SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ASO) XLV (39) Štev. (No.) 26
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 10. julija 1986
Resnica išče pot
Korak naprej k demokratizaciji?
V zadnjem času smo doživeli vrsto zanimivih pojavov, ki se iz dneva v dan porajajo sredi slovenskega naroda. In zanimivo: vsa taka novejša dogajanja dajejo prav nam in naši ideji, čeprav doma pravijo partijci, da smo izgubili stik s sodobnostjo.A ravno ta sodobnost je največji dokaz, da je naša ideja ostala prava, njihova pa počasi — ali hitro — tone v nevoljo, zamiranje in pozabo.
Omenil bi le nekaj' zadnjih dogodkov, ki pa se dajo vsi zreducirati na dva dejavnika: eden glede na preteklost, oziroma na genocid slovenske narodne vojske, drugi pa na sedanjost, to je na demokratizacijo.
Prve Kocbekove izjave v Sloveniji o pokolu v Rogu niso naletele na širok odmev, a ostale so v spominu nekaterih kot npr. Spomenke Hribar, ki je zavpila v svet in dom svoj metaforični predlog o narodni spravi. Niso je mogli utišati. Vrstile so se izjave, vrgli so jo iz partije in še do sedaj ni smel iziti njen članek.
A resnica si je poiskala pot drugje. Nekako prisiljeno in jecljajoče so začeli priznavati nekateri partijski velikaši „roške žrtve1“. Pa je to sprožilo še večji plaz: pisma bralcev, izjave, pričevanja. Nastopili so bivši oznovci, ki so priznali, da ni bilo to prav, povedali, da je ubijala OZNA, da je povelje za premišljen genocid prišlo od politične o-•blasti in kot smo videli iz zadnjih knjig Tolstoya, tudi kravje kupči-
Slovenski narod je eden izmed redkih, katerega deli žive v treh različnih prostorih, ločenih po državnih mejah. Povezava izseljenske, zamejske in matične Slovenije je zato za nas življenjskega pomena.
Z zmago komunistične revolucije je povezava imotične Slovenije z ostalima bila postavljena v ozek partijski okvir, povsem nesprejemljiv večini Slovencev izven meja ožje domovine. Večja povezava izseljenstva z zamejstvom ibi morala biti logična posledica. Na žalost je razvoj v mnogočem šel čudna pota. Zamejci so s častnimi izjemami zanemarjali povezanost z izsejenci. Edinstvene prilike in možnosti medsebojne pomoči so bile zaradi tega mnogokrat izgubljene. Zamejcem SFRJ v njihovi borbi za ohranitev ni mnogo pomagala. Njeni interesi so v prvi fazi bili posvečeni nadvladi komunizma po celem svetu, v sedanji fazi pa želijo dobre odnose z Avstrijo in Italijo. Težnja po oslabitvi neodvisne slovenske zamejske demokracije je prevladala nad dolžnostjo zaščite slovenske manjšine.
Na Koroškem ljubljanski režim nikoli ni imel problema z levičarsko ZSO — Zvezo slovenskih organiza-, cij. A na druge pritisk še vedno traja in zadnja leta celo uspeva pri NSKS — Narodnem svetu koroških Slovencev — v katoliškem taboru.
V NT — Našem tedniku — je bil razvoj jasen. Od simpatije do politične emigracije v prvi fazi je prišlo do neke nevtralnosti. Zadnja leta pa časopis nič manj kot povzdiguje komunistično revolucijo in njene organe kot OF ali partizanstvo, in odklanja politično emigracijo oziroma o njej popolnoma molči, kakor molči o drugih pojavih demokratičnosti v zamejstvu, kot npr. o Dragi.
Dno sodu pa je izbil predsednik dr. M. Grilc na občnem zboru NSKS dne 23. februarja 1986, kot smo lahko brali v levičarskem listu Podmornica letos marca. Napadel je namreč javno Mohorjevo družbo in Celovški Zvon, češ da po njegovem mnenju take revije kot sta CZ in Mohorjev koledar škodita Korošcem, ker priobčata članke političnih e-migrantov. Po Grilcu bi bilo treba
ja — Koroško za domobrance.
Počasi si resinjica utira pot. Zgodovina piše počasi, a je že začela pisati tudi doma.
Drugi pojav, demokratizacija. To je potreba trenutka, aktualni sedaj. Oglašati so se začeli ljudje, bivši in razočarani marksisti, morda mladi in uporni pisci, in čedalje glasneje pričeli trditi, da doma vlada diktatura, stalinizem, volja manjšine, zatiranje in nesposobnost.. V Sloveniji so se dalj časa ravnali po geslu, da je na knjigo treba odgovoriti s knjigo. Tega sicer ni vzeti' dobesedno, saj so Mladino nekajkrat zaplenili, nekaj literarnih dej in dram je še vedno prepovedanih (npr. Rožanceva) itd. Seveda je to trajalo le v toliko, da niso oporečniki segli previsoko. In ko je Mastnak izjavil v svojem demokratičnem zanosu, da je proti temu, da Mikulič postane predsednik jugoslovanske vlade, je bil proti njemu naperjen proces žalitve „njegovega veličanstva“.
Nova trda roka je vzela metlo in začela pometati tudi v Sloveniji. Režim je uvidel, da je popustil preveč. Naj govore o preteklosti, naj kritizirajo v abstrakciji, a ko gre za sedanjo oblast, se vsaka popustljivost neha. Demokracija je lepa beseda, a v realnosti, tega pa ne!
Seveda, vprašanje je, ali ‘bodo ljudje pozabili na teh nekaj trenutkov, ko se jim je skozi koprene prikazala resnica, tako o preteklosti kot o sedanjosti?
TDml.
žrtvovati svobodo tiska, da finančna podpora iz „matice“ ne bi prenehala.
Dr. Grilc je še omenil, da razume podporo emigrantom, ki žive na Koroškem, kot Zaletel ali Cigan, odklanja pa vsako sodelovanje in poimoč emigrantov izven Koroške. Vprašanje je, kakšno „podporo“ sta dobila omenjena. Ko so Cigana krivično napadli v Ljubljani, NSKS niti ni poskušal intervenirati. Na liniji ameriška emigracija — NSKS pa je bila emigracija do Koroške vedno radodarna, neprimerno bolj kakor do Primorske. Tudi je omenja! dr. Grilc „vojnega zločinca“ dr. C. Žebota; kar ta nikoli ni bil, niti za Jugoslovane, saj je nekoč celo bil doma.
Na ta izbruh in prelom z izseljenstvom, nakazan po Grilcu, NT ni niti poročal. Verjetno so se zavedli polomije svojega predsednika. Reagirala je Podmornica, levičarsko glasilo dijakov na Dunaju, češ tu je prva jasna odpoved belogardizmu.
Pojavilo pa se je tudi novo dijaško glasilo, podpisano po Petru Kasslu na Dunaju, ki ostro obsoja ta izpad. Grilčevo stališče, da ga ne briga režim v matici, Kassl označi kot stališče cinika, ki je sit vsega dobrega in ki mu je popolnoma vseeno, kako živijo rojaki čez mejo. Marsikdo, ki hodi danes v Ljubljano spraševat, kdo je vojni zločinec (po Kasslu), je končal slovensko gimnazijo v Celovcu s pomočjo slovenske emigracije v ZDA. Tu je Kassl zadel v živo; Ameriška domovina od
9.	maja letos zopet objavlja seznam darovalcev za dijake: preko 3.500 dolarjev, poslanih na Koroško. G. Janko Urank, ki koordinira to akcijo na Koroškem je podpredsednik NSKS in je težko verjetno, da soglaša z Grilcem o podporah, ki jih daje NSKS.
Nedvomno je izpad Grilca tako težak in tako dalekosežen, da je nujno, da pride do razjasnitve s strani NSKS; je bilo to mnenje posameznika, stoji celotni NSKS za Grilcem v teh izjavah ali jih odklanjajo? Odnosi izseljencev in zamejcev, enotni slovenski kulturni prostor, vzajemna pomoč treh Slovenij so resno ogroženi!
dr. Peter Urbanc
Ta članek je bjl prebran v Ljubljani na Radiu Študent in bi moral biti objavljen v Mladini dne 17. januarja 1986, a je bila številka zaplenjena. Objavljamo ga kot dokument o demokratičnem mišljenju mladih in o stalinizmu partijskih voditeljev današnjega časa. Avtor Tomaž Mastnak je bil zaradi tega članka tožen:
7.	jan. je Delo po Tainjugu prevzelo sporočilo, da je predsedstvo RK SZDL BiH soglasno podprlo pobudo predsedstva SFRJ, naj bi za predsednika Z1S predlagali Branka Mikuliča. Predsednica imenovanega foruma je ob tej priložnosti poudarila, da izredni rezultati, ki jih je Mikulic dosegel pri opravljanju najodgovornejših dolžnosti v SR Bosni in Hercegovini ter Jugoslaviji njegov ugled v državi in tujini, pa tudi njegova znana odločnost, ustvarjalnost in doslednost zbujajo u-panje, da bo na položaju predsednika ZIS poskrbel 'za (uspešno uresničevanje1 ciljev in nalog gospodarske stabilizacije in celotnega družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije.
Najprej zbode v oči, da se govorki ni zdelo potrebno govoriti v pogojniku, ampak je uporabila trdilni gotovi „BO“. Mikulič BO šef države. Kako naj si to razlagamo drugače — pa naj gre ali za nerodnosti ali cinizem — kot da je že vse odločeno? In da je naloga procedure, ki poteka zdaj in mora zbrati osem (soglasnih podpor Mikuliču, imenovanje najprej poniževati v kandidaturo in zatem povišati v izvolitev?
Ob tem je rečeno, da je „tak način izvajanja uvodnega postopka korak naprej ik demokratizaciji kadrovske politike“. <3e se govori o koraku K demokratizaciji (in me V demokratizacijo), lahko pravilno razumemo, da kadrovska politika ni demokratična, da pa jo je treba demokratizirati. Tega se zavedajo tudi drugi socialistični režimi ker si ne morejo več zatiskati oči pred dejstvom, da njihova legitimnost vse bolj razpada (in ker obenem začenjajo spoznavati, da brez legitimnosti ne morejo vladati), Skušajo ta neizogibni proces emancipacije' družbe zaustaviti s tem, da uvajajo reforme političnega Sistema. Zdi se, da ista Poljska in Madžarska pokazali pri tem spretnost, pa tudi po-
ti knjigi zgodovinarja Nikolaja Tolstoya se je je veliko pisalo v raznih časopisih, pa tudi agencije so novico o obtožbi bivšega prvega ministra angleške vlade MacMillana raznesle po vsem svetu.
Tudi v Argentini je več uglednih dnevnikov objavilo daljše članke o tej obdolžitvi. Prvega, ki je izšel v jutranjiku Clarin, ismo že' objavili v španščini. Sedaj pa smo dobili na vpogled tudi daljša članka,-ki sta izšla v največjem večerniku La Razón in v izredno dobro urejevanem La Nueva Provincia (Bahia Blanca), o-ba v nedeljski izdaji 8. junija.
La Razón omenja, da ta obtožba grozi vzeti dobro ime omenjenemu politiku, ker bi bil odgovoren za vrnitev in pokol nad 70.000 ljudi v maju 1945 Sovjetom in Titu. Dobesedno pravi, da je s tem, ko je izročil MacMillan jugoslovanske ujetnike Titu, prelomil ukaze vlade in Churchilla, ko je dal „ustna navodila“ poveljniku angleške vojske v Celovcu. 'Tudi omenja del MacMilla-novih spominov, kjer govori o vrnitvi kozakov (Sovjetom: „Poslati jih Sovj'etom bi bilo obsoditi jih na suženjstvo, mučenje in verjetno na smrt... vendar smo odločili, da jih vrnemo.“
Isto novico agencije AFP je pri-
gum, ki bi si ju bilo želeti tudi pri nas.
Dokler se še vedno nedemokratični kadrovski in volilni postopki sklicujejo na demokracijo, kajpak ne škodijo demokraciji, marveč spodkopavajo lastno verodostojnost, če z demokratizacijo ne mislijo resno. O tem pa ne odloča samo tehnika kadrovske politike, marveč tudi imenovani, oprostite, predlagani kandidat Mikulič je kandidat, ki poraja resne dvome o tem, da se približujemo demokratizaciji.
Poglejmo, kakšne lastnosti so mu na omenjeni seji v Sarajevu še pripisali: „posebej so poudarili pomemben Mikuličev priispevek k uspešnemu boju zveze komunistov im drugih organiziranih socialističnih sil za hitrejši, skladnejši in enakomernejši razvoj Bosne im Hercegovine in Jugoslavije, za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, izpopolnitev našegla družbenopolitičnega in gospodarskega sistema, razvoj in krepitev enakopravnosti, bratstva, enotnosti in socialističnega sožitja naših narodov in narodnosti, za ohranitev suverenosti in ozemeljske celovitosti, za razvoj in krepitev splošne ljudiske obrambe in družbene samozaščite in izvajanje neuvrščene politike naše države.“
Pripisati vse to ENEMU človeku je neskromno. Občutek za mero je potreben tudi v politiki, če naj ne postane smešna ali nevarna. Ker je oblast pri nas vendarle, vsaj relativno, funkcionalno diferencirana, si ne morem predstavljati, da bi en človek opravljal vise našteto.. To bi bilo, vsaj' načelno, v nasprotju s strukturo in funkcioniranjem sistema. Kar smo lahko prebrali v Delu, je preslikava sistema na enega' človeka: Mikulič je prikazan kot njegovo poosebljenje, ideološka operacija, ki je bila izpeljana — in za katero sam Mikulič verjetno neposredno ni odgovoren — je prvi korak na isti poti, na koncu katere stoji L’Etat c’est moi, Država sem jaz. 'Nerodno pri ideoloških operacijah je, da pogosto zaživijo neodvisno politično življenje -— nekaj franken-steinovskega je na m jih. če bi Mikulič želel uživati naše zaupanje, bi moral takšno obrazložitev javno zavrniti. A stopimo od logike k dejstvom !
Radio Študent je istega dne, ko
občil tudi list La Nueva Provincia, a ta še nadaljuje: „Avtor (Tolstoy v svoji knjigi Minister in pokoli,
n.	op.) citira pričevanje nekaterih preživelih, po*, katerih je bila večina ujetnikov pok ana takoj naslednje dni po intervenciji MacMillana. Jugoslovani so bili pomorjeni v Kočevju, blizu Ljubljane, in kozaki in Belorusi v Judenburgu v Avstriji.
Grof Tolstoy se je maslanjal v svojih raziskava njih mr arhive, spomine in pričevanja še drugih oseb v drami, ko je zatrdil, da je ta minister na terenu prikril svojo iniciativo zunanjemu ministrstvu, in „speljal v napako“ vojaško zavezniško oblast v Avstriji in Italiji glede na njegovo vlogo pri odločitvi o usodi ujetnikov.
Po avtorju je bil bivši predsednik vlade (MacMillan, n. op.) edina priča, ki je odklonil odgovor na njegova vprašanja pri pripravljanju knjige.“
‘Tako mednarodna agencija AFP in oba argentinska lista. Kot je razvidno, se ta zločin izdaje in pokola sedaj razglaša po vsem svetu in je prodrl tudi v zavest Angležev. Pa tudi doma ise nekateri sprašujejo, kaj se je v resnici zgodilo in kdo je kriv za te zločine in genocid.
Resnica' nas bo osvobodila!
je bilo uradno sporočeno, kdo „BO" novi šef jugoslovanske države, izrazil nezaupanje do prihodnosti, ki M jo krojila Mikuličeva država -— pač na podlagi preteklosti, ki še traja. Povzemimo, kar smo slišali, in dodajmo še par dejstev.
Posebej lahko poudarimo Mikuličev prispevek k represiji, ki se kaže kot represija' proti intelektualcem. Ne gre le za sodne procese, na prvem meis.tu za škandalozno obsodbo šešelja na osem let, pa tuzlanskega sociologa iSokliča na pet let, pa sojenje t. i. muslimanskim fundamentalistom, ki je tudi sprožilo val protestov, vznemirjanja in negodovanj. Gre tudi za prepovedi knjig in zlasti za beg intelektualcev iz BiH, predvsem v srbski eksil. Že dolga leta iz te republike ni bilo slišati ničesar intelektualno vznemirljivega, zato pa vesti, ki vznemirjajo intelektualno javnost. Mikulič sam je pred leti iz Titovih izbranih del, ki jih je uredil, odstranil kritiko stalinizma. Padalo je tudi po družbeno kritični mladinski kulturi (denimo prepoved nastopanja in radijskega predvajanja Zabranjenega pušenja'). Na Ruisslovem sodišču je bila vložena prijava zoper Branka Mikuliča zaradi kršenja človeških pravic in svoboščin. K mednarodnemu ugledu sodi tudi (vse) to, ne le organiziranje olimpiade (bralci Dela se bodo morda spomnili arogantnega Miku-Ličevega odgovora na kritične pomisleke ob sarajevski olimpiadi). Za vzorno organizacijo olimpiade je dobil Mikulič izrecno priznanje zveznega sekretarija za notranje zadeve, se pravi šefa represivnega državnega aparata. Vendar je vodenje države nekaj drugega kot vodenje o-limpijskega komiteja. Znano je tudi, da je Mikulič prejudiciral izid sojejanja „šestorici“ v Beogradu.
To zadostuje, da si Mikuliča ne želim za predsednika' državnega a-parata. Pa tudi načelno mislim, da bi bil v sedanjih časih, na katere se vsi toliko sklicujejo, če naj bi se država in družba začeli izkopavati iz krize, na čelu države primernejši človek, 'ki bi imel drugačne lastnosti od toliko opevanih Mikuličevih: preisodnost (in razsodnost) namesto odločnosti, smisel za pluralizem namesto doslednosti, občutek za pogajanja, kontraktualnost in kompromi-tiranost namesto mekompromisnosti. Potreboval bi reformista in demokrata, ne pa predstavnika ortodoksne in trde linije.
Seveda me za to mnenje in za te želje nihče ni vprašal. .Izrekam jih, ker računam na' minimalno demokratičnost političnega sistema in ker želim prispevati, da ne bi involuira-la. In če moj glas proti izvolitvi Mikuliča nič ne pomeni, mi ostane vsaj to, da ne glasujem za. Da me glasujem?
Tomaž Mastnak
ČE SAMI TAKO PRAVIJO...
Delo, 5. junija 1985:
Dušan Šinigoj, predsednik slovenske vlade:
Vsi naši sedanji veliki investicijski zalogaji niso nič drugega kot zamujanje. V Kidričevem je 15-let-na izamuda, pa tudi drugod je' tako...
Milan Kučan, predsednik slovenske partije:
Danes, žal, marsikje ljudje ne želijo in nimajo poguma niti povedati, da so komunisti...
Vlado Klemenčič, član predsedstva CK ZKS:
Velja opozoriti, da' gospodarska gibanja v prvi polovici letošnjega leta precej odstopajo od planskih in reSolucijskih nalog in tudi od kongresnih usmeritev...
«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■(■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Emigracija in dr. Grilc
Težka obtožba MacMillana
Dr. Tine Debeljak
(247)
MED KNDIGRMI IN REVORMI
kiji
Tone Mizerit
IZ Z1VUEN3A V ARGENTINI
SLOVENCI IN JUGOSLAVIJA
Pod tem naslovom je priobčil v majski številki Slobodne Riječi v Argentini njen urednik Vlaho Buško poseben čanek, v katerem opozarja Hrvate na članek, ki ga je napisal predsednik 'SN'0 Rudolf Smersu: Kakšno samostojnost zahtevamo. (članek je izšel v Svobodni Sloveniji.)
V omenjenem listu seznanja urednik z glavnimi citati, kakšno samostojnost zahtevamo Slovenci, in da se ne zadovoljujemo s kako federacijo ali avtonomijo. Tudi omenja,
Prof. France Perko je v DRUŽINI (Ljubljana, 4. maja 86) branil škofa Rožmana proti napadom nekega Ivana Jana v DELU (febr., marec, april 86). Pri tem je zapisal tudi stavek: „Vojaško sodelovanje z okupacijskimi oblastmi proti NOB... je objektivno gledano vodilo v narodno izdajstvo, kljub temu, da so hoteli ostati zvesti slovenskemu narodu.“ Ta trditev o narodnem izdajstvu kratko malo ne1 drži.
' Kdo je med zadnjo vojno v Sloveniji koga izdal: partija slovenski narod ali slovenski narod partijo?
Ljubo Sire, profesor na univerzi v Glasgowu, leta 1941 član OF in do konca vojne partizan, je v Odprtem pismu Ribičiču in Dolancu (12. feb. 1985) zapisal med drugim tole: „Decembra 1941 je vodstvo OF sporočilo včlanjenim skupinam dodatno točko programa: kdor koli bi se boril proti okupatorjem izven OF, ga je treba imeti za petekolonaša in izdajavca ter ga likvidirati. Komunistični voditelji niso samo s tem proglasili svoj monopol na odpor proti okupatorju marveč so že nekaj prej začeli ubijati ljudi, ki niso imeli nobene zveze z okupatorji, pač pa bi utegnili organizirati boj proti okupatorjem, nad katerim KP ne bi imela popolne kontrole. Pozimi 1941-42 so komunistični likvidatorji tako ubili v ,Ljubljanski pokrajini* kakih tisoč ljudi, v glavnem pristašev SLS (Slovenske ljudske stranke), pred vojno zdaleč najmočnejše slovenske stranke. Ali naj bi se ljudje dali preprosto pobiti? Začeli so se braniti in komunisti so jih nazadnje zrinili v sodelovanje z o-kupatorjem. Državljanske vojne mi podžigal .klerofašist* Hacin (šef ljubljanske policije), temveč so jo začeli komunisti sami.“
Balkan je vedno slovel kot najbolj vroči predel Evrope, kjer so se odigravale razne politične spletke, kjer se stikata zapadnoevropska in vzhodna kultura; bil je pozorišče mnogih oboroženih spopadov in tam so se vršili premiki narodov iz juga proti severu in obratno. Zaradi svojega vedno živahnega im celo eksplozivnega značaja, ga svet imeinuje „nemirni Balkan“. Na tem sorazmerno majhnem ozemlju živi več narodov, ki pa imajo med seboj nešteto že starih teritorialnih sporov.
V začetku tega stoletja in še pod otomansko vlado, se je rodil v se-vernogrškem mestecu Proti Konstan. tim Karamanlis, grški politik in državnik, ki si za svoj cilj ni zastavil samo modeme preureditve Grčije, temveč je tudi izdelal osnutek, kako bi balkanski narodi in države živele v prijateljskem sodelovanju in sožitju. Upal je, da bodo skupni interesi na gospodarskem polju in z medsebojno izmenjavo dobrin sčasoma le omilili ostrino med njimi. Zato je leta 1976 sklical v Atenah konferenco, kjer so postavili osnovne točke za takšno delovanje. Od tega sestanka je preteklo že 10 let, toda o prijateljstvu na Balkanu ni nobenega znaka, tejnveč je — ravno obratno — v teh deželah tako eksplozivno ozračje, kot še ni bilo nikdar.
Tako so na primer odnosi med
da sta tako v programu Slovenske ljudske stranke kakor Slovenske demokratske stranke 'zahtevi, da mora biti„državna oblika Slovenije parlamentarna republika“.
Tudi omenja V. Buško članek iz Frankfurter Algemeine Zeitung, tudi objavljen v Svobodni Sloveniji, o stanju v domovini, predvsem med mladimi, ki stoje trdno na 'slovenskem stališču. Konča z ugotovitvijo, da se razvoj' v Sloveniji čedalje bolj približuje programu samostojne slovenske države, kakor ga predlaga Slovenski narodni odbor.
Pa še moje vprašanje:
Slovenski naroid se je' v začetku okupacije po svojih zastopnikih, ki si jih je bil izvolil na svobodnih volitvah, odločil za pasivni odpor proti okupatorju, ker bi ta pomenil vsekakor najmanjši krvni davek za narod. Temu se je uprla KPlS v imenu tujega svetovnega nazora, stalinizma, ki ga je1 kasneje sama obsodila in zavrgla. Izrabila je stisko, v kateri se je narod nahajal, in to z edinim namenom, da bi prišla prek revolucije ma oblast. Selbe je proglasila za edinega zakonitega upornika proti okupatorjem, vse, ki bi se mu uprli mimo nje, pa proglasila za narodne izdajavce in jih začela načrtno likvidirati. Kdo je torej koga izdal : slovenski marod partijo ali partija slovenski narod?
N.	N., Anglija Naša luč, št. 6
■ JUGOSLOVANI NAJ MANJ POTUJEJO’!
Tako je v svojem nastopnem govoru zahteval novi jugoslovanski ministrski predsednik Mikulič- V preteklem letu je ibilo namreč zabeleženih več kot 2l milijonov potovanj jugoslovanskih državljanov v inozemstvo, kar praktično odgovarja številu prebivalcev v Jugoslaviji. Odnos med številom teh potovanj ter prebivalci države predstavlja' skoro svetovni rekord. Predsednik pa ni omenjal nobenih morebitnih omejitvenih predpisov, temveč je le pozival jugoslovanske državljane, da naj svoja potovanja v inozemstvo prostovoljno omejijo ter maj raje počitnice preživijo v lastni domovini. Izgleda, da novega predsednika skrbi odtok deviz — na legalni ali pa
Bolgari in Turčijo izredno napeti. Bolgari imajo težave s turško manjšino, katere je 10% vsega prebivalstva im sj. zato lasti gotove pravice. Za dosego le-teh polagajo tudi bombe, če je treba. Bolgari se bojijo turškega iredentizma in verjetno tudi njihovega močnega prirastka rojstev. Zato delajo Turkom vsemogoče težave in' ovire, ki so iz internega kroga že prešle na odnose med obema državama. Na obmejnem prehodu iz ene v drugo je vidna ostra napetost, ki vlada med njima. Bolgarski zaveznik, Sovjetska zveza, pa’ zaenkrat le opazuje...
Natančen popotnik po balkanskih deželah bo kaj kmalu zaznal konflikte, ki vladajo na tem ozemlju. Tako je na primer na’ Kosovem vidno sovražno razmerje med Srbi in Albanci. Beograjska vlada sicer z albansko polemizira, čeprav po vseh videzih sodeč Tirana trenutno nima nobenih načrtov, da bi priskočila na pomoč svoji manjšini na Kosovem. Tudi v Makedoniji se bojijo tam živečih Albancev, kjer jih je 20% vsega prebivalstva in je tudi njihov prirastek rojstev visok. Poleg tega se v zadnjem času tudi med Albanci širi želja po združitvi vsega ozemlja, kjer živijo Albanci, v samostojno državo. V Bosni so muslimani silno narodnostno zavedni in se trdno držijo svojih pravic. Slovanski Makedonci zopet zahtevajo pravice za
Gotovo je bilo cerkveno zborovanje na Plaza de Mayo tisti predmet o-bravnavanja, s katerim so se časopisi zadnje dneve najbolj pečali. Zanimiv je bil ta teden, ne le, ker je pokazal delne razpoke v cerkveni zgradbi, in ne le zaradi vidnega 'spopada med Cerkvijo in nekaterimi vladnimi krogi, temveč zlasti zaradi svojevrstnega zadržanja dnevnega tiska ob manifestaciji, ki so jo organizirali in izvedli člani Cerkve na Majskem trgu. A predno se lotimo te zanimive snovi, si vsaj na kratko oglejmo tudi politično in sindikalno nihanje, ki tudi ni imelo počitka v teh dneh.
MRZEL VETER TEBE ŽENE
Po malem poletju sv. Janeza, ki v Argentini tradicionalno za nekaj dni ogreje ta zimski čas, se je znova o-glasila nižja temperatura. To seveda ne velja za politično delovanje. Še manj pa za sindikalno. V pretekli številki smo omenili povratek OQT na pogajanja z vlado in podjetniki. Pa smo se opekli. V zadnjem trenutku je CGT odpovedala svoje sodelovanje vse dotlej, dokler vlada ne predloži konkretnega in vrednega načrta povišanja plač, tako za privatne, kot za državne uslužbence, pa 'še za upokojence, ki so nenehno zapostavljani.
■ Istočasno se je’ 'Glavna delavska konfederacija začela pripravljati na nov spopad. Splošna stavka je napovedana za konec meseca in to pot bomo znova imeli zborovanje, baje na Trgu ustave (Plaza Cons ti tu-ción). Znova bomo prisostvovali stari igri, ko bo vlada skušala stavko preprečiti,' delavstvo pa doseči več ugodnosti. Končno ibo do stavke prišlo, če se pa preloži, jo bomo imeli prihodnji mesec. Zgodovina se ponavlja.
Posamezni sektorji so tudi zapleteni v kruti boj. Učite ji so opravili svojo tridnevno stavko. Odziv to pot ni bil idealen. Baje. je več učiteljev delalo kot pa stavkalo. Kovinski sindikat dosega lepe uspehe in povišica bo kmalu odjeknila v cenah kovinskih izdelkov. Piloti državne družbe Aerolinea« so se zapletli v stavko, nakar je podjetje vse pilote po-
čelo ilegalni način — v inozemstvo. Opazovalci menijo, da imajo jugoslovanski državljani naloženih v i-noizemstvu čez 20 milijard dolarjev, kar je več, kot pa znaša dolg jugoslovanske vlade. Po zadnjih poročilih .naj bi v zadnjem letu ostalo v privatnih rokah vsaj polovico vseh s turizmom pridobljenih deviz.
svoje1 sonarodnjake, ki živijo v bolgarskem P.irinu in na grškem ozemlju. Tudi Makedonci sanjajo o veliki makedonski državi, ki naj ne bi zajela samo Makedoncev, ki živijo v Jugoslaviji, temveč tudi ozemlje v Grčiji in Bolgariji, kjer živijo njihovi sonarodnjaki. Grki. seveda smatrajo za uzurpacijo uporabljanje besede Makedonija za ozemlje v Jugoslaviji in ne priznavajo diplom grškim študentom, ki so jih dobili v Skopju. Jugoslovani s svoje strani zopet izdajajo predpise, s katerimi si te študente enostavno prilastijo. Grki pa na svojem ozemlju ne marajo slovansko govorečih prebivalcev.
Tudi odnosi med Romuni in Madžari v vsem povojnem času niso bili tako slabi, kot so sedaj. Pereča vprašanja narodnostnih manjšin so se tudi tukaj razširila na obmejni promet in tako stojijo avtomobili na prehodih tudi po tri dni, predno dobijo tranzitna dovoljenja. Majhnemu prometu le niso krive samo visoke cene bencina.
Četudi grški premier Papandreou stalno ponavlja, da ima s sosednjo Bolgarijo dobre prijateljske odnose, ji vendarle ne dovoli še enega prehoda na meji. Meni, da ni pametno, če bi se 'bolgarski interesi širili proti Egejskemu morju.
Karamanlis ne vlada več v Grčiji. Njegov načrt za dobro sožitje balkanskih narodov je bil pravzaprav skromen, a izgleda, da je bil še vedno prevelik za Balkan...
Porast narodnostne zavednosti
gnalo na’ cesto. Družba trenutno sploh ne obratuje in si vlada zaradi tega ne dela preglavic. To pot se je sindikat izmotil glede nastopa družlbe in problemu zaenkrat ni videti rešitve. Medtem je pa zbor 62 gremialniih organizacij (peronizem ortodoksne usmeritve) izvedel spremembo vodstva. Pristaši Ubadinija niso mogli prodreti s svojo ofenzivo in tako je prišlo de neke vrste remija. Lorenzo Miguej ima še vedno vajeti močno v rokah.
Na političnem področju pa omenimo izjavo, ki. jo je te dni. podala peronistična stranka. Predmet izjave je pogled na dve leti in pol radikalne vlade in vsebuje eno najo-strejših kritik, kar smo jih doslej 'brali. V bistvu označuje vlado za „nezmožno, neuspešno in brezčutno.“ Zanimivo je, da so ta dokument podpisali vsi peronistični poslanci in senatorji, ne glede na njih pripadnost raznim .sprtim strujam. Vsaj to pot je peronistična opozicija nastopila enotno.
LOČENI, A NE SKREGANI?
Taka nekako naj bi bila oznaka notranjega položaja' med hierarhijo argentinske katoliške Cerkve spričo organiziranja javnih shodov za družino in proti razporoki. Te dni je zasedala stana komisija škofovske konference. Tam smo lahko videli skupaj prijazno smehljajoča se škofa Laguno in kardinala Primatesta, ki naj bi nekako predstavljala v tej zadevi različne položaje. Kajti ko je moronski škof Laguna izjavil, da zborovanja na Majskem trgu ni skri-cala vsa katoliška Cerkev, je naslednji dan kardinal Primatesta zatrdil, da je vsa Cerkev sklenila organizirati pro družinska zborovanja.
Jasno, da v cerkvenih zadevah ni da'ibi govorili o razpoki, iše manj o razkolu. Gre le za različna mnenja, različne poglede. Resnica je, da je bil na zadnjem škofovskem zasedanju v 'San Miguelu zavržen predlog o veiikem vsenarodnem sihodu proti razporoki. Potrjena pa je bila ideja, naj vsak škof v svoji škofiji izvede akcijo za reafirmacjjo družine, zlasti v verskem oziru. Ta sklep je vsak škof razumel po svoje. Od tu polemika, ki je bolj škodovala kot pa koristila 'cerkveni zadevi.
Drug kamen spotike je bil izbira trenutka, ko naj' se te kampanje izvedejo. Mnogi škofje, zasti tisti iz buenosaireške okolice, ki se niso pridružili majski manifestaciji, so poudarjali stališče, da zborovanja nudijo možnost politične zlorabe. To je do neke mere prišlo do izraza' v vrsti izjav raznih skupin, zlasti sin-
balkanskih narodov je torej započel polemiko o starih teritorialnih, pa tudi manjšinskih problemih. Lenin in Stalin sta postavila teorijo, da je nacionalizem „rojen iz kapitalizma“, torej je navezan na razred „izkoriščevalcev“ in bi izginil, če se uniči meščanski stan. To tezo so v letu 1945 zagovarjali tudi jugoslovanski komunisti. Kasneje jo je Stalin najprej rahlo spremenil, potem je pa odkril, da so le nekatere stvari, kot na primer jezik, vsem slojem, oziroma razredom, enake, torej so „narodne“...
Pred kratkim se je vršil v Miin-dhnu simpozij, kjer so proučevali zgodovino nacionalnega vprašanja v komunistični južnovzhodni Evropi. Med ameriškimi in mlajšimi nemškimi udeleženci je prišlo do precej močnih razpravljanj o pomenu besed ,narodnost“ in „narod“, katerih pojmovanje se je v teku zgodovinskih dogajanj' čestokrat spreminjalo, predvsem v komunističnih deželah. Prof. Meissner je razmišljal o Brežnjevi oznaki „sovjetskega ljudstva“, prof. Brunner iz Kölna pa o pravni utemeljitvi jugoslovanskega kriterija o „narodu“ in „narodnosti“. Menili so se o v Jugoslaviji Živečih Albancih, Črnogorcih in bosanskih muslimanih, nato o Turkih v Bolgariji, o Romunih na Madžarskem in predvsem o Ciganih. Izrečena so bila različna mnenja na tem simpoziju, ki je ponovno pokazal problematične odnose narodov, ki živijo na Balkanu.
P. D-ova.
dikalnih organizacij, ki so pohod podprle, a na Majski' trg niso pripeljale niti enega gledalca. Po drugi strani pa je bilo tam nekaj politikov, ki bi jih za cerkveni ugled raje videli čim dalj. Vse to je imelo en sam cijlj : lov možnih glasov za prihodnje volitve.
Eden in drug pojav sta bila obžalovanja vredna, kajti vse to je zborovanju odštelo precej udeležbe in izmaličilo prvoten versko-družin-ski namen, ki je prišel do izraza v manifestaciji sami, katere potek je bil lep in globok.
VOLK SIT IN KOZA CELA
Ko je bilo zborovanje na Majskem trgu zaključeno, so se vsi oddahni-
li.	Vlada, ker je bilo vzdušje tako mirno in vzorno, kot ga niso pričakovali. Radikali so se bali protivladnih gesel, ostrih napisov na transparentih in morda protirazpo-ročnega govora. Še bolj pa so se bali, da bi udeležba presegla njihove račune: če bi na Majskem trgu in okolišu bilo zbranih kakega pol milijona ljudi, bi v kongresu in v vladni palači postalo vroče.
'Zborovanje je bilo popolnoma verske vsebine. 'Tistih nekaj letakov, ki si jih je kdo omislil, so reditelji hitro odpravili. Glasile so se le pesmi in molitev. Kardinalov govor je bil .umirjen in besede razporoka sploh ni uporabil. Koliko je bilo ljudi? Težko je ugotoviti. Ob takih prilikah je debata nesmiselna. U-radne številke govore o 55-000 ljudi, čeprav je zvezna policija najprej govorila o 80.000 in je pozneje to številko znižala. Resni cerkveni krogi se strinjajo okoli 85.000, msgr. 'Ognjenovi trdi, da 120.000. Po našem mnenju je med 60 do 70 tisoč še najbolj pravšna. Pa to ni važno.
’ Cerkvena hierarhija se je oddahnila, ker je vsaj zaenkrat prešla polemika; ki jo je ločevala. Oddahnila se je tudi zaradi števila prisotnih, kajti zadnji trenutek so se zbali šibkega odziva. Laične organizacije so ponekod odpovedale .in mobilizacija ni bila izvršena v zahtevani meri. Študentov iz cerkvenih šoi niso „mobiliziral:“, kot bi bilo priporočljivo ,za številčni uspeh; itd. itd. O-menimo še, da je msgr. Ognjenovič nekaj dni prej trdil zaupnim krogom, da Ibo najmanj 300.000 ljudi zbranih. Končna udeležba in izpad manifestacije je Cerkev zadovoljila. Družine so se odzvale in to je glavno. Kip Luhanske Marije, posebej pripeljan za to priliko, je imel tudi mnogo zaslug, akoravno je doživel veg odziva po poti kot na Majskem trgu samem. In na tej poti smo o-pazili bolj temeljito udeležbo med revnejšimi sloji kot pa socialno višje stoječimi. Nova izkušnja za Cerkev.
Do 19. julija se bodo nadaljevali shodi v notranjosti države. V celoti so bili organizirani z udeležbo kakih 25 od 60 argentinskih škofij. Ostale tudi delujejo na družinskem področju; a njih pastirji smatrajo uspešnejše delo notranje utrditve kot pa zunanjega nastopa. Mnenja so, da je treba družine in njih stabilnost doseči po notranji reafirma-ciji., ne s prisilno preprečitvijo raiz-poročnega zakona. Pa v tem, kot v drugih prilikah vidimo, da „vsak po svoje Boga moli...“
NOVI JUGOSLOVANSKI BOGATAŠI
Ljubljanski Nedeljski tednik* je konec prejšnjega leta trdil, da živi v Jugoslaviji več kot 40.000 „malih Onasisov“. Pisec članka, Janez Jaklič, poroča, da vlada v Srbiji pripravlja nov zakon, po katerem bodo oblasti ponovno pričele ugotavljati izvor premoženja svojih državljanov. Tak zakon je bil namreč, v veljavi že pred leti in so 31 iprijavljencem odvzeli lastnino, prijav pa je bilo
318.000.	Osnutek zakona, ki naj bi sedaj stopil v veljavo, predvideva, da mora prijaviti izvor svojega premoženja vsak, kdor ima stanovanje, avtomobil, nakit, prihranke, denar, slike... vse iskupaj vredno več kot deset milijonov dinarjev. Kdor ima tolikšno premoženje, ga ismatra zakon za bogatega. Ker pa v Jugoslaviji inflacija menehno raste, bi vsota desetih milijonov kmalu pomenila veliko manj, zato pravi zakon, da je „premoženje večje vrednosti“ vse imetje, katerega vrednost presega vsoto petdesetih povprečnih meseč-nih plač.	P. D_ova-
Kdo je koga izdal?
Vroči Balkan
SLOVENCI V ARGENTO
NOVICE IZ SLOVENIJE . ,
---______________________ Usebne novice
MARIBOR — Sto mladih čebelarjev
je tekmovalo, kar je bila tudi prilika za proslavo lilO-letnico osnovne šole, kjer je bilo tekmovanje. In ena stavba šole je tudi toliko stara...
TRŽtlč — Minerale in fosile so že šti-rinajstič razstavljali v tem mestu. Razstavljal« prinašajo na ogled in prodajo svoje primerke. To pot so jih prinesli tudi z Madžarske in Poljske. Prvi so imeli seboj kilogram minerala berila iz Uralov, ki so ga prodajali po
3.000	din vsak gram.
LJUBLJANA — Govedina in teletina sta se podražili 13. maja 23%, svinjina 25%. Nove cene gredo od 622 din za vrat do 3.725 din' za kilogram pljučne pečenke (1 dolar — 350 din).
LJUBLJANA — Bukov rilčkar je
ime mrčesu, ki napada bukve in ki so ga lani okrog Nazarij, letos pa že o-koli škofje Loke in na Dolenjskem odkrili. Rilčkar pusti listje luknjičasto, ličinke pa na njem delajo vidne rove. Vendar so prišli do zaključka, da ga ni pametno preganjati s kemičnimi sredstvi, ker bi z njim odpravili tudi njegove naravne zatiralce.
TRBOVLJE — Dializno enoto so u-
redili. Imajo štiri dializne monitorje in enega rezervnega, s katerimi zdravijo zaenkrat osem bolnikov. Pred tem so se bolniki morali voziti v Ljublano.
RADOVLJIOA — Proti zajezitvi Save se je izjavil izvršni svet SO Radovljice. Akumulacijsko jezero bi prekrilo 800 ha pašnikov, gozda in travnikov, pokrilo 58 hiš (11 kmetij), v zameno bi pa elektrarna proizvajala le 112,4 gi-gavatnih ur na leto.
LJUBLJANA — Slovenska dramatika 1945-1985 je naslov razstave, na kateri je bilo predstavljenih 185 knjižnih izdaj devetdesetih dramatikov.
LJUBLJANA — Knjižnica Kondor
založbe Mladinska knjiga je dokončala 30-letnico. Ob tem dogodku je njen urednik, Aleš Berger, predstavil pet zadnjih del te zbirke: Pesmi Ivana Cankarja, Valove Virginie Wolf, izbor iz proze Franza Kafke Babilonski rov, izbor danskih novel od 19. stoletja do danes pod naslovom Rajska jabolka in Beseda skladatelja, kjer so razmišljanja znamenitih glasbenikov od Mozarta do Gershwina.
KRANJ — Blazina za dvigovanje težkih bremen je nov proizvod Save. 4,5 kilogramov težka gumijasta blazi-
MIRKO VASLE
Ko še niso ugasnili odmevi nogometnega svetovnega prvenstva, ki se je odigral v Mehiki, bomo skušali razložiti, kaj prav zaprav pomeni nogometni „Mundial“.
Igra se vsake štiri leta (enkrat v Ameriki, drugič v Evropi itd.). To je bil trinajsti „Mundial“. Edini presledek ' je Ml med leti 1938 i.n 1950 zaradi druge svetovne vojne.
Letos ibi moralo biti prvenstvo v Kolumbiji, a so Kolumbijci odpove-dalidali organizacijo prvenstva zaradi ekonomskih razlogov. Zato je Mednarodna nogometna zveza (F.!.
F.A.) določila, naj bo „Mundial“ v Mehiki.
Od kraja je ta določitev nerazumljiva, kajti Mehika trpi hujši ekonomski položaj kot Kolumbija, poleg tega je komaj prebolela lanski potres. Opravičilo bi bilo morda to, da ’so v Mehiki imeli še pripravlje-naprave od „Mundiala“, ki je bil leta 1970 (Mehika je namreč edina država, ki je dvakrat organizirala svetovno prvenstvo.
A brez dvoma je bil zadnji „Mundial“ tudi kompjutersko prvenstvo. V Meihiki je kompjuterski arhiv štel 500 terminalov ter 300 tiskalnikov, ki so omogočile časnikarjem dobiti katerokoli statistiko o igralcih in tekmah v nekaj sekundah.
Mogočen a ne perfekten je bil televizijski prenos. Zadnjo tekmo so gledali navijači iz 224 držav. Absolutni rekord.
na z vgrajeno jekleno armaturo je primerna pri reševanju v prometnih in drugih nesrečah, pri montažah, dvigovanjih strojev, gradbeništvu in drugih težkih in zahtevnih delih. Savčani so za blazino na 14. sejmu opreme in sredstev civilne zaščite dobili zlato odličje.
LJUBLJANA — Slovenski kvintet trobil — trobentarja Anton Grčar in Stanko Arnold, hornist Viljem Trampuš, pozavnist Boris Šinigoj in tubist Darko Rošker — se je vrnil z dvanajstdnevne turneje po Španiji in Portugalski. Ljubljančani so se imenitno izkazali na festivalih v Albufeira (Portugalska), v Malagi, Maonu (na Minor-ki), v Vitorii in v Burgosu v organizaciji Conciertos Daniel. Igrali so priredbe baročnih del in sodobne izvirnike.
'MARIBOR — Pedagoška fakulteta
je izdala, dva zbornika. Posvečena sta proslavljanju 25-letnice Pedagoške akademije in njenemu preimenovanju v Pedagoško fakulteto.
LJUBLJANA — Manj smrti in manj rojstev otrok je v Sloveniji. Na simpoziju o perinatalni medicini so ugotavljali, da v Sloveniji upada smrtnost novorojenčkov, po kateri v svetu oce-njujejo splošno raven zdravstvenega varstva in standarda. Vendar to ne more biti pomirjujoč podatek, če vemo, da se iz leta v leto zmanjšuje število rojstev in da zdravniki vse pogosteje, a očitno premalo uspešno, opozarjajo na psihofizične napore pri nosečnicah, ki tudi kadijo in se nezdravo hranijo, kot je bilo razvidno iz razprav.
LJUBLJANA — Camerata slovenica
je nastopila na koncertu komornega a-bonmaja Cankarjevega doma iz cikla .Slovenski komorni ansambli“. Mozartov Trio v Es-duru so izvajali klarinetist Alojz Zupan, violist Mile Kosi in pianist Aci Bertoncelj. Pri Shubertovem oktetu v F-duru pa so sodelovali še violinista Monika Skalar in Božo Mihelčič, čelist Ciril Škerjanec, kantraba-sist Budislav Vidrih, hornist Jože Fa-lout in fagotist Jože Banič. Kritika je izredno pohvalila nastop.
UMRLI SO OD 28. do 30. maja 1986:
LJUBLJANA — Albin Bukovec; Stane Majcen; Andrej Habič; Milica Kroflič roj. Marič; Iva Lehpamer roj. Remic, 91; Janez Pantar; Branko Pečar.
RAZNI KRAJI — Jakob Breznik, 80, Kamnik; Franc Caserman (Kranj-cov ata), 89, Stara Vrhnika; Rudi Bav-daš, Blejska Dobrava; Jože Urbančič,
(H)
Da se smejo ekipe udeležiti zadnje stopnje1 „Mundiala“, morajo o-digrati kvalifikacijske teme (v zadnjih dveh „mundialih“ je bilo prostora za 24 reprezentanc). Te tekme se odigravajo po vsem svetu in jih udeležijo vse države, ki sestavljajo Mednarodno nogometno zvezo (FIFA). Za svetovno prvenstvo „Mexico 86“ je bilo odigranih 312 kve-lifikacijskih tekem. Edina, ki sta se avtomatično kvalificirala, sta zadnji prvak ter država, ki „Mundial“ organizira. Jugoslavija, v katere ekipi itak ni bilo nobenega Slovenca, je bila kmalu izločena iz uradniih iger.
Zadnja stopnja tekmovanja se začne s 36 tekmami, po katerih ostane le 16 moštev, ki se pomerijo med seboj, da pride v četrt finale in končno ostanejo štiri, kateri se pomerijo v polfinalih. Zmagovalci igrajo finalno tekmo za naslov svetovnega prvaka, poražena dva pa za tretje in četrto mesto.
Udeležile so se svetovnega prvenstva v Mehiki sledeče države: Zahodna Nemčija, Alžirija, Argentina, Brazilija, Belgija, Bolgarija, Kanada, Južna Koreja, Danska, škotska, Španija, Francija, Madžarska, Anglija, Irak, Severna Irska, Italija, Marok, Mehika, Paragvaj, Poljska, Sovjetska .zveza, Portugal in Urugvaj..
Za to priložnost se je Argentina pripravljala cela tri leta. Leta 1983
Krsti: Dne 29. junija sta bila krščena v San Justu Veronika Natalija Kržišnik, hčerka Janeza in Nežke roj. Lovšin. Botrovala sta Ani Kržišnik in Dani Lovšin; Matjaž Aleksander Juhant, sin Janka in Marjane roj. Opeka. Botrovala sta Lidija Čop in Jurij Mustar. Oba otroka je med mašo krstil dr. Alojzij Starc.
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj pa je bila krščena Janika Marija Urbančič, hčerka Boža in Marije roj. Kopač. Botrovala sta Cvetka Kopač in Janez Urbančič. Krstil pa jo je dr. Jurij Rode.
Srečnim starem iskrene čestitke!
Smrt: Umrl je v Slovenski vasi Anton Draksler. Naj počiva v miru!
Novi diplomant: 16. maja t. 1. je na. bueno-saireški univerzi diplomiral iz kemije Jaka Kocmur. Naše čestitke !
Sl	L01	nei	m	m	id
c		»AN	MARTIN			J
LIGA ŽENA-MATI
18.	junija je pri Ligi žena-mati v San Martinu predaval župnik Jože Škerbec. Izbral si je temo „Judovstvo včeraj in danes“, kjer je podal kratek zgodovinski pregled izvoljenega naroda, od prazgodovine prek starozaveznega obdobja, od njihovega razkropljenja po svetu po 1. 70 po Kr. pa prek skoraj 2-tisočletnega življenja v diaspori do sedanjega stoletja, v katerem so Judje doživeli dva usodna dogodka: genocid v II. svetovni vojni in ustanovitev izraelske države 1. 1948. Očrtal je značilnosti njihovega verovanja, in njihovih glavnih nravnih načel, kot jih narekuje postava in v kasnejših obdobjih še talmud, nakazal probleme, s katerimi se soočajo v moderni dobi, in omenil razmerje kristjanov do Judov skozi stoletja in še posebej po II. var tikanskem koncilu.
Trava; Mirko La.vš, Tržič; Antonija de Paulis roj. Dolenc, Postojna; Nežka Citrin,1 79, Šlmartno pri Litiji; Lojze Jager, Celje; Peter Prezelj, Davče; Slava Grabenšek-ičebul, Podkraj pri Velenju; Anton Hočevar (Francov ata), Kompolje; Angela Klun roj. Pucelj, SVeti Križ pri Jurjevci; Ignac Reš, 85, Kranj; Irena Fendre, Žalec; Marija Leben roj. Šinkar, Savlje; Stane Mrvar, Šmihel pri Novem mestu; Amalija Kosten roj. Starič, Trebnje; Peter Suhovršnik, Ti-rosek; Franc Novak, Ambrus; Franc Štagar, Kranj; Janez Bizjak, Fara; Franc Mehle, 86, Zgornja Draga; Pavla Vidergar roj. Lambergar, Šmartno pri Litiji.
je postal trener argentinske reprezentance dr. Carlos Bilardo, bivši nogometaš, ki ni bil zelo priljubljen med argentinskimi navijači zaradi njegove' nogometne filozofije. Kritiziran je bil tudi, ker je menjal nogometaše, ne da bi jim nudil prave možnosti, da pokažejo svoje sposobnosti. Ko so lansko leto igrali tekmo z Venezuelo, Kolumbijo ter Perujem, so se komaj kvalificirali s točko prednostjo pred Perujem. Argentinska igra je .bila slaba in ni obetala nič dobrega za bodočnost. Sploh ni imela reprezentanca do svetovnega prvenstva prave igre, niti Maradona ni pokazal igre, zaradi katere je zasovel v svetovnem nogometu. In tako še mesec dni pred začetkom prvenstva. Zato so reprezentanci prerokovali .zelo hiter povratek v Argentino.
V isti skupini ;so z Argentino igrali Italija, Bolgarija ter Južna Koreja. Ravno proti J. Koreji so imeli Argentinci krstno igro, ki so jo zmagali s 3:1. Dan pozneje so izenačili z Italijo 1:1. Končali so prvi del turnirja z zmago nad Bolgarijo z 2:0.
Potem so dobili ‘nad Urugvajem 1:0. Tukaj so pokazali kolektivno, da so zmožni „jezike zavezati“ vsem, ki niso verjeli v njihovo igro.
Za četrtfinale so se morali Argentinci pomeriti z Angleži. Veliko se je’ govorilo o tej tekmi. V nekem mehiškem časopisu smo lahko brali, da nekdo prodaja vstopnice za „drugi dej vojne za Malvinske otoke“.
A ko je prišla „ura resnice“, sta Argentina in Anglija dokazali., da je nogomet igra, ki se lahko kavalirsko izteče. Argentinci so prvi polčas i-grali izvrstno; po drugem golu v drugem polčasu pa so popustili, ta-
Lepo število članic Lige in tudi sanmartinskih mož je z zanimanjem sledilo predavatelju.
Prihodnji sestanek bo 16. julija ob 18.30. Vse vabljene!
TELOVO
Letos smo spet prav slovesno počastili praznik sv. Rešnjega telesa. Po skupni maši smo se uvrstili - v telovsko procesijo. Na dvorišču pred Domom so rojaki po krajevnih skupnostih pripravili štiri oltarje. In tako smo imeli celotno procesijo po obredniku s štirimi blagoslovi, molitvami, prošnjami in z zborovim ter menjaje z ljudskim petjem. Po procesiji je g. J. Horn opravil še slovesen blagoslov.
SPOMIN PADLIM JUNAKOM
Društvo Slovencev v Mendozi je pripravilo letos dvodneven spored za počastitev spomina naših padlih junakov in pobitih žrtev rdeče revolucije.
V soboto, 7. junija so bili zvečer ob 21 rojaki povabljeni na razgovor, ki je bil namenjen predvsem mladini. Program je imel namen, da obnovi in poglobi spomin na tragične dogodke v polpretekli zgodovinski dobi našega naroda.
Po uvodnem pozdravu društvenega predsednika arh. Božidarja Bajuka je povzel besedo inž. agr. Marko Bajuk, ki je posebej pohvalno pozdravil lepo število navzočih naših mladih.
Razložil je pomen množičnega u-mora (genocida). Poudaril je pravico naroda, da se za te dogodke zanima, in poleg tega dolžnost, da skuša izluščiti iz njih jedro resnice, kar se danes dogaja tudi že v domovini sami, dasi oblasti in partija na vsak način hočejo svojo zločinsko krivdo zakopati v molčečo pozabo.
Zato je pa tudi naša nadaljnja dolžnost, da iščemo vzroke in se seznanjamo ter ugotavljamo razvoj in potek dogodkov, in to je vse dotlej, dokler — ni pravici zadoščeno.
Nato je govornik v širokih obrisih prikazal, za kaj je šlo v tistih letih v naši domovini, kako si je komunistična partija nadela krinko „Osvobodilne fronte“ za osvoboditev 'naroda izpod okupatorja, v resnici pa pod njo le uresničila svojo krvavo rdečo revolucijo nad našim narodom, in končno, kako je potekal razvoj dogodkov vse do Vetrinja in
ko, da so Angleži zabili gol in bi proti koncu kmalu izenačili. Drugi gol Argentine, ki ga je zabil Maradona, bo ostal v zgodovini .svetovnega nogometa. Maradona je peljal žogo šestdeset metrov in po poti „pozabil“ šest Angležev.
V polfinalni tekmi so Argentinci krepko igrali in so „vrgli“ iz Mundiala Belgijo. Dobili so 2:0. Zopet je Maradona vodil k zmagi ter zabil oba gola, ki sta drug lepši od drugega. Tako je Argentina dobila’ pravico za finalno tekmo proti Nemcem. V začetku in do srede drugega polčasa so veliko boljše igrali Argentinci ter vodili z 2:0, a sredi drugega polčasa so se prebudili Nemci in v desetih minutah izenačili 2:2. To je predramilo Argentince, ki so se vrgli v napad. Ko je manjkalo pet minut do zaključka, so dosegli tretji gol, ki je veljal za končno zmago 3:2.
Neverjetno! Argentina, svetovni prvak!! Najbolj optimist ji ne bi tega prerokoval.
Reprezentanca ni pokazala senzacionalne igre, ampak je igrala solidno. Ogralci so dobili samozaupanje in zaigrali srčno skozi vso prvenstvo.
„Mundial“ je služil tudi, da je dokazal, da je brez dvoma Argentinec Maradona nova svetovna zvezda. Res je' igral izvrstno, in ne samo zase marveč za vse moštvo.
Če pregledamo druga moštva, vidimo, da’ je najbolj razočarala Italija s svojo mrzlo in, nepomembno i-gro. Še obramba je bila to pot slaba. dasiravno so Italijani zadnja leta blesteli po svoji zadnji liniji. Povratek v Italijo so ji preskrbeli Francozi, ki so jih premagali 2:0.
Razočarali so tudi Madžari ter
Slovenci in šport
XIII. „MUNDIAL“ MEXICO 86
njegove tragedije ob verolomni angleški predaji slovenske vojske partizanom.
Sledil je krajši razgovor, ki pa je pokazal, da je nadvse primerno in potrebno, da take razgovore z našimi mladimi programatičmo občasno obnavljamo, da se podrobneje seznanijo z dogodki in si morejo ustvariti osebno jasno sliko ter do-živ v sebi poznanje im potrebo po zanimanju za to dobo in po osebnem sodelovanju za svobodo in samostojnost naše domovine.
V nedeljo, 8. junija smo imeli slovesno peto spominsko mašo, pri kateri je sodeloval naš pevski zbor pod vodstvom lic. Marka Bajuka. Dušni pastir Jože Horn je v izbranih besedah svoj mašini nagovor posvetil veličini žrtev naših protikomunističnih borcev. Za sklep bogoslužnega opravila so vsi navzoči zapeli „O srečni dom nad zvezdami“.
Po končani maši se je odgrnil zastor in na odru je stal pred nami velik domobranski grb sredi zelenja. Ob ‘strani so bili nameščeni naš simbol Križanega in obe narodni zastavi.
Za uvod smo vsi zapeli argentinsko državno in našo narodno himno. Nato sta fant in dekle prinesla in položila pod grb venec cvetja v počastitev žrtev revolucije.
Zbor je zape) globoko občuteno in že skoro ponarodelo „O kraj Ve-trinj“ z besedilom pok. žipk. Malija na pesem iz prve svetovne vojske ,Oj Doberdob“ (Z. Prelovec). V srce so nam rezale besede: „O kraj Vetrimj, /begunskih dni spomin!“ — „Kočevski Rog, slovenskih mater jok!“ — „O Teharje, kako nam drage ste!“ — in „Slovenija, s krvjo namočena!“... Z zadoščenjem smo poslušali, ko je zbor nadaljeval: „Slovenija, — novi rod tebi vstaja, ki je /sad krvi mučencev...“
Na oder je stopil Stane Grebenc in s ‘spoštljivo pobožnostjo recitiral pesem „Posvetilo“ (S. P.).
Pretresel nas je vse opomin:
„Poklekni,.brat, na rodno domačijo, / kjer križa ni, ine luči, krizanteme, / kjer ni nikogar, le kosti trohnijo. ..“
Zbor je še zapel Premrlovo „Himno svobodnih Slovencev.“ Vsi pa smo za sklep zapeli še „Oče, mati, bratje in sestré...“ V
Bb.
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: ga. Delija Truden v spomin materi A 20; ga. Helena Malovrh v spomin ge, Bedenčič A 20; ga. Dobovšek v spomin ge. Bedenčič in ge. Virant A 20; iz San Justa A 5.
Vsem lepa hvala!
Bolgari. Urugvaj pa je pokazal najbolj surovo igro na prvenstvu. Presenetila je predvsem Belgija, ki se je uvrstila v polfinale in se končno uvrstila na 4. mesto (najboljše v svoji zgodovini.) Najlepši nogomet so pokazali Francozi, Brazilija ter Danska in S. zveza (zadnja dva sta kmalu izpadli). Francozi ,so v četrtfinalu odpravili Brazilce z enajstmetrovkami, kajti igra in podaljšek sta se končala 1:1. Ta naj bi veljala za najlepšo igro prvenstva. Najbolj razburljiva je bila tekma S. zveza — Belgija, ki jo je dobila Belgija po podaljšku 4:3. Brazilija je začela bolj skromno, a je proti koncu igrala izrvrstno posebno proti Franciji. Nemčija, ki je bila drugi finalist, je prišla do cilja bolj skromno. V zadnjem delu prvenstva je premagala Maroko z 1:0. (gol je zabila s prostim .strelom v zadnji minuti podaljška). Potem je z e-najstmetrovkami premagala Mehikance. Bolje je igrala proti Franciji ter jo premagala z 2:0 v polfinalih, končno pa je izgubila v finalu z Argentino in to zasluženo.
Končna uvrstitev na prvih mestih je bila: 1. Argentina; 2. Nemčija; 3, Francija; 4. Belgija; 5. Brazil.
Zanimivo je to, da je Nemčija drugič zapovrstjo zasedla 2. mesto.
Za konec naj gredo čestitke Argentini, za prvenstvo, ki so si ga fantje priborili v okoliščinah, ko ni nikdo verjel v njihove sposobnosti. Mogoče je bil ravno to vzrok, da so se zavzeli in se s ponižnostjo lotili dela. Vemo pa’ iz izkušnje, da so Argentinci velikokrat izgubili tekme, ker so nasprotnike podcenjevali. Zaradi tega je ta uspeh toliko bolj važen..
13. julija ob 15 v Slov. hiši NA SVIDENJE NA TOMBOLI „Duhovnega življenja"!
OBVCSTILA
MALI OGLASI
Advokati
dr. Franc Knars — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Fcia. B*s. As. — Tucu-män 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
Arhitekti
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T- . E. 059-1413
arh. Andrej J. Horvat — Načrti za gradnje stanovanjskih in trgovskih poslopij, predelave, opreme in dekoracije. Curupayti 1525 - (1708) Moron - Tel. 628-7515.
Pogrebni zavod
Pogrebi - prevozi - poroke - rešilni avtomobili: Zavod “ORIENTE” SRL. Rep. O. del Uruguay 2651, San Justo. T. E. 651-2500.
Gospodarstvo
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sar-
miento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E.
312-2127
ČETRTEK, 10. julija:
Sestanek Zveze slov. mater in žena
v Slovenski hiši. Okrogla miza z dr. J. Rodetom o aktualnih problemih v Cerkvi.
Seja Upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20. uri.
SOBOTA, 12. julija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Visokošolski tečaj v Slovenski hiši ob
16.	uri.
V Slovenskem domu v San Martinu
prijateljsko srečanje ob 20.30 uri.
Igra: Dva para se ženita v Carapa-chayu ob 20.
Razgovor živih prič revolucije z mladino v Slovenski hiši ob 20.
Slomškov dom —
Ramos Mejia V soboto, 26. julija, ob 20
ZABAVA
Na razpolago domača večerja.
Nakaznice v predprodaji Sodeluje orkester
“Magnum”.
Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
V SLOVENSKEM DOMU V CARAPACHAYU
:	j
; bo v nedeljo, 20. t.m. po maši :
:	:
skupno družinsko kosilo - koline
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramps Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Za družino bodo na razpolago že v soboto od 17, ure dalje. Rojaki in prijatelji doma lepo vabljeni!
NEDELJA, 13. julija:
Tombola Duhovnega življenja v Slovenski hiši.
Informativni sestanek Sloge na Pristavi v Castelarju po maši ob 10.30.
Sestanek zaupnikov Slovenske ljudske stranke ob 11. uri v Slovenski hiši.
V Slomškovem domu predavanje p. dr. Lojzeta Kukoviče o družini po maši ob 10. uri.
Igra: Dva para se ženita v Garapa-chayu ob 17.30.
NEDELJA, 20. julija:
Informativni sestanek Sloge v Našem domu v San Justo po maši ob 9.30 uri.
Občni zbor Zveze mater in žena iz Slovenske vasi ob 16. uri.
Na Pristavi prijateljsko kosilo ob -12.30.
XVII. Mladinski dan v San Martinu.
SOBOTA, 26. julija:
Nadaljevanje Filozofskega tečaja s predavanjem prof. dr. Milana Komarja v Slovenski hiši ob 16. uri v priredbi SKAS-a in Visokošolskega tečaja.
Družabni večer v Slomškovem domu. ob 20 s sodelovanjem orkestra Magnum.
NEDELJA, 27. julija:
Informativni sestanek Sloge v Slovenskem domu v Carapachayu po maši ob 12, uri.
SOBOTA, 2. avgusta:
Prireditev tednika „SVOBODNA SLOVENIJA“ v Slovenski hiši.
Redni pouk Slovenskega- srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NA PRISTAVI
bodo spet
domače koline
na razpolago
v soboto, 19. julija, od 18 naprej.
V nedeljo, 20. julija, ob 12.30
PRIJATELJSKO KOSILO

■■■■Bsaasa■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!

Cena največ Štirih vrstic A 2 za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke — A 6.
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: 1) Osma. 5) Lesk. 9) Smo. 12) Vragi. 14) Velikan. 16) Praksa. 18) Omoči. 20) Trot. 21) Spake. 22) Spi. 24) 24) Nato. 26) Miha. 28) To. 29) Zatrdno. 31) Iz. 32) Amen. 34) Vina. 35) Pili, 36) Anali. 38) Ibar. 40) Agate. 41) Okoren. 43) Rakičan. 45) Ročen. 47) Sme. 48) Aral. 49) Name.
Navpično: 1) Ov. 2) Srp. 3) Marti. 41 Agar. 6) Eva. 7) Se. 8) Klop. 9) Skoki. 10) Mačehin. 11) Oni. 13) Ikona. 15) Imamo. 17) Statvi. 19) Usta. 21) Sodnik. 23) Pomagam. 25) Tri. 27) Azil. 29) Znati. 30) Nabor. 33) Enake. 35) Preča, 37) Leča. 39) Aron. 40) Ars. 41) Ona. 42) Nem. 44) Ar. 46) Ne.
SMEH — HUMOR — DOBRO VOLJO TI NUDI
KARAPACAJSKI ODER
z veseloigro
»VA PARA SE ŽENITA
(Ali gonja za srečo)
SOBOTA 12. JULIJA OB 20. URI NEDELJA, 13. JULIJA OB 17.30
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
SVOBODNA SLOVENIJA	JI
TEBI	SVOBODNI SLOVENIJI
KULTURNO DRUŽABNA PRIREDITEV Z ŽREBANJEM	
ZA TISKOVNI SKLAD 2. AVGUSTA V SLOVENSKI HIŠI	
POČITNIŠKI DOM DR. RUDOLF HANŽELIC
IP r i j a v e
za prihodnjo sezono v januarju in februarju 1987:
Zaradi izpopolnitve Počitniškega doma v Doloresu potrebuje odbor P. D. nekaj denarnih sredstev in zato že sedaj išče interesente za prihodnjo sezono. Kdor bo plačal do 31. julija, t. 1. stanovanje (prenočišče), ima sobo za to ceno rezervirano brez poviška. Pozneje bo poravnal samo še znesek za hrano.
Cene za stanovanje za en dan so naslednje:
samci	A	4,40
starši	A	4.00
otroci do 2 let	A	1,10
otroci od 2—6 let	A	2,10
otroci od 6—13 let	A	2,70
otroci od 13—18 let	A	3,70
otroci nad 18 let kot starši
Plačila sprejema SLOGA.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACIONs
RAMON L, FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 69-9503
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUBO PAGADO
	Concesión NO 5775
	TARIFA REDUCZDA
	CSSceMäa NO 3824
Registre Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za L 1985:
Za Argentino A 30 pri pošiljanju po pošti A 32; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA doL; obmejne države Argentine 53 USA doL; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
T ALLERES GRAFIC06 "VILKO” SJt.L., ESTA-DOS UNBD06 435, 1101 - BUENOS AIRES • T. K 362-7215
PRIDOBI V A JTE NOVE NAROČNIKE!
S DO	San Martin
vabita na
XVII. MLADINSKI DAN
V NEDELJO, DNE 20. JULIJA Spored:
ob 8.00 tekmovanje v odbojki ob 8.45 sveta maša v zavodu Presvetega Srca ob 9.45 dviganje zastav ob 13.00 kosilo ob 18.30 popoldanski program nato prosta zabava ob prijetnih zvokih
SFZ
Sporočamo žalostno vest, da je v ponedeljek, 30. junija šel po plačilo h Gospodu
Anton Draksler
Pokopali smo ga 1. julija na lanuškem pokopališču. Zahvalimo se gg. lazaristom za njihove molitve in vsem, ki so ga hodili kropit; prisrčna zahvala še g. Janezu Petku GM za pogrebno mašo in obrede ; vsem naj Bog povrne.
Žalujoči :
Sin Tine, hčeri Lojzka in Mira
z družinami.
Slovenska vas, Mavčiče

FRAN MILČINSKI	(20)
Ptički brez gnezda
Gospod in gospa, oba sta imela danes sejo, vsak svojo; gospa od pete ure naprej in je ob običajnem času večerje še ni bilo domov, gospod pa ob sedmih in sploh ni čakal večerje, ker si jo je nameraval privoščiti pri seji. Tako je ostal Milan sam doma pri svoji Jeri. Morebiti je gospodu in gospe krvavelo srce, da morata edinega, ljubezni in vzgoje potrebnega sinčka samega prepuščati poslu. Ali gospod in gospa- sta bila značaja, kakršne nam v zgled postavlja starorimska zgodovina — pripravljena, na olta-dju domovine žrtvovati, če potreba, tudi lastno dete. Le da, domovina dandanes vse premalo čisla požrtvovalnost teh, po odborih -posedajočih staršev, bolje značajev!
Milan je bil torej sam doma z Jero in ugotoviti moramo žalostno dejstvo, da ni niti pogrešil svojih odsotnih roditeljev; bil je že vajen takšnega reda. Sedela, sta z Jero v kuhinji in se učila za drugi dan.
„To že znam“, je rekel Milan.
„Le še enkrat povej, da bo šlo bolj gladko!“ je ukazala Jera in ko je ponovil brez hibe, ga je pohvalila. „Če se boš dobro učil, boš laihko velik gospod, imel boš svojo hišo in v kočiji se boš vozil.“
„Kočije ne maram, z ladjo se bom vozil, v Ameriko, v Kalifornijo. Pa ti ostaneš zmeraj pri meni, Jera, da veš!“ je rekel Milan in ji pobožal zgubančeno sivo roko.
„Seveda,“ je modro odgovorila Jera, „vozila se bova, še na Brezje se enkrat popeljeva k Mariji Pomagaj, če boš priden. Priden bodi, bom že skrbela, zate, da boš naprej študiral; nekaj imam pri-služenega, nekaj imam dote v gruntu, vse bo zate!“
„Mh,“ je rekel Milan, „in mojih prihrankov je tudi nekaj, osemdeset vinarjev gotovo ali pa še več! Saj jih še imaš?“
„Nič .se ne boj! Tvoj hranilnik je zaklenjen v moji skrinji, va-rno je spravljen. —• Na, zdaj boš pa večerjal.“
Nalila mu je kave in urezala kruha. Diaišalo mu je in Jera ga je zadovoljno gledala.
Potem si je pripravlja-l za drugi dan knjige in zvezke. Pa ko je prijel v roke slovenski zvezek, se je prestrašil; spomnil se je, da mora jutri oddati domačo nalogo, pa je bil čisto pozabil nanjo.
Ulile so se mu solze.
„Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?“ je vprašalaskrbna Jera, in ko ji je ra-zodel svojo zadrego, je bila huda. „Vidiš, kakšen si! Tiste tvoje indijanske knjižure, tiste ti preveč roje po glavi. Zapomni si, šola je prva! — No, zdaj pa le v kraj z jokom, jok nič ne pomaga! Kakšno nalogo pa imaš?“
„Velikonočne počitnice. Pismo prijatelju“ — je bral Milan z listka in si brisal oči.
„Zdaj nikar ne trati časa,“ je ukazovala Jera, „ker pero v roko! Tisto boš že znal napisati, da si videl procesije in .božje grobove, da si jedel potice in te je bolel želodec. — Ali imaš snažne roke?“
.. Obrisala mu jih je.
Milan je vzel držalo v roke, gubal čelo in razkladal: „Pa ne smemo kar tako zapisati, kakor je v resnici, ampak tako, kakor učijo v šoli. In vse je treba popisati, veš, da ima žival štiri noge in gla.vo in da je koristna.“
„Torej kar piši,“ ga je priganjala Jera, „sicer mi do polnoči ne prideš v posteljo!“
In Milan je pričel: „Ljubi prijatelj! Zelo sem se veselil velikonočnih praznikov. Komaj sem se zjutraj zbudil, že so bili velikonočni prazniki.“
Tako daleč je hitro prišel. Potem se mu je ustavilo.
„Ko sem odmolil in vstal, sem pil kavo in jedel potice, po poticah me je bolel želodec,“ je pomagala Jera.
„Ne, o kavi in potici in želodcu se nismo nič učili! Oh, in dve strani mora biti dolga!“ je vzdihnil.
„Pa piši bolj široko!“ mu je svetovala Jera in uredila sta sledeči stavek dogovorno tako: „Ko sem se zbudil, sem opravil jutranjo molitev. Ker je velikonočna, nedelja praznik, sem pobožno hitel v -cerkev k sveti maši. Snažno sem se umil in oblekel praznično obleko. Našega psa nisem vzel s seboj. V cerkev se ne sme jemati psov. Pri nas imamo psa. Ime mu je Sultan. Ima štiri noge in pecelj, temu peclju se pravi rep ih je zelo koristen.“
Ena stran je bila srečno popisana in zadovoljno je pokimala stara Jera, ko je Milan žarečih lic zatrjeval, da žele v šoli ravno tako nalogo s številom nog in koristjo živali.
Pogumno sta se lotila druge strani, pa ju je zmotila gospa Jerajeva, pri-šedša domov.
„Lačna sem!“ je vzdihnila. „Ali je kaj jajc doma?“
„Dve sta res,“ je odgovorila Jera.
„Dajte, Jera, scvrite jih!“ je Tekla gospa in odšumela v sobo.
Jera je morala pustiti svojega gojenca, da je pristavila, ponev, vanjo dala masti in ubila jajci. Ko je bilo cvrtje gotovo, ga je nesla s kruhom in jedilnim orodjem gospe v sobo; ko se je vrnila v kuhinjo, je videla, da je bil medtem Milanček trdno zaspal sredi naloge.
„Moj revček zaspani!“ je rekla. Rahlo, rahlo ga je dvignila, varno ga, nesla v posteljo, slekla, odela, prekrižala.
Potem se je spravila sama nad konec naloge. Pisala ga je na listek papirja, da ga Milan lahko hitro prepiše v zvezek jutri pred šolo. Ni se malo trudila. Pisala je sicer že dokaj pisem — o, pisem je bila vajena! — pa kaj, ko hoče šola vse po svoje in drugače, kakor je res! Globko se je oddahnila, ko je slednjič skovala sledeči umotvor:
„Zvonovi so lepo zvonili. Ptički so peli čast Stvarniku. Ptički imajo dve nogi. Na enem koncu imajo kljun, na drugem koncu imajo namesto kljuna rep. Nekateri so zelo koristni. Ljubi
prijatelj, gotovo si tudi ti imel vesele praznike! Zdaj pa moram to svoje pisanje skleniti, svetlo lučko ugasniti in te pra-v lepo pozdravim od travice zelene do plavega neba, od rumenega sonca do tvojega srca.“
Bila je enajsta ura; ko je ugasnila svetilko. Poljubila je- sladko spečega Mila,na na čelo in se spravila leč.
V zadnji sobi gostilne „Pri kavki“ je ta večer sejal odbor „Strune“: „Struna“ je vedno sejala -po gostilnah, enkrat v tej, drugič v drugi. Imela je sicer v zasebni hiši najeto sobo, imenovano „društveni prostori“, kamor so skraja sklicevali seje. Toda ni šlo — v „društvene prostore“ odborniki niso prihajali. In če so prišli, so bili vsi v opoziciji: zoper vsak predlog so imeli pomisleke in vsakikrat se jim je silno mudilo od tod. Zato so se rajši shajali v gostilni.
Sploh seje v gostilni, te so vse drugačne! Že gostilna sama, kako spodbudno učinkuje na zborovalce! Gostilniški zrak, prepojen s tobačnim dimom, dehteč -po vinu, pivu, mokrih o-stankih cigar in cigaret, po jedilih in vlažnosti, kako čudovito drami iže ta zrak trudne živce! Maroge na namiznem prtu od črnega vina, od omak in pepela, tla. posuta s končki cigaret, z vžigalicami, zlomljenimi zobotrebci in kostmi — kako vse to dobro de očesu! In povrhu še požirek penečenega piva, rujnega vinca: kar očitno se širi odbornikom obzorje, duh postaja smelejši, malenkostne zasebne in družinske skrbi se umikajo ozirom na domovino. In radè se sklepi, tehtni in daljnosežni.