturne narode tern bolj obeutimo svoje sorodstvo z vsemi slovanskimi narodi. Zato jc med na* mi Slovenci vedno živelo v bolj ali manj idealni obliki čuvstvo narod* nega sorodstva z drugimi slovanski* mi narodi. Nobenega povoda nima* mo, da bi se tega širokega naciona* lizma, četudi je bil bolj čustven ne* go realen, sramovali ali se ga odre* kali. Nasprotno, obžalovati le mo* ramo, da smo vse premalo hodili v goste v kulturne zgradbe velikih slovanskih narodov in da smo sc z njihovim bogastvom premalo oko* riščevali. Najbližja in najbolj sorod* na nam je kultura slovanskih naro* dov, za to bo tudi med nami vediio morala ostati živa želja in notranja potreba, da poznamo slovanske bratske narode in si v vzajemnem poznavanju gradimo veličastno zgradbo slovanske kulture. Dobrine krščanstva. Mi Slovenci pa kakor tudi Hrvati ne smemo nikdar pozabiti, da jc na* še zivljenje bilo s stoterimi niti na* vezano na zapadno krščansko kul= turo. Ž njo pretrgati vse niti, bi bi* lo nevarno za našo kulturo samo. Poznavanje zapadnih kultur, okoriš* čanje z njihovim napredkom in raz* mahom, je za nas vsaj tako dolgo potrebno, dokler ne bomo sami ali pa naši najbližji narodni bratje mo* gli v pošteni veri trditi, da koraka* mo na vseh pol jih znanosti in umet* nosti v isti vrsti z zapadnimi narodi. To nam ni v nečast, tega nismo mi krivi, ampak naša žalostna zgodo* vina in naše majhno število, toda nečastno bi bilo, ako bi v slepi do* mišljavosti ne hoteli videti dejstev, kakoršna so. Ni nečastno biti maj« hen in siromašen, ampak biti do* mišljav in nedelaven. Boj za socialno pravičnost. Druga velika ideja sedanjega ča* sa je socialna ideja. Socialna neena* kost, socialna krivica v človcški družbi kriči po spremembi. Ideja politične enakosti si je iskala eno celo stoletje svoje poti do uveljav* ljenja. Boji so bili več ali manj hudi in srditi. Sedaj je na vrsti socialna ideja. Ta ideja ni od danes. Zc do* brih petdeset let jo zasledujemo v javnem življenju vseh evropskih dr* žav. Toda med vojno in po vojni je nastopila s podvojeno silo. Ako tu ali tarn stopi za trcnotek nekoliko v ozadje, se ne smemo dati uspavati. VACLAV BENEŠ - TftEBfZSKY Dve povesti Karlštejnskega vrana /z češčine prevel dr. Fran Bradač. Gospod grof je stiskal sliko v zlatem okvirju, bratoma Sektator* jema so vstajale težke kaplje znoja na čelu, ker jima je prišlo na misel, da je v tcj črni ptičji podobi sam hudobni duh, in od služabnikov se ni drznil niti eden, da bi položil roko na Kristino. Gospod Rlasius Scktaior je po- tegnil z desnico nckolikokrat čez čelo in se je od vseh najprej zave* del. »Iz pravkar navedenih vzrokov tc obsojam v smrt na vislicah! -— Eksckucija se izvrši takoj! — In za tebe, izprijena in svojega očeta nevrcdna hči, določim drugo ka* zen! — Gospod grof in vidva, sino* va moja, podpišite to obsodbo lost* noročno in priložite svoje pečate!« »Danes sodiš mene ti, a iutri bo morda sodil drug sodnik tebe! — Poznam tvoj izvor kakor slab de* nar in samo z ozirom na to pleme* nito dcklico, ki je namesto tebe spo* štovala očeta v mojem očetu ter mu je bila davno odkrita tolažnica, molčim ter prcpuščam drugemu, da vse odkrije!« Gospod Blasius Sektator ic samo z zobmi zaškripal in podal list go* spodu grofu, da ga podpiše. Na Kri* stino je, kakor se jc zclelo. za hip pozabil. Deklica se jc privila k mla* demu možu in hlapci se niso drzni* li, da bi se je dotaknili. Sai ni niko* mur nikoli niti s pogledom storila krivice; kakor pepelčica se je pla* zila po gradu. Povedal sem siccr ze, odkod in kje se je zbrala Karlstejn* ska posadka, da so bili to liudje, ki so bili le po obrazu podobni clove* ku. Angelska prikazen Kristine jim je izsilila spoštovanje svetnice. Gospod grof je podpisal listino brez najmaiijšega obotavlianja, sa* mo desnica se mu je tresla in rod* binsko ime Butler plemeniti Cleno* more in Clonebuch je bilo nekam ncčitljivo. »Tudi scdaj bi si ne /elel druge neveste, gospod oskrbnik,'< je rekel gost, ko je vračal listino oskrbniku. Vsem trem Sektatorjem se je hi* poma razjasnilo lice, in gospod Bla* sius je odgovoril: »Gospod grof, jaz ji bom že pregnal eksulantske muhc iz glave!« »Samo da bi se ti posrecilo! — Res -— ne našel bi lepše devojke!« »Obljubljam ti znova: moja hčer* ka mora biti tvoj a žena! — Znam jo k teniu prisiliti! Prvič bi ne smel biti oče, drugič nc Sektator in tretjič ne karlštejnski oskrbnik. Besedo na to, gospod grof!« In dvoje čistih rok sc je stiskalo v še čistejše namere. »Ko bodo stale vislicc! — Rabija sicer nimanio, toda to rokodelstvo ra-zume na Karlštejnu vsak hlapec. — Pojdimo doli!« (Stari vran je zopet utihnil in šele čez nekaj časa je rekel: »Moje sto* leine oei so videle nešteto izvršitev smrtnih obsodb, toda vselej sem nad moriščcm hitrcje zaveslal s perutmi, da bi mi ne bilo treba gledati takih reei. Tedaj, ko so vczali mlademu možu noge, mu je oskrbnikova hčer* ka pritisnila vpričo vsega služabništ* va dolg poljub na usta .. . V taki tišini, kakor tedaj, se men* da še nikoli ni vršila nobena usnirti* tev. Sicer pa tudi niso, odkar stoji I Karlštejn, še nikoli vršili eksekucije ! pod miiim nebom na dvorišču, am* pak v kleteh in v nočni tcmi ob svitu bakelj. In vselej je delal to krvnik; in tako delo je opravljal vedno ši* rok, kakor britev oster meč; ako je bil kdo obsojen na vislice, je bilo za to dovolj drv v bližnjih gozdovih. Kristina se je z obema rokama oklenila usodnega stebra, ga kree* vito objela in zatarnala, da si je go* spod grof, ki je stal s tremi Sekta* torji oddaleč, zatisnil ušesa in za* mežal. »Bolje bo, oče, če jo pustiš, da se pošteno izjoče! — Ko nc bo več mo* gla, bo sama prcnehala!« je svetova! starejši sin gospodu oskrbniku in gospod grof je pritrjeval svojemu tovarišu, dasi bi imel najrajši Kri* stino v svojem naročju. Slu/abništvo skoro dihati ni mo* glo in marsikateremu teh izprijen* cev se je v resnici smilila hčerka gospoda oskrbnika, ki ji je dal last* ni očc obesiti žcnina pred njenimi oemi. Mrtvaška soparica jc zavladala na Karlštejnskem dvorišču; tu se je ne* kjc zazibal zvon in otožno zadonel: eden, dva, tri... Zopet je bila ura v presledkih, in če bi bil prišel kdo y zvonik, bi bil vidcl črnega ptiča, kako kljujc ncprestano med zobe velikih koles in kako dviga pcro in razmaha kladivo ,da udarja ob zvon. (Dalje.) Stran 4. »QORISKA STRA2A« Ona živi dalje in bo živela, doklcr ne bo rešena. Vsakcmu, ki ve ceniti mir v človeški družbi, in ki vc, da vsak nemir vničuje ne samo drago* cena človeška /ivljenja, ampak tudi dragocene kulturnc dobrinc, mora biti mnogo na tern, da sc človeška družba brzo socialno prcobrazi in da sc mirnim potom preobrazi. To dvoje je potrcbno: brzo in mirno. To pa je nemogoče, ako osobito in* teligenca ne študira in nočc poznati velikega pomena soeialnega vpraša* nja, in še bolj ncinogoče, ako ne pozna socialnega vprašanja samega dovoljno. Bojim se, da bo današnja mladina našla še to vprašanje nerešeno, ko vstopi v javnost, na vsak način pa bo našla socialncga dela dovolj, ka* dar vstopi na poprišee svojega jav* nega delovanja, kaiti s človeštvom živi v vseh časih in vekih tudi nje* govo socialno vprašanjc, a ono je danes vsled velikega razmaha 140* spodarske proizvodnje, vsled o* gromnega prometa in prefinjenega konsuma neprimcrno bolj zapleteno kakor kdaj pop rej. Kakšen bodi voditelj naroda? Danes mladina — jutri narod — mladini je treba, da postane dober in pravičen voditelj svojega naro* da, da se rano in pravilno usmeri glede nacionalne ideje. Toda kdor hoec postati sloven* skemu narodu v dveh največjih vprašanjih sedanjosti voditelj, ne sme zgubiti zveze nc z vero svojes ga naroda, ne z znanostjo, ne živs Ijenjem naroda. Ako gledamo dijaštvo v naši dr* žavi, vidimo, da se po ogromni ve* čini loci ne po kulturnih in nacio* nalnih vprašanjih, ampak samo po političnih strankah. In to ni dobro in to bo princslo veliko škodo na* sim narodom. Slovenskemu dija* štvu pa priporočamo, da se pripra* vi za svoje bodoče nalosic in drži treh virov: vere, znanosii in na« roda. Kako hočemo pravilno rešiti na* ša najvažnejša vprašania, ako ni* mamo smisla za ljubezen in pravi* co? A to dvoje nam vzbuja in ohranja samo globoka vera v Bos ga in njegove nam izročene nauke. Zato se zgubljajo ljudje, ki ne po* znajo vere, v mnogoštevilne si na* sprotujočc sestave, ki drug pobija drugcga in je splošni stvari bodisi v nacionalnem oziru bodisi v so* cialnem na kvar. Da ie trcba zna* nju, o tem pač ni prerckanja med ljudmi, a da znanja ni, to vidimo na veliki brezbrižnosti in plitvosti sedanjc inteligence s pogledom na vsa naša dnevna vprašanja. In da je treba neprestaneua stika z naro* dorn, z njeo glede Rvalliete ali cene se sprejitie nazaj. Vstop prost brez obveznego nakupo. m- STALNE cene VIDEM - Via Savorgnana 5 - V I D E M »ÜORISKA STRA2A« Stran 5. naj pridejo po krompir v ponde- ljek, dne 29. t. m. popoldne in v torck zjutraj. Holandski zgodnji krompirs Tc* ga krompirja nc bo, zato naj se naročniki ne zanašajo nani. Zadružna zveza v Gorici, Corso Verdi 37. Ljubljanska kreditna banka. Dne 12. t. m. se je vršila bilančna seja upravnega sveta banke, na ka* teri je bila odobrena bilanca za po? slovno leto 1925. Skupni promet se je v pretečenem letu zopet poveeal, in sicer na približno 31 miliiard di* narjev. Poveeale so se pa tudi reži* je, poscbno pa davki, ki znašajo za pretečeno leto skoraj 6 milijonov dinar jev, t. j. za din. 1,600.000 vee kakor za leto 1924. Izkazani čisti dobieek za minulo leto znaša 7,607.385.58 din in je upravni svet sklenil predlagati občncmu zboru, ki se bo vršil dne 10. aprila t. 1. ob 15. uri v bančni palači v Ljubljani, izplačevanje 10% dividende, t. j. din. 15.— na dclnico, in dotiranje rczerv z okroglo 1,350.000 din. po* leg navadnih dotacij. Tovarna v Klavžah. Prejeli smo in priobeuiemo, ker nočemo, da bi nastala neprijetna nesporazumljenja: V prilogi »Gor. Straže« št. 19 y. dne 10. marca t. 1. trdi dopisnik Š. pod naslovom »Tovarna v Klav* žah« med drugim tudi to, da se na* haja v Bači žaga in clcktrična cen* trala. last g. Štruklja z Modrejc pri Sv. Luciji. Ta trditcv ne odgo- varja povsem resnici, kaiti dotično podjetje v Baei je z eno polovico tudi moja lastnina že od začctka, kar bi moralo biti g. dopisniku do* bro znano. Toliko cenj. občinstvu v pojasnilo in g. dopisniku na znanje. Gorica. dne 16. III. 1926. Avtorizirani stavbcnik inž. Ant. Terčič. Kaj je novega na dezeü? Solkan. Katoliško slov. izobraž. društvo priredi na cvetno nedeljo t. j. dne 28. t. m. v dvorani g. Alojzija Moze* tiča igro »Genovcfa«. To igro sta videla Solkan in Podgora žc pred 35. leti. Se živijo takratni režiser, eastit* ljivi starček, vpok. v.č. g. J. Srebrnie, igralka »Genovefa« in vee takratnih igralcev. Tudi marsikateri starcjsi Solkanec ima še živo v spominti »Genovefo«. Ta igra ni še nikjer na* tiskana, ampak je samo v rokopisu. Pred vojno je bilo v Solkanu precej prepisov te krasne igre, a vojna je vničila vse razun enega, katerega sc nam je posrcčilo iztakniti. Prepriča* ni smo, da se bo obeinstvo iz Solka* na in bližnje okoliee vdeležilo polno* številno te krasne prireditve. Vsa oprema za to prireditev je nova.. * ¦ ¦ V nedeljo dne 21. t. m. smo pre* jeli od livarnc Lapagne iz Trsta zvonove, šest po štcvilu. Pri mitni* ei so čakale nanje deklice in jih ozaljšale s evetlicami in zelenjem. Na glavnem trgu pred »Droeem« je bil postavljen slavolok, kjer so prieakovali dohoda zvonov razun obilnega občinstva, tudi pree. gosp. dekan, kaplan. komisar Mirko Mo* zetie in podjetnik E. Mattiroli. Koj po treh popoldne je prispel avto z zvonovi. Cerkveni pevski zbor je ubrano zapel nalašč za to priliko spesnjeno pesem po pree. gosp. de* kanu in uglasbeno po pree gosp. Vinkdtu Vodopivcu. Nato so pe* ljali zvonove na dekanovo dvori* šče, kjer je cerkveni pevski zbor tudi zapel, na kar so zvonove raz- ložili. — Na praznik M. D. t. j. v četrtek dne 25. t. m. ob 5. uri pop. bo zvonove blagoslovil prevzv. kne* zonadškof dr. Sedej. Cerovo. V času, ko so slekli Italiji staro obrabljeno obleko in ji oblekli novo rnoderno, t. j. fašistovsko pelerino se je tudi v našo vas priplazil nekak »lažifašizem«, ali kakor nekateri pravijo: snoparija. V našem »Port Arturju«- smo imeli mogoenega ju* naka alia Kumar, ki mu je tedaj, ko je še »luštno blo« bilo vse pokorno, še celo vetrovi in morje. Takrat je po vasi šla grozeea govorica, da je »proibito« čitati »Gor. Stražo«, ki se je upala govoriti resnico. — Toda časi se menjajo in ljudje z njimi, to smo videli v četrtek po zboru fa* šistov! Naš Ninče si je mislil: »Oh zdaj pa nikdar, nikdar več, veselje rnoje preč, je preč!« ko so mu nari* bali malo hrena pod nos. Pa tudi nas se je spomnil, hvala Bogu, nekdo v svojem temeljitem »diškoršu«, češ: »Mi smo dobri katoliki, ki gremo k rnaši ,pa ne gor v prezbiterij, ampak zadej. Zato ne poslušajtc jih in vpi* site se v naš »fašjo« itcl.« Kaj pa da! Nova moderna sapa je zaeela pihati, ker vidijo vstajali idejo narodne in krščanske in nc morda turške prosvclc. Zdaj pa fantjc in dekleta le pogumno na delo, katerega naj blagoslovi Vsemogoeni! Ravnica. (Grozna nesreča.) Na cesti iz Podgozda proti Se* dovcu nad Ravnico se ic zgodila pretekli eetrtek zjutraj okoli treh težka nesreea. Voznik Rudolf Pavs šič, p. d. Šimonov, je peljal drva v Gorico. Radi teme in slabe ceste se je vox z drvarni prevrnil na voz* nika in mu zmečkal glavo in prsi; bil je na mestu mrtev. Našli so ga mimoidoči še le proti dnevu, ko je bil že popolnoma mrzel. Vol, ki je bil uprežen v voz, je mirno čakal, da so prišli na lice mesta ljudje, ki so nesreenega Pavsiea potegnili izpod drvi. Voz in vola so odpe* ljali domov, pokojnika pa v mrtva* šnico v Grgar, kjcr ic bil v soboto pokopan. Na zadnjem potu ga je poleg številnega občinstva sprem* ljalo petero bratov in dve svakinji. Zapušča ženo in tri nedorasle otro? ke, od katerih ima najmlajsi komaj pet mesecev. Rajnki je bil dober in priden gospodar in vsakdo, ki ga je poznal, obžaluje strašno ne* srceo, ki je zadela njega in ubogo družino. Pokoj njegovi duši, težko prizadeti družini pa iskreno so* Renče. Komaj pred dobrirni dvemi mese* ei se je ustanovilo v Renčah prosvet* no društvo »Iskra«, toda čc poglcda* mo njegovo živahno delovanjc, ga moramo občudovati. Jasno je, da tako lahko cleluje samo društvo. ki ima v resnici dobrc in delavne člane in ki ima za scboj — kar je glavno — tudi večino ljudstva. Mescc in pol po ustanovitvi je društvo priredilo že predstavo. ki je uspela izborno in v nedeljo, dne 15. t. m. je imelo društvo gospodarsko predavanje, ki se ga jc vdeležilo lepo število mladih fantov in mož. Fantje in možje, le tako naprej, boditc ponos naše pro* svete! Tolmin. (Prireditev v konviktu.) V nedeljo dne 7. t. m. so priredili dijaki v tuk. konviktu prelepo prireditev s sed* mimi točkami na sporedu in šestimi na odru, kcr so eno izpustili iz ne* znanih vzrokov. Med temi 6. tocka* mi sta bili samo dve slovenski. in si* cer: gdč. Miklavič koščck iz »Vero* nike Deseniške« in pesem mešanega zbora pod vodstvom g. Kalana, ki je spreten pevovodja. Na sporedu je bila tudi ital. opereta, ki je bila pri* rejena za pust, pa je takrat niso mos gli igrati radi neprcdvidenih zaprek. Pri opcreti je bil opaziti prccejsen napredek od lanskega leta, ko je bilo res žalostno. Zlasti jc ugajala gdč. Černc v vlogi sirote. Šibek, otroški glas jc njeno osebnost le še pove* čal; gotovo pa jc, da se še razvije. Opereta sama na sebi ni vredna vprizoritve. Oudna zincs, ki je člo^ vek nc more razinneri. Zlasti so bile na mestu pustne seme sedaj v postu, oblečene v barve ital. zastavc. Spremljala je na klavirju gdč. De* vetak, sicer dobro, a vendar brez stalnega vpliva, ker klavir ne za* došča za tako vprizoritev. Gimna* zijci so zapeli dva ital. dvoglasna zbora še nrecej dobro. Skupno so zapeli šc neki ital. mešani zbor, ki kaže na spi ctnost g. Kalana, nikakor pa nc na dober pevski materijal. Avče. Y nedeljo smo se zbrala dekleta kot navadno k sestanku našega krožka v drušiv. sobi. Komaj prie* nemo s čitanjem, kar vstopi pet orožnikov in z njimi predsednik na* šcga društva. 'i'akoj smo bile na jasnem, eemu ta nenavaden obisk. Prišli so namrcč, da nam zaprejo društvcno sobo in zaplenijo naše imetje. Postalo nam je tesno pri sr* cu in morale smo oditi, kcr nam je gospod brigadir zapovedal: »donne via!« Toda če nam vse zaprejo, na* ših six nam nc bodo. Me izgnanke vseeno nismo sic domov, marvee smo eakale pred društvcno sobo, ra* dovedne, kaj se zgodi z našim do* mom. Kmalu na to je priscl tudi naš vsenapredni občinski tajnik. Na ob* razu se mu je bralo, kako sc mu du-- ša škodoželjno smeje, ker izpolnila se mu je najsrencjša želja, kajti ves čas, odkar je pri nas vslužben, mu je bilo naše društvo trn v pcti. »Go* spod tajnik, mar bi v nedeljo obis* kal malo Vidko ter jo poujčkal, da ne bi jokala, revica, ker nima oce* ta? ... Da, da, kdor za smolo prime, se osmoli! —¦< Zaprli so naš dom, to* da me nc obupamo. marvee korajž* no bomo stopale naprej po začrtani poti. Avška dekleta. V tolažbo in radost vrlim avškim dekletom, ki so s svojim iskrenim dopisom jasno izpriealc, kako jim je pri sreu njihovo prosvetno društ? vo in kako globoko umevajo njegov pomen, naj dodamo še sledcee: Po* sredovanje na merodajnih mestih ni ostalo brcz uspcha. Ukinjenje našc? ga dr:slva jc bilo samo mimoidoče in smo dobili zagotovilo, da bo društvo lahko brez ovir nadaljevalo s svojim delovanjem. Za našo »av* ško zadevo« so sc zaeela zanimati v to poklicana oblastva in lahko z mirnim sreem prieakujemo, da bo ugodno rešena. Zadnji pctek in so* boto je bil pri nas orožniški poroč* nik, ki je vso zadevo tpeno preiskal in zaslišal mnogo prič. Njegova lju* bcznjivost in vestnost sta zelo po* mirljivo vplivali na razburjene vaš? cane. Uverjeni smo, da bo v naj? krajšem easu prišla resnica na dan in se bo zopet vrnil med nas naš tež* ko prcizkušcni Avgust Kovačič, ka* ter emu pošiljamo topic pozdrave v njegovo sedanjc ncprostovoljno bi* vališčc. (Se pridružujemo v lastnem in v imenu naših organizacij! Op. urcdništva). Prepričani smo tudi, da bo grdc ovaduhe in njihove zaslep* ljene pomagače, ki hočcjo z brez* vestnim šuntanjcm spraviti poštene ljudi v nesrcčo, doletelo zasluženo plačilo. Splošno zanieevanje je že sedaj njihov delež. Livek. (Tatvina.) Zopet moramo poroča* ti o tatvinah. V noči od 12. na 13. t. m. so se zopet pojavili tatiei. Dve* ma gospodarjema so nkradli: enemu 5 in drugemu 3 kokoši. In izginili so brez sledu. Varujte se sleparjev, ki se po noči spremene v tatičc! (Smrt.) V eetrtek dne 4. t. m. je umrla po daljši bolezni žena Vikto* rija Sturm. Bila je skrbna göspodi* nja, ki je pridno skrbcla za svojo družino ter je bila obče spoštovana. Pokoj njeni duši, prcostalim naše sožalje. Brje. Dne 25. t. m. prircdi šolska mladi* i na veselico z bogatim in lepim spo* redom v dvorani g. Trpina v Kasov* ljah. Ker je to prva šolska veselica v vasi ,vabimo mlade in stare k obil* ni vdeležbi. — Šolska mladina. Slap ob Idri ji. V zadnjem dopisu z naše vasi v »G. Straži« je nekdo vprašal, če ni kriv tukajšnji poštni urad zamude, s katero dobivajo naroeniki »G.. Stražo«. Informirali smo se o stvari in ugotovili, da nc nosi naša pošta nobene krivdc, temveč da leže vzro* ki zakasnitve drugod. Kakor z vescs ljem popravljamo poroeilo, katerega bi lahko kdo napaeno rnzumel, tako ^e obraeamo do urada z /eljo, naj bi pri svojem poslovanjn šel kolikor mogoče na roko ljudem, ki morajo zlasti radi vojnoodškodninskih zah* tev prestati mnogo neprilik. — Y zadnjem času so umrli v naši du* hovniji (rije možje: Mihael Obre* kar, Blaž Bremec in najstarcjši sve* tolucijski občan Franc ("arli, ki je doscgel 91 lei. Xaj poeivajo v miru! — Tukajnjc prosvetno društvo »Ro; dočnost« se je po daljšcm odmoru zopet začelo živahno gibati. Priprav* lja se na vprizoritev »Miklove Za* le«, ki se bo najbrže igrala 18. aprila. Dornberg. Na praznik sv. Jožefa smo obha* jali mladinski praznik. Ta dan je pristopilo okrog 200 fantov k sv. obhajilu. Imeli smo duhovne vajc, ki jih je vodil vlč. g. prof. Filip Tercel j. Outimo dolžnost, da se najlepše zahvalimo g. voditclju, ki je v globokih mislih na zelo pri* srčen naein napravil nam vsem iz* redno veselje. Fantje. * * >s (Slovo.) O poteštatih, hvala Bo* gu, že precej časa ne govorijo več. Rckli so, da dobijo vse obeinc, ka* terih prcbivalstvo ne presega 5000 duš, do 1. julija vladnc načelnike; drugi so zopet rckli, da se bo to zgodilo prej ,tretji zopet, da jc delo za ustolieenje preogromno, da bi ga mogla zmagati državna uprava do tedaj. Zadnjim seveda gospod je v lepih, lahko rečemo — luksuznih prostorih našega občinskcga doma verjamejo najrajše. Saj je tako pri* jetno županovati! Ni glavna stvar, ali kaj ukažeš ali nič; več je vreden naslov župana ko vse drugo. »Kako veselo ti zaigra sree, ko ti udari na uho: Dober dan, gospod župan! Kdo je pravzaprav še gospod v ob* čini? Zupnik, zdravnik, živino* zdravnik in učitelj. Kj, tajnika sem pozabil; ta je pravzaprav večji go* spod kakor vsi, ki scm jih naštel. in sc vceji kakor jaz sam. On zna italijansko, jaz ne znam in podpi* šem vse kar mi ukaže. Sicer se prav dobro razumeva. Slo bi pa vse še boljše, da bi me tudi pred drugimi kaj »pošiel«, pa pred drugimi rad pozabi, da sem jaz župan, in me hoče učiti. Tudi moji podaniki se tožijo, da je nostal nekoliko pre* visok. Jaz tudi mislim tako; saj ni* ma prav nie vee šol kakor jaz. Eh, pod poteštatom sc mu ne bo tako dobro godilo kakor pod menoj; po? teštat bo njega učil in ne narobe. On to dobio ve in se poteštata boji vsaj toliko kakor jaz. Pa morda poteštat ne pride tako hitro, ko se znam tako globoko klanjati.« Vitovlje. Da nas je dopisnik v Gor. Straži dne 5. III. 192(3. nekoliko z Osekom zbližal, se zahvaljujemo. Za ukis njenje šolskega pouka je torej vzrok premajhno število otrok in pa tako ogromni obč. stroški! O tcm bomo še drugie kaj govorili. Obeinske poti, »Popravljajte si sami!«Dobro? Nekateri deleži so v dobrem stanu in se vedno po* nravljajo. So pa tudi taki, katcri se za popravo njihovih deležcv nič ne zmenijo. Kaj hocemo mi proti tern? — Če so toraj Vaši sklepi za* koniti, poskrbite, da se deleži obč. poti na en ali drugi način popravijo vsi, od prvega do zadnjega. Pa si bomo v tern oziru dobri. Ukve na Koroškem. Teče že tretje leto, odkar so go* spod župnik Anton Češornia pre- vzeli pastirsko službo v Ukvah in v podružni vasi Ovčjavas. Dalj ea# sa so bile Ukve brez lastnega du* Stran 6. >GORISKA STRA2A- šneija pastirja. Konečno so se nas usilili prcvzvišcni nadpastir ter nam poslali požrtvovalnciia duhov- ncga očeta, kakoršnega še I.Tkvc n'u so imele. Pod njegovim varstvom | se naša vas prenavlja. Dekliška Ma* rijina družba, ki jc po voiski ?kos raj zaspala, se danes lepo ra/vija. Na novega lcta dan so ustanovili /ensko Marijino dru/bo. ki štcje nad 40 članic. Imamo lcp Marijin vrtec. Vrsijo se razne prireditve. Cerkveno petje sc jepovsem zbolj* šalo. Vse to je zasluga našc^a du* šnega pastirja, ki žrtvuje v to svr* ho vsak prost trenutek podncvu tcr se trudi tudi ponoči. Kljub šibki naravi opravlja vse to in je priprav* Ijen vsakomur pomagati kot usmi« Ijen očc ter skrben pastir svojih ovčic. I jubi Bog mu vse povrni sto terno in nam tUi ohrani še mnotfa lcta. Ukvani. Temnica. (Uredništvo je prejelo naslcdnji dopis s prošnjo, da ga objavimo.) Podpisani si šteje že v vcliko Cast, da ga njegov tckmec za easa občinskih volitev skupno s svo« jimi brati -- ponovno opisuje v »Edinosti« ker s tern se menda za* dobi splošen slovcs. Torej dragi »edinjaši« lc po za>- črtani poti naprej, le ne z veejo lažjo, kot je bil sestavljcn dopis v »Edinosti« z dne 27. II. 1926, kajti resnico vedno rad spoštujem ter jo tudi tukaj navcdem: Pustni dan se povsod vee ali manj nori in pleše. Tudi tuk. fantje so me naprosili za plesnp dovoljenje na harmoniko, kar sem jim res dovoli! in jih vzpodbudil, da smo v nadonrjstilo še isti dan nasadili neka.i mladih drevesc na trgu pred cerkvijo. (lc* prav je pri delu svirala Harmonika — je bilo opravilo pa v splošno ko* rist. Lažetc pa, da je prišel zvcčer na plcsu prepir med menoj in fanti, ker sem hotel plesati »solo« — kaj; ti navzoč je bil tudi temniški inžes nir za šumc z drußimi fanti vred, ki lahko sprieajo, da nisem imel želje plesati, kajti nikdar nisem rad plesal — še manj pa sedaj na starost. Ker pa sem opazil, da se par fantov že prepira (vzrok seve* da alkohol) sem prepovedal pies, vzel luč in ob tej priliki se je raz* bil — po domače rečeno 1 glaš (ei linder) in ne kot pravi dopis — kar 3 luči! Morda jc Vaš poročevalcc, menda sam inženr videl oni večer vse trojno. Ako ima pa to napako, naj še malo potrpi, mojega župano* vanja bo itak moralo biti kmalu konec, ko pride podešta. Da dragi »edinjaši« nekdaj smo vam bili vsi vašeani v strahu in podložni — ker nam je vaše bogatinstvo — proti neznosnim obrestim — posojevalo Uoldinarje — toda dandanes je pač drugače. — Ivan Rogelju, župan. Idrijske novice. Mlini pod zemljo, i*4ro petdejanko priredi v soboto in v nedeljo dne 27. in 28. t. m. v rud* niškem jiledališču Katcliška dclavs ska družba. Igra nas prestaylja v Rjm konccm 4. stoletja po Kr. r. V njej nastopa 30 oseb v tedanjih wo* sah. — Gotovo je, da igra ne bo za? nimala. samo Idnjčanov, ampak, da jo prihite gledat tudi naši okolieani. Občinske volitve in Se mursikaj. Dolßo je že, kar so bile razpisanc v Idriji obeinske volitve, pa vrsile sc še sedaj niso; nekam čudno je to, posebno ker imajo fašisti vc? čirio sedaj na svoji strani ter se ni bati nikakih nasprotnikov. Potreb* ne so, kajti uprava nase občine za* hteva temeljito spremembo. Kako je potrebna poprava potov, klavnis ca ne odtfovarja več hißijenskim predpisom, ledenice ni, kadar je slabo vreme kraljuje po mestu egiptovska tema itd. Občina je vendar ustanova, ki ima skrbeti za občno korist svojih občanov, saj denar n,i nikdar yrzen proč. Denar mora pač biti v prvi vrsti za obei blaßor, saj vendar zato plaeujemo toliko davkov. V obeinski upravi potrebujemo zato previdne, pošte* ne ljudi, ki bodo kot zastopniki davkoplačevalccv imeli tudi kaj besede. Zu sudjercjee. Vrtnarskemu in sadiarskemu društvu v Idriji so došla umetna ßnojila kakor supcrfosfat za trav« niško pomladno ^nojenje ter vsa vrtna ßnojila t. j. za zelenjad (sola; ta, radič, zelje itd), za stročnice (^rah, fižol, bob, detelja itd.) in za ßomoljnatc rastline (krompir, pesa itd.) Ker po vrtih navadno ne pri? manjkuje humusa in apna. so ta ßnojila sestavljena kakor že potre? buje ena ali dru.Lla vrsta več ali manj najvažnejših rcdilnih snovi, t. j. dušika, fosforove kislinc in ka? lija. Vsa ta j^nojila prav toplo pri- noročamo, ker so dobavlicna od na.ših domaeih gospodarskih or^a? nizacij. Društvo ima tudi zelo dobra za* nesljiva erfurtska semena. Na jc* sen bo društvo razpolatfalo iz svojc drevesnice s precejšnjo množino sadnih drevesc; imclo bo za naš kraj zelo primcrnc jabolčne vrste: Baumannova rencta in Jakob Lebel. So to iz pomoloskcßa vidika pripo? ročljiva jabolka, toliko silede žlaht? nosti kaiikor <«ledc trpežnosti. Ce? p^ei so dobavljcni iz kmet. sole na Grmu. Ker je želeti zboljšania tudi na? šim sadnim vrtom, bi priporoeali nekoliko več zanimanja za društvo s strani kmetovalcev in posestni* kov, tudi okolieanov, ker društvo ima obseß »za idrijski sodni okraj«. Listnica uredništva. F. V., Erzelj: Vaškc kvantc ne spadajo v političen list, zato ne moremo priobeiti. Oddali »Čuku«, kateremu je bilo pisanje najbv/e na? menjeno. Darovi. Za Slovcnsko sirotišče: N. N. 5 L. Na svatbi j^. Ivana Marc / gčno Marico Sorta iz Gor. Branice nabrali svatje 120 L. — Nai bi bilo srečno in veselo! Bo^ plačai! Za Slovcnsko sirotiščc: Vcle* čislana družina Mikuž pri Sv. Lii* ciji daruje 50 L mesto cvetja na Ljrob gospc Elize Rakovšček. Za Slovcnsko sirotišče: Preč. ^. Fr. Čcrni,L,Joj v Kamnjah 50 L, N. N. 5 L, Neimenovani 25 L, N. N. v Ru- tah 10 L, U. M., Sanabor, 30 L. vcle, eislana Kmečka banka v Gorici 500 Lir; vesela družba pri »Gasperju« v Ajdovščini 50 Lir. — Bo^ stotero poplačaj! Za Alojzijevišče: P. n. g. Josip Rakovšeek, nadueitelj, L 10. Iskre? na hvala! Darovi za pogorelca Bremeca v Lokovcu: Prevzvišeni knezonad- škof dr. Fr. Sedej 30 L; dr. Bitežnik 10 L; R. Markon, Trnovo pri Gori* ei 20 L; veleč. ß. Moncaro Natal, žup. upr. Žabnice 5 L 5 stotink. — N. N. iz Gorice 10 L; T. Ks. Goli, Idrija 100 L. — Srčna hvala! Fotografskega pomočnika sprej* me takoj foto »Helios«, Idrija. Na prodaj je turbina za 7 konj? skih moči po zelö nizki ceni. Ivan Furlan, Svino 52 p. Smarie pri §ta? njclu. Mesnico oddam v najem. Naslov pri upravi lista. Pošten krojaški pomočnik išee trajno delo, najraje v mestu. Na* slov pove uprava »Gor. Straže«. Iščera zanesljivo in pošteno u? čcnko za trßovino z mešanim bla=> qom na deželi s primerno šolsko iz^ obrazbo. Naslov pri upravi »Gori- škc Stražc« pod št. 1000. Ponovno ponarejevanje debclih in drobnih otrobov s tuiimi. veasih škodljivimi snovmi je napotilo mlin G. Stucky in mlin An^elo Toso v Benctkah, da oznaeujeta tudi vrečc odpadkov s svojimi plombami in z listkom, ki belcži kakovost vsebine. Na prodaj je posestvo obstojeec iz hiše, polja, gozda, travnikov itd. Proda brcz dcnarja na lieu me* sta po dogovoru. Planina — Gu? štini 5, p. Vipava. Mihael Boltar, čevljar, naznanja slav. obeinstvu, da vrši spet svojo eevljarsko obrt tcr se priporoča po* sebno Solkanccm za obilen obisk. Na prodaj je enonadstropna hiša tik cerkve pri Sv. Luciii. Hi.ša ob= se^a kuhinjo, 3 sobe, 2 podstrcšni sobi, mnlo klet, malo dvorišče z ^jredico za zclenjavo in drvarnico, z vodovodom in električno razsvet* ljavo. Poizvedbe pri župnem uradu svetolucijskem. Na prodaj je na Šcntviški qori hiša zraven cerkve sposobna za i*o* stilno, tr^ovino in pekarijo. Seclaj obstoji pekarija. C'cna se izve pri lastniku. DRVARJEM naznanjam, da imam v zalogi splošno znane žaj*e »Garns«, seki* re »plankačc« tvrdke Sussmann iz Himmclber^a, campine in krapše iz Pontebbe ter najfinejše nemške pile »Fischer«. — Po vzorcu dobav= ljam kline za slamoreznicc najbolj* še^a izdelka. () nizkih cenah se prepričaite sami! Josip ttlunih - Sv. Lucija ob Soii trgovEc z železnino („pri Pušarjcu") Kmetovalcil Modra ßalica, italijanska in an? t»leška, bo kmalu v skladišču. Vi? noijradniki naj se takoi naroče, ker dru^aee bo zelo dra.t»a. Isto velja za žvcplo, ventilato in s 3% modre ßalice. Supersosfat bo na razpolaßo od petka, dne 26. t. m. naprei. Čilski solitcr je v skladišču. Semenska koruza preizkušanc vrste »Mastodon« je na razpola