-----    150   -----
Narodne stvari.
Slovenščina v naših šolah pod krilom dunajskih profesorjev.
¦v                                                                                    ¦
Časnik ,,Ostdeutsche Post" od 1. t. ni. prinaša novico, da je v društvenem zboru učiteljev srednjih šol na Dunaj i dne 28. u. m. pod prvosedstvom ravnatelja Pokornega imel profesor Egger govor o ravnopravnosti jezikov na srednjih šolah.
Ko bi se pri tej reči, je neki rekel, ne gledalo samo na narodno, ampak tudi na pedagogično-didaktično stran, potlej bi po njegovih mislih zmešnjava v raz-umkih kmalu zginila. Govornik je neki obširno pre-tresoval znano debato kranjskegadeželnega zbora, v kteri, kakor je trdil, izvedenski razpravki (fachge-masse Ausfuhrungen) grofa Auersperga, dr. Wurzbacha, Kromerja in Deschmana vsacega šolskega človeka zelo zelo zanimajo. Na zadnje je pozval Egger vse pričujoče, naj se udeležijo debate, češ, da bo njihova mirna in izvedenska razsodba ,,tudi zunaj njihovega zbora" svojo moč pokazovala. Na to so se neki udeležili profesorji Wretschko, Schmued, Grun in ravnatelj Ko-petzkv. — Profesor Wretschko, pravi ,,Ostdeutsche P.", ki je še le to leto prišel iz Ljubljane, je z objektivnostjo, spoznanja vredno, pretresal predlog ,,ultra-slovenca" dr. Bleiweisa tako, da mu je zbor ploskal, ko je končal. V prihodnji seji se bo neki debata nadaljevala.
Smejalo se nam je , ko smo prebrali to dunajsko novico. Profesor Egger — Wretschko in pa objektivnost proti nam Slovencem!! Mi poznamo njuno objektivnost še prav dobro iz Ljubljane, in mirne duše rečemo, da sta bila proti Slovencem najbolj takrat objektivna, ko sta si iz Ljubljane proč pomagala. Da bi ju hoteli v tej objektivnosti pač še kteri drugi enaki kulturonosci posnemati!
A kakošna je objektivnost, ki navdaja ta dva gospoda, vidi se do dobrega iz tega, da sta našla, da so govori Auerspergove stranke izvedenski. To je čast, ktere si ti gospodje sami niso lastili, ker večidel v istih govorih sami spoznavajo, da niso izvedenci. Ko bi bila gospoda profesorja res objektivno prebrala njihove govore, z lahkoma bi se bila prepričala, da ti gospodje niso ne le izvedenci, ampak da so še tako odgovarjali, kakor da bi odborovih predlogov ne bili razumeli. Zakaj njihovi govori so ali vse drugo prezirajoči slavospevi nemški kulturi, ali pa grom zoper tiste, o kterih se kramlja, da hočejo nemščino na Kranjskem ,,čisto pregnati."
Ali prašamo: čemu je bilo vse le-to? Odborovi predlogi niso nikjer kratili spoštovanja nemški literaturi, in nikoli jim ni bilo na misli, da bi nemščino preganjali; saj so ji na srednjih šolah še več pravice puščali, nego slovenščini. Ravno tako je v odborovem poročilu na tanko in s številkami povedano, da imamo dovolj slovenskih učiteljev, če jih vlada le poklicati hoče, — a ti isti gospodje so se delali, kakor da tega niso slišali, pa so vsi hrup gnali, da za slovenske predmete ne bi bilo učiteljev. Pa take govornike, ki tako v dan kriče in prazno slamo mlatijo, te se drzne Egger-Wretschkova objektivnost izvedence imenovati?! Dr. Bleiweispa, to se ve, je dunajskim sodnikom prvi „siovenski Tiltra."^ Grof A. Auersperg in tovarši, ki slovenščini niso privoščili nič, a nemščini vse, ti so izvedenci, — dr. Bleiweis, ki je zastopal predloge, ki nemščini privoljujejo več ko je pravo, on je slovenski ultra! In take razsodbe imenujejo na Dunaji obj ektivne? Takim izrekom se hvala poje in ploska? Naj gredo rakom žvižgat taki sodniki!
Prašati pa moramo vendar še te dobre dunajske gospode: čemu se vtikajo v naše reči, in kako se predrznejo soditi o zadevah našega naroda, ko ne poznajo ne jezika, ne naših okoliščin in potreb? Sutor ne ultra crepidam!
Ali jih je morebiti kdo najel in naprosil? Čudno se nam dozdeva to, da so se dunajski g. profesorji lotili te reči ravno zdaj, ko je ministerstvo prašanje poslalo do vseh šolskih ravnateljstev: ali se dajo in koliko se dajo v djanje vpeljati tisti predlogi zastran slovenščine , ktere so bili postavili slovenski domorodci v deželnem zboru kranjskem. Pa ne , ko bi bil kak du-najsk ali ljubljansk gospod, ki bi se rad skril za ,,objektivne dunajske" hrbte, pomignil tamošnjim profesorjem, naj oddajo svoj tehtni ,,votum", češ, da utegne ob svojem času prav hoditi proti kakim u č i t e 1 j s k i m u 1-trasomna Slovenskem? Mi sicer nočemo brez vzroka nikogar dolžiti; al to moramo na glas in resnobno vis. vladi povedati, da, dokler bo ona zastran naše narodne ravnopravnosti za svet prašala take , ki je nočejo , — dokler bo starokopitnim uradnikom in pa nemškim in nemškutarskim šolskim nadzornikom, ravnateljem in učiteljem na razsodbo dajala: ali se ima slovenščini pravica izkazovati v pisarnici in šoli, do tistihmal ne bomo imeli nobenega zaupanja, da bode bolje. Ubogo malo bomo mi jedli kruha od narodne ravnopravnosti, dokler nam ga bodo naši znani nasprotniki rezali! Saj nas je skušnja mnozih let podučila do dobrega, da je zastonj cesarska beseda, zastonj ministerska zapoved, zastonj vsi ukazi, vse postave , dokler je njih izpolno-vanje v nasprotnih rokah. Ako nam tedaj vlada hoče zares pravična biti, mora premeniti — osebe.