JULIJ 2008 60 LET INLESA Pogovor: ANDREJ MATE Drago ogrevanje dviga prah Nova soseska v Hrovači Ministrica za zdravje na obisku Hitrejše laboratorijske analize v ZD Razpis za turizem ■ REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 30. julij 2008, letnik XII '1 - -r '{k S Rekord lončarske proge jMGxqjß^&lXiXDG&illoiFd üncfljü^gjisgfe Prijave in prevoz do Šentvida pri Stični in nazaj bodo večinoma organizirali občinski in mestni odbori SDS, zato vas vabimo, da se za rezervacije, informacije in druge podrobnosti čimprej obrnete na Vaš občinski oziroma mestni odbor. Povabite družinske člane, prijatelje in vse ljudi dobre volje. Pričakujemo Vas in se veselimo srečanja z Vami! JULIJA PIŠEMO: Novice iz Doline Nova soseska v Hrovači Romi si iščejo nove lokacije Ministrica za zdravje na obisku Pogovor Andrej Mate Kulturne drobtinice Bralna karavana Prihaja Planika iz Zrenjanina! Zaključni koncert glasbene šole Slovesnost pri Konfinu Zabavne strani Med našimi ljudmi Dom za ostarele že zaživel Pogled v preteklost Ribniška "obertnija" Po Dolini Bomo kurili le z drvmi Tržni dan 4 5 5 9 9 10 10 1 X 8S5 2 z £ 29 dNeVnl Del SfiOlV PETIH JWL9UEV iz CJj. JTOLESrA DELAVfttCA AWHKVtoymK KoLESAÖI PAREtfEČEfOE kOnGeRt IZ/SA^E (qvrrja radira) CHAOS CORE OtatijaJ PAVKEROSCKI SWltllKA ftcčetjej NSJBblit (krarj) CHICKSY D1CKS fnlrkaj UVfiWIED frffchV PtTAtoToiiuHTdf«^ www.rak-kluh.ai/alternativa INOTHERM nlbO Športni utrinki Igrišče v Zalužju 32 Mažo rete so si prislužile Brno! 33 Rekord lončarske proge 35 Ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica f .\ Polona Klajič-članica m Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, v Danica Fegic, Marjan Pete h, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. o Lektura: Tanja Debeljak M Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 iv Tisk in prelom strani: M' KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov D Naslov: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 30. avgust 2008 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 18. avgusta 2008 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Zdenka Mihelič): Kultura med grajskimi zidovi - 3 IKXl NA IZREDNI SEJI 0 O REBALANSU, 1 PRORAČUNU IN 2 POKRAJINAH Svetniki so se na izredni seji našli tudi sredi poletnih počitnic, 17. julija, in v eni uri razpravljali o 5 točkah dnevnega reda: rebalansu proračuna za leto 2008, se seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju od letošnjega januarja do junija, dopolnili Pravilnik o sofinanciranju programov na področju turizma ter Sklep o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja v Občini Ribnica za leto 2008. Zadnja točka dnevnega reda je bila namenjena predlogu o ustanovitvi pokrajin (ZUPok), ki ga je državnemu zboru predložila vlada. Odgovor je bilo treba podati do 10. avgusta, zato je bil sklic izredne seje nujen. Vsi sklepi so bili soglasno potrjeni in razen pri zadnji točki ni bilo posebnih razprav. Pri pokrajinah pa je potekala krajša razprava o načinu pristopa Občine in Občinskega sveta k oblikovanju pokrajinske zakonodaje, predvsem območja regije, kamor bomo spadali - po zadnji varianti bom spadali v Notranjsko-dolenjsko pokrajino. Z njo se večina tudi strinja, hkrati pa več občinskih svetnikov izraža priznanje poslancu Jožetu Tanku za sodelovanje pri aktivnostih, predvsem je bilo izraženo zadovoljstvo za umeščanje sedeža pokrajinskega sveta v Ribnico. Tudi proračun bo malo spremenjen, saj je Občina Ribnica dobila odobrene projekte s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, začetek projektov z naslova Kohezijskega sklada pa se prenaša v leto 2009. S tega naslova so umeščeni novi projekti z naslova porabe takse za obremenjevanje voda. Občina je prejela tudi sredstva s strani Slovenske odškodninske družbe na podlagi sklenjenih poravnav v zvezi z vračilom vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, in mora začeti postopke razdelitve sredstev občanom. Tudi Pravilnik o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Ribnica je bilo treba dopolniti, ker bi v določenem delu lahko kršili EU uredbo o državnih pomočeh. Zaradi uskladitve bo nujen dodaten postopek, ki pa traja nekaj mesecev, in bi zamudili možnost za letošnji razpis, zato je nujen popravek pravilnika. 14. člen se bo tako glasil: »Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Rešetu, razen določbe za pravne in fizične osebe iz 3. člena, do uskladitve pravilnika z vidika državnih pomoči.« Pri pridobivanju nepremičnega premoženja je treba zapisati, da so odkupi zemljišč za severno servisno cesto predvideni že v letošnjem letu, ker je spremenjena vsebina projekta in načina financiranja. Janez Mate NOVA SOSESKA OB ŽELEZNIŠKI PROGI V HROVAČI Na območju Hrovače, ob železniški progi in nasproti Melesa, lahko že nekaj časa opazujemo gradnjo nove stanovanjske soseske, kjer že stojijo 3 hiše, prostora pa je za 13 objektov. Občina se je julija lotila tudi urejanja komunalne in cestne infrastrukture, ki bo potekala dvofazno: urejena bo 180 metrov dolga cesta med hišami v novem naselju ter položena vsa infrastruktura, vključno z asfaltom in delom pločnika. Vrednost del bo znašala 190.000 EUR, je dejal ribniški župan, dela pa bo izvedlo podjetje Tanko d.o.o. Uradno so se začela že 26. junija, a je bilo potrebno počakati na soglasje za zaporo ceste. Omenjeni posegi naj bi bili po napovedih končani do 30. avgusta. Župan pravi, da bo Občina v prihodnje pospeševala le še organizirano gradnjo, kjer so bo skupina investitorjev dogovorila o nastajanju nove soseske. Razpršene gradnje ne podpira niti država, in v novih planskih dokumentih zahteva, da se širi ali obnavlja le obstoječa naselja, ne pa da se tvorijo neki stavbni osamelci. Ribniški prebivalci lahko še vedno izkoristijo priložnost in predložijo pripombe ali vloge na prostorski akt, ker je podaljšana njegova javna razgrnitev do 20. avgusta. Tudi do sedaj so Ribničani pokazali velik interes in si kar podajali kljuko na občini, kjer jih je določene dneve pričakal tudi strokovni sodelavec podjetja Strukture d.o.o., ki izdeluje nov planski akt. Še župan je spremenil mnenje o ‘ozkoglednosti’ naših ljudi in zdaj ugotavlja, »da ljudje širše gledajo na prostor, so aktivni in nizajo vrsto pripomb.« Območna obrtna zbornica je k razpravi pritegnila tudi nekaj obrtnikov in podjetnikov, tako da se je začelo maksimalno uresničevati želje, je dodal župan Jože Levstek. r fJU1 ^ uU A- 9 Tekst in foto Alenka Pahuue KRIŽIŠČE PRI ŽULJU DO 30. JULIJA Županje dejal, da naj bi bilo križišče, ki so ga asfaltirali zadnji del julija, tudi končano do izteka tega poletnega meseca. Hkrati j e bilo razširjeno, asfaltirano in označeno tudi križišče pri gasilnem domu. Obojestransko so urejeni pločniki in promet bo, upamo, potekal bolj varno. MEŠČANSKA SOLA Z NOVIMI VRATI IN OKNI Vhodna vrata so že nova in so tako počastila 100 let naše ljudske šole, zdaj bodo nova še okna, ki jih bo vgradil Inles d.d. Zamenjanih bo 27 oken, občina bo zanje odštela 27.000 evrov, vse skupaj pa bo končano do avgusta. AP v Reše m Romi si sami iščejo primerne lokacije za bivanje PO PONOVNEM ŠOTORJENJU ŠE NASILNA VSELITEV V ŽELEZNIŠKI OBJEKT 23. junija smo Rome iz Goriče vasi spet zagledali pred Občino, kjer so si postavili tabor, saj po dveh mesecih niso dočakali obljubljene vode. Vztrajali so vse do 2. julija, ko so se v Športnem centru ponovno usedli z županom, s pristojnimi službami in predstavniki Zveze Romov. Na svoje rojake je imel Danilo Hudorovič še največ pripomb, ker je prepričan, da so zaradi ljubega miru že prvič prehitro sklenili dogovor z Občino, in je tako moralo priti še do drugega protesta. Tudi drugič ni Hudorovič odšel nič kaj bolj pomirjen, najprej je celo dejal, da se ne bo odstranil, toda še isti dan se je vendarle vrnil v Goričo vas. Zadnji dogovor med romskimi in občinskimi predstavniki je bil tak, da naj bi se odslej redno mesečno sestajali in poskušali probleme reševati postopoma. Eden izmed prvih poskusov je bil odlok o prepovedi neorganiziranega taborjenja, a na julijsko izredno sejo zaradi pravnih zapletov ni bil umeščen. Zato pa je 24. julija sledilo novo dejanje Romov. Okrog 10 mlajših romskih oseb iz Goriče vasi se je na silo vselilo v opuščeni železniški objekt v bližini Lipovca in tam preživelo noč. Drugi dan so skupaj stopili vaščani in na Občini je bil tako sklican sestanek, ki se ga je udeležila tudi predstavnica Slovenskih železnic. Po policijski izselitvi Romov je bil objekt zavarovan z varnostnikom, podjetje pa niha med dvema možnostima, je dejala Metka Somrak iz sektorja za vzdrževanje železnic iz Novega mesta: ali ga bodo oddali v najem ali pa prodali najbližjemu sosedu. Zanj je že pokazala zanimanje krajevna skupnost Dolenja vas, ki bi prostor uporabila kot dom krajanov, okoli pa uredila otroško igrišče, a bo treba z zadevo pohiteti, da se še lahko umesti v nove planske dokumente. Predstavnika Romov, ki sta se z desetčlansko družino hotela nasilno naseliti v stavbo, sta tako odstopila od tega, da bi z Železnico sklenila najemno pogodbo, ker se zavedata, da bi do uspešnega rezultata težko prišla. So pa bila taka dejanja Romov pričakovana, ker so jim poznane določene lokacije in so nekateri o njih večkrat tudi javno govorili kot o možnih novih domovanjih (npr. opuščeno strelišče v Otavicah, lokacija v Žlebiču ...), ker tisto v Goriči vasi zaradi daljnovodov ne ustreza minimalnim bivanjskim pogojem. Študijo na pristojnem inštitutu je naročil kar sam Branko Hudorovič, vendar je zamenjava lokacije s kako primernejšo gordijski vozel ribniške občine. Alenka Pahuue Foto šotorjenja na prostem AP Foto Lipovec Milan Glavonjič ŠOTORJENJE PRED OBČINO MINISTRICA ZOFIJA MAZEJ KUKOVIČ OBISKALA RIBNICO Na povabilo poslanca Jožeta Tanka je ministrica za zdravstvo Zofija Mazej Kukovič 18. julija obiskala Ribnico, kjer je na lepo obiskani javni tribuni v Miklovi hiši govorila o delu ministrstva in o ciljih v naslednjih letih. V uvodnem pozdravu je župan Občine Ribnica Jože Levstek na kratko predstavil delo občine na področju zdravstvene oskrbe, še posebej v luči dejstva, da sta v Ribnici v kratkem času zaživela tako Dom starejših občanov kot Varstveno delovni center. Župan se je zavzel za razširitev zdravstvene oskrbe na našem področju tudi z vključitvijo zdravstvene postaje Velike Lašče v ZD Ribnica, s čimer bi se po eni strani rešil problem Velikih Lašč, po drugi pa bi s povečanjem kapacitet ustrezno racionalizirali poslovanje celotnega zdravstvenega doma Ribnica in pridobili dodatna sredstva. Na ta način bi se dodatno krepil tudi potencial Ribnice v luči dejstva, da Vlada RS predlaga sedež pokrajinskega sveta Notranjsko - dolenjske pokrajine prav v Ribnici. Osrednje sporočilo ministrice Kukovičeve je bilo, da je potrebno izkušnje iz gospodarstva prenesti tudi v zdravstvo. To velja najprej na področju odnosa zdravnik - pacient, kjer je potrebno vzpostaviti sistem zaupanja, kakovosti storitev, zlasti pa odgovornosti. Ključni zdravstveni programi v prihodnjih letih bodo usmerjeni v preven- fcfišsro tivo, v opozarjanje o nevarnostih, v ustreznejše in bolj poudarjeno označevanje sestavin prehranskih artiklov in na področje ozaveščanja o zdravem načinu življenja. Ministrica je predstavila nekatere bistvene poudarke iz evropskih direktiv, ki so bile sprejete v času slovenskega predsedovanja. Med najpomembnejše je uvrstila direktive, ki se nanašajo na ustrezno diagnosticiranje in zgodnje odkrivanje raka. Za to boleznijo zboli že vsak četrti Evropejec. Ministrstvo namerava v prihodnjih letih nameniti sredstva za uvedbo treh presajalnih programov s centralno vodeno organizacijo za zgodnje odkrivanje raka (maternični vrat, ZORA, dojke, DORA in debelega črevesa in danke, SVIT). V odnosu javno in zasebno zdravstvo je poudarila, da se pripravljajo natančnejši normativi, ki bi na tem področju uredili ustrezno delovanje sistema. Poudarila je, da potrebujemo tako javno kot zasebno zdravstvo. Interes je, da je javno zdravstvo kvalitetno, pri tem pa mu je kot izziv v pomoč tudi zasebno zdravstvo. Prav tako se normativi uvajajo na področju čakalnih dob, kjer se je vzpostavila enotna evidenca čakalnih dob po vseh slovenskih bolnišnicah, tako da pacienti lahko na enem mestu natančno predvidijo, kje bi za posamezno operacijo prišli prej na vrsto. V času slovenskega predsedovanja EU se je tudi začel vzpostavljati širši sistem enostavnejšega prehoda med bolnišnicami znotraj celotne EU, kar bi po predlogu ministrstva podpirale zdravstvene zavarovalnice. Na koncu seje ministrica dotaknila še področja investicij, kjer je do nedavnega vladala popolna stihija. To je ponazorila s primerjavo, da so se bolnišnice pri nas gradile po 10 let, medtem ko je vsem znano, da lahko uspešne gospodarske družbe zgradijo svoje objekte že v treh mesecih. Ministrstvo se je zato temeljito lotilo nadzora nad investicijami in je odločeno vnovčevati garancije za zamudo rokov izgradnje. Pričakuje, da bo to streznilo apetite gradbenikov, ki jim je ugajalo, da jim je država v času gradnje objektov dopuščala nešteto aneksov, katerih skupna vrednost je bila nemalokrat večja od razpisane. Miha Klun 5 >■ iXJ SETZ aiOlWOiXI >io/v< >r> i 60 let največjega ribniškega podjetja V Inles smo prišli ravno v času, ko se v njem pojavljajo nekatere ključne administrativne in poslovne spremembe. Strahovi in govorice o stečaju so potihnili in zdi se, da podjetje nadaljuje normalno poslovno pot, ki jo sicer še obremenjuje pretekli dolg, a je poslovanje vendarle že 5 let pozitivno. Andrej Mate je dobil še tretji petletni mandat za predsednika uprave, stara uprava, ki jo sestavljata on in Dušan Urh, se bo posvetila strategijam, posamezni sektorji pa so po novem dobili 4 izvršne direktorje. Zaradi dolgoletne recesije na nemškem trgu se je Inles prisiljen usmeriti tudi na slovenskega, ki že predstavlja 25 odstotkov prodajnega trga, in direktor Mate ugotavlja, da je domači trg tudi zelo hvaležen, zato se bo Inles poskušal na njem še bolj uveljaviti. Do oktobra naj bi bil ob upravni stavbi podjetja zgrajen tudi nov promocijsko - prodajni salon, novembra pa bo v Športnem centru večja slovesnost, da bo obeležila zgodovino, ki seje začela z ustanovitvijo žage leta 1948. Pogovor: mag. ANDREJ MATE Z nastopom novega mandata postajate eden izmed Inlesovih direktorjev z najdaljšim stažem. Kako to, da ostajate, kljub temu, da ste bili na začetku prepričani, da boste le toliko časa, da sanirate podjetje? Ko sem nastopil prvi mandat, sem dejal, da bo to edini. A ostajam iz več razlogov: osebno se tu dobro počutim in grem tudi po vseh teh letih še vedno vsak dan rad v službo. Poklicno pa se mi še vedno ne zdi vse dokončano in vidim polno novih izzivov in možnosti. Po svoje sem se navezal na to Ribnico, čeprav imam kar nekaj kritičnih pripomb na njen razvoj. Ni dinamičen in razvojno zaostajamo za mnogimi kraji v Sloveniji. Ali razvoj Ribnice pogojuje tudi uspeh Inlesa? Ne, podjetje sicer ni neposredno obremenjeno s tem, bolj me vse skupaj moti kot osebo. Vse je preveč odvisno le od nekaj posameznikov, ki so se pripravljeni zelo angažirati, v projektih, ki jih vodi Občina, pa vsaj trenutno ne vidim nekih rezultatov. V enem se že več let kot morebitni partner pojavlja tudi Inles - pri ogrevanju mesta na biomaso. Ostajate pri tem projektu, kljub temu, da se že toliko časa vleče? Občina lahko vedno računa na nas kot na poslovne partnerje v tem projektu, čeprav je zadeva spet zastala. Mi smo pripeljali avstrijskega ponudnika in dogovor z Občino in ponudbe-nikom je bil, da že preteklo zimo na Inlesu vgradimo naprave, ki bi merile viške kurilne moči. A to še vedno ni udejanjeno. Na Občini so že spomladi obljubili tudi razpis za koncesionarja - zdaj pravijo, da bo šele jeseni. Medtem ko se pri nas toliko časa dogovarjamo, so v Kočevju z istim avstrijskim podjetjem podpisali že pismo o nameri. Meni ni niti bistveno, s kom se podpiše, le projekt naj normalno teče in se čim prej izvrši. Kot kaže, bo imelo Kočevje prej dva sistema ogrevanja na daljavo kot Ribnica prvega, čeprav se je v Ribnici prej pričelo in so bili izhodiščni pogoji lažji. Toda lesne mase Inles nima dovolj in tudi nekdanjega dodatnega kotla ne. Zadeva se je od začetka zgodbe precej spremenila ... To je res, a se lahko prilagodimo. Lesne mase sicer nimamo dovolj, a je ni problem dobiti drugod po Ribniški dolini. Bo pač treba motivirati ljudi za prodajo le-te. Kotle smo tudi že vse uničili in postavili nova 2 ter pustili prostor še za tretjega, večjega, ki naj bi nekoč služil za občinske potrebe. V okviru Inlesa smo celo pripravljeni urediti morebitno novo lokacijo za kotlovnico. Vse pa je odvisno od Občine in vsebine zastavljenega projekta. Toda Inles muči še en problem, ki se veže na občinsko urejanje prostora. Vsa leta se ne uspete dogovoriti tudi za zaprtje ceste, ki podjetje seka na pol in zato ogroža zaposlene in podjetje. To je res. Zaprtje ceste je dolgoletni neuresničeni projekt, čeprav so sedanja ustna zagotovila Občine, da naj bi se zaprla do leta 2010, ko naj bi se uredile tudi zadeve s Slovenskimi železnicami. Zaradi te ceste se Inles spopada z izjemnimi težavami: k sreči še ni prišlo do kake katastrofe in se ni pripetila nesreča, čeprav se po omenjeni cesti prevaža v skladišče vse Inlesove izdelke, redno pa se soočamo tudi s krajami Romov, ker ne moremo ustrezno zavarovati podjetja. Koliko pa se je v 60 letih spreminjala Inlesova podoba in zgodba? Kje so prelomnice, po katerih ga bomo pomnili - razen seveda prelomnega leta 1948, ko se je vse začelo z ustanovitvijo žage? 60 LET Inles je prehodil tipično pot podobnih podjetij iz lesne branže, a pri tem zakoličil 3 mejnike svojega razvoja: leta 1970 je začel izdelovati lesena okna in bil 20 let največji proizvajalec stavbnega pohištva v bivši Jugoslaviji; potrebe so bile celo večje od možnosti proizvodnje. Drugo prelomnico je vzpostavila osamosvojitev, ko je Inles izgubil jugoslovanski trg in je bil prisiljen na hitro se preusmeriti na zahodnoevropskega. Nanj ni bil pripravljen kar nekaj let, od leta 1991 dol 998 pa je doživljal še težko finančno situacijo. Leta 1998 smo prišli do točke, ko se je bilo treba vprašati, ali bomo preživeli ali šli v stečaj. Inles se je vključil v projekt državne pomoči, a jo je dobil bistveno manj kot primerljiva podjetja v Sloveniji. Prvi med njimi je končal finančno sanacijo in izšel iz najhujše krize ter vmes celo razširil program z alu-plastičnimi, les-aluminij okni in alu-okni in vrati, medtem ko je polovica lesnih podjetij propadla kljub državni pomoči. Tretji pomemben korak pa je bila preselitev na enotno lokacijo v Ribnici, s čimer smo prihranili veliko denarja. V letih 2002/03 je bila petletna sanacija tudi končana. Ali zato zadnje leto in pol ne slišimo več kaj dosti o Inlesu in so pojenjali strahovi in ugibanja o njegovem stečaju? Tudi meni se zdi, da je tako in da smo začeli normalno poslovati, kar kažejo tudi številke. Od leta 2002 je poslovanje stalno pozitivno. Dobički sicer niso visoki, ker imamo delovno intenzivno proizvodnjo, a rast je vseeno konstantna in trend naraščajoč. Plače pa ostajajo nizke, če se navežemo na diplomsko nalogo o Motivaciji in nagrajevanju zaposlenih v podjetju Inles d.d. Avtorica je anketirala zaposlene, ki so v glavnem mnenja, da ima podjetje velik ugled v okolici, zato so ponosni, da delajo tu, a večina ni zadovoljna z možnostmi napredovanja, slaba je notranja komunikacija v podjetju, plače prenizke, delo jim ne pomeni izziva, ni motivacije. Edino, kar tehtnico preveša na pozitivno stran, je dejstvo, da se jim zdi zaposlitev varna. Kaj porečete na te ugotovitve? Plače so nad poprečjem, ki velja v lesni branži. Inlesova bruto plača je v maju poprečno znašala 1025 EUR. Zavedati se moramo, da pri nas še vedno dela precej nekvalificiranih delavcev. Hkrati pa tudi dobro vemo, da so dobri delavci premalo plačani, zato smo šli v selektivni dvig plač, nagrajevanja in napredovanja pa bomo prepustili novim vodjem sektorjev, ki svoje podrejene oz. njihovo delo najbolje poznajo. Ravno s 1. julijem letos smo začeli tudi z večjo reorganizacijo firme, ki je bila močno centralizirana tudi zaradi zahtevne in težavne situacije, v kateri je podjetje bilo. Inlesova uprava, ki ostaja ista, Dušan Urh in jaz, se bova ukvarjala s strateškimi zadevami, medtem ko bodo 4 sektorje vodili izvršni direktorji: prodajno področje Liljana Weinberger, vodja tehničnega dela je Tatjana Andoljšek, proizvodnega Miran Merhar in kadrovsko - pravnega Tina Troha. Lotili se bomo še nekaterih novih projektov, o katerih pa zdaj ne bom govoril - čas za to bo ob praznovanju 60. obletnice. Kaj pa notranja komunikacija - se je izboljšala ali ne? INLESA Iskreno povedano, meni se nikoli ni zdelo, da bi bila tako slaba, kot so jo nekateri hoteli prikazati. Če bi bila, potem tudi podjetju ne bi uspelo preživeti tako, kot mu je. Kar je tudi res, da smo imeli posamezna nesoglasja, a ne poznam firme, ki se ne bi soočala s podobnimi problemi. Verjetno je problem tudi subjektiven, kajti novi načini poslovanja zahtevajo pogosto tudi drugačne prijeme. Prepričan pa sem, da je bil Inles do prizadevnih zaposlenih vedno korekten. Kar daljši čas je podjetje spremljala negativna publiciteta, tudi v zvezi s prodajo delnic in z menedžerskimi odkupi le-teh. Vi ste te odkupe vseeno vedno glasno podpirali in se jih niste sramovali. Rad bi, da bi se še več vodilnih odločilo za nakup Inlesovih delnic, ki smo jih ostali kupili iz lastnih virov, in ni bilo nikakršnega mreženja, o čemer se je pisalo. Vsem zaposlenim smo dali enake možnosti, a imajo verjetno prenizke prihranke, da bi se lotili tega posla, ki je nepredvidljiv. Ali pa imajo slabe izkušnje, kot nekdanji zaposleni, ki od Inlesovih delnic nimajo nič? Kdor se misli resno ukvarjati z delnicami, mora vedeti, da je to posel, ki šele dolgoročno prinaša dobiček ali pa tudi ne. V Inlesu je že kratkoročno prinesel večji ugled, saj so tujci zelo naklonjeni pravemu in ne divjemu lastninjenju in jim veliko pomeni, če delnice podjetja kupijo domači menedžerji in da ni lastnik država. S tem kažejo, da je podjetje vredno zaupanja in vlaganja. Ravno zato me moti, da se tajkunizacija in omenjeni odkupi mečejo v isti koš, ker gre le za nekaj osamljenih primerov, ki se, iskreno, tudi meni osebno zdijo nerazumljivi. Veseli me, da smo uspeli s privatizacijo, ker bi nas drugače doletela podobna zgodba, kot bo zdaj 3 nekdanje velike lesne firme, ki gredo v stečaj ali likvidacijo. Trdim, da je za uspeh potrebno biti tudi osebno vezan na firmo. Koliko ste vi finančno vezani nanjo oz. kolikšen lastnik Inlesa ste? Skoraj 10-odstotni. Kolikšno premoženjsko vrednost bi to pomenilo v številkah? Delnice so se prodajale po 1/3 knjižne vrednosti Inlesa, ki je takrat znašala 7 mio EUR. Vam še kdo parira v tako visokem deležu? Kot fizični lastnik ne, sta pa še dve pravni osebi - ena avstrijska in ena slovenska firma-, ki imata večji delež od mene. Menedžerska ekipa pa se je vendarle precej zmanjšala? Zdaj imamo podpisanih le še okrog 30 individualnih pogodb; nekdaj jih je bilo ca. 90. Te pogodbe imajo zdaj le še vodje profitnih centrov in služb. Je pa tak način dela za podjetje bolj obveza kot ugodnost in tudi pogodbeni delavci imajo manj ugodne pogoje, saj morajo biti stalno dosegljivi, od njih pa se tudi zelo veliko zahteva, so pa tudi njihova delovna mesta bolj na prepihu, saj se z vsemi podpisujejo letne pogodbe. So se končno zmanjšale tudi nekdaj enormne reklamacije? 10-kratno! V obdobju od letošnjega januarja do junija so znašale 0,73 % prodajnih prihodkov. Še vedno pa želimo zmanjšati število le-teh, saj so stroški reševanja še vedno previsoki. Od kod takšen padec? Inles je pač moral preiti drago šolo izkušenj in dela in če so bile prej za visok delež reklamacij krive konstrukcijske napake izdelkov, smo zdaj končno vzpostavili sistem kakovosti, ki je tudi sistematičen in pregleden. Kako to, da Inles nikoli ni težil k slovenskemu trgu in se šele zdaj, tudi po sili razmer na drugih tržiščih, obrača nanj? Prejšnja vodstva so se verjetno odločila, da slovenski trg ni pomemben, a za nas postaja vse bolj ključen. Glede na majhnost je izjemno dinamičen in Slovenci gradimo bistveno več kot v drugih državah. Še leta 1998 smo imeli komaj 7- odstotni delež prodaje na domačem trgu, zdaj znaša že preko 25 % in želimo ga še povečati preko naše franšizne mreže. V vseh regijah imamo pooblaščene prodajalce in ljudje lahko pod enakimi pogoji kot v Ribnici kupujejo vsepovsod po Sloveniji. V Nemčiji in Avstriji imamo Inlesove ali pa zunanje zastopnike, v vseh drugih državah pa pogodbene partnerje, od katerih imajo nekateri celo ekskluzivno pravico do prodaje. Kakšna je torej sedaj Inlesova izvozna struktura? Zaradi dolgoletne recesije na nemškem trgu je tamkajšnji delež zdaj le še 35-40 %, medtem ko je bil še pred 10 leti celo 75 %. Slovenijo sva že omenila, tretje mesto pa dosega Avstrija s tradicionalnimi 18 %. V Evropi raste prodaja v Grčiji, Italiji, Beneluksu in Švici, izvažamo v več kot 20 držav, v ZDA pa je ustanovljen celo Inles America. Velika rast se pričakuje v Rusiji; izvažamo pa tudi v Maroko, Kazahstan, Ukrajino ... Zakaj zdaj ameriški trg, če je tudi tam recesija? Ustanovitev podružnice v Los Angelesu je bolj naključna zgodba, saj nas je na internetu zasledil ameriški Slovenec in bil tako vztrajen, da smo se odločili tudi za ta projekt. Eno leto so trajali samo razgovori in predvsem njegova zasluga je, da je posel zaživel. V Inlesovih oz. evropskih oknih vidi veliko prihodnost za ameriški trg, ki rabi kaka vostna in energetsko varčna okna. Inles se mora verjetno nasploh prilagajati specifičnim trgom, če ste se razširili v tako veliko držav, opažamo pa tudi, da sledite trendu gradnje nizkoenergetskih in varčnih stavb. Ker je to trend in zato nuja? V Evropi se za gradnjo energetsko varčnih hiš že zahteva energetski test, ki ga morajo prestati vsi elementi take hiše, če hočejo investitorji dobiti subvencije. Temu se moramo prilagajati tudi izdelovalci in Inles bo z letom 2009 že imel CE-znak kakovosti prav za vse svoje izdelke. Te seveda prilagajamo številnim prodajnim trgom, ker so v osnovi npr. okna prilagojena germanskemu področju. Za lokalne trge tako osnovni konstrukciji dodamo še specifične zahteve kupcev. Sicer pa že dolgo nismo več usmerjeni le v podporo stanovanjskim novogradnjam, razen morda enodružinskim hišam. Pretežni del zdaj predstavljajo zamenjave in obnove oken, renovacija starih hiš ter izdelava oken in vrat za montažne hiše, še posebej v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. &EŠETO Že dolgo pa držite tudi precej višjo ceno kot ostali podobni izdelovalci. Upravičeno? Inles je kot prvi v lesni branži dal oceniti vrednost svoje blagovne znamke Isarholz, ki jo uveljavljamo na nemško govorečih trgih in v Rusiji. V tujini lahko pod lastno blagovno znamko svoje izdelke prodajamo tudi po 10- ali 15-odstotni višji ceni, čeprav nam to prinaša tudi večje stroške, saj moramo uporabljati najboljše materiale, več pa je tudi individualnega dela s kupci. Višje cene zagotavljamo z bistveno boljšo kvaliteto izdelka. Nekaj dražji nakup je za kupca dolgoročno cenejši, saj razlike niso tako velike, kakršna je razlika v kakovosti. Ko ste omenili nemško govoreča področja, ne moreva izpustiti Lesca, ki vas je tamkaj zastopal. Nekdaj tako opevana tržna zgodba je prišla do dokaj bridkega konca. Ali Lesco sploh še obstaja? Lesco še vedno dela za našo firmo in nemški trg, Inles pa je njegov stoodstotni lastnik. Ko ga je odkupil, je prevzel tudi velik dolg, ki ga odplačujemo že 5 let in od 7 mio EUR nam je ostalo še 3 mio EUR povečano za obresti. Zdaj bi gotovo kako drugače zasnovali to zgodbo, če bi se je še enkrat lotili, toda takrat smo bili odvisni od nemškega trga in je bil nakup Lesca nujen. Domača javnost je dokaj dobro seznanjena z zadevami, ki so se dogajale v Inlesu in če zdaj s kritične distance ocenite dogajanja - ali je kaj, kar obžalujete, da niste storili ali da se je zgodilo? Morda edino to, da smo popustili pritisku države, da se Inles sanira, namesto da bi šli v prisilno poravnavo in vse postavili na novo. Tako pa smo pričakovali bistveno večja sredstva, ker smo pristali na t.i. mehko sanacijo, dobili pa precej manj. A kljub vsemu smo do zadnjega evra poplačali vse obveznosti, čeprav smo po drugi strani izgubili ogromno terjatev v tujini, če bi napravili takojšnji rez, bi pridobili 5 razvojnih let, tako je to edino, kar obžalujem, drugega pa ne, ker je Inles relativno uspešna poslovna zgodba. Ima kvalitetne izdelke, smo višje rangirani kot pred leti in imamo na ključnih položajih dobre ljudi, ki so vztrajali tudi v kriznih časih. Njim gre zahvala, da se je Inles stabiliziral. Ne bova predvidevala prihodnosti, lahko Vas pa vseeno povprašam, kako ste si začrtali delo v novem petletnem mandatu? Tržna situacija v Evropi in svetu lesni branži vsekakor ni naklonjena in posledice čutimo tudi mi, čeprav smo postali stabilno podjetje. Želje in novi načrti pa vseeno ostajajo: zaposlili bomo kvalificirane inženirje in se poskušali še bolj uveljaviti na slovenskem trgu. Povečeval se bo tudi delež prodaje v Rusijo, ki postaja pri naših poslih vse pomembnejša. Trenutno s svojimi izdelki opremljamo 250 hiš, v naslednjem letu pa se predvidevata še dva podobna projekta. Torej bo še vedno naraščal pomen t.i. novih trgov. Načrtov je še izredno veliko. 60. obletnica, ki jo boste praznovali ob koncu leta, je pravzaprav povod intervjuja. Kako jo boste obeležili? Odločili smo se za enodnevno praznovanje v Športnem centru Ribnica, kamor bomo povabili vse upokojence in sedanje zaposlene ter poslovne partnerje. Ob 50. obletnici smo odprli proizvodnjo plastike, tokrat pa bomo promoci-jsko-prodajni salon, nameravamo pa tudi prenoviti upravno stavbo. Pogovarjala sem se ALENKA PAHUUE ZD ima novo aparaturo za biokemijo -hitrejše laboratorijske analize Od maja naprej večino biokemijskih laboratorijskih storitev opravljamo za potrebe bolnikov v laboratoriju zdravstvenega doma. Nova pridobitev predstavlja hitrejši dostop do rezultatov, obenem pa tudi pocenitev laboratorijskih storitev. V preteklosti smo namreč vzorce krvi za določitev krvnih vrednosti maščob in elektrolitov pošiljali v referenčne laboratorije v Ljubljani. V skladu z zakonskimi omejitvami nadzor nad preiskavami opravlja pogodbeno specialist medicinske biokemije. Vrednost investicije je znašala 11.242,40 eur. Nova aparatura povečuje tudi dostopnost do laboratorijskih storitev, saj si lahko občani, ki to želijo, dajo določiti vrednosti krvnega sladkorja in vrednosti maščob brez obiska pri zdravniku samoplačniško Direktor PETER RUS, dr. med. NJENA NOVA PODOBA Upravna enota se je po več letih obnove iz grde račke spremenila v laboda. Nismo našli človeka, ki mu ne bi ugajal njen novi videz, in mnogi pravijo, da je videti naravnost veličastno. Slovesno odprtje se bo prestavilo v jesenski čas, ko se bodo bližale volitve, na objektu pa na odkritje že čaka spominska plošča veteranov vojne za Slovenijo. Potem ko bo urejeno križišče in morda res dodana kaka izvirna rožna zasaditev, bo končno urejena vpadnica v mesto, Ribnica pa tako dobila bolj mestni videz. AP s ifiŠEFO BRALNA KARAVANA TOKRAT V MATICOVI ETNO HIŠI V Sloveniji deluje okoli 30 bralnih krožkov, katerih pobudnica je bila Manca Košir, vedno polna idej in neusahljivega vira notranjega veselja. Vsako leto se krožki v več ali manj popolni zasedbi tudi srečujejo. Letos je bilo srečanje 23. junija, v Ravnem Dolu pri gostitelji Ivanu Šegi, lastniku edinstvene Maticove etno hiše ter članu bralnega krožka na Ljudski univerzi Kočevje. V GOSTE PRIHAJA ‘PLANIKA’ IZ ZRENJANINA! Glavna in zaslužna za zelo uspešno karavano pod Novo Štifto, ki sojo udeleženci karavane v popoldanskih urah tudi obiskali, sta bila mentorica bralnega krožka Kočevje Jožica Pečnik in Ivan Šega, lastnik Maticove etno hiše, ki je tudi predlagal ta kraj za vseslovensko srečanje. Etno hiša, kot je povedal Ivan Šega, je svoje polno ime dobila šele po obisku etnologa dr. Janeza Bogataja in njegovem priporočilu, da bo etno hiša šele takrat prav in polno zaživela, ko bo nosila tudi svoje domače ime, Maticovi. Na sončni ponedeljek, ki je dehtel po poletju, se je v Ravnem Dolu zbralo okrog osemdeset ljudi, ki jih druži ljubezen do branja in slovenskega jezika. Le-ti po bralnih krožkih širom po Sloveniji prebirajo pesmi, romane idr., vse to spoznavajo, interpretirajo, se učijo in veliko izmed njih jih tudi svoje misli, občutenja, domišljijo preliva na papir. Prišli so iz Bitenj, Slovenske Istre, Ajdovščine, Gostiteu v Maticovi hiši je bil njen lastnik Ivan Šega, ki je nedavno tega izdal tudi knjigo Ljudje pod Boncarjem. Logatca, Šenčurja, Preddvora, Naklega, Škofje Loke, Tržiča, Ptuja, Novega mesta, Zagorja ter seveda iz kočevskega bralnega krožka in krožka Ponovno spoznavamo slovenski jezik. Veliko je bilo tako tudi bralcev in piscev iz Ribniške doline ter okolice. V svoj bogati program so medse povabili tudi Manco Košir, ki se je povabilu z veseljem odzvala. V zares prijetnem pogovoru z mentorico Pečnikovo je pobudnica krožkov Manca odkrila ter podarila mnogo lepih in globokih misli, nad katerimi se je marsikdo zamislil in si jih vtisnil globoko v spomin, če ne kar v srce. Enourni pogovor je zares hitro minil, kajti vsem se je zdelo, kot da se je čas ustavil v starih časih, ko se je družina zbrala v skupni izbi in so ob topli peči prisluhnili modrim mislim preizkušenih babic Manca Košir med poslušalce rada vnaša spontanost in smeh. in dedkov, ki so s svojimi otroki in vnuki delili modrosti in drobne skrivnosti življenja. In občutek ponedeljkovega druženja je bil podoben, vsi so bili kot družina - družina podobnih mislih, ljubezni do branja, istega veselja in notranjega žara srca. V nadaljevanju programa so udeleženi krožki vsak na svoj izvirni način predstavili svoje delovanje ali celo dela svojih članov. Nastopile so tudi pevke ženskega zbora Nagelj iz Kočevja ter učenki na kitare in harmonike iz Glasbene šole Kočevje. Ivan Šega je nedavno tega napisal tudi knjigo Ljudje pod Boncarjem, ki jo je izdal v samozaložbi in je ugledala rojstni dan ravno dan pred bralno karavano. Tako je bil ta dan za gostitelja še prav posebej slovesen, saj je knjiga dobila tudi prve bralce. Pri knjigi je sodelovala tudi profesorica in mentorica bralnega krožka Jožica Pečnik, ki je knjigo lektorirala. Knjiga je napisana v stilu Josipa Jurčiča in pritegne tako zelo, da je človek praktično ne more odložiti, dokler je ne ‘prediha’. Tu je v zgodbah o ljudeh ob zgodbi gradnje ceste na Boncar največjo vlogo igrala domišljija, ki se ji pisatelj čisto prepusti in si vzame vso literarno svobodo. Vsi udeleženci in gostje bralne karavane so od gostitelja Ivana dobili knjigo, ki je izšla v nakladi 1600 izvodov in ni za prodajo, v dar. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Hešcto 01 JSKD Ribnica, Občina Ribnica in Društvo Slovencev ‘Planika’ iz Zrenjanina vas vabijo na prireditev, kjer se bodo člani društva predstavili z več kulturnimi točkami in tako ohranjali vez med Slovenijo in Srbijo. Kulturne in druge vezi med obema narodoma stoletja nazaj so naša obveznost, da le-te še bolj krepimo in bogatimo, slovenska skupnost pa je most v teh prizadevanjih, so prepričani naši gostje, ki prihajajo iz Zrenjanina, največje občine v Vojvodini, glavnega mesta Banata in kraja, ki povezuje kar 22 narodnostnih skupin. Naj poveže še Ribničane in Srbe! Petek, 22. avgust ob 20. uri, v Gradu (v primeru slabega vremena v dvorani Ideal) Naslednja številka Rešeta izide 29. AVGUSTA. Gradivo ODDAJTE DO 18. AVGUSTA. POPRAVEK V Rešetu junij 2008 je bil v članku »Julija prvi izdelki z geo-označbo »suha roba«, na 7. strani objavljen zapis, daje »...Miha Klun predlagal, naj se muzejska trgovina raje preoblikuje v osrednjo trgovino geografske označbe suhe robe...« in potem nadaljuje »...Svet Miklove hiše je seznan-jem s Klunovo pobudo, vendar meni, da po takšnem preoblikovanju to ne bi bila več muzejska trgovina, kot jo je zasnoval dr. Janez Bogataj.« Zapis ni točen. Svet Miklove hiše nikoli ni sprejel takšnega sklepa, ampak nasprotno. Na seji, dne 6. 5. 2008, je podal pobudo Občini Ribnica, da v okviru projektnega sveta za geografsko označbo Ribniška suha roba odpre javno razpravo o preoblikovanju Muzejske trgovine Ribnica. Miha KLUN, predsednik Sveta JZ Miklova hiša 5' aiOlMULSICMKl vi rxj>■ i ji;i'E jkixi i<; ■>■«>■^11 r I Ž fl Zaprle so se tvoje ljubeče oči, ustavile tvoje pridne roke in prenehalo je biti tvoje dobro srce. Odšla si tja, kjer ni bolečin, nate ostal bo večen spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice AMALIJE ŠILC z Brega 50 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih prisluhnili naši bolečini, bili v mislih z nami, nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, nam kakor koli pomagali in pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Ribnica, še posebej dr. Alenki Nadler Žagar in sestri Branki ter patronažni sestri Alenki kot tudi osebju Klinike za infekcijske bolezni, ki so se trudili vrniti ji zdravje. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu Juretu Ferležu za opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi in Komunali Ribnica za njene storitve. Prisrčna hvala vsem, ki ste pokojnico spoštovali, imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. VSI NJENI V SPOMIN IN ZAHVALO NA Jana Abrahamsberga Minilo žalostno je leto dni, ODKAR, JAN, ZAPUSTIL Sl NAS TI. Ne veš, kako pusto, prazno naše JE DVORIŠČE, A OKO ŠE VEDNO, ZAMAN TE IŠČE. ŽE JE TU OBLETNICA, KI NATE SPOMINJA NAS, DA STRAŠNA USODA JE BILA, KI NAM TE JE IZTRGALA. Jan, nate ne da se pozabiti. Ko USODNI DATUM 17. PRIDE, NA TVOJEM GROBU S SVEČKAMI VSI TVOJI SO PRIJATELJI. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi ljube mami, babice, sestre in tete CVETKE GELZE roj. 1931, iz Ribnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjeno cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste in nam še stojite ob strani v trenutkih bolečine in ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Nekomu pa še posebej hvala ... VSI NJENI Brezplačne delavnice računalniškega opismenjevanja v Novem mestu, Črnomlju in KOČEVJU Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto organizira brezplačne delavnice računalniškega opismenjevanja v sklopu projekta Regijski NVO-center, ki je financiran iz Evropskega socialnega sklada. Delavnice izvajamo na sedežu Društva novomeških študentov v Novem mestu, na sedežu Mladinskega centra BIT v Črnomlju in na sedežu LJUDSKE UNIVERZE V KOČEVJU. Delavnice obsegajo osnove poznavanja paketa Microsoft Office ter delo z internetom in elektronsko pošto. Delavnice so namenjene prostovoljcem, zaposlenim in članom nevladnih organizacij, zato vas vabimo, da se prijavite na elektronski naslov: marko.kralj@drustvo-dns.si oziroma po telefonu na številki 07/ 337 17 91 ali 031/ 704 348. Na tem kontaktu boste dobili tudi vse dodatne informacije o datumu in uri začetka izvajanja delavnic. /S' ZAHVALA DRUŠTVA VETER Z BREGA V društvu Veter Breg smo si za leto 2008 zadali zahtevno nalogo. Želeli smo počastiti 500-letnico rojstva začetnika slovenske pisane besede Primoža Trubarja, njegovih del ter njihov pomen za Slovence. Prireditve v sodelovanju z Občino Ribnica so potekale dva dni, in sicer: prvi dan, 23. maja, ko je bila v centru Ideal predstavljena igra z naslovom Willingrain ali Grad na Bregu avtorice in režiserke Darinke Suljevič. V njej so poleg igralcev nastopili tudi gostje, člani plesne skupine Galliarda iz Celja, s svojo prisotnostjo pa so pomen prireditve podkrepili tudi osnovnošolci iz Bazovice pri Trstu, osnovne šole Laško pri Celju ter osnovnošolci iz Velikih Lašč. Prireditev drugega dne se je zaradi vremenskih nevšečnosti zamaknila na 22. junij. Ta dan je vas Breg doživela kot tržni dan, saj so po celi vasi oživele stojnice, na katerih so se prikazovali izdelki, pridelki in razna opravila, značilna za kraj, od 16. stoletja pa do danes. Kot vrhunec prireditve pa je bila ponovitev igre v naravnem okolju, v bližini grajskih razvalin. Primož Trubar je grad na Bregu obiskal dvakrat in bil velik prijatelj tedanje gospode na Bregu. Za društvo Veter je bil to zelo velik zalogaj. Da smo uspeli, je bilo potrebno združiti veliko znanja, dela in žrtvovanega časa. V projekt je bilo vključenih veliko vaščanov, članov in simpatizerjev društva Veter Breg, pa tudi ostalih sodelujočih. V društvu se čutimo dolžni zahvaliti se vsem nastopajočim, vaškim ženam, ki so napekle veliko raznovrstnega peciva in ga brezplačno ponudile obiskovalcem na stojnicah; vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji ali posoji raznih predmetov, postavitvi stojnic, prikazu raznih delovnih opravil, navad in podobno. Zahvaliti pa se moramo tudi našim zvestim donatorjem in sponzorjem, saj brez njihove materialne in finančne pomoči prireditve gotovo ne bi mogli izpeljati. Največjo pomoč so prispevali: Občina Ribnica, Komunalno podjetje Ribnica, Košček Ribnica, Rigler pesKokopi Grič, SDS Ribnica, Študentski klub Ribnica, Stanka Andoljšek, Prečna ulica, Ribnica, Družina Žagar Breg, SLS Ribnica in Turistično društvo Ribnica. Vsem se še enkrat lepo zahvaljujemo in se priporočamo. Upravni odbor Društva Veter Breg Jj^lOLMET višini 34.339 EUR iz proračunske postavke št. 1108: plačila v kmetijstvu. JAVNI RAZPIS SOFINANCIRANJA UKREPOV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI RIBNICA V LETU 2008 I. NAMEN Namen ukrepov je pospeševanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja na območju občine Ribnica (v nadaljevanju: občina). Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: 1. naložbe v kmetijska gospodarstva, 2. pomoč za zaokroževanje (arondacijo) zemljišč, 3. pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov, 4. zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu. II. RAZPISANA SREDSTVA Občina Ribnica razpisuje nepovratna sredstva v višini 34.339 EUR iz proračunske Neposredna dIe III. UPRAVIČENCI Upravičenci pri ukrepih v točki 1 in 2 so pravne in fizične osebe (SME podjetja), kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 70/2001 (v nadaljevanju: kmetijska gospodarstva). Kmetijska gospodarstva se morajo ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, imeti stalno bivališče oziroma sedež v občini, biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imeti v lasti oz. zcJkupu kmetijska in gozdna zemljišča oz. objekte, ki ležijo na območju občine. Pri ukrepih v točki 3 in točki 4 so upravičenci organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva in gozdarstva, registrirana stanovska m interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije. IV. POGOJI, MERILA IN FINANČNE DOLOČBE Splošni pogoji: Upravičenci uveljavljajo pravico do pomoči na podlagi vloge in dokumentov, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Upravičenci se ne smejo uvrščati med podjetja v težavah, za kar podajo izjavo. Sredstva pomoči se lahko dodelijo v primeru, ko ta predstavlja spodbudo za izvedbo projekta oziroma je pomoč nujno potrebna za ohranjanje stabilnosti in doseženega nivoja kmetijskepridelave, preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč ter ohranjanja poseljenosti. Sredstva bodo dodeljena upravičencem, ki bodo podali izjavo, da niso pridobili državnih pomoči iz javnih sredstev. Upravičenec, ki je za določen ukrep ze prejel javna sredstva oziroma državno pomoč, lahko pridobi sredstva le v višini najvišjega dovoljenega odstotka državnih pomoči. Pomoči se ne odobri za nazaj za dejavnosti, ki jih je upravičenec že izvedel. Upravičenec lahko črpa sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene med občino in upravičencem. Hkrati je za črpanje do 28.11. 2008 zavezan posredovati naslednje dokumente: - zahtevek, 7 račun z dokazilom o plačilu (račun) ali pogodba z izvajalcem/dobaviteljem in dokumentacijo, iz katere bo razvidna vrsta, namen in tehnični podatki o blagu oziroma storitvi, - za gradbena dela mora biti zahtevku priloženo tudi ustrezno dovoljenje za gradnjo, - za ukrepe iz točke 4 je poleg računov ali pogodb lahko zahtevku predložena tudi specifikacija za opravljeno lastno delo z navedbo izvajalca, števila ur, urne postavke in izplačila. Pri tem urna postavka vsebuje stroške dela drugi bruto in davek naplače. Davek na dodano vrednost ni upravičeni strošek. Posebni pogoji: 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva Namen ukrepa je posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje, dvig dodane vrednosti in kakovosti v pridelavi, povečanje zaposlenosti v kmetijstvu in ohranjanje obdelanosti kmetijskih površin. Cilji ukrepa: - zmanjšanje proizvodnih stroškov, - izboljšanje in/ali preusmeritev proizvodnje, - izboljšanje kakovosti, ; ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja in izboljšanje higienskih razmer ali standarda za dobri počutje živali. Kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih ciljev. Sofinancira se do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki ter 40 % na ostalih območjih. Najvišja višina odobritve je navedena pri posameznem ukrepu. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 EUR v obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je podjetje na območju z omejenimi dejavniki. Pomoč se ne odobri za preproste naložbe za nadomestitev, za kar upravičenec poda izjavo. Podpore bodo dodeljene naložbam v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi. 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Upravičeni stroški: - priprava načrta (idejni načrt, PGD, PZI) za novo- RE$ETQ.RIENICA gradnjo in adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječim na zakonodaji Skupnosti; - nakup materiala za adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, - nakup in montaža nove tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke; - nakup materiala, opreme in izgradnje pomožnih živinorejskih objektov (seniki, silosi,...), - sofinanciranje adaptacije in rekonstrukcije gnojni jam in gnojišč, ki jih zaradi izpolnjevanja standarda Nitratna direktiva ni mogoče več uporabljati; - nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije; -prva postavitev oz. prestrukturiranje obstoječih intenzivnih m ekstenzivnih trajnih nasadov; - nakup in postavitev rastlinjaka s pripadajočo opremo; - nakup in postavitev mrež proti toči. Delež sofinanciranja je določen v točki 1, najvišja višina sofinanciranja pa je do 3.500 EUR oziroma za točki a) in c) 1.500 EUR. 1.2 Urejanje pašnikov a) Sredstva so namenjena urejanju pašnih površin in ^podpori pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše. Sredstva se dodelijo za novogradnjo pašnika ali za obnovo pašnika, starejšega od 10 let. Upravičeni stroški se lahko uveljavljajo le v sklopu ureditve novega pašnika ali obnove pašnika, starejšega od 10 let. Tekoče vzdrževanje m dovoljeno. b) Površina ureditvenega pašnika, katerega izgradnjo in ureditev sofinancira občina, ne sme presegati 3 ha. c) Upravičeni stroški: - nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke ter nakup opreme za ureditev napajališč za živino, - odstranjevanje skal, zarasti, ravnanja zemljišča, nasipanja: stroški strojnih storitev, - izdelava projektne dokumentacije. Najvišja višina sofinanciranja je do 500 EUR na hektar ureditvenega pašnika. 1.3 Urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov - izvedba malih melioracij a) Sredstva so namenjena izvedbi manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oziroma pogojev obdelave kmetijskih zemljišč. b) velikost predvidenega agromelioracijskega območja ne sme biti večja od 4 ha. c) Upravičeni stroški, ki se uveljavljajo le v sklopu naložbe, so: - odstranjevanje skal, zarasti, ravnanje zemljišča, nasipanje: stroški strojnih storitev, - za obnovo in izgradnjo dovoznih poti: stroški strojnih storitev. d) Podpore se ne dodelijo za: - nakup proizvodnih pravic, živali, letnih rastlin, - drenazna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 %. 2. Pomoč za zaokroževanje (arondacijo) zemljišč - Izvedba postopka medsebojne menjave kmetijskih zemljišč a) Predmet podpore je sofinanciranje stroškov, nastalih z zaokrožitvijo zemljišč. Namen ukrepa je spodbuditi združevanje kmetijskih zemljišč v večje zaokrožene enote za lažjo in učinkovitejšo rabo v kmetijske namene. Ukrep velja le za tista področja, kjer ni bil uveden postopek o uvedbi komasacije ali tam, kjer že tečejo postopki za uvedbo. b) Opravičeni stroški: - pravnih in upravnih postopkov, - finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev do 100 % nastalih upravičenih Stroškov oz. največ do 1.000 EUR na leto na kmetijsko gospodarstvo. 3. Pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov a) Predmet podpore je spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov. b) Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih plačil v denarju kmetijskim gospodarstvom. c) Upravičeni stroški: - za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznavanje geografskih označb, označb porekla ah potrdil o posebni naravi proizvoda, skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti, - za uvedbo sistema zagotavljanja kakovosti, sistemov na temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk, sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje, vključno s stroški usposabljanja, - stroški, ki jih zaračunavajo priznani certifikacijski organi za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih sistemov. 4. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu a) Predmet ukrepa je omogočiti tehnično pomoč primarnim kmetijskim proizvajalcem za pridoBivanje novih znanj za zagotavljanje ustrezne usposobljenosti in možnosti koriščenja storitev svetovanja. b) Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju, in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje storitve, c) Upravičeni stroški: - izobraževanja delavcev ha in usposabljanj; kmetijskem gospods kmetov in farstvu: stroški organiziranja programov usposabljanja, - svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, kot je to rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje, - organizacije forumov za izmenjavo znanj med kmetijskimi gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški publikacij, najemnine razstavnih prostorov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, - na področju širjenja znanstvenih dognanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali poreklo niso imenovani, z izjemo proizvodov iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 in Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, kjer so posamezna podjetja, znamke in poreklo imenovani, - publikacij, kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji. V. MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG Vloge bo pregledala in ocenila strokovna komisija na podlagi pogojev iz javnega razpisa. Sredstva se dodelijo upravičencem, ki so pravočasno oddali vloge m predložili vso zahtevano dokumentacijo. Kolikor bo upravičencev za dodelitev sredstev več, kot je na razpolago sredstev, lahko komisija predlaga sorazmerno znižanje višine odobritev, glede na upravičeno višino zaprošenih sredstev. VI. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA Vloga mora biti izpolnjena v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije, priloženi morajo biti zahtevani dokumenti, glede na določbe razpisne dokumentacije. VII. ROK ZA PRIJAVO IN OBDELAVO VLOG Obrazci za vloge so na voljo v vložišču ali pa na spletni strani www.ribnica.si ter na oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica, kjer lahko dobite tudi informacije na telefonu 837 20 25. Obrazci so na voljo tudi na sedežu pristojne Kmetijsko - gozdarske zbornice, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, enota Ribnica, Skrabčevtrg 19, Ribnica, telefon: 836 19 27. Vlagatelji izpolnijo in oddajo vloge v vložišču Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, obvezno na predpisanem obrazcu. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je 18. 8. 2008. Upoštevane bodo vloge, ki bodo oddane do postavljenega roka v zaprti kuverti in opremljene, kot je navedeno v razpisni dokumentaciji. Vloge bo pregledala strokovna komisija, ki jo bo s sklepom imenoval župan, in jih odpirala po zaporednem vrstnem redu prispetja. Odpiranje vlog ni javno. Vlagatelje, ki bodo oddali formalno nepopolne vloge, bo občinska uprava pozvala dopolnitev z 8 - dnevnim rokom. prejemnikov sredstev. Predlog komisije potrd župan in prejemnikom sredstev se v roku do 60 dni izda odločbo o višini odobrenih sredstev za posamezni ukrep. V odločbi bo opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški, za katere so sredstya namenjena. Medsebojne obveznosti med občino in upravičencem se uredijo s pogodbo. Vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavrnjene z odločbo in ne bodo obravnavane v nadaljevanju postopka. Zoper odločbo ima vlagatelj možnost v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe vložiti pritožbo. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z ostalimi predlagatelji vlog. Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik na Občino Ribnica. Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. V roku dveh mesecev od prejema popolne pritožbe o njej odloča župan. Njegova odločitev je dokončna. Vlil. NADZOR IN SANKCIJE Namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinska uprava, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja nadzorni svet občine. V primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolžan odobrena sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Občina Ribnica SIQL.NET Klimatsko naprava 1 CD radio Izkoristite izvrstno priložnost in se zapeljite z neustavljivo privlačno, varno in večkrat nagrajeno opel Corso. S klimatska napravo in CD radiem je lahko vaša že za 9.960 EUR. Zagotovite si testno vožnjo no Oto 30 20 ali obiščite vašega trgovca z vozili Opel. ; AvtohiŠO ZQlQr,«cikLotie105,1315W«keLoiče 01 78 81 999 , -TwkkC wced 1 <« * i«0»U. blesti čistilni servis • slikopleskarstv o • parketarstvo Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01) 836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Splet: www.blesk2.si, E-pošta: info@blesk2.si slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad, montaža mavčnih plošč izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov (parket, laminat, PVC,...) vse vrste čiščenja (generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog) brušenje ter zaščita naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov STEKLARSTVO «BM Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega 6 Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan Očala na recept tudi brez doplačila. Velika izbira sončnih očal in okvirjev Tel.: 01/836 11 28 priznanih znamk. ponedeljek: 9- 12, 1530 - 20 Vremenske postaje tor, sre, čet, pet: (merijo notranjo in zunanjo 9 -14, 16 -18 sobota: temperaturo, vlago, tlak, 9-12 kažejo lunine mene...) e#, HH MEGA POPUST za sončna očala ««SL ■ ODI. 8. 00 15. 8.2008 ■ PVC, ALU-PVC in ALU okna, vrata, ZIMSKI VRTOVI, SENČILA FRAGMAT Gradite, obnavljate, izolirlca ly opremljate? Toplotne izolacije Hidroizolacije Sistemi za ogrevanje Opaži za betoniranje Gradbeni materiali Gradbene izolacije Pohištvo Bela tehnika TONDACH D kNAUflNSULATm —►Termoizolacija URSA in KNAUF INSULATION Stresna kritina BRAMAC, GOLOB in TONDACH URSB Grupo Uralita —►ATC GUTTAL STREŠNIKI iolob /^STREŽ atrguHgl fl=l=»aFJ-a MSI Oähoh EPSON ..... c. 1_G ^ BI O STAR 'c-00d Business Partner BHHI iiSlüi 'vww.volkswagen.si TT':;-.'V- : Novi Passat CC. Kdor ga vidi, ima oči le še zanj. Mimo lahko verjamete trditvi, da novi Passat CC pooseblja popolnost, saj njegov značaj zaznamujeta neustavljiva dinamika športnega avtomobila in zapeljivost kupejevskih potez. Električno panoramsko strešno okno in 18-colska aluminijasta platišča Interlagos odlično dopolnjujejo elegantno podobo vozila. Passat CC pa opozarja nase tudi z naprednima sistemoma Lane Assist, ki korigira nenamerno menjavo voznega pasu, in sistemom za dinamično uravnavanje podvozja DCC. Še vedno ne verjamete? Peljite ga na testno vožnjo! RANDEU «tak-ntZ. 1330 rW»01 »93 11 36. Wo* 01 8955 240 KREDIT IN LEASING 12 w. Pa*M>e Slovenija d.o.o , Bravničadeva 5,1000 Ljubljana Skupna poraba: 5.8 - 10,11/100 km. Emisija CO» 153 - 242 g/km. Slika je simbolna Navedena oprema je na voljo za doplačilo VOZILA NA ZALOGI - VW Fox 1.4 z vso opremo - VW Polo 1.2-70KM, 1.4-80KM ter 1,4tdi-80KM, Comfort & Style - VW Golf V 1.6-102KM, 1.9tdi-90KM, 1.9tdi-105KM - akcija "EDITION" -VW Golf Plus 1.6-102KM, 1.9tdi-90KM, 1.9tdi-105KM-akcija "EDITION" -VWTouran 1.9 tdi-105KM, Trendline - VW Eos 1.9tdi, 2.0 tdi, z veliko opreme - VW Jetta 1.9 tdi-105KM, Comfortline - VW Golf Variant, 1.6,1.4TSI, 1.9TDI, 2.0TDI, Trendline, Comfortline, Sportline - VW Passat lim. in variant 2.0tdi-140KM, Comfortline in Highline z business in exclusive paketom - VW Sharan 2.0tdi-140KM, Sportline z family paketom, 7 sedežev, - VW Touareg V6 3.0 TDI, komfortni, funkcijski in vizualni paket, zračno vzmetenje... PREDSTAVITVENA VOZILA - VW Polo GROSS 1,6-77kw, letnik 2008,avtomatska klima, radio MP3, dodatno zatemnjena stekla, - VW Polo BlueMotion 1.4 TDI-59kw, letnik 2008, klima, zelo nizka poraba goriva 3,8L/100km, - VW Golf V "EDITION" 1.9 TDI-66kw, Trendline, letnik 2008, krom paket, alu. 16", -VW Passat CC 2.0 TDI-103kw, nova tehnologija CommonRail, veliko dodatne opreme.... RABUENA VOZILA - VW Golf V 1.9 TDI-diesel, Comfortline, 77kw-105KM, prevoženik 99500km, letnik 2004, 2.lastnik, avtomatska klima - Škoda Fabia 1.4-bencin, Comfort, 50kw-68KM, prevoženih 78500km, letnik 2000,1.lastnik, nima klime - Peugeot 206 1.4-bencin, 55kw-75KM, prevoženih 22670km, letnik 2006, 1.lastnik, avtomatska klima, - VW Golf IV Variant 2.0-bencin, 85kw-115KM, prevoženih 53500km, letnik 1999,2.lastnik, avtomatska klima | ■■■■■■■■■■RBBMRBHBBMHBBflSRRHRHHnBRRBBSSEBNnBB USTVARJAMO NOVO BIVANJE Razvili smo visoko kakovostno leseno bio hišo, toda njene kvalitete Še izboljšujemo! Osvojili smo zahtevne in zanimive trge Evropske unije in širše, pa ta zemljevid še razširjamo! ustvarjamo skupaj z zanimivimi poslovnimi partnerji za prestižne naročnike, vendar ta seznar vztrajno dopolnjujemo! vplivamo na višje standarde zdravega bivanja, samo želimo si biti v tem še bolj učinkoviti! Oblikovali smo odličen kolektiv zaposlenih, s katerim uresničujemo vedno Višje Cilje, a neprestano iščemo nove sodelavce! © RIKO RIKO HIŠE d.o.o., LepovCe 23, 1310 Ribnica, T (01) 8372611, (01)8361095, F (01) 8369936, E info@riko4 1 , W Energijsko varčna okna - INLES ZA NIZKOENERGIJSKE IN PASIVNE HIŠE Večji prihranek energije in nižji stroški ogrevanja leseno okno INOX distončnik v steklu Ug = 0.5 W/m!K Uw=0.7W/m!K ^„5 zvezda ISO-68 pvc okno INOX distončnik v steklu Ug=0,5 W/m’K Uw=0.8 W/m’K SI82 les/aluminij okno IN0X distončnik v steklu Ug=0.5 W/m’K Uw <0.7 W/m!K ISO-HA VARIOTHERM pvc okno Ug=0.5 W/m’K Uw=0.7 W/m!K SI82 P rdieiv Bogata ponudba oken vam na en§m mestu omogoča nakup za vaše udobje in zadovoljstvo. - nizek koeficient toplotne prehodnosti U* = do 0,7 W/m2K - različni materiali: les in les/aluminij in plastika _s! Vrhunska kakovost illleS - različne drevesne vrste, zasteklitev, barv ter velika izbira dodatne opreme priznana doma in po vsem svetu I «swsj £• 60 Bi INLES d.d., Kolodvorska 22, 1310 Ribnica www.inles.si e-mail: info@inles.si tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 331 d.0.0. Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV MOTOMAN R0B0TEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja .varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG) ■ rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave .strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic) .tlačni liv .čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha .montaže .paletiranja Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja. Naslov: Lepovče 23.1310 Pibnica, SLOVENIJA Telefon: + 386 (0)1 83 72 410 + 385 (0)1 83 72 350 Telefax: + 386 (0)1 83 61 243 / www.r'otomanrofcotec.si E-mail: ipfoSrrotomanrofcotec.si SIMPLY CLEVER 1 | 1 1 PRIHRANKA IN PROSTORA. Fabia Combi je lahko vaša že za 8.699 €! S tem dobite avto, v katerem imate dovolj prostora za poletne stvari: 480 normnih litrov prtljažnega prostora oziroma 1480 normnih litrov prtljažne prostornine ob podrti zadnji klopi, štiri zračne blazine, priprava za radio s 4 zvočniki, ABS, deljiva zadnja klop in naslon... Ugodno financiranje in zavarovanje pri PORSCHE KREDIT IN LEASING Octavia Combi Business 1,6 za 15.400 €! 580 normnih litrov prtljažnega prostora oziroma 1620 normnih litrov prtljažne prostornine ob podrti zadnji klopi, sistemi za aktivno varnost (ABS, ASR, EBV, MSR), 4 zračne blazine, centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem, meglenki spredaj, potovalni računalnik, klimatska naprava, avtoradio s CD predvajalnikom, električni pomik sprednjih stekel, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, usnjen volan z malim usnjenim paketom, 16" aluminijasta platišča, strešna nosilca: vse to s prihrankom več kot 3.000 €! Akcija traja do 31.8.2008. Za dodatne informacije pokličite na 080 1895 ali poglejte na www.skoda.si. JORAS CENTER, Pooblaščeni trgovec in serviser vozil ŠKODA IN SEAT Ob železnici 7,1310 Ribnica, Tel.: 01/83-69-045, E-mail: marija.joras@porsche.si /vvwaJitAvt # B I S T RV 0 / \g Kava za s seboj že od 5. ure zjutraj __ Naročila tudi na 04l/534'777 ......................... S TEM KUPONOM V MESECU AVGUSTU od 5h do 7h KAVA BREZPLAČNO HÖRMANN garažna in industrijska vrata PRIDITE PO SVOJA VRATA garancije I Kn| Sekcijska garažna vrata EPU vrhunskega proizvajalca Hörmann, z motornim pogonom, montažo in DDV -» 2375 x 2000 -»2375x2125 -» 2500 X 2000 -»2500x2125 IT" j|M Cena zajema izolirana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela. woodgraln), motorni pogon, montažo in 8,5 % DDV. Pooblaščeni zastopnik: Slere Matjaž s.p. ■ ■ Goriča vas 86 ■ I . J ' \ W% 1310 Ribnica M ■■ J I j fj\ : tel.: 836 26 29 1 ■ GSM: 041/612 590 )SAT- antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. pop A BAOmriLEVIZIJA n SLOVENIJA OPTIK Delovimi čas: vsaK darj od 9t| do 19t) sobota zaprto V- SERVIS GSM / UMTS a te,s m DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h - 12h ter 14h-18h SOB 8.30h-11.30h microeraJože Šilc s.p. Hrovača 14A (v trg. centru ŠPAR) 1310 Ribnica N95 ... 198,90€ K660i ... 68,90€ 6555 ... 78.90€ in mnogi drugi ... (Akcija MOBITEL) Mobitel zastopstvo VVww. mioroera.si k Bluetooth prostoročne avto-inštalacije k Instant INTERNET od 13.90 EUR M k Paketi: POVEZAN111, 33 ter 55 ^OPUSTI 20% za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH! Tel: 01/8373 116 Fax: 01/300 77 06 GSM: 051/358 762 051/358 760 E-mail: info@microera.si GOSTINSTVO - TVR1ZTKA AloJzPu'BelJ sp- VVZ> P ' ^ * VV/ P VIVPArTrlV^I LepovčeSS, 1310 Ribnica 1>E 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-66S I Vr V7 L-1— J GSM: 031/760-697 Sprejemamo pbemcueza družinska srečanja mmm ZAKLVUCENE DRUŽBE o JL1 °cmjo 1 'öcwo OBHAJIUA ROJSTNI, OBLETNICE POGREBSCINE DOMIX - zaključna dela v gradbeništvu Ana Mihič s.p., Knafljev trg 11, 1310 Ribnica, Tel.: 041/758 947 • druga zaključna dela v gradbeništvu (mansarde, polaganje sten, stropov...) • barvanje (vrat, balkonov ...) • druge osebne storitve • čiščenje stanovanj (čiščenje na domu) SHkopleskarstvo TOgC Peter Bojc,&p. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 :5KE SlTTEtAlXIl mSmMM NEPREMIČNINE Franc TANKO S.p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje. RIBNICA PRIGORICA - kmetija, starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v izmeri 464 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 57 m2 in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m2, ter ca. 15 ha zemljišča - pašniki, travniki, njive in gozd, nekaj stavbnih parcel. Prodaja se v paketu, cena 75.113 EUR. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m2, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 163.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10 x 9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca. 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupaj je 299.500 EUR. RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje - stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca. 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000 EUR. RIBNICA - center, stanovanjske hišica, 9,30 x9.45 m2, izdelana do III. gradbene faze, začetek gradnje 2002, velikost parcele 212 m2,CK še ni izdelana, ostale inštalacije izdelane, dokumentacija urejena, cena je 95.000 EUR. SODRAŽICA- center, stanovanjska hiša 227 m2 parcela velikosti 1661 m2, zgrajena pred letom 1967, El. in voda v hiši, delno obnovljena, potrebna še dodatne obnove. Cena je 95.000,00 EUR. ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2, 162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EUR. STANOVANJA: Ribnica - strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46,20 m2 v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR. Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 79.000 EUR. POSLOVNI PROSTORI RIBNICA - blizu centra, poslovni prostor, trgovina v izmeri ca. 220 m2 in pisarne v izmeri ca. 120 m2, pomožni prostor v izmeri ca. 100 m2, vse v obratovanju, popolnoma obnovljeno, zgradba zgrajena leta 1968. Dokumentacija in vsa infrastruktura ter parkirišča urejena. Cena 400.000 EUR + ddv. GRADBENE PARCELE: VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenem gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA- Jurjeviča, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri cca 770 m2, z večjim dv oriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m2 je 3,0 EUR. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje, Na podlagi 9. člena Odloka 0 javnem glasilu Občine Ribnica (Ur. 1. RS, št. 103/2007) izdaja Programski svet naslednji CENIK OGLASOV IN STORITEV V REŠETU (velja od 15. 8. 2008) Zakup oglasnega prostora (osrednje barvne strani): oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 21,45 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 42,89 EUR oglas 1/4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) 80,44 EUR oglas 1/2 strani ( 20 x 14,1 cm) 139,42 EUR oglas 1/1 stran ( 20 x 28,7 cm) 230,59 EUR število možnih strani - 8 Zakup oglasnega prostora (naslovnica): oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 85,78 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 171,56 EUR število možnih oglasov - 2 x 1/8 oz. 4 x 1/16 ali kombinirano Zakup oglasnega prostora (zadnja stran): oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 42,89 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 85,78 EUR oglas 1/4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) 160,88 EUR oglas 1/2 strani ( 20 x 14,1 cm) 278,84 EUR oglas 1/1 stran ( 20 x 28,7 cm) 461,18 EUR število možnih strani - 1 NAROČANJE OGLASOV Naročila sprejemamo na telefon: 041/ 536 889, Marko Modrej. V skladu s 6. členom Zakona 0 preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. 1. RS, št. 12/2007-UPB1) je naročnik oglasa dolžan predložiti ustrezne listine 0 identiteti: - pravne osebe: fotokopijo izpisa iz sodnega registra, odločbo 0 izpolnjevanju pogojev, - samostojni podjetnik oz. zasebnik: fotokopijo vpisa v PRS pri AJPES in obrtno dovoljenje. Programski svet »REŠETA« H OPOZORILO ZA MALE OGLASE Po Zakonu o preprečevanju dela na črno oglaševanje dela na črno ni dovoljeno, zato moramo mediji preveriti identiteto lastnika oglasa oz. pridobiti ustrezno listino, da ima za dejavnost ustrezno dovoljenje. V nasprotnem primeru oglasa ne smemo objaviti, ker bi bili odškodninsko odgovorni. Hvala za razumevanje. Uredništvo MALI OGLASI PRODAM Prodam jeklenki za argon in CO2, cena za kos je IOO EUR ter kmečki plug za 150 EUR. Tel.: 040 / 890 991. Ugodno prodam osemdnevno potovanje v Španijo - Costa Brava, za eno oz. dve osebi, od septembra dalje. Tel.: 070 221 700. Prodam osebno vozilo renault 5 Five, letnik 1995, prevoženih 123.000 km, registriran do julija 2009, cena 500 EUR. Telefon: 040/ 907 532. Prodam fantovsko otroško kolo, srebrne barve, velikosti 20 col. Lepo ohranjeno. Tel.: 8374 161 mobi: 031/ 364 406. Prodam bukova in mešana drva, nudim prevoz. Vse informacije na: 041/ 733 402. Prodajam zemljo, nudim tudi prevoz. Vse informacije na: 041/ 733 402. KUPIM Kupim staro pohištvo, vojaške obleke, sablje, bajonete, vojaško opremo, medalje, fotografije, razglednice, knjige, časopise, revije, slike, kipe, porcelan, steklo, glasbene instrumente, ostale starine ... Tel.: 041 / 649 267. ODDAM, NAJAMEM, MENJAM V najem dajemo krovsko lestev. Lahko jo pripeljemo in postavimo. Sirius, d.0.0., Otavice 13, 1310 RIBNICA, tel.: 031 369 908. KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev: Ime in priimek: Ulica: Pošta: Tel.: ga v pismu oziroma na dopisnici Izpolnjeni kupon izre; pošljite na naslovi REŠETO, Škrabčev>g 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 18/avgusta 2008. RESETQ.RIBNICA S1QL.NET UGAR 2008 FEI WORLD CUP KVIZ (pripravil Marko Modrej) Na vsako vprašanje vam pontyamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste nekay povezanega s pokroviteljem nagrad... 1. Letos bo v mesecu septembru na Posestvu Ugar znova veselo. Ribnica bo tako spet gostila tekmovanje za svetovni pokal v preskakovanju ovir. Katero po vrsti bo letošnje tekmovanje? N prvo P tretje R deseto B O E V zadnjem času lahko vidimo, da se s Posestva Ugar vozijo elegantni štirikolesni lepotci, ki nosijo ime uradne znamke vozil Posestva Ugar. Katera je ta znamka? , Kočija Posestvo Ugar Lexus Formula 1 9. B A Š Kako je naslov redni mesečni konjeniški oddaji na radiu Urban? Hi, konjiček Kje so naši konji? Konjeniški obzornik HGAR! EQUESTRIAN TEAM 10. In še finale. Kdaj se bo odvijalo tekmovanje UGAR 2008 FEI World cup? R 19.-21. septembra A Je že mimo P Hmmm, ne vem % •j Z 3. S Posestva Ugar pa na nogometne zelenice. Kateri klub je letos osvojil slovenski superpokal? P Maribor S Interblock K KM N Kot 4. Pa še na kolo. TD Grmada v soboto, 2. avgusta, organizira tradicionalni vzpon na Grmado, ki bo letos ... D peti E šesti G sedmi 5. Dan za tem, v nedeljo, bo na Grmadi igrala harmonika. Drugič zapored se bomo lahko pomerili v igranju na ... R diatonično harmoniko H kromatično harmoniko T klavirsko harmoniko 6. Ko imamo vsega dovolj, se lahko sprostimo tako na Grmadi, kot na Ugarju, še posebej pa v poletnih mesecih ob četrtkih zvečer v ribniškem Gradu, ko se lahko prepustimo... O večerji z zmajem V jogi v parkih J domišljiji in si ustvarimo navidezne Grajske večere 7. V svojstven svet nas lahko popelje tudi knjiga (vsaj z mislimi lahko gremo nekaj stoletij v zgodovino), ki jo je napisal lastnik Maticove etno hiše v Ravnem dolu Ivan Šega... U Ljudje pod Boncarjem V Priročnik za podokničarje B Ljubezen nam je v veselje 8. In znova na Posestvo Ugar. To bo v sodelovanju z OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica del sredstev, pridobljenih s prodajo kart na prireditvi UGAR 2008, namenilo... G za otroke ribniške OŠ C štorkljam iz podjetja Dostava, d.o.o. M za nov, dodatni semafor v Ribnici Fteilins irtiäte Bupite [nm h jih poljte w hmii ni oim dbptemiho [M§kiM^ d® Hi0 SD©S= Mud pmtoM mlotem b©m® mum® i lupoh regradls 1. nagrada: VIP - gostoljubje za 2 osebi v petek, 19. 9. 2008 2. nagrada: 1 vstopnica za UGAR 2008 v nedeljo, 21. 9. 2008, in majica 3. nagrada: 1 vstopnica za UGAR 2008 v soboto, 20. 9. 2008, in kapa UGAR FEI World Cup 4. nagrada: 1 vstopnica za UGAR 2008 v soboto, 20. 9. 2008 5. nagrada: kapa UGAR FEI World Cup. Fbtenpjöh passte Ufpr. Pravilna rešitev 6. številke Rešeta je: DRUGI ANIN POHOD A Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: Nagrade, majice Anin pohod in obeske za ključe, ki jih tokrat poklanja RADIO URBAN, prejmejo: FANI GORŠE, Prijateljev trg 9, 1310 RIBNICA MITJA NOSAN, Lepovče 39, 1310 RIBNICA TADEJ TRDAN, Lončarska 40, 1331 DOLENJA VAS MAGDA RESINOVIČ, Prijateljev trg 13, 1310 RIBNICA STANISLAV ŠKOREC, Knafljev trg 11, 1310 RIBNICA Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone boste prejeli po pošti. RESETQ.MfilSflCA «•Al SIQL.NET H o Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, na podlagi 6. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. I. RS št. 54/2007- uradno prečiščeno besedilo ZWJTO-UPB4), objavlja JAVNO NAZNANILO o objavi seznamov končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje KS Ribnica in KS Dolenja vas in JAVNI POZIV za predložitev podatkov za izplačilo sredstev 0 i (D 1. Občina Ribnica je na oglasni deski Občine Ribnica, Gorenska cesta 3, 1310 Ribnica, objavila seznam končnih upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju KS Ribnica in KS Dolenja vas. 2. Upravičence, ki so uvrščeni na seznam, pozivamo, da na obrazcu, ki je dostopen v vložišču Občine Ribnica in na spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si, oddajo potrebne podatke za nakazilo sredstev: ime priimek upravičenca, naslov, emšo, davčno številko, telefonsko številko in številko transakcijskega računa. Vse tiste upravičence, ki so spremenili naslov bivališča, obveščamo, da so na seznamu navedeni podatki upravičencev po naslovih, ki so bili znani v času vlaganja zahtevka. Dejanski upravičenec je lahko ista oseba ali dedič oziroma pravni naslednik dejanskega upravičenca, v tem primeru je obrazcu potrebno priložiti listine, ki izkazujejo pravno nasledstvo upravičenca (npr. sklep o dedovanju). OBČINA RIBNICA VLOGA ZA VRAČILO SREDSTEV VLAGANJA V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE a) Podatki o upravičencu Turistično društvo Grmada v sodelovanju z Ol JSKD Ribnica organizira 2. tekmovanje v igranju na klavirsko harmoniko v nedeljo, 3. avgusta, ob 14. uri na Grmadi. Tekmuje lahko vsak, ki je dopolnil 10 let. Vsak tekmovalec bo zaigral dve skladbi, ena mora biti slovenska narodna pesem, druga po lastni izbiri, zaželele so narodne, kajti tudi to je priložnost, da ohranjamo ljudsko izročilo. Tekmovalce bo ocenjevala strokovna komisija. Trije prvouvrščeni prejmejo denarne nagrade, vsi udeleženci pa spominske plakete. Informacije na GSM 041/755 093 ali 041/663 972. Prijavnica za 2. tekmovanje v igranju na klavirsko harmoniko GRMADA 2008 Priimek in ime______________________ Datum rojstva ______________________ Naslov ______________________ Telefon ______________________ Glasbena izobrazba___________________ Klavirsko harmoniko igram__________let Na tekmovanju bom zaigral-a: Naslov skladbe 1.____________________ 2.____________________ Avtorja skladb________________________ IME _____ PRIIMEK _ NASLOV __ EMŠO ____ DAVČNA ŠT. Tel. št. _ Udeležbo oz. svoj nastop bom 3. avgusta potrdil/ a prijavni komisiji na prireditvenem prostoru. Prijavnico pošljite na naslov: TD Grmada, Velike Poljane, 1316 Ortnek ali na elektronski naslov: grafa@siol.net Datum: Podpis: b) Podatki za nakazilo sredstev Nakazilo sredstev naj se izvede: 6. rekreativni kolesarski vzpon na Grmado sobota, 2. avgust - na transakcijski račun št.......................................... ki je odprt pri.............................................. banki. Upravičenec izjavljam, da so vsi podatki navedeni v obrazcu resnični, točni in popolni ter da bom vse morebitne spremembe posredovanih podatkov nemudoma sporočil občinski upravi občine Ribnica. Občinskemu upravnemu organu dovoljujem, da za namen vračila vlaganj zbira in obdeluje osebne podatke ter njihovo pravilnost preveri pri upravljalcih zbirk osebnih podatkov. Priloge: - dokazilo o pravnem nasledstvu upravičenca Datum: Podpis upravičenca: Štartno mesto: Ribnica, izpred Trgovine in mesarije Ambrožič, Opekarska cesta 1, sobota, 2. avgust ob 14. uri. Proga: ravninska, gozdna, makadam, asfalt, 2 vzpona. Potek proge: 42 km, Ribnica, Ugar, Dolenja vas, Rakitnica, Lipovec, Otavice, Ribnica, Seljan, Grmada. Višinska razlika Ribnica-Grmada 515 - 887 m. Udeleženci: Namenjena je vsem, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi. Prijave: uro pred Startom . Startnina: 5 EUR, otroci do 10. leta 3 EUR. Cilj: na Grmadi. Vsak udeleženec prejme spominsko majico in topli obrok. Informacije: 041/663 972 -Al SIQL.NET DOM STAREJŠIH OBČANOV RIBNICA ZAZIVEL Prva je bila razstava del oskrbovanca Pavla Andoljška Dom starejših občanov je postal dom za zdaj že kar 87 starejšim ljudem iz Ribniške doline, Kočevja, Sodražice, Loškega Potoka, Cerknice in iz okolice Ljubljane. Do jeseni nameravajo zapolniti še ostale kapacitete do števila 150, kolikor jih dom sprejme. V teh dneh pa je dom tudi zaživel kot še bolj povezana skupnost, dogajalo se bo marsikaj družabnega in stanovalcem popestrilo domovanje ter skupno življenje. V domu je vsak ponedeljek dopoldne v kapelici sveta maša, skupaj s stanovalci se mesečno praznuje aktualne rojstne dneve, obiskana je tudi domska knjižnica, ki jo ureja upokojeni bibliotekar in tukajšnji stanovalec Tine Arko, ki je sicer po rodu Ribničan, celo življenje pa je živel v Ljubljani. Prva večja stvar pa se je zgodila 10. julija, ko so v dopoldanskih urah že odprli razstavo lesenih kipov, glav avtorja Pavla Andoljška, sicer doma iz Nemške vasi. Popoldne pa je stanovalcem z nastopom in slovensko narodno, pa tudi ribniško pesmijo popestril zbor Vesele Ribn’čanke Društva podeželskih žena Ribnica. Z zborom so radi zapeli tudi stanovalci, saj se pesmi iz svoje mladosti še kako dobro spomnijo; marsikomu se je orosilo oko. Vesele Ribn’čanke so stanovalcem obljubile, da bodo še prišle, in še harmoniko bodo prinesle s seboj. ftEŠEFO V nadaljevanju leta bodo pripravili še več zanimivih prireditev in dogodkov, od jeseni dalje tudi razna sodelovanja z ribniško osnovno šolo in vrtcem, pa tudi s centrom za socialno delo in Miklovo hišo. »Z vsemi temi institucijami se dogovarjamo, da bi imeli določene aktivnosti z nami. Tudi medgeneracijsko sodelovanje, pa sodelovanje z občino in društvi v sami občini. V juliju planiramo sladoledni piknik v bližnji okolici doma, jeseni izlet v okolico ter žar in kostanjev piknik,« je o dogajanju v domu povedala Sergeja Mastnak, delovna terapevtka v domu. Trenutno se v glavni avli doma razstava ženskih glav avtorja Pavla Andoljška. V kratkem bo pripravil še drugo razstavo, in sicer Kristusovih glav. Njegova dela pa bodo lepšala domsko okolje kar v štirih prostorih. Kako in kaj ga je vzpodbudilo k ustvarjanju, nas je seveda najprej zanimalo. »To delam od maja 1994. Ko mi je žena umrla, sem šel namreč za kar nekaj časa k bratu v Kanado in tam sem v gozdovih, kjer so živeli Indijanci, videl razne skulpture, le da jih oni pobarvajo. Zares so me navdušile. Rekel sem si, ko bom prišel domov, bom tudi jaz začel ustvarjati. In sem.« Njegova dela so ljudje opazili tudi ob glavni cesti, pred njegovo hišo v Nemški vasi, in ni jih malo, ki so skulpturo tudi kupili. Sedaj razstavlja še v Sevnici, bil pa je že na Trubarjevi domačiji na Rašici, v Trbovljah pri knapih in še v nekaterih drugih mestih po Sloveniji. Vabili so ga tudi v Pariz, a je bila ljubezen do doma močnejša. Kot zanimivost naj omenimo tudi Kristusovo glavo, ki krasi izvir vode v Zadolju. »To je prav posebna zgodba. Tista voda je namreč mene pozdravila. Imel sem hudo bolne ledvice. Med drugim mi je zdravnik priporočil piti veliko vode. Šel sem do tega izvira, voda je bila odlična in sem se odločil, da to mesto uredim, da bom lahko sem prihajal po vodo. Dva meseca sem urejal, prekopaval, betoniral. Ko sem dva meseca pil to vodo, sem čutil, da je z menoj vse dobro. Zares: ko sem Ö šel na pregled, so bile ledvice odlične. Tudi tu v domu pijem vodo, ki jo grem iskat v Zadolje. Vidim, da tja po vodo hodi tudi veliko drugih ljudi in da so zadovoljni. Vesel sem tega.« Iz lesa naredi rezbar rad tudi kakšnega medveda; doma ima velikega, dvometrskega. Hišnik v domu pravi, naj ga Andoljšek postavi pred vhod doma. »A mislim, da pred dom tu v Ribnici medved ne bi pasa/. V Kočevje ali pred lovski dom, ja, toda sem ne. Raje bi postavil p. Stanislava Škrabca, našega znamenitega jezikoslovca, ki ga imam tudi že precej časa narejenega,« je razmišljal. Eno glavo, kot jih sedaj razstavlja, dela približno en teden, seveda pa je odvisno od njene velikosti. Med izdelki najdemo podobe Condoleezze Rice, Angele Merkel, doma pa ima med še okoli 300 narejenimi primerki tudi Janeza Drnovška, Milana Kučana, Lojzeta Peterleta. Pravi, da zelo rad naredi skulpturo po kakšni lepi ženski glavi, ki jo slučajno vidi. Andoljšek se sicer iz Doma dvakrat dnevno vrača v Nemško vas, in to kar s kolesom. Tam obišče sinove, nahrani ribe, pokosi vrt in po novem ustvarja tudi v keramiki. V njegovi glavi pa se že plete ničkoliko idej za dni, ki prihajajo ... 2 > »< E ss Ö Tekst in foto Zdenka Mihelič Posestvo Ugar, OŠ Ribnica in Unicef - združeni za otroke Na Posestvu Ugar, kjer postaja organizacija tekmovanja za svetovni pokal v preskakovanju ovir že tradicija in so novosti in izboljšave stalnica, so z mislijo na lokalno okolje in razvoj športa v njem pripravili projekt v sodelovanju z ribniško osnovno šolo in slovenskim odborom Unicefa. Z željo delovati lokalno, učinkovati pa tudi globalno, so zasnovali skupen projekt, ki ima poleg dobrodelnega tudi socialni in izobraževalni namen. Projekt prvenstveno obsega donacijo za domačo osnovno šolo, kateri bodo namenili dobiček od vsake prodane vstopnice za razvoj športa ter za vse tiste otroke, ki se težje udeležijo športnih dni in šol v naravi. Vstop na prireditev bo za otroke do 14. leta starosti vse dni brezplačen in na ta način dostopnejši za družine, pri čemer je v petek vstop prost tudi za odrasle. Slovenski odbor Unicefa pa bo za otroke iz Burkina Faso, ene od petih najrevnejših držav Afrike, in lokalno organizacijo Aprodeb, ki se pn/enstveno bori proti otroškemu delu, prejel del sredstev, zbranih s prodajo VIP - aranžmajev. Da projekt ne bo zgolj donacija, bodo ribniški otroci lahko preko različnih aktivnosti spoznavali življenje afriških otrok in ga primerjali z našim, na samem prizorišču prireditve UGAR 2008 pa se nam obeta razstava utrinkov iz življenja otrok Burkina Faso. Rok Korošec ,?5 ■ »«■.■ ■ ■C IVJ ■ ■ I KI«><^ lil Nespregledano V zadnjem mesecu smo bili v DZ in v javnosti - medijih- priča vročim razpravam in polemikam o gospodarskem kriminalu in korupciji, ki se sistematično lotevata državno tožilstvo in kriminalistična komisija. Obravnavali smo tudi poročili dveh preiskovalnih komisij. Ena se je ukvarjala z nepravilnostmi in nezakonitostmi pri prodaji (deležev) državnih podjetij, druga pa z nabavami in obnovami vojaške opreme. Obe sta ugotovili, da so bili posli politično dogovorjeni in izpeljani z neupoštevanjem - kršenjem zakona o javnih naročilih, da so bili postopki nepregledni in da je bila država oškodovana. Prodaje in preprodaje (deležev) državnega premoženja so se vodile tako, da so pripeljale do velikih koncentracij lastništva in nekaj deset posameznikov obvladuje cele grozde gospodarskih in drugih družb na različnih področjih. Nabavne cene, ki so jih plačali, so bile politično dogovorjene, saj javni razpisi niso bili izpeljani. V največ takih prodaj sta bila po poročilu komisije vpletena mag. Rop in mag. Cvikl. Ker so bili kupci iz kroga Foruma 21 oziroma strank LDS, SD in ZARES, jih ta krog v vseh svojih medijih - to pa so skoraj vsi, ki jih poznamo - brani do “nezavesti”. Tudi komisija, ki je preučevala nabavo “orožja", je prišla do podobnih ugotovitev - vsi največji posli so bili politično dogovorjeni, od obnove tankov T - 55 do nabave izraelskih puščavskih havbic 155 mm ali razvpitega Falcona. Še posebej pa izstopajo posli, povezani z nabavo oklepnikov 6x6. Ropova vlada je, tik preden je poceni - za manj kot ceno enega oklepnika - brez razpisa prodala proizvajalca teh oklepnikov Sistemsko tehniko (ST) Viator Vektorju (W) - pri njem naročila 36 oklepnikov v vrednosti skoraj 30 mio eur. Istočasno pa je priložila še pismo o nameri za nabavo oklepnikov 8x8, največjo nabavo vojaške opreme v zgodovini te države. Ocenjena vrednost slednje je okrog 300 mio eur. Ni potrebno posebej poudarjati, da so bili Rop, Cvikl in velika večina drugih ministrov, ki so sodelovali pri odločitvi o prodaji ST in pri vladnih odločitvah o nabavah brez javnega razpisa, člani LDS in SD in daje bil tudi kupec, gospod Pavček, član LDS. Slednji je za kupnino, manjšo od 1 mio eur, od države kupil podjetje z državnim naročilom za več kot 330 mio eur. Odličen posel za kupca in izjemno slab za državo. Vendar tako sta delovali LDS in SD v preteklih mandatih. Le volitve 2004 so preprečile nadaljevanje takih poslov na teh in na drugih področjih. Sedanja (Janševa) vlada je spremenila Ropov vzorec delovanja in ostro posegla v take privilegije izbrancev, zato je politični spopad, ki se dogaja v tem mandatu, neizbežen. Tudi Ropovo oklevetanje predsednika vlade Janeza Janše v zvezi z incidenti v Piranskem zalivu je sestavni del tega spopada. Rop je z lažmi poskušal diskreditirati Janšo in ga prikazati kot nedržavotvornega in neverodostojnega. Na srečo so tudi te laži dočakale epilog. Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki jo vodi poslanec ZARES, dr. Gantar, in v kateri ima opozicija večino, je po polletnem zavlačevanju soglasno sprejela sklepe, ki Ropa postavljajo na laž. Vendar velika politična škoda Janši in SDS je bila že narejena, opravičila pa tako ali tako ni Delo je ljubezen, ki postane vidna Končuje se moj že drugi štiriletni mandat poslanca v Državnem zboru, komaj sledim vsemu, kar se je dogajalo ta štiri leta. A če sem čisto iskren, brez prijateljev in zvestih podpornikov, med katere štejem tudi vas, dragi Ribničani, bi mi ne uspelo. Hvaležen sem vam za vse stiske rok in vsak trepljaj po rami in tudi za trde besede, ki ste mi jih namenili, tudi te so mi pomagale, da sem vztrajal, kadar je bilo težko, a ne nazadnje hvala tudi za vse molitve, ki so me spremljale. Nimam namena obujati spominov in razlagati, kaj je bilo narejeno, in kaj ne, kaj bi bilo lahko, pa ni šlo zaradi teh ali onih razlogov. Kdor dela z ljubeznijo, ve, da je njegovo delo vidno med ljudmi in tudi oni to vedo in vidijo. Predvsem bi rad povedal, da mi je bilo lepo delati z vami, čeprav ni bilo vedno lahko in enostavno. Srečevali smo se v poslanski pisarni, kjer ste mi zaupali marsikatero osebno stisko in težavo in po kakem klicu na pravi naslov smo skoraj vedno našli rešitev. Srečevali smo se na prireditvah, na ulici ali kjer so bile priložnosti za izmenjavo mnenj, kritik in spodbude, ki jih vsi v življenju tako potrebujemo, nič manj vi kot tudi jaz. Veliko pa sem vas nagovarjal tudi preko medijev, da ste lahko videli in slišali, za kaj si prizadevam. Pošiljali ste mi pisma, elektronsko pošto ali pa ste me poklicali po telefonu. Včasih ste me presenetili, včasih razjezili, največkrat pa razveselili s svojimi idejami, pronicljivostjo in občutkom za drugega, ne le zase. Tega sem bil res vesel. V pogovoru je včasih navidezno nemogoče postalo mogoče in uresničljivo. Enkrat mesečno je zaživelo naše srečanje “Med ljudmi za ljudi” na Radiu Urban. Govorili smo o križiščih v našem življenju: o invalidnosti, zaposlovanju, upokojevanju, poklicnih odločitvah, sožitju med generacijami in še čem, za kar ste me nagovorili. Razkrivali smo vrline in vrednote, ki so naš smero- t?5 pričakovati ne od Ropa ne od drugih njegovih političnih sopotnikov. Spremembe njihovega vzorca političnega obnašanja pač ni pričakovati. Da je spopad s kriminalom trd in težak, je moč razbrati tudi iz akcije policije, ki je po gostilniškem sestanku Zidarja in Penka priprla oba-vrhovnega državnega tožilca Penka, ki deluje v skupini za boj proti organiziranemu kriminalu, in direktorja SCT Zidarja, ki je eden od osumljencev, ki jih obravnava državno tožilstvo. To napeljuje na to, da je v neboj oziroma v zaščito gospodarskega kriminala in korupcije lahko vpleten tudi kakšen posameznik iz pravosodne veje. Kot so pisali mediji, naj bi Penko, ki je med tem postal že odvetnik, pomagal Zidarju v sodnih postopkih. Zanimivi pa so tudi odzivi Jankoviča, Šrota, Kučana in drugih, očitno dobro poučenih politikov, ki uperjajo puščice kritike v državno tožilstvo, policijo, urad za varstvo konkurence, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in v Janševo vlado. V zadnjem Magu (16. julij 2008) pa je Kučan ostro kritiziral še vse tiste državljane, ki prijavljajo oziroma naznanijo storilce kaznivih dejanj, češ da s tem posegajo v zasebnost in sprožajo aktivnosti organov pregona. Verjetno je za gospoda najvišja stopnja boja proti korupciji prijava kakšnega podeželskega župana Kosovi komisiji, kajti prijava bogatega tajkuna iz Foruma 21 že sodi v ovaduštvo. Žal tak pristop ne zagotavlja ne demokracije ne enakih možnosti in enake pravne varnosti oziroma zaščite in ne pravne države. To je politika, ki vodi k ločevanju na vaše in druge, na bogate iz SD, LDS, ZARES in elitnega kluba Forum 21 ter na vse ostale. JOŽE Tanko, poslanec SDS kaz in moč za življenje. Včasih so pozabljene ali pa zakopane v naše vsakdanje skrbi in hitenje, so pa zagotovo tisto, kar osmišlja naše življenje, ne denar, ne ugled, ne imetje, nič od tega nas ne dela srečne in zadovoljne, vse te dobrine nas ne delajo ljudi. Ljubezen, odgovornost, enakost, veselje, zvestoba, pogum so vrline, o katerih smo razmišljali in prinašajo srečo in zadovoljstvo. Tudi sam preveč hitim in pozabljam, kaj je tisto, kar nas dela ljudi. Ob pripravah na te oddaje pa sem tudi sam našel smisel in pogum, da vztrajam na poti, ki me je pripeljala do vas. Samo odgovorna in pravična ljubezen v enakosti do vseh in v veselju do življenja daje pogum, da ostajamo zvesti Bogu, sebi in ljudem, da ostajamo zvesti obljubam in ciljem, ki so še pred nami, in vem, da jih bomo uresničili skupaj. Mag. Janez Drobnič, poslanec Državnega zbora Reš e m Pogled v preteklost RIBNIŠKA “OBERTNIJA” Za naše vedenje o podjetnosti ribniških ljudi je prav, da povzamemo in citiramo članek Antona Lesarja “Ribniška dolina na Kranjskem”, izdane 1. 1864, tiskarna Jožef Blaznik, ki opisuje obrtne dejavnosti v Ribniški dolini. V sklopu razpisov študentskih raziskovalnih nalog ustanove Miklove hiše smo imeli priložnost poslušati predavanje študenta zgodovine Kranjca o obrtni dejavnosti, pa morda dopolnimo še z navedenim opisom... Pojasniti je potrebno, da šteje avtor A. Lesar za Ribniško dolino današnjo področje občin Ribnica, Sodražica in Dolenja vas. Citat: "Dalje preveč denarjev na ptuje (op. tujim izvajalcem) pošiljate za stavbe. Reči moram, da imate z izjemami lepe, prostorne, primerne, večidel zidane,v lepe vrste postavljene hiše. V tem obziru imate malo sebi enacih krajev na Kranjskem, še manj tacih, ki bi vas prekosili.Toda kdo med vami jih zida, ali ne ptujci? Zakaj ni med vami zidarjev? Vas le hočem v tem obziru hvaliti? Pač ne! Tudi tesarjev in mizarjev vas je premalo, in usnarjev tudi in klobučarjev. Da opravičim svojo grajo, pričajo naj številke, kterih morebiti še sami dobro ne veste. Te številke so posnete po davkih, kijih dotični obertniki plačujejo. Ribniška dolina ima : 73 kerčmarjev (teh je pač preveč, in tudi to vam je v grajo), 28 črevljarjev, 24 lončarjev,18 krojačev, 14 kovačev, 12 mizarjev, 12 stroj barje v, 12 pekov, 8 tesarjev, 8 mesarjev, 8 kolarjev, 4 klobučarje, 4 jerharje, 4 sodarje, 4 opekarnice, 4 kerznarje, 3 klučarje, 3 sedlarje, 3 potašnice, le 2 krovca, 1 olarijo, 1 ver varja, 1 kavano, 1 lekarnico. Kay se torej iz tega spregleda posnema ? Pod. 162. Ribniška suha roba: obodar na delu FOTOGRAFIJA JE POVZETA IZ KNJIGE A. MEJNIKA posavska Slovenija iz leta 1959. Na strani 435 tudi on povzema splošno stanje V RIBNICI, 0 GOSPODARSTVU PA PIŠE NASLEDNJE! "MODERNA OBRT ALI INDUSTRIJA SE V RIBNIŠKI DOLINI NI RAZVILA! TUDI V TRGU RAZEN VEČJE OPEKARNE ZAPOSLUJOČE 55 UUDI, TER VELIKIH ŽAG NI ZNATNEJŠIH PODJETIJ. OMENITI JE LE MANJŠO DELAVNICO ZA IZDELOVANJE ŽIČNIH PODNOV ZA SITA, NASTALO ZA POTREBE SITARSKE PANOGE SUHE ROBE. PAČ PA JE TU KONCENTRIRANO OBDELOVANJE LESA, V MEDZADRUŽNEM LESNOINDUSTRIJSKEM PODJETJU V RIBNICI S 245 ZAPOSLENCI TER V TREH MANJŠIH INDUSTRIJSKIH PODJETJIH V SODRAŽICI, KI DELA V NJIH SKUPAJ 125 DELOVNIH MOČI." Da vsi preveč v eno tišite, primerno se razdehte v razne dela, in veče dobičke boste delali vsi. Saj ni treba, da bi bilo toliko rešetarjev in lončarjev in kupčevavcev. V tem trojem vam pa v resnici hvala gre; torej hočem v posebnem oddelku vašo razumnost in pridnost svetu oznaniti." (Op: avtor opisuje nadalje leseno robo ali lesenino oz. suho robo...) Avtor omenja številne in lepe hiše, pa naj povzamemo še podatke o št. naselbin, hiš in števila prebivalcev. Podatki so iz 6. deželnega vladnega lista kranjske vojvodine iz leta 1857... Število nasely: 52; hiš: 1350; prebivalcev: 9830. (op. današnje občine Ribnica, Sodražica in Dolenja vas). Po župnijah: Ribnica: skupaj 692 hiš s 4877 prebivalci; Sodražica 411 hiš s 3218 prebivalci in Dolenja vas 247 hiš z 1735 prebivalci. Ponazorimo podatke izpred 150 let po naseljih, št. hiš in ljudi: Breg = 23 / 155; Breže = 38 / 248; Bukovica = 23 / 136; Dane = 17 / 168 ; Gorenja vas= 29/182 ; Goriča vas = 53 / 351; Hervača = 31 / 215 ; Jurjeviča = 41 / 265; Kot = 23/ 169 ; Lipovic = 12 / 87 ; Nemška vas = 25 / 240; Otavice = 29 / 180; Ribnica trg = 150 / 970; Sajevic =19/ 122; Slatnik = 29/ 209; Sušje = 31 / 176; Žlebič =13/ 107. Dol.vas: Blato = 10 / 59; Dolenja vas = 113 / 838; Kot = 8 / 33; Prigorica / Pristava = 71 / 498; Rakitnica = 55 / 307. Pa se preštejmo še dandanašnji... Marjan Peteh DOBRI ZGLEDI VLEČEJO, SLABI SE OBJAVLJAJO Svetel zgled za vse ljubitelje hišnih ljubljenčkov: 1. dejanje - kakanje, 2. dejanje - pobiranje kakcev. V naslednji številki se bodo tako lahko prepoznali vsi tisti lastniki, ki svoje ljubljenčke puščajo onesnaževati po dolgem in počez po Knafljevem trgu. Viktor Kužnik iešero > i>i/v ■ r>«»«i ■5 BLOKARJI GROZIJO, DA BODO V STANOVANJIH KURILI Z DRVMI S 0 Stanovalce naše največje soseske v Ribnici sta julija negativno presenetili dve prispeli položnici - poračun za ogrevanje ter redna položnica z mnogo višjimi zneski, pri čemer ogrevanje predstavlja večino. Ogrevalna sezona je bila kratka, pa vendarle se na račun drastično višjih cen kurilnega olja vse draži do te mere, da cene segajo v nebo, najsibo, da kurijo ljudje v stanovanjskih hišah ali pa da Komunala ogreva celotno sosesko, kot je to primer Knafljevega trga. Toda lastniki stanovanjskih hiš imajo prednost, ker si lahko domov pripeljejo drva in kombinirano ogrevajo stanovanja. Blokovski prebivalci se morajo v Ribnici sprijazniti z izjemno zastarelim, več kot 30-letnim ogrevalnim sistemom, povrh vsega pa se jim cena ogrevanja zaračunava na kvadratni meter stanovanja. Varčni ne morejo biti, tudi če bi to želeli, in lahko samo upajo, da se bo Občina res domislila sistema, ki bo bistveno pocenil ogrevanje. Težko je namreč v času, ko plače stojijo na mestu, sprejeti dejstvo, da moraš, če vzamemo najmanjšo enoto, enosobno stanovanje, v mesecu dni plačati 160 evrov (od tega je 82 evrov samo poračuna). Komunala obračunava pavšal, kar pomeni, da se enak znesek (oziroma višji) plačuje vse mesece v letu in ne samo v času kurilne sezone. Ni čudno, da nekateri v obupu že razmišljajo, da bi radiatorje kratko malo odrezali in v stanovanjih kurili na drva. To pa že spominja na burlesko, ki smo seji smejali še leta potem, ko je nek Rom v bloku kuril kar parket. Pogovarjali smo se s prvim odgovornim človekom Komunale d.o.o. direktorjem Jožetom Zakrajškom. Zneski na položnicah so enormno visoki. Ali se predvideva kakšno obročno odplačevanje oz. kako naj se posamezni lastniki dogovorijo s Komunalo? Ali sploh pričakujete, da bodo ljudje lahko plačevali take zneske ali se bo dolg do Komunale na tak način le še povečeval? Poračun ogrevanja zajema obdobje od 1. 5. 2007 do 30. 4. 2008. Valuta plačila za poračun ogrevanja je 31. 07. 2008, kar pomeni, da obročno odplačevanje ni predvideno. V primeru nezmožnosti plačila v enkratnem znesku je možen osebni dogovor na Komunali Ribnica d.o.o. za obročno odplačevanje. Dejstvo je, da se cene naftnih derivatov dnevno višajo, posledica tega je tudi povišanje cen komunalnih storitev. Vse dejavnosti, katerih cene mora Komunala Ribnica d.o.o. usklajevati, so vezane direktno na rast cen energentov na trgu. Zakaj se višje cene kurilnega olja niso upoštevale že med letom in znesek na koncu ne bi bil tako visok? Bistvena povišanja cene kurilnega olja so bila v letu 2008. Poračun se pripravi za obdobje kurilne sezone, v konkretnem primeru za obdobje od 1. 5. 2007 do 30. 4. 2008, iz česar je razvidno, ali gre za doplačilo ali za preplačilo. Kako je možno, da bodo nove položnice za 52 % višje? Zakaj se ne upošteva normalne rasti cen kurilnega olja? Ali je bilo tako drastično povišanje cen nujno in zakaj? Cena kurilnega olja je bila v juniju 2008 v primerjavi s ceno v januarju 2007 za 69,45% višja, zato je to povišanje nujno. Stara cena ne omogoča pokrivanja stroškov porabljenega kurilnega olja. Iz kotlovnice na Knafljevem trgu se ogreva tudi kare ob Bistrici in še kup javnih stavb ter hiš na ribniškem trgu. Kotlovnica je uradno le last lastnikov stanovanj na Knafljevem trgu, a se 3. (rezervni) kotel uporablja tudi za gretje omenjenih objektov. Kako je možno, da za uporabo le-tega nihče ne plačuje dodatnih stroškov? Kotlovnica Knafljev trg obsega 3 kotle, od katerih sta 2 namenjena ogrevanju samega Knafljevega trga, tretji kotel pa je namenjen kot rezervni kotel v slučaju okvare enega izmed kotlov, ki sta v rabi. Istočasno pa imamo zagotovljeno z omenjenim kotlom tudi rezervo za ogrevanje daljinskega sistema, katerega Komunala Ribnica d.o.o. ogre- va iz kotlovnice Prijateljev trg. Omenjeni kotel, ki je rezerva v kotlovnici Knafljev trg, je bil nabavljen iz občinskih sredstev in se ga kot rezervni kotel za ogrevanje daljinskega sistema še ni uporabilo, ker kotel na Prijateljevem trgu nemoteno obratuje oz. so bile okvare take narave, da so se dnevno odstranile. Po znanih podatkih se je v času hudih zim porabilo maksimalno 1.300 litrov olja na dan, zdaj pa je ta znesek že kar 2000 litrov, kljub temu, da letos zime praktično ni bilo. Od kod toliko večja poraba kurilnega olja? Podatek o povprečni porabi, ki je naveden v vprašanju, ni točen, saj je iz dnevne evidence porabe kurilnega olja, ki jo vodita kurjač in knjigovodstvo komunale po fakturah Petrola, razvidno, da je bilo v ogrevalni sezoni 2007-2008 (od 1. 5. 2007 do 30. 4. 2008) 226 kurilnih dni, pri čemer je bilo porabljeno 313.330 litrov kurilnega olja, iz tega sledi povprečna poraba 1.386 litrov/dan. Vsi stanovalci Knafljevega trga so prejeli natančen obračun kurilne sezone, ki vsebuje tako porabo kurilnega olja, povprečno ceno po mesecih in vse ostale stroške, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti. Ogrevanje je pogosto prekomerno glede na zunanje temperature in morajo lastniki stanovanj zapirati ventile in odpirati okna. Zakaj se temperatura ne uravnava po zunanjih temperaturah oz. troši manj kurilnega olja? Sistem ogrevanja iz kotlovnice Knafljev trg je dokaj zastarel, saj temperaturo uravnavamo lahko le z enim mešalnim ventilom, ki je neposredno v sami kotlovnici. Ventil je avtomatski in je vezan na zunanjo temperaturo. Slabost tega sistema je to, da nimajo bloki podpostaj, kar pomeni, da bi se temperatura vode, ki prihaja iz kotlovnice, bistveno zvišala in potem uravnavala v samih podpostajah za vsak blok posebej in prilagodila lastnikom stanovanj posameznega bloka. Nekateri imajo dodatna ogrevalna telesa v stanovanjih, drugi jih dajejo ven, a vsi plačujejo enako ceno, ker se olje obračunava po kvadraturi stanovanja. Plačnikom torej v ničemer ni omogočeno, da bi se obnašali varčno. Tudi termostati jim potemtakem ne bi pripomogli k znižanju cene, ali pač? V obstoječem sistemu ogrevanja Knafljevega trga je edina možnost posodobitev kotlovnice, cevovodov in pa izvedba podpostaj v posameznih blokih. Mnenje komunalnega podjetja je, da če hočemo ogrevanje v mestu Ribnica prilagoditi ravni ogrevanja večjih sistemov oz. mest, je nujno potrebno združiti vse ogrevalne sisteme v mestu Ribnica, kar pomeni, da bi se zagotovila ena kotlovnica, iz katere bi bilo možno ogrevati obe stanovanjski soseski in družbene objekte, kot so šola, vrtec, zdravstveni dom, dom upokojencev, športni center itd. Glede na trenutno stanje cene energenta, bi verjetno bilo potrebno tudi tega zamenjati. Ali so naše cene primerljive s cenami v nam primerljivih občinah? Pri primerjavi cen ogrevanja se mora upoštevati tako velikost posameznega ogrevalnega sistema kot vrsta energenta. V konkretnem primeru je možna le primerjava s stanovanjsko sosesko Prijateljev trg, kjer so stanovalci za isto kurilno sezono plačali ogrevanje za 7,82% več kot na Knafljevem trgu. Tekst in foto ALENKA PAHUUE 38 ftEŠETO Tržni dan v Sodražici Pokukajmo k sosedom Dobre stvari so 3: tržni dan, domača obrt in praznik Ribničani čakamo svoj dan D prve dni septembra, Sodražani pa so se lani odločili, da začnejo s tržnim dnevom, ki je takoj postal osrednji in zelo pričakovani dogodek leta. Ponovili so ga tudi letos, z julijsko trodejanko, ki se je nizala skozi prvi vikend v omenjenem poletnem mesecu. Psoglavska noč je bila v rokah na pol domačega in sodraškega Pop Designa, Turbo Angelsov in ansambla N' divje. Sobota je bila športna, a se je končala z Vaškim večerom. Nedelja, 6. julija, pa je bila semanja in novinarjem se je zazdelo, da se je v sosednjem kraju rodila prava miniatura ribniškega sejma, ki ga sicer po velikosti in tradiciji ne more prekašati, nosi pa vse elemente, ki ga delajo prazničnega. Pritegnila je množico ljudi in se je tok obiskovalcev preusmeril v suhorobarsko prav tako znano Sodražico. Tržni dnevi se sicer zdaj pojavljajo povsod po Sloveniji, je dejal gostujoči slavnostni govornik etnolog, prof. dr. Janez Bogataj, ki jih tudi zelo podpira. Gre za moderno turistično prireditev, čeprav je bil tržni dan nekdaj pogoj, da so se vasi lahko spremenile v trge in mesta. Ne pa tako kot danes, ko je edino merilo število prebivalcev. »Sodražica nadgrajuje bogato dediščino in gradi na tem, kar je naše prednike odlikovalo že nekdaj.« Ko se je znani etnolog Bogataj dotaknil pomena domače obrti, je poudaril, da »še nobena vlada ni toliko storila zanjo dobrega kot ravno sedanja, ki ji je namenila največ ugodnosti«. To ugotavlja po dolgih letih sistematične primerjalne analize od konca vojne pa vse do danes. Bogataj je spregovoril pred množico ljudi, ki so se zbrali pod šotorom (med njimi so bili poslanca Jože Tanko in Janez Drobnič, Benjamin Henigman, Valentin Južnič) ter jim svetoval, naj bolje obeležujejo praznike. Tudi tržni dan je praznik in sama beseda pomeni, da naj bi bili tisti dan brez dela. »Pustiti je treba vsakdanje skrbi in se sprostiti v družbi dobrih ljudi.« Pripomnil je, da ga boli srce, ker smo do praznikov tako mačehovski, še posebej do dneva državnosti, čeprav je trajalo stoletja dolgo, da smo si priborili svojo državo. Zato naj si bolj prizadevamo, da nam bodo prazniki pomenili globlje duhovne vezi z mnogimi razsežnostmi, ki jih prinašajo. Sodražani so na nedeljski tržni dan lahko že zajeli več prazničnih prvin in uživali v orglarski glasbi Martina Buhlerja iz Nemčije, ker imajo rojaka, ki skrbi za ohranjanje orglarske tradicije. Imajo tudi širom po svetu znani ansambel nar-odno-zabavne glasbe, ki jih je zabaval na veselici - Franca Miheliča, in tako so lahko že drugič sklenili prav svojevrstno psoglavsko zgodbo, ki si jo z zanimanjem hodijo ogledovat tudi sosednji Ribničani. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Tk! DOBRE STVARI SO DANES VSODRAŽICl, JE NA TRŽNI DAN DEJAL ETNOLOG BOGATAJ! IMAMO TRŽNI DAN, PREDSTAVLJAMO DOMAČO OBRT IN PRAZNUJEMO! 0 Piše: Darinka Suuevič ALI ZAMERA ALI ODPUŠČANJE IN LJUBEZEN Le kdo ne pozna svetopisemske zgodbe Prilika o izgubljenem sinu. Snov zanjo je vzeta iz življenja. Objavljena je bila v Novi zavezi, v Lukovem evangeliju in govori o medosebnih odnosih. Pobožni ljudje so Jezusu namreč očitali, da se druži z grešniki in izobčenci, on pa jim je odgovoril na njihove očitke s to kratko zgodbo. Skrajšana se glasi takole: Mlajši sin je zahteval od očeta svoj delež premoženja, odpotoval čez nekaj dni v daljno deželo in z razuzdanim življenjem vse zapravil. Tam je zavladala lakota. Na nekem posestvu je nato pasel svinje in trpel pomanjkanje. Spomnil se je na očeta, ki ima kruha v obilju, on pa umira od lakote. Zato se je vrnil, da bi ga prosil odpuščanja. Oče mu je pritekel naproti, ga objel, sin pa mu je dejal: »Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.« Oče je naročil zanj najboljšo obleko ter pripravil obilno pojedino. Vsi so se veselili. Starejši sin je delal na polju in ko se je vračal, je zaslišal godbo in ples. Ko je izvedel, kaj se dogaja, se je razjezil. Očetu je očital, da je bil vseskozi delaven, ubogljiv, pa ni nikoli dobil kozliča, da bi se poveselil s prijatelji. Mlajšemu, ki je vse zapravil, so zaklali pitano tele. Oče mu je odvrnil: »Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in najden.« V zgodbi nastopajo tri glavne osebe, to so družinski člani. Sveto pismo je temelj krščanstva, zato je po krščanskem nauku mlajši sin grešnik, starejši sin je vzoren vernik, saj živi po božjih zapovedih. Oče je prispodoba za Boga, saj ljubi tudi sina, ki je zašel, tako kot ljubi Bog vse ljudi enako, ne glede na njihove napake. Vse tri osebe se razlikujejo po svojih pogledih: mlajši sin je bil izgubljen, a je spregledal. Izkusiti je moral življenje v negativni luči, da je lahko uvidel dobro. Starejši sin, ki je bil delaven in vzoren, je postal ljubosumen. Moral se je naučiti sprejeti brata takega, kot je, in mu tudi on dati priložnost. NADALJEVANJE NA STRANI 30 Z9 'iSŠSD ■ ixj eioci NADALJEVANJE S STRANI 29 ALI ZAMERA ALI ODPUŠČANJE IN LJUBEZEN Mlajši brat je imel srečo, da je bil njegov oče poduhovljen, moder, da ga je takoj razumel in sprejel. Bil je nesebičen, gradil je na odnosih. Govorimo o pravi očetovski ljubezni, ki ne pogojuje, kakšen mora kdo biti, da bo sprejet, temveč uči in gradi na odnosih. Daje, a ne pričakuje oziroma ni neučakan. Ves čas je sam s svojim delom in ravnanjem vzor. Dobro nagrajuje. S tem vzbuja spoštovanje in spremembe pri obeh sinovih. Izgubil je del imetja, da je mlajši sin lahko uvidel svojo razuzdanost in napake. V svet bi ga bil lahko poslal brez vsega ali ga enostavno napodil. Nesebičnost in modrost pa sta lastnosti, ki vidita naprej, ne samo ta trenutek, ki žanjeta kasneje, a zato popolno. Več mu pomenijo osebnostne kvalitete in spoznanje mladega človeka kot materialne dobrine, zato se je raje odpovedal delu imetja. Takšno ravnanje temelji na čisti ljubezni, lahko rečemo tudi na brezpogojni ali univerzalni ljubezni, ki izhaja iz srca, iz srčne čakre ali anahate. To je energijski center v središču prsi, kjer je sedež ljubezni, sočutja, razumevanja, dobrote, mirnosti, odpuščanja, jasnosti duha, zato je srce simbol ljubezni, zato pošiljamo prisrčne pozdrave, nam je nekdo prirasel k srcu, pravimo, da je prisrčen, da je iz dna srca hvaležen, priljubil se je njenemu srcu, osvojil je njeno srce, materino zlato srce, od srca mu to privoščim ali pa tudi obratno kot človek nima srca... Poznamo tudi veliko pregovorov, kot Daleč od oči, daleč od srca ali Cesar polno je srce, o tem usta rada govore. Oče iz zgornje zgodbe se je odpovedal imetju, ne pa sinu, čeprav je ta lahkomiselno odšel. Zaupal je vanj in v svojo odločitev. Kjer je ljubezen, je tudi uspeh, je vera, zaupanje, samozavest in notranja moč, ki se odraža navzven kot pozitivna energija, saj ustvarja in gradi, zbližuje in združuje, razume in pomaga. Vendar to ne pomeni, da ne zahteva, kajti vsak mora izpolniti svoje dolžnosti in dogovore. Še posebej je to nujno v vzgoji, ko ne samo otroci, temveč predvsem odrasli radi zabrišemo meje med ljubeznijo do otroka in njegovimi obveznostmi. Tako smo v nevarnosti, da bomo vzgojili razvajenega otroka, ki ne bo pripravljen kaj narediti in dati, marveč le pričakovati. Pričakovanega pa vedno ne bo, zato bo ne samo razočaran in zamerljiv, temveč tudi neučakan in nesramen. »Biti duhoven ne pomeni moliti in meditirati dan in noč, temveč biti dejaven in ustvarjalen, zaposlen, delati dobra dela in pomagati. Roke, ki pomagajo, so pred Bogom vredne več kot roke, sklenjene ob molitvi.« (Param h ans Swami Maheshwarananda) KER JE ČAS STACIONARNIH TELEFONOV OČITNO MINIL, REŠETO LAHKO ODSLEJ NAJDETE TUDI NA TEL. ŠT.: OSI/ 641 081 ŠKRATOVA ZGODBA Ponedeljek, 2. junij 2008 (novi vek), Ribnica To je že moj 20. dnevnik novega veka. V tem času imam res veliko povedati. V starem ali srednjem veku sem porabil samo 15 dnevnikov. Takrat se je dogajalo veliko manj kot danes. No, pa začnimo. Sedim na okenski polici neke stavbe, ki ji danes pravijo šola. Mislim, da tam ni preveč zabavno. To sklepam po tem, ker otroci tam notri neprestano nekaj čečkajo po knjigah in zvezkih. Pa naj me koklja brcne, če tega ne počnejo iz dolgočasja! Hu! Zakaj hodijo v šolo, če se tam samo dolgočasijo? Vsake toliko časa si kakšen pretegne roko, ko pa ga pogleda odrasel človek, ki sedi za mizo čisto spredaj, jo takoj spet umakne. Ubogi otroci! Vendar vsake toliko časa vstanejo iz podstavkov, na katerih sedijo in tečejo sem in tja, se zaletavajo in kričijo. Tudi jaz bi se jim pridružil, a me ne bi opazili in bi me morda še pohodili. Poleg tega moram pisati »kroniko« 21. stoletja oz. ta dnevnik. Šalil sem se. Av! Spet ta hrup, na katerega otroci vstanejo in se podijo. Odšli bodo domov, doma verjetno spet čečkali po knjigah in zvezkih, jaz pa bom še kaj napisal v ta svoj novi dnevnik novega veka. Šel bom domov v staro knjižnico, kjer bom prebral pismo, ki mi ga je napisal moj prijatelj z interneta. Takole gre: Dragi Berto! Ker se poznava že veliko let, sem se včeraj zamislil in sestavil tole pesmico: Spoznala sva se na ulici, v mestecu ob reki Unici. Ti peljal psa si na sprehod, jaz pa šel sem čez prehod. Pozdravil sem te, rekel živijo, ti pa tiho si odzdravil: živijo! Tako seje prijateljstvo razvilo, ki meni vedno je veliko pomenilo. A prišel je čas, ko moral si od nas. Službo sva si poiskala, rekla, da še kdaj se bova obiskala. Zdaj jaz v službi sem na internetu, tebe pa le knjige ohranjajo na svetu. Stara sva dva tisoč let, a upam, da še dolgo bova na tem svet. Ti, prijatelj, vedno si bil perla, jaz ob tebi bil sem vedno cmerla. Ali ti je pesem všeč? No, to je bilo malo za uvod. Prijatelj, želim, da se še kdaj srečava! Si za to, da se še kdaj dobiva? Piši mi, če se strinjaš z mojim predlogom. Veš, zadnjič sem jo zagodel nekemu blogarju, ki je igral igrice. Izklopil sem računalnik. Prav mu je, odvisniku! Ha! Kaj pa misli, da je, a!? No, piši mi, če se bova še kdaj videla. Lep pozdrav! Tvoj Gerto Ah, moj prijatelj! Seveda se strinjam, da se vidiva, odpisal pa mu bom jutri. Lahko noč! No, otroci, zdaj ste videli, da računalniški škrat prav res obstaja. Zato ne bodite preveč za računalnikom, ampak, kot pravi škrat, pasite dolgčas in raje » čečkajte« po knjigah in zvezkih, da si boste v šoli čim večkrat pretegnili roko. Urška Lavrič, 9/5.a, Mentorica: Mojca Jelušič Vez med generacijami Na podružnični šoli Dolenja vas je bilo 19. junija spet veselo. Učenci in učiteljice smo v svojo sredo povabili starše in stare starše učencev ter zanje pripravili prireditev, ki je bila hkrati zaključek projekta Vez med generacijami. Na prireditvi so sodelovali vsi učenci dolenjevaške osnovnešolessvojimi mentoricami. Obiskovalcem so se predstavili po razredih, zapel je šolski pevski zbor, igrico o medvedu in njegovi stari ženi pa so zaigrali učenci gledališkega krožka. Poleg prireditve so si gostje lahko ogledali razstavo pisnih in likovnih izdelkov učencev, ki so nastajali skozi celo šolsko leto ob omenjenem projektu. Cilj tega projekta je bil poglobiti vezi in sodelovanje med učenci in starejšimi, s katerimi se srečujejo, in mislim, da nam je to dobro uspelo. Danica Gorše, vodja projekta Foto Janez Gorše 30 Rešeto Kotiček za zdravje Za zdravo sladkanje! Če bi rafinirani beli sladkor izumili danes, ne bi dobili dovoljenja za prodajo, toliko je namreč dokazov, kako škodljivo vpliva na jetra, trebušno slinavko, kako zakisa kri, pospešuje kancerogene procese, »pokuri« vitamine in minerale, kijih pridobimo iz ostalih živil ... Kaj se zgodi, da postane sladkor, pridobljen iz zdravega živila - sladkornega trsa, nenadoma tako škodljiv? Narava je sladkor lepo zapakirala in količini sladkorja v »paketni aranžma« dodala tudi večino potrebnim vitaminov in mineralov, ki jih telo potrebuje za svojo prebavo. Preudarni človek pa je iz takšnega sladkorja odstranil vse vitamine in minerale in ga tako zelo koncentriral, da kristalizira, kajti le takšen je najcenejši in najenostavnejši za skladiščenje in shranjevanje. Telo potrebuje za prenovo sladkorja kup mineralov in vitaminov, ki jih v očiščenem sladkorju ni več. Zato jih mora telo sprostiti iz svojih zalog. Presnavljanje sladkorja zahteva krom, kalcij, magnezij, kobalt in mnoge druge elemente, kijih črpa iz vaših kosti in zobovja ter iz svojega »rezervnega fonda«. Danes vemo, da je takšen sladkor poglavitni povzročitelj zobne gnilobe, škoduje presnovi, obremenjuje trebušno slinavko ter je eden poglavitnih vzrokov debelosti. Spreminja ph črevesja in tako vzpodbuja glivične okužbe, povzroča acidozo (zakisanje telesa), ki vodi v neučinkovit krvni obtok in kopičenje strupov v telesu. Poveča tveganje za krvne tromboze, zaprtje, prebavnih motenj itn. Vse našteto pa ne pomeni, da morate na sladke okuse pozabiti. Le korak nazaj k naravnim rešitvam je treba narediti. Na prodajnih policah je široka paleta alternativ belemu sladkorju. Najlažje je beli sladkor zamenjati z rjavim ali rumenim trsnim. V njem je ostalo vsaj nekaj potrebnih snovi za njegovo presnovo. Vendar naj bo le-ta sladkor iz ekološke pridelave (npr. Provida), kajti pri pridelavi in predelavi sladkorja iz sladkorne pese ali sladkornega trsa se uporablja »arzenal« kemične industrije, ki ga v ekološko pridelanem in certificiranem ne boste zaužili. Naslednja stopnička na poti zamenjave je uporaba sadnega sladkorja ali fruktoze. Navidezno je sadni sladkor podoben belemu, vendar v telesu deluje popolnoma drugače. Seveda je tudi pri uživanju fruktoze treba imeti »mero«. Naravni sladkor se lahko pridobiva tudi iz škroba; rižev, ječmenov, koruzni, pšenični slad ..., vendar naj bodo tudi ti iz ekološke pridelave. Najboljše oblike sladkorja pa so takšne, ki niso kristalizirane. V naravi je sladkor vedno v tekoči obliki ( v sadju ali naravnih sirupih), zato se med najbolj zdrava sladila uvrščajo tista, ki iz narave le vzamejo ta sladkor v naravni obliki. Takšna sladila so javorjev in agavin sirup, zgoščeni jabolčni sirup. (Pozor! V to skupino nikakor ne sodijo umetna sladila, ki jih tudi ponujajo v tekoči obliki.) Vsi minerali in vitamini, ki jih odvzamejo belemu sladkorju, pa končajo v zelo koristnem »stran- iešsro skem« proizvodu melasi, ki je zelo bogata z magnezijem, železom, bakrom in manganom. Melasa je edino sladilo, ki deluje v telesu bazično in pusti za sabo več, kot vzame. V eni čajni žlički melase je trikrat več železa kakor v jajcu in več kalcija kakor v kozarcu mleka. Temeljno vodilo pri izbiri sladil je njihov okus. Vsa tekoča sladila lahko uporabljate neomejeno ali z njimi pripravljate kuhane jedi, biskvite ali sladolede. Prenesejo zamrzovanje, pa tudi kuhanje. Naučiti se je potrebno le pravilne uporabe in izbire okusa (več nasvetov in usmeritev v kateri izmed naslednjih številk). Na kaj je dobro biti pozoren pri kupovanju živil? Dnevna priporočena količina (belega) sladkorja za odraslega človeka, težkega 70 kilogramov, ki se zmerno telesno giblje, je največ 50 gramov. Ko kupujete, preberite na etiketi, koliko sladkorja izdelek vsebuje^ (količine so podane na 100 gramov živila). Če je v izdelku manj kot 5 gramov sladkorja na 100 gramov živila, je v izdelku majhna količina sladkorja. Če pa količina presega 15 gramov, vsebuje izdelek preveč sladkorja. Izogibajte se živilom, ki jim dodajajo sladila. Le-ta so večinoma označena s črko E in številko iz serije 900, izjemi sta sorbitol - E420 in manitol - E421. Še posebej pozorni bodite na umetna sladila acesulfam-K (E950), aspartam (E951) in ciklamat (E952), ki so med drugim pri poskusnih živalih povzročili tudi raka. Nekateri proizvajalci sladila raje označijo s posebnim imenom kot pa s črko E, in jih s tem »skrijejo« pred manj osveščenimi kupci. Polna imena sladil so lahko isomaltitol, maltitol, laktitol, ksilotol, saharin, taumatin, neohesperidin DC (dihidrohalkon). Če se vam zdi branje nalepk prezapleteno, kupujte biološka in certificirana živila, med njimi je tudi veliko peciv in sladkarij, čokolad, sadnih ploščic..., ki jih dobite večinoma v trgovinah z zdravo prehrano. Se ne morete upreti sladicam? Prvi način obrambe je, da izbirate sladice, pripravljene z naravnimi sladkorji. Takšne počasneje dvigujejo sladkor v krvi. Pregrehe pa boste še bolj omilili, če boste ob sladicah pili kakovosten zeleni čaj (ne cenenih aromatiziranih zmletkov v filter vrečkah) ali naravno limonado. Do zakisanja pride zato, ker beli sladkor v presnovi ustvarja kisline, ki se jih trudi tudi nevtralizirati. Zato porablja lastne zaloge pomembnih rudnin. Redimo se predvsem zato, ker sladice hitro dvigujejo raven sladkorja, to pa sproži izločanje inzulina, ki odvečni sladkor pretvarja v maščobe in nalaga prav tam, kjer jih ne želite. Limonada vsebuje naravni vitamin C, ki takoj nevtralizira vsaj del kislin, zato telo ne porabi lastnih zalog. Drugi pomemben razlog je, da vitamin C spodbuja maščobe k takojšnemu izgorevanju, zaradi česar se ne kopičijo na bokih, trebuhu ... Zeleni čaj pa koristi predvsem s svojimi antioksidanti, ki preprečujejo, da bi sladice sprožile verižno reakcijo prostih radikalov. Ob tem kakovosten zeleni čaj (o tem, kako izbrati pravega, več naslednjič) vsebuje tudi snovi, ki upočasnjujejo resorpcijo sladkorja in preprečijo hiter dvig sladkorja v krvi. Posledica tega je, da trebušni slinavki ni treba izločati inzulina, ki »lovi« sladkor in ustvarja maščobne rezerve. Sladice niso nujno greh - grešne so le surovine, ki obremenjujejo naše telo. Na voljo je prava paleta bolj zdravih rešitev. Potrebno je le narediti spremembo v vaši kuhinji in prehranjevalnih navadah. Poskusite, splača se! Vsak korak v pravo smer je stopnička k bolj kvalitetnemu in zdravemu življenju. Pripravila ANDREJA POGORELC, po Sanji Lončar in Zvezi potrošnikov Slovenije. BREZ POTNIH LISTOV K TRŽAČANOM > 24. maja smo se člani PD Ribnica (25) podali z vodjo Janezom Cento k prijateljem v Trst na že 11. SREČANJE S TRŽAČANI ali kot je v svojem pozdravnem govoru in dobrodošlici dejal v imenu gostiteljev Paolo Rasseni - 1. Srečanje po padcu meja. »Mi vsi smo doživeli ta dolgo pričakovani trenutek in smo srečna priča temu velikanskemu dogodku, o katerem bi lahko rekli, da gre za pravi čudež. Ni nam treba več potnih listov, sedaj smo vsi , slovenski in italijanski državljani, resnično pod istim nebom in nam sije isto sonce,« je dejal. Prijatelji srede so nam pripravili zares čudovit dan, pa še lepo vreme je dobro služilo. Vodili so nas po Poti kočij, Visoki kraški poti, ves čas ob meji, nato pa mimo Gropade, kjer smo si pogledali tudi cerkvico sv. Roka iz leta 1789 in kjer so nam pripravili malico in sladka presenečenja, ter preko Frankovca in Trebč, Trebinjskega sedla (421 m) na tržaško stran, kjer se nam je odprl pogled na Trst, Tržaški zaliv, neskončno morje in tudi našo obalo. Na poti smo občudovali čudovite Skupinska ob zaključku srečanja trave in cvetje najrazličnejših barv, velikosti in vrst (med njimi tudi zanimivo Dictamnus fraxinello ali po domače ‘limonelo’, ker diši po limonah), označbe na poti pa so nas opozarjale na več znamenitosti, tudi na kali in žabe, izumitelja Ressla in tok reke Reke pod površjem do Trsta. Zares lepo urejena pot, primerna tudi za kolesarje. Zaključek srečanja v enem izmed predelov Trsta je bilo pravo presenečenje - postregli so nam z njihovimi morskimi jedmi, veselje, smeh in pesem pa so k sproščenemu, nepozabnemu vzdušju samo še pripomogli. Ob slovesu je Paolo Rasseni, pri srečanjih že od samega začetka, neutrudni član tržaškega društva in gonilna sila srečanja, še dejal: »Mi, Prijatelji srede/ Arniči del Mercoledi, smo začeli že pred dvajsetimi leti obiskovati Slovenijo in uživati ob njenih lepotah, zlasti pa smo se začeli pogovarjati z ljudmi, jih spoznavati in ceniti, obenem pa so nas tudi drugi lahko spoznali. Skratka, gradili smo mostove. Ta poznanstva, ti stiki so se skozi čas obrestovali; vse to je obrodilo sadove, saj so se spletle vezi, ki so postale - kot je to v vašem primeru - resnično prijateljske.« Zdenka Mihelič Foto Stane Babič 31 r> :■ ewv/>ieo«i staro igrišče z vsebino Dejstvo je, daje nogomet pri nas, in seveda širše, zelo priljubljen, kar je v zadnjem času stopnjevalo še Evropsko prvenstvo. Zato je tudi logično, daje bilo odprtje igrišča pri Svetem Gregorju ravno med tem velikim tekmovanjem. Tudi drugi kraji v občini se ponašajo z modernimi igral-# nimi površinami. ■JH Kaj pa igrišče ob nasipu v Zalužju? Še pomnite? Le spomnite se, saj je to igrišče spet aktualno, od večine drugih pa ga loči to, da je travnato, da ga ureja le nekaj entuziastov na svoje stroške, predvsem pa to, da ima igrišče vsebino. Na tem igrišču namreč poteka šola nogometa za dečke od 9 do 13 let. A najprej skok v polpreteklo zgodovino. Srednja generacija se bo spomnila nogometne ekipe Union iz Prigorice, katere člani so leta 1990, se pravi kmalu po koncu vojne, popravili teren in zvarili gole. Na tem mestu so se začeli prvomajski turnirji, ki so sedaj že tradicionalni in se brca na dolenjevaškem asfaltnem igrišču. Po pričevanjih je bila zadnja tekma v Zalužju odigrana leta 1995. Kje so tiste stezice, ki so včasih bile ... Po tej zadnji tekmi je imelo grmovje deset let časa, da se je pošteno razraslo, krti so imeli deset let časa za ritje nepreglednih hodnikov, deset let so kače dosegale zavidljive dolžine, ... Potem pa je ekipa Vročih rekreativcev, povečini sestavljena iz prigoriških juncev, zavoljo nostalgije in obolelih nog zaradi asfaltnega fuzbala, igrišče spravila v tek. In tako so se začele lomiti kosilnice in rala, vsa površina je bila potrebna temeljite obnove. Pomagali so nekateri domačini in podjetniki z valjalnimi stroji in buldožerji. Ko je bil s švedsko verigo izpuljen še zadnji odvečni grm, pa so se začela vzdrževalna dela. Občina poskrbi le za košnjo trave okrog igrišča, sama košnja igrišča pa je preveč delikatna, da bi jo prepustili komurkoli. Dva največja entuziasta Vročih rekreativcev trener Mare in direktor Miro sta največkrat tudi vzdrževalca in vsebinski vodji. Kalilnica bodočih reprezentantov Za zdaj Mare trenira 11 fantov iz KS Dolenja vas, naval pa je ogromen, saj so treningi brezplačni. Mare pravi, da navdušenje fantov dosega skrajnosti, ob tem pa vseeno ohranjajo visoko stopnjo discipline. Dodaja, j; da morajo veliko delati na kondiciji, točnih podajah, »štopanju« žoge, učijo pa se tudi levega in desnega strela. Maretovi varovanci so že nastopili na prvomajskem turnirju, kjer so eno tekmo izgubili, v eni pa ^ zmagali, kar je velik uspeh. Udeležil sem se njihovega treninga, kjer so trenerjeve besede meso postale, saj so fantje res disciplinirano odbrcali žogo skozi cel trening. Po treningu pa so za sprostitev, kaj pa drugega, odigrali en fuzbal. Ker je en igralec manjkal, sem pogumno stopil v igro, češ, to bo pa ja šlo. Pa sem se uštel in na kocu tekme le majico ožel. Je pa res, da so fantje prej trenirali, pišoči pa že nekaj časa ni igral nogometa (reševanje ega). Fantje na igrišču, poleg žogobrca, praznujejo še rojstne dneve, kamor pride tudi kakšna njihova sošolka ali, še bolje, navijačica, tako da je to poleg driblerskih obveznosti tudi sprostitev in druženje. To pa še ni vse, kar se nanaša na nogometno dogajanje. Prej omenjeni direktor Miro, ki veliko stvari tudi finančno podpre, pa je tudi vodja ekipe Pristava s Pristave (Prigorica), ki se je uvrstila v v. drugi krog občinske lige v malem nogometu. V tej ligi igrajo drugo leto in to napredovanje je velik uspeh, saj bodo v najslabšem primeru sedmi od trinajstih ekip. Ob pivu po treningu sem ujel, da se obeta prevzem vodenja ekipe. Mira naj bi po mojem prisluškovanju nadomestil trener Mare, to pa so še neuradne informacije in jih raje zadržite Kot radi posplošujemo, da so ljudje »žleht«, se najdejo tudi nesebični, ki radi storijo nekaj za narodov blagor in ne pričakujejo nikakršnih nagrad ali plačil. Če boste kdaj postopali okrog Zalužja, se le ozrite z naravne tribune (nasip) na urejeno igrišče, kjer se mladci podijo za žogo in rasejo v prave nogometaše. Edino v to nisem prepričan, če se starši teh fantov zavedajo, da bodo le-ti nekoč odšli v 'evropske klube in jih bodo videli le še na televiziji. Ampak verjetno ne na TV Slovenija. Na absolutnem prvenstvu Slovenije Toni Valčič osvojil srebrno kolajno V mesecu maju in juniju so se ribniški plavalci uspešno udeležili tako domačih kakor tujih tekmovanj. Največji uspeh ribniškega plavanja v vsej svoji zgodovini je dosegel Toni Valčič na absolutnem prvenstvu Slovenije, ki se je odvijalo sredi meseca junija v Kranju. Na 50 m prosto seje Toni zavihtel na odlično 2. mesto in osvojil srebrno kolajno. Vsekakor velja poudariti, da Toni za absolutno prvenstvo ni bil optimalno pripravljen, ker je bil okupiran z maturo, tako da je njegov uspeh toliko vrednejši. Tudi z ostalih tekmovanj po Sloveniji in v italijanski Gorici pa so se najboljši ribniški plavalci, že kot po običaju, vračali s kolajnami. Tako so na stopničke med prve tri in dobitnike kolajn na tekmovanjih v italijanski Gorici, Miševem memorijalu v Ljubljani, mednarodnem mitingu Boberček na Ravnah, Pokal Kopru in mitingu Veronika v Kamniku stopili Toni Valčič, Jan Mate, Lucija Kous, Maja Guduraš, Jošt Pavlin, Tim Zobec, Anže Pavlin in Chad Andoljšek. Na mitigu v italijanski Gorici pa je Ribniški plavalni klub osvojil ekipno tretje mesto in si prislužil lep pokal organizatorja. Konec meseca junija so bili ribniški plavalci na osemdnevnih pripravah v Čatežu. Uspele so odlično. Ribniške plavalce čakajo v drugi polovici meseca julija še poletna državna prvenstva, na katerih pričakujemo predvsem doseganje osebnih rezultatov in pri najboljših ribniških plavalcih uvrstitev med dobitnike kolajn. Darko Petkovič laser o RIBNIŠKE MAŽORETE ZOPET NA EVROPSKO PRVENSTVO Po izvrstno organiziranem 11. Evropskem prvenstvu mažo ret NBTA-EU (National Baton Twirling Assotiation Europe) v Ribnici lani jeseni in tamkajšnjem odličnem tretjem mestu so se ribniške mažorete zopet uvrstile na EP, ki bo letos od 3. - 5. oktobra v češkem Brnu. Polne elana so v Kočevju na državnem prvenstvu najbolj navdušile v kategoriji B, ko so s skupino pripravile odlično koreografijo na temo Matrice in postale državne prvakinje ter dobile vstopnico za Brno. V Kočevju je v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Godba Kočevje v Športni dvorani Kočevje 31. maja potekalo državno prvenstvo mažoretk NBTA-SI društev Mažoretne zveze Slovenije. Prvenstva se je udeležilo okrog 200 deklet različne starosti, iz mažoretnih klubov in društev iz Kočevja, Velikih Lašč, Ljubljane, Povirja Sežana in Ribnice. Kot je povedala Jana Rus, članica Društva mažoret in plesalcev Ribnica, ki je pri mažoretah od vsega začetka, se na evropsko prvenstvo kvalificirajo le prvouvrščene ekipe. »Ribniške mažorete smo nastopile v kategoriji B in C, kjer smo se preizkusile prvič. V B-skupini so nam na pomoč priskočile tudi 4 starejše mažorete iz Kočevja, kajti njihova starejša ekipa je propadla. Pripravile smo novo koreografijo, Matrico. Dela je bilo veliko, a s skupnimi močmi nam je uspelo,« je povedala Rusova, sicer tudi sama mentorica ene izmed mlajših ribniških mažoretnih skupin. Skupina B je najzahtevnejša in tudi najstrožje se ocenjujejo nastopi. Sodniki tako ocenjujejo skladnost in enakost deklet v skupini, potem palico (vrtenje, metanje itd.), izbiro glasbe in efekte. Prisotna mora biti tudi neka zgodba, ki se razvija, ima vrhunec in se lepo zaključi. Ribniške mažorete so skupaj s 4 Kočevkami priprave zgodbo iz filma Matrica, kjer se Neo razvije iz kokona in s tem tudi zgodba raste, postaja napeta. Koreografinje so bile vse, največ pa Tina Begič iz Kočevja, je dejala Rusova. Na oktobrsko evropsko prvenstvo v Brno, za kamor je že pripravljen avtobus navijačev, so se uvrstile v kar 4 kategorijah, ki so sodnike in predvsem zbrane gledalce popolnoma prepričale: seniorke B in seni-orke C, solistka Anja Oblak ter duet Ana Adamič, Nastja Šilc. Mentorice, ki so vse skupine, duete in solistke pripravljale, so bile: Tina Jurkovič, Bojana O raže m, Jana Rus, Suzana Pogorelec, Anja Pajnič, Maša Grebenc in Živa Rigler. Avgusta gredo seniorke tudi na priprave za EP na Debeli Rtič, sicer pa so letos imele veliko nastopov, med njimi po Ribniški dolini, na Dolenjskem v Metliki in Šentjerneju, na maturantski paradi in Škisovi tržnici v Ljubljani, sodelovale bodo tudi na semnju, 27. junija pa so imele tudi zaključno revijo v ribniškem Gradu, kjer so jih pozdravili številni navijači in ljubitelji plesa. Zdenka Mihelič Foto arhiv Društva mažoret in plesalcev Ribnica Zmagovita točka: Matrica AVGUST 2008 Datum: SOBOTA, 9. 8. Izhodišče za A in B: planina PECOL (1500 m), Italija A - varianta: Kam: na MONTAŽ = POLIŠKI ŠPIK (2753 m), Italija Zahtevnost: ZELO ZAHTEVNA pot Trajanje hoje: 7 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 5. avgusta ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, čelada, samovarovalni komplet (se da izposoditi tudi pri PD), veljavna planinska izkaznica, osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Stane Babič (informacije: 041/ 415 308) B - varianta: Kam: na ŠPIK HUDE POLICE = Cima di Terrarossa (2420 m), Italija Zahtevnost: LAHKA pot Trajanje hoje: 7 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 5. avgusta ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, pohodne palice, veljavna planinska izkaznica, osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Roman Petelin (informacije: 041/ 325 664) Datum: SOBOTA, 23. 8. Kam: SEVERNI VELEBIT, Hrvaška (4. skupni pohod s PD Kočevje) Zahtevnost: SREDNJE ZAHTEVNA pot Načrt: Koča na Zavižanu - vrh Zavižan -Balinovac - Vučjak - koča - morje Trajanje: 5 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 19. avgusta ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, pohodne palice, veljavna planinska izkaznica, osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Vodniki PD Ribnica in PD Koč evje. Z. Mihelič Rešeto 33 1>1 IXJ 1 I < >«■?> «mxTi i ! ■ *<■ rxi ki Uspešni nastopi ugarskih jahačev v Lipici MLADI PLANINCI NA DVATISOČAKU Tekmovalca domače konjeniške ekipe Ugar Equestrian Team sta znova zabeležila nekaj odličnih rezultatov. Na mednarodnem tekmovanju za pokal narodov v Lipici konec junija je Maks Riossa s Silvano v najmočnejši konkurenci kot najboljši Slovenec v petkovi tekmi dosegel 8. mesto, Manja Koren pa je z Unaniemom v konkurenci mladih konj zabeležila dve šesti mesti. Oba jahača sta se udeležila tudi julijskega turnirja v Lipici, v okviru katerega se je odvijalo državno prvenstvo, ter z mladimi konji Unaniemom, Unymolgo in Virilityjem priskakala Ribnici dve 2. ter eno 3. mesto. Pod dvema domačima preizkušnjama pa je črto potegnil tudi eden izmed najbolj izkušenih slovenskih jahačev, upravnik Posestva Ugar in kapetan konjeniške ekipe Ugar Equestrian Team Maks Riossa: »Dejstvo je, da se raven vrhunskega konjeniškega športa v Sloveniji dviguje, posledično pa ta šport postaja vedno bolj zanimiv tudi na nacionalnem nivoju. Lipica, ki uživa tudi mednarodni ugled kot turistično-športni center, je vsekakor lokacija, na kateri naj bi se tovrstne športne prireditve odvijale vsako leto. Veseli me, da so se torej tudi v nedrju g^S" slovenskega konjeništva odločili ponuditi priložnost temu olimpijskemu športu, in verjamem, da bomo poleg našega največjega konjeniškega spektakla v Ribnici lahko preskakovanje zaprek kot perspektivno športno disciplino predstavljali tudi na ostalih lokacijah po Sloveniji. Tovrstna tek movanja imajo velik pomen za razvoj tega športa na nacionalni ravni in kot predstavnik sodobnega konjeniškega centra in športnik sem seveda zadovoljen, da lahko znanje, konkurenčnost ir kvaliteto pokažemo tudi domačemu občinstvu Na Ugarju smo pred tremi leti pokazali pogum in voljo ter na domače dvorišče pripeljali vrhun sko prireditev, oziroma, če lahko citiram svojega prijatelja, dobitnika srebrne olimpijske kolajne Michela Vaillancourta, v Slovenijo smo pripeljal svet, zato sem zares vesel, da našemu zgledu, ki je po treh letih zagotovo lahko tudi merilc kakovosti, sledijo ostali in temu izjemnemu športi postavljajo tudi konkurenčno domačo kuliso Lipica je vsekakor bila dobra uvertura za tekme UGAR 2008 FE/ World Cup, ki bo v Slovenija zopet pripeljala svetovno konjeniško elito in seve da tudi svojevrstno, novo izkušnjo za gledalce.« Rok Korošec Foto arhiv Ugar Na prvi poletni dan so se mladi planinci PD Ribnica iz planinskega krožka OŠ dr. Franceta Prešerna podali na svoj zaključni izlet. Da bi zapolnili prostor v avtobusu, so medse povabili tudi odrasle ribniške planince. Skupaj se jih je na dvatisočak, Dobrač v Avstriji (2167 m), podalo kar 50. Čudoviti dan se je obetal že zjutraj, ko smo krenili iz Ribnice in se preko Gorenjske in Korenskega sedla v objemu jasnih gora in modrine neba podali do Beljaka ter po Beljaški alpski cesti do našega izhodišča na višini 1732 metrov, kjer smo na parkirišču pustili avtobus. Tudi tam razgled ni nič kaj zaostajal za bolj znanimi pogledi s slovenske strani. V prvi vrsti sta se raztezala Jalovec in Mangart ter nas tudi ves dan nato spremljala. Na parkirišču smo se razdelili v dve skupini, starši z otroki v eno ter odrasli planinci v drugo. Drugo skupino je vodil vodnik PZS Roman Petelin, pomagala sta mu še Marjan Intihar in Martin Zu k (oba VPZS), podali pa so se po stezici južnih pobočij in na vrh prišli malo nad kočo Ludwig-Walter Haus na Dobraču. Prva skupina pa se je podala po severovzhodni strani, vodila jo je vodnica PZS Zdenka Mihelič, pomočnik vodje je bil VPZS Stane Babič, pomagali pa sta tudi učiteljici z ribniške osnovne šole Anica Tanko in Damijana Arko, ki planinski krožek na šoli tudi vodi. Otroci, najmlajši je bil dveletni Miha, so se skupaj s starši prvič podali na tako visok vrh, 2167 metrov ni mačji kašelj. Toda čudovita široka pot z razgledi na vse strani in neskončnimi širjavami alpskega cvetja, kjer smo občudovali razne svišče, pogačico, slečnik, zlatico, alpsko veleso, kamnokreče, gostostebelno mračico, vetrnice ..., je v takem prijetnem vzdušju kar naenkrat minila in že smo se krepčali pri koči s slastno malico iz nahrbtnikov. Podali smo se tudi do obeh cerkva na vrhu, do najvišje ležeče cerkve v Evropi (nemške cerkvice) in do slovenske malo pod vrhom in križem. Zadovoljni nad prehojeno potjo in varnim sestopom smo se poigrali še v malem adrenalinskem parku ob parkirišču, kjer ROKOMETAŠI NA PRIPRAVAH V ZREČAH Članska ekipa rokometnega društva RIKO hiše Ribnica bo s pripravami na letošnjo sezono pričela 28. julija z uvodnim sestankom, ki mu bo sledil prvi trening. Tri dni pozneje že sledijo 6-dnevne priprave v Zrečah, kjer bo predvidoma odigrala prvo pripravljalno tekmo, in sicer z ekipo Preventa iz Slovenj Gradca. Treningi do začetka sezone bodo potekali 2-krat dnevno v športni dvorani v Ribnici, vmes pa bo kar nekaj pripravljalnih tekem in turnirjev. Igralci, na katere v tej sezoni računa trener Tomaž Tomšič, pa so: VRATARJI: Boštjan Grm, Mustafa Torlo, Aleš Ilc, Jošt Perovšek KRILA: Leon Mikulin, Ivan Pongračič (HRV), Matija Štimec, Črt Abrahamsberg ZUNANJI: Aleš Smiljanič, Mitja Nosan, Damjan Škaper, Vladimir Ostarčevič (HRV), Tomaž Lesar, Lazo Majnov (MAK) KROŽNI NAPADALCI: Darjan Košir, Andraž Podvršič Natan Hojč Prva pripravljalna tekma, ki bo letos na sporedu v domači dvorani v Ribnici, bo v soboto, 9. avgusta, z aktualnimi pokalnimi prvaki Slovenije in letošnjimi udeleženci lige prvakov, koprskim Cimosom. smo imeli avtobus, ter si ogledali še številno dišeče cvetje v Alpskem vrtu (na višini 1500 m) ob Beljaški alpski cesti. Nasmehi, razigranost, smeh in zadovoljni obrazi vseh, tako otrok kot odraslih, so povedali vse. Strinjali smo se - še pojdemo! 38 Hešeri» 7. TEK PO LONCARIJI POSTREGEL Z NOVIM REKORDOM PROGE Tek po Lončariji, ki se ga tekači zelo radi udeležijo, je tudi letos dobro uspel. Vsa zasluga gre zagretim in pridnim domačinom, ki ga v okviru Športnega društva Lončar organizirajo in pomagajo izpeljati ta projekt, ki zajema še spremljevalne dejavnosti, več kategorij in družabni del. Poleg tega jim je naklonjeno tudi vreme, tako je bilo tudi letos na že 7. teku, v soboto, 5. julija, ko so čudovito vreme, dobra organizacija, lepa proga in izkušnje preteklih let privabili v Dolenjo vas številne tekače od vsepovsod. Teka, ki šteje v sklop tekov za Pokal Dolenjske 2008 in katerega direktor tekmovanja je Toni Prus, predsednik ŠD Lončar, tehnični vodja tekmovanja Srečko Vrbinc in vodja proge Danilo Hočevar, se je udeležilo že samo v teku na 9,4 km kar 177 tekačev in tekačic, poleg tega pa so nastopili še številni rekreativci na 2 km, pa mladi in najmlajši na otroških tekih po 300, 600 in 2000 metrov. Sama proga v Lončariji je pretežno ravninska in se jo ocenjuje kot hitro in manj zahtevno. Domačini jo imenujemo kar “Lončarska pentlja", saj tekmovalci pretečejo nepravilno osmico. Tako tekmovalci trikrat prečkajo startno ciljno črto. Po startu je najprej 1 km asfalta, zatem 1 km poljske poti in makadamske ceste, preostali del proge pa je asfalt. Tekmovalci tako tečejo skozi 4 vasi, kjer jih domačini vedno radi vzpodbujajo. Letos je na veliko veselje domačinov in članov Triatlon kluba Inles Riko Ribnica, ki je bil močno zastopan, zmaga ostala v Ribniški dolini, saj je z novim absolutnim rekordom proge prepričljivo in pričakovano slavil Bojan Čebin. Rekord Lončarske pentlje je do nastopa Cebina držal Boštjan Hrovat iz Begunj s časom 0:29:13 iz leta 2003, med ženskami pa je najhitrejše tekla leta 2002 Ida Šurbek s časom 0:34:35. Novi najboljši čas proge znaša sedaj 29 minut in 5 sekund. Drugi je bil Peter Letnar (Atletsko društvo Mass), in tretji še en član TK Inles Riko Ribnica - Peter Benčina. Na četrto mesto pa se je uvrstil lanski zmagovalec Robert Lendaro (AK Sevnica). Med ženskami je pričakovano zmagala Jana Strahinič (AK Domžale), druga je bila Damjana Blatnik iz Vrhpolja, tretja pa Vesna Oražem, ŠD Lončar, najboljša lončarka: »Zelo dober občutek je biti najboljša Lončarka, sploh, ker nas zdaj teče več žensk iz Lončarije, včasih sem bila namreč sama. Na tek sem se pripravljala, sicer nič posebno, saj tečem že okoli 10 let vsak drug dan po nekaj kilometrov (6 ali 9 km). Tako uvrstitev sem pričakovala, saj se tudi sicer veliko športno udejstvujem. Tu sem četrtič, lani pa sem v Ljubljani pretekla tudi maraton, 42 kilometrov.« s ponovljenim lanskim rezultatom Marta Gričar (AK Radeče). Tudi letos je bila najboljša in najhitrejša lončarka Vesna Oražem, novi najhitrejši lončar pa je postal Toni Žagar. Pohodniki, bilo jih je deset, so prišli iz Krškega, Sevnice, Ambrusa in Kočevja. Po šestkilometrski trasi iz Dolenje vasi preko Hriba, na Metljavec, peskokop, pa nato na jezero in preko Prigorice po poti teka nazaj v Dolenjo vas jih je vodil Janez Pogorelec. Bojan Čebin, TK Inles Riko Ribnica, 29:05, absolutni zmagovalec in rekorder proge: »Čeprav ni bilo konkurence, pa motivacije ni zmanjkalo. To je bil en zelo dober trening. Trenutno je malo zatišja v tekmovalni sezoni, avgusta imam nekaj močnejših tekem, čakata me dve tekmi evropskega pokala v triatlonu, septembra me potem čaka svetovno v duatlonu, kjer bom poskusil ubraniti svoj naslov prvaka.« Jana Strahinič, AK Domžale, 36:52, absolutna zmagovalka: »Pričakovala sem tak rezultat. Pripravljala sem se kar veliko, ne samo na ta tek, ampak predvsem na evropsko veteransko prvenstvo, ki bo letos v Ljubljani, in mi je bila to ena možnost, da še malo potreniram. Letos sem tukaj drugič, prvič sem bila leta 2003 in mi je bilo zelo všeč, zato sem pa prišla.« Stane Lindič, tajnik društva Marathon Novo mesto, nosilec tekov za pokal Dolenjske 2008: »Vsa čast organizatorju, res se odlično trudijo. Tudi sam sem odtekel današnji tek na 9.400 metrov in sem ob progi videl lepo vzdušje, vidi se, da so domačini ta tek sprejeli za svoj.« Toni Žagar, ŠD Lončar, najboljši lončar, je bil tudi zelo zadovoljen: »Vsak športnik ima neko željo in meni je enkrat uspelo, čeprav sem že v letih. Sem pa letos izkoristil priliko, ker tu letos ni bilo enega zelo dobrega tekmovalca, Stoškota - Igorja Stošiča, ki je bil leta najboljši, zanj vem, da je boljši od mene. Jaz sem sicer tekač, triatlonec in vse to rad počnem, tekmovati v Dolenji vasi pa sploh.« Srečko Vrbinc, tehnični vodja tekmovanja o edinstvenosti Teka po Lončariji in sami ideji zanj: »Zanimivost Teka po Lončariji je, da je eden redkih tekov, če ni celo edini, ki se teče po krajih, po vaseh, mimo hiš. Vsi ostali teki so namreč organizirani po nekih stranpoteh in gozdovih in tudi daleč stran od gledalcev, tako da je tam tudi malo navijačev. Zato pa radi pridejo ljudje v Dolenjo vas. Tekači so namreč navdušeni, saj se pri vsaki hiši pojavljajo ljudje, lastniki, domačini, in navijajo za tekmovalce. Ideja, da je sploh organiziran Tek po Lončariji, izhaja iz dejstva, da so se mladi fantje iz Lončarije začeli udeleževati tekov na Primorskem, leta 2001 pa se je prvič organiziral tudi tek za pokal Dolenjske oz. Dolenjskega lista. Smatrali smo, da bi bilo mogoče dobro, da bi ta tek pripeljali še v ta del Ribniške doline. Zdaj je to eden najbolje organiziranih in obiskanih tekov, udeležijo se ga tekmovalci tudi s Primorske, širše ljubljanske regije in Dolenjske ter od drugod. Množičnost je zagotovo pomembna, pomembno pa je tudi to, da se tega udeležuje vse več domačih tekmovalcev. Cilj teh tekaških prireditev je, da animiraš tudi domače ljudi, da se začnejo ukvarjati s to lepo disciplino rekreativno, ne zahteva ne vem kakšnih finančnih sredstev, vsak, ki želi, lahko trenira. In ne nazadnje: tek je premagovanje samega sebe in ne končni uspeh. Se naprej se bomo zavzemali za množičnost in rekreativnost. « Ribniški župan Jože Levstek o teku, podpori in skrbi za zdravje: »Občina Ribnica se na 7. Teku po Lončariji pojavlja kot generalni sponzor, tako iz tega lahko zaključimo, da se vedno trudimo, da pospešujemo take prireditve. Ker konec koncev je čas, ko bomo morali čas aktivno preživljati in nekaj narediti za svoje zdravje, zase, tako da je neka nadaljnja usmerjenost vključena v to smer.« Tudi sam je nekdaj rad tekel, na tokratnem teku pa se je pojavil v vlogi sinovega trenerja. Sin je uspešno pretekel lončarsko pentljo. V OSPREDJU, S ČELADO, VADITELJICA LUCIJA GELZE MEN SE ROLA! Prvi tečaj rolanja v Ribnici Nekateri mladi že vedo, da prostega časa ni zametavati, raje ga pametno izkoristijo in se česa novega naučijo ali obudijo svoje staro znanje. Točno tako bi lahko rekli za prvi tečaj rolanja v Ribnici, kjer so se mladi sami zbrali in prosili svojo prijateljico ali znanko Lucijo Geize, učiteljico rolanja po NCR, da jih nauči rolati. Tečaj je potekal od 8. julija naprej, in sicer na parkirišču za zavarovalnico Triglav. Prvi dan pred tečajem je Lucija celo parkirišče pometla, da ne bi tečajnike motili pesek in druge morebitne stvari na tleh. Bila je spontana odločitev in želja, so razlagali udeleženci, ki se jih je zbralo vedno okoli 10, najmlajši udeleženec bo šel v 9. razred osnovne šole, najstarejši pa je dopolnil 30 let. Dva sta se na tečaj vozila celo iz Ljubljane. Naučili so se vso snov in tehniko začetnega tečaja rolanja, za Lucijo, ki resnično obvlada vse čare rolanja in je oktobra uspešno naredila tečaj za učitelja rolanja s pisnim in praktičnim preizkusom na koncu, pa so v en glas zatrdili: »Spodbuja nas, pohvali vsak napredek in polna je energije.« Med prijatelji in znanci učiteljice rolanja eni radi rolajo ali pa so kot otroci rolali, zdaj pa ne več, a bi zopet želeli, le trije pa so bili začetniki. Kot je povedala Lucija, se je večina nekako naučila rolati, toda to je zdaj čisto drugače, saj pridobijo veščine iz vseh potrebnih znanj in tudi ne gredo mimo osnovnega pravila - »Kaj se naredi, če se pade? Pobere se!« Elementi začetniškega tečaja obsegajo ogrevanje, kako stati na rolerjih, da se udobno počutiš, vstajanje, prvi rolerski korak, ustavljanje, ‘limonce’, A-zavoj in drugo. »Rolerski tečaj ti da neke osnove in veliko elana za naprej, vaditi pa moraš sam, čim več rolat, rolat, rolat... V prakso spraviti tisto, kar si se naučil. V Ljubljani je rolanje zelo popularno, saj imajo cele organizacije, ki se s tem ukvarjajo, in polno tečajev. Prav tako imajo veliko površin za rolanje. Tudi tu v Ribnici bi si želeli površine za rolanje,« je razlagala Lucija, ki pravi tudi, da je zmotno mišljenje, da če imaš vso opremo, je to znak, da si začetnik. »To ni res. Če znaš dobro rolati, veš, da je dobro imeti vso zaščitno opremo: zaščito za zapestje, komolčnike, kolenčnike in seveda čelado.« Prvi rolerski užitki Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ