t ZA IZBOLJŠANJE LISTA »•Mojca« Vato Mrt voljo. Vsak, Id an priporočate MGI»i Naredi" aU ca pridobilo u naročnika. Vu bo bralo-icn, ker itc mu odprti pol k tare« lepotnu la ranimi v mu itifo. :: GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR, NAROČNIKI,.. tenia Ijamo potrdil za poslano naročnino. Za* dostnje potrdilo poleg naslova an lista— «k» katerega dno, noseča in lota jo na* rotaioa plafim. CJ p r a % a. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered as Seeoiid Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. V., under Act or Congress of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 62. — Stev. 62. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 17, 1938—ČETRTEK, 17. MARCA 1938 Volume XLVL — Letnik XW1. BIVŠI AVSTRIJSKI PODKANCLER SE JE USTRELIL PREDSEDNIK DRŽAVNE BANKE JE NADOMESTIL AVSTRIJSKI ŠILING Z NEMŠKO MARKO Vladna fronta na Španskem serusi Izvoz lesa iz Avstrije je prepovedan. — Ves les bo poslan v Nemčijo. — Avstrijske (tekstilne tovarne izdelujejo blago za nazijske uniforme. — Naziji zahtevajo odškodnino za škodo, ki jim je napravila Schuschniggova vlada. — Za dr. K. Schuschnigga se bo zavzel Mussolini. RIM, Italija, 16. marca. — Mussolini je izjavil, da nima nič proti temu, če je Hitler zavzel Avstrijo, poudaril je pa, da bi prekoračanje italijansko meje pomenilo vojno. BRUSELJ, Belgija, 16. marca. — Vnanji minister Paul Henry Spaak je rekel, da je Belgija odločna braniti svoje meje do skrajnosti in da mora biti usoda Avstrije vsem malim narodom v svarilo. DUNAJ, Avstrija, 16. marca. — Danes se je usmrtil tukaj major Emil Fey, bivši podkancler in minister za javno varnost. Najprej je ustrelil j.vojo ieno in svojega 191etnega sina, nato si je pa pognal kroglo v glavo. Star je bil dvainpetdeset let. Minister za javno varnost je postal leta 1933 pod kanclerjem Dollfussom. Kmalu nato je postal podkancler. Tekom nazijskega puCa leta 1934 so ga naziji zaprli, dočim je Dollfuss vsled težke rane izkrvavel. Ko se je raznesla vest o Feyevi smrti, se je izvedelo, da se je še par drugik uglednih Avstrijcev prostovoljno poslovilo od življenja. Ugledni tirolski industrijalec Friedericb Reit-linger je napotil svojo hčer, da ga je ustrelila, nakar je usmrtila še sebe. Usmrtila sta se tudi znani medicinec dr. Gustav Bayer in 72 letni profesor Gabo Nobel, eden najslavnejših dunajskih zdravnikov. PARIZ, Francija, 16. marca. — Francija in Ru-sija sta danes izjavili, da bosta branili Cehoslova-hko, če bi jo Nemci napadli. BERLIN, Nemčija, 16. marca. — Hitler se je vrnil v Berlin. Ta njegov nagel povratek je v zvezi z govoricami, da je Poljska poslala Litvinski ul-I imatum. DUNAJ, Avstrija, 16. marca. — Navdušenje, ki je štiri dni navdajalo nazije nemške province Avstrije, je nekoliko poleglo, in ljudje so začeli razmišljati, kakšen dobiček bo imela dežela od zdrušitve z Nemčijo. Nekateri podjetniki so dali svojim uslužbencem dvojno tedensko plačo. Izvoz lesa, od katerega je imela Avstrija velik dobiček je prepovedan. Doslej so lesni trgovci prodajali les v Italijo, vbodoče bo pa ves les baje Nemčija pokupila. Tekstilne tovarne obratujejo s polno paro. — Krojačnice so zaposlene z izdelovanjem nazijskih uniform. Včeraj je dospel sem Hjal mar Schacht, predsednik nemške državne banke. Njegovo prvo delo je bilo spraviti iz cirkulacije avstrijski šiling in ga nadomestiti z nemško državno marko. Nemški vojaki, ki so dospeli sem, so dobro preskrbljeni z denarjem. Nočni lokali so polni; krč-vnarji dobro tržijo. Dne 10. aprila bo o priliki javnega glasovanja predloženo volilcem naslednje vprašanje: — Ali priznate našega fuehrerja Adolfa Hitlerja in se potemtakem strinjate s priključitvijo Avstrije Nemčiji, ki se je završila dne 1 3. marca. Več tisoč nazijev zahteva povračilo za škodo, ki so jo s tem, da so bili zvesti narodnemu socija-lizmu utrpeli od Schuschniggove vlade. Nekaterim je bila poškodovana lastnina, nekateri so pa izgubili službe. ČEŠKI NEMCI SO POSVARILI SVOJO VLADO JAPONCI SO OBNOVILI OFENZIVO Hitlerjeva zmaga v Av- Japonci so porazili Kitaj-striji naj bo Cehoslova- ce na treh krajih. — Jaški • svarilo. — Velik ponci uničili mnogo hrup po govor nemške- kitajskih aeroplanov. ga poslanca. ------ — PRIPING, Kitajska, 1«. PRAGA, CVhoslovaš.a Iti. man-a. — Po dolgem premirju marca. — V »Vhoslovaški |x>- ^ sv tih Tienein-Pukov železni-darj-kl zbornici j t* nastal v. lik Zope. C., 10. marca. — Združene države po si nje jo z Avstrijo kot doklej, kot z neodvisno državo in ji še vedno tla jejo trgovske prednosti, katerih Nemčija nima. V svoji konferenci s časnikarji je rekel predsednik Roo- vani, ker bo dmi-a.V morala | jaJ)0nska artilerija obstre- sevelt, da v odnošajih med Zdr. nositi posledice. 11 ju je kitajske •postojanke južno 'državami in Avstrijo ne .bo na- "Such tski Nemci ne morejo ^ Rem(,ne reke. Kitajci so pri 'stopila nikaka izprememba, dopustiti da bi ta zgodovinski ob LHPJ _ . . „. - ci, vendarNa vprašanje, »ko Združeno države smatrajo, da je Avistri- VLADNA ARMADA SE NA CELI ČRTI UMIKA PRED FAŠISTI -O-- HENDAYE, Francija; 16. marca. — Razbita republikanska armada se umika pred 100,000 mož broječo fašistično armado, ki hoče republikansko ozemlje razdeliti na dvoje in naglo končati državljansko vojno. narodu," j** r«*kel Franck, nato pa .ie nadaljeval: "Sudetedti N.-mci so se zbudili k najmočnejši volji življenja in so si s sudetskn-nmnško stranko v* t varili sredstvo za marc"a-svojo politično borlio. O tej resnici 1 j državniško manj se razburjati zaradi nemške države, za ra d i ush Iv Ne it ice v izven svojih meja, kot pa v svojih mejah wlvarjaii pohvžaj, ki ne Ik> dajal nikakega povoda za pritožbe. Taka nova ur niha notranjih razmer s stališča sudetskih Nemcev ni samo potrebna za sudetsko Nemce, temveč udi za celo čehoslovaško državo.*' Proti koncu svojega govora je Fran«k rekel, da .so sudetski Nemci trdni v svojem sklepu, da se bodo z vso silo borili za politične pravice, kulturno svo-bedo in gospodarsko varnost. polastiti Sansija, predno mo* rejo pričeti svoje prodiranje preti jugu in zaipadu. SANGHA.J, Kitajska, IG. — JajH>nci so pričeli v velikem obsegu 7. aeroplaui bombardirati razne kraje v o srednji in južni Kitajski. Kot zatrjujejo Japonci, so njihovi letalci poškodovali ali uničili na letališčih veliko šte-vMo kitajskih aeroplanov, ki so jih dobili iz Rusije. Vineent Schmidt, ki je Ame-kanec in ki je vodil zračni napad na Formozo, je komaj všei smrti, ko so jaipon^ki letalci bombardirali letališče v Han-kovu. Schmidt je poveljnik 14. kitajskega zračnega škadrona. Japonci naznanjajo, da so bila uničena kitajska letališča v Sianfu, Kantonu, Naučangu, Mančengu, Oangšaju in drugih mestih. Republikanci se le slabotno upirajo in fašisti so včeraj napredovali 10 milj od Alcaniza do Val de Algora in do strate-gične vasi Railmundo, ki obvlada glavno cesto iz Valeii-eije v Barcelono, j Na tem kraju ločijo armado 'generala Franca od Sredozem-. .skega morja samo divje obre-nila V svojo domovino. gore> oddaljene samo še .'{'» HITLERJE POGLAVAR AVSTRIJE Vzhodna marka se je vr- Avstrijski deželni gla- milj od morja, var je HiUerja razglasil Odkar je general za fuehrerja. JUGOSLOVANI RAZBURJENI BEOGRAD, Jugoslavija, 16. marca. — Jugoslovanska opozicija napada nun istrskega predsednika dr. Milana Stoja-dinoviča glede njegovega stališča z ozirom na •avstrijske nadeve. Poslanec Mita Dimitri-jevič je zahteval crl Stojadino-viča, da pojasni položaj Slovencev na Koroškem. Pred-sednik poslanske Zbornice je Diinitrijeviču odgovoril. da bo Stojadinovič v nekaj dneh v senatni podal svojo izjavo ter bo obenem pojasnil položaj Jugoslavije z ozirom na priklopitev Avstrije k Nemčiji. Predsednik je tudi izrazil upanje, da se *bo položaj koroških Slovencev izboljšal. Avstrijski poslanik ŠVICA SE 0B0R0ŽUJE OURIH, Švica, 1<>. marca. — Vsled al Iružit-ve Avstrije z Nemčijo je Švica pričela utrjevati svojo mejo proti Nemčiji in Avtetriji, ki je seilaj samo še del Nemčije. Voja'ški inžinirji napravi- li načrt, po katerem bi pričeli s 1. januarjem utrjevati mejo, toda sedaj so naglo pričeli utrjevati mejo <)>!» italijausko-ti-rol-aki meji. Poti mostove čez Reno so po-ložili mine, ra^no tako tudi pod ceste, ki vodijo čez mejo v Nenlčijo. • Av-strijsko-švicarska meja je sicer mirna, toda carinika straža je bila pov^ana in bo stroaro pazila na begunce iz Avstrije, da zavrne vteakega neza-želje-nega. včeraj izročil nemškemu posla-baronlniku, je danes odpotoval iz von Wimmer, ki je .svoje posle j Beograda. Francosko poštno ministrstvo je sklenilo, da agTadi v Parizu dom francoske radiofo-nije, v katerem bo namestilo Sliši se, da ker je veljal včasi Schuschnigg za ve-|držav»e omladansko ofenzivo DUNAJ, Avstrija, 16. marca, jw Villanueva na aragonski — Pozdravni govor avstrijske- jfronti, je njegova armada naga deželnega glavarja Arturja predovala za 60 milj in zavzela Seyss-Inqiiarta na Hitlerja ima -000 kvadratnih milj ozemlja. 1 Italijanske brigade, tuji le-Moj fuehrer (voditelj) : gijonarji in Marokanci nepro-Kot ZiK In j i najvišji uradnik stano pnnlirajo na 20 milj clol--zvezne «lržave Avstrije nazna- bre2pogo j. ne zvestobe. Kamorkoli bo vodila pot, bomo sledili. Heil, moj fuehrer!" ja prenehala biti kot neodvisna država, je predsednik Roosevelt odgovoril, da »e je o tem |naslednje besedilo: razgovarjal z državnim tajnikom Hulloin in da do se«laj slanika še ni prejel nobenega li Washington oil avstrij. i>osla-nika ni prejel nikakega uradnega jiorocil^ o kiiki premembi. Roosevelt i»a je dmlal, da je državnega tajnika Hulla o teni uajbržc obvestil nemški poslanik Hans Dieekliof. Nailalje pa > tem ni hotel več govoriti. Malo pre*l konferenco je predalnik Roosevelt razglasil trgovsko pogodbo med Združeni mi državami iu Oehoslovaško ter je pri tem izpustil Nemčijo, ki nima prednosti glede znižane carine, kot jo ima 87 drugih držav, s katerimi imajo Združene države trgovske pogodbe. Avstrija pa je še vedno med onimi državami, ki imajo posebne trgovske ugodnosti z Združenimi državami, četudi je sedaj združena z Nemčijo. RUSKI IZDAJALCI USTRELJENI boljši boljševitžki časnikar, in Aleksej I. Rvkov, ki je bil dolgo let predisodnik ljudskih komisarjev, ali ministrski predsednik. NOVI DOM FRANCOSKEGA RADIA. 2ENA KRBSTINSKEGA ARETIRANA. "Daily Express'* javlja' iz Moskve, da je GPUJ aretirala ženo bivšega ruskega poslanika v Berlinu, Krestinskega, ker je osumljena, da je skušala v otroška bolnici umoriti 12-letnega Stalinovega siim. Krestinsika MADŽARSKA ODOBRAVA HITLERJEVO DELO BERLIN, Nemčija, 16. marca. — Madžarska je prva država, ki je obvestila nemški vnanji urad, da priznava združenje Avstrije a Nemčijo. Maidžarska je kanclerju Hitlerju čestitala in izrazila upanje, da bodo med obema državama vladali prijateljski od noša j i. Madžarska ^e« tudi sporočila, da bo zaprla svoje potalani- likega Mussolinijevega prijatelja, se bo slednji .^.f %bile doslei ^T^V^-i " v - t ^ , .. ,®,J1<1J J koncih. Za novo zgradbo 9ohe bila prepeljana v jeco Lu štvo na Dunaju m bo uspre zavzel zanj, da ne bo prehudo kaznovan. « ----*—u— i----i--------,----- 1 določili 75 milijonov frankov. • bianko. menila v generalni konzulat. "GLAS NA BOD A" —New Toil Thursday, March 17, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. 99 "GLAS NARODA (VOICE OF THE PEOPLE) Owned and Published by 8L0YEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakwjr. President 'J. Lupsba, Se:. Place of business of the corporation ami addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year ISSUED EVEUY DAY EXCFPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Za celo leto relja list za Ameriko ln Kanado ..............$6.00 Za pol leUi ................ Za Četrt leta................ Za New York za eelo leto . . $7 00 Za pol leta ................?3.ro Za Inozemstvo za celo leto .. Za pol leta ................$3.50 Subscription Yearly $6.— "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN' IZVZEMŠl NEDELJ PRAZNIKOV *t»LAS NARODA**, 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: (Helsea 3—1242 IHJPISI brez p<*lpi>H in osebnosti se up priobcujejo. Denar za naročnino naj blasrovoli imsiljitli Mnm-y Or.br. Pri spremembi kraja naročnikov, pr.isiiun, «ia u:im tudi prejšnje l>ivališf-e naznani, da hitreje najdimo naslovnika. Piše kakor mL?li FRANK KER2E liiuvii -fiini-ilmiliiintii ■» AVSTRIJA rojena 1273 — umrla 1938. N. v. m. p. Misli mi uhajajo v dijaška leta. Sedeli smo pri .šolski maši in mislili— kaj bi rekel? Vsak svoje. Zakaj življenje slovenskega studim ta j«- bil« tako, da je bilo v vsi naiši prihodu josti dosti temnega in le malo svetlega, Zašumelo jo po cerkvi in mreno podkovani kmetski reviji so vdarjali o lesenih in ka menitih tleh. Na komi je ori-la "cesarska". katero nmo m .?- HITLER JE IZRABIL PRILIKO Priključitev Avstrije Nemčiji je bila tako nenadnj i.i nepričakovana, da so se druge države komaj zavedle, ko je bilo že vse storjeno. Hitler je pač izrabil priliko. Niti trenutek prezgodaj in niti trenutek prepozno' so -i začeli vršiti dogodki, in vse je bilo tako naglo doigrano kot da je bila vsaka poteza že vnaprej natančno preračunana m preudarjena. Izvenpoliticnih zaplet ljaje v — to se pravi vojne — se mu ni bilo reba bati. Rusija ni imela časa. Bila je preveč za|)oslena z "ve-Jeiz'lajniskim" proeesom. Italija, ki je že vsaj navidez prijateljica in zaveznica Nemčije, ima čez glavo skrbi z Abesi-iiijo in Španijo. Francija nima v centralni Evropi več tistega vpliva kot ga je imela prod leti, in poleg tega je bila baš te rini zapletena v težko kabinetno krizo. Anglija je zavrgla vnanjtga ministra Edeua ter se po gaja zdaj s tem, zdai z onim, in najbrž niti sama ne ve, kaj je ž njo. Poleg tega je bil notranji politični položaj v Avstriji zrel za Hitlerjeve načrte. fn tako -e je vrnil Hitler v svojo domovino Avstrijo, ki je bila že dolgo obsojena na propast. Tekom zadnjega stoletja je bila igrača v rokah avstrijskih in tujezemskih diplomatov, po svetovni vojni jo je p;« zadela najbolj žalostna usoda izmed vseli premagancev. Hitler se je vrnil v deželo svojih očetov, in ni bil sprejet kot osvojevalee, pač pa kot osvoboditelj. Po vseh eerkvali -o zvonili, in ljudje poklekaH na cesto, po kateri je v«>/:? njegov avtomobil. Te demonstracije niso bile histeričen izbruh navdušenja, pač pa znamenje, da Hitlerja ne smatrajo samo za političnega, pač pa tudi za duhovnega voditelja. Ce se bo kot tak tudi obnesel, bo pokazala bližnja bodočnost. rali poslušati stoje. In vdarjali so posebno tisti visoki akordi: 4«s habsburškim bo tronom vedno—sreča trdna Avstrije/' Tn kar nekaj se je zdramilo v človeku in dodalo: to se vendar razume. Tako je bilo od nekdaj. Včeraj sem poslušal na radio, kat rega jaz sicer jako malo rabim — mogoča enkrat na teden — in Idi šal sem z Dii na ja med - vpitjem- in k ri ča -njem arijo, kakor je za zgornje vrstice. A ni bila "cesarska**, ampak t4Dent-chland, Dentsch-land ueber alles . . Marsikatera, stvar se zdi člo-v ku, kakor da je bila včeraj na vrsti. Ta dogodek pa ostaja človeku nerazumljiv. Da bodo leta enega človeškega življenja; videla vse to? Ni mogoče. Da bi Avstrija šla! "Nikdar," šepeče pri sebi rojak, in pogleda na steno — ali pa mogoče kam tu d skrite spomine. Hm, tak je bil. ko so služili Pranceljna. "Nikdar," se oglaša dniire-rnii, ki prisluškuje tajnim vestem o Rudolfii, kateri se nekje skriva iu čaka ugodne orilike, da se pokaže v vsi svoji slavi. "Nikdar," potrjjje notranji glas tretji rau, ki čita in posluša in konča z besedami: 11Vsaj to ne more biti res." Tn vendar je tvko. Kakor ! stopil svojo vlado Francelj jtftlško, katerega se vsi spominjamo, kajti vladal je celih 68 let. To se pravi: do zadnjega — zakaj t teti njegov Naslednik ne Šteje. Pod njim je Avstrija dosledno propadala. Izgubila je na severu pokrajini Slezvik-Hol-stajn — na jutru Benečijo, Lombardijo in drugi. Žrle/ni kancelar Bismarck j«' podrl zadnje tradicije rhnsko-nem-skega cesarstva, združil vse rajhovske province v celoto. Tako združena Nemčija je prevzela vodstvo vspIi Nemcev. A ne samo to. Nemčija je pobrala Avstriji tudi vso trgovino, daje začela hirati in propadati. Leto 1883 je bilo prvo, ki je pokazalo pasivno bilanco. Ker je šlo od l^ta do leta nazaj, ni bilo težko videti konca in tudi preračunati ne, kdaj primeroma pride. Se kot dijak sem -lišal šepetanje: dokler stari cesar živi. ne bo revolucije, potem pa gotovo. Prišla je mesto rcv.ilnci.ie svetovna vojna in sicer še za časa življenja starega cesarja. Ni treba, da raziskujemo, kaj in kako se j*' začelo. Dovolj je, če se spomnimo, da je ameriški zgodovinar primerjal to državo sodu smodnika, in da je zaključil življenje Avstro-Osrske že leta 1*98. Po sWenjenem: miru je začela Avstrija demokrat ično in je šlo tako vise do leta 1934. Tedaj je pa Mussolini našuntal malega Dollfussa, da naj pospravi socijaliste. In dogodil se je škandal, da ga malo pomni modema zgodovina: Lastna država je streljala na svoje delavce, ki niso zagrešili prav ničesar. Delali so. gradili, pomagali, ustvarjali, zbirali se v svojih organizacijah. Bili so po večini združeni v soeija-listični stranki, ki je hnela na Dunaju samem št^tie^r odstotkov vseh ljudi za sabo. Rila je močna tudi po drugih iududrijalnih krajih, vsaj so kontrolirali štirideset o Islot kov vseh volilnih glasov. Tme-li na Dunaju svojega župana in v« čino občinskem odbora. (Gradili so delavske hiš nodpirali stališče revnega delavca in re~ vzerno srosriodarili. Pa pride nekega dne povelje marajo Furlani, je tudi znano. Kaj, če bi nekega dne Adolf storil to, kar je storil z Avstrijo? Pripravil armado in vdrl — v par urah je pri morju. ] To niso nobene sanje, ampak pkoro gotovost. In ne bo treba dolgo čakati — mogoče par let. pa se to zgodi. In Slovenci, kar jih je po tistih krajih 1 Kakor dunajski socijali-sticni delavci: slabše -p jim ne more goditi nikjer, kakor se jim godi pod Italije. BaŠ nasprotno: lahko, da bodo dobili brez primere več pravic in svobode, ker bi bilo Nemcem pač do tega, da si dobe In ohranijo naklonjenost t idili, ki ne marajo Italijanov. Mogoči bi bili tudi kaki dni gi dogovori. Italijani so s*' vgnezdili do R.-ke, zavzeli vso dovanr je razsula Avsl-ro-Ogrska. lu pokazala >.• je pri tem dogodku nad vse zanimiva slika. kaj je bila ta država. Zbrali so namreč vse Nemce in dobili so jih okoli šest milijonov. Zbrali so vse O gre in bilo jih je zopet okoli šest. milijonov. Država je pa štela okoljii48 milijonov ljudi. Co odštejemo zdaj vse Nfinee in Madjare, ostane čistih 36 milijonov fSlovanov. Taka peščica Nemcev in Madjarov je davila, izkoriščala . , , . „ »in izpodjedala življenje slo pri T rhu. zadnaem grofu cel.,- van,khn nnrodonl sW (lol i*"a -krm, je te dni zatrobilo v jav->ja Zato n5 (,utaro>t eloveka petinštirideset le. Zdaj znaša •pet in pet deset let, kmaln >e ho pa pomaknila življenjska meji do sedemdesetega ali osemde--^•tega leta. Pri boginj i rod bii videl osem-de*et letnike, ki bodo poriva-i pred seboj otroški* vozieke, 1<»-Itla v vozičkili ne bf^do njihovi iviinki ali pravnuki, pae pa njihovi lastni otroci (že vsaj pre-; pridani bodo o tem, če bodo svojimi dosti mlajšim ž« nam okolico. (V bi Xemei izknsali na h?'ei]o in. verjeli.) ■puške so pokale, tenon i *o raz-lpniivagati in zravnati mejne cr-I Pripravljajo se pa -e «1rng^ dirali z velikimi žrtvami 7gra- te, kaj zato nam, «V pridejo lo^olevažne .zpremembe, k, bo,to jena delavska stanovanja - -j morja ! zrevolucijon. rale svet. pozaprli so voditelje in od ljiid-i Tn dugodavija » Ju^ davijaj Xewyoiska zdravim a Sev stva izbrane za rp"kli med narodom "frej ura". In tistega leta je n&- la porojena včeraj, anVpak je stara, kakor kulturno življenje našega naroda. < Vnra bi bil en narod porazdeljen v dve ali tri državne skupine, če se hdiko spravi v eno samo? Dokler so močni interesi — to se pravi Tlabsburžani — bili na površju, je bila talta delitev potrebna radi njih. Ko so izginili, je padel zadnji plot. Tn to, kar se je zgodilo te dni, je čisto nekaj naravnega in logičnega. C'o hoče en iVarod živeti v skupni državi, pa naj živi. To bi bil torej nekrolog pokojni Avstriji. Ko dodela eno življenje, se človek nehote ozre in vpraša: kako in kaj bo pa seda j 1 Zgodilo se je torej to, kar je Hitler pisal v svojfi knjigi. Pi-&al je tiste spomine in načrte v letih.ko je bil za*prt. In priznati se mu mora, da kar je za-pasal, to je tuidi storil. Zanimivo je, kalko si zna vselej izbrati dober trenutek. Točko za točko mirovih pogodb je prelomil in zavrgel. Vse je izpeljal in nazadnje zasedel tudi Avstrijo. Anglija je bila v krizi zaradi odstopa Edena, Francija je bila brez ministrstva — Italija je v Sparti ji in Abesiniji — kdo bi mogel nasprotovati T Sicer je pa tukaj se eno dru-e:o vprašanje. Anglija in Francija ste demokratični državi. Kaj pa Avstrija? nikdar na svetu. Med samodržci more biti le eden največji in naimočnejši. Ko je Adolf storil svojo po- tezo in zasedel ter zavzel Avst rijo, je baje brzojavil Benitu, da mu tega nikdar ne pozabi. Pravijo, da bi mu bil moral Benito odgovoriti- Jaz tudi ne. Zakaj tisto, česar so se Italijani najbolj bali, se je zgodilo. Hitlerjevi vojaki stoje poleg M« sol i ni je vili v znan« ni Brennerskem isedlu. In od tam se ozirajo že danes na lepo višnjevo Jadransko morje, ki je le kakih "šestdeset milj oddaljeno. Šestdeset milj — avtomobil prevozi to daljavo v eni uri. A ne samo to. Ttalija je spravila pod se tudi kakega četrt milijona tirolskih Nemcev, kateri -ne bodo pozabljeni. Vsa.' dolgo ne. Trst je tako lepa luka in tako blizu. Italijani ga ne rabijo, kar so itak od vseh strani ob vodi. Nemci bi ga pa tako rabili. Malo pred svetovno vojno so zgradili drugo železniško zvezo — kakor so reTdi: Z Du-najerrt — no. pa je v resnici zveza z Nemčijo. Tn tako dobra zveza, da gre lahko nekdo v soboto za čez nedeljo na Bavarsko, v ponedeljek zjutraj je pa lahko zopet v svoji pikami. Mod Nemci in morjem žive Slovenci, "Furlani in Nemcev, ki jih je naselila Avst. rija v želji, da zgradi vsenem-ški most prav do morja. Da mor bi se naslanjali. Zato T »I ne bilo nič čudnega, če t »i se testa Ttalija začela krčiti nd severa tako. kakor je rastla zad njih šestdeset let. fVsopisje pik med svetovnr-mi nar«» di, kakor so postavim Ogri al3 Rumnni. Tn Adolfn čisto lahko zgodi tako. kakor tistemu avtomnbilistu, ki je vedno drvel < svojo karo, pa -e umi ni nikdar nič zgodilo. Enkrat sam-krat je bilo nekaj— no. pa tedaj j«' bilo preveč. Ali je Vemči ia kaj profit i rala < podjarmljenjem Avstri ie? Danes ima povečana Netn-č.iia okoli 73 milijonov ljudi in Tiikier nobenega zaveznika. Ne motite se glede Italije, kaiti tista r- Rim—Berlin je deftni-tivno prerezana v brennerskem parimerjamo te številke s predvojnimi, ko ie bila zveza Avstrije in X niči je. bomo videli, da manjka vseh ti— tih, ki so danes po samostojnih slovanskih državah. Predvojna Nemčija in Avstrija ste šteli okoli 110 milijonov liudi. in če primerjamo to številko z milijoni, vidimo, da jih precej manjka. Torej ne izgleda tako hudo in tudi tako nevarno, vsaj za nas ne. Avstriift je šla — n. v. m. t>. (ritnš lahko: Naj v mini počiva — ali — naj vrasr mrlio po-citra). 25 LETNT .TFBTTjEJ Universal. Pa. — Delavske razmere so bolj slabe. Premogovnik obratuje en, dva do tri dni na teden. Universal Atlas Cement tovarna je zaprta,pa se sliši, da bo kmalu začela obratovat. Nedavno so moji ženi in meni priredili otroci veliko pre senečenje o priliki najine srebrne poroke. Udeležba je bila tako velika, da nisva take nikdar pričakovala. Bili so nav žoči z Universal, Center, North Bessemer, White Valley, Imperial in še celo iz Clevelanda so dospeli. Vsega skupaj sva dobila nad trideset krasnih da rov, med njimi zapestno uro, od sinov in hčera pa košaro nekaj cvetlic, med njimi pa 25 srebrnih dolarjev. Prepričani bodite, da ne bova ipkdar pozabila tega pomembnega dne. Najlep-Slovenci ne maramo Italijanov'ša hvala vsem! je nekaj starega. Da jih ne' Pavel in Johanna Kokal. oziroma posvetne obla-ti pa dajejo zaljubljencem v obliki zakona licenco, da -krbe za raz množitev rodu. Omenjeni nčeni doktorici s«1 je h* v petnajstih slučajih posrečilo omogočiti ženski nosečnost in >ieer v času, ko je bi! njen mož na potovanju, v are-tu ali kdo vek je. Po določenem času jo prišel na svet zdrav otročiček, in ko se je srečni oče ves zadovoljen sklanjal nad njim. -e je otroče namrdnilo, češ: — Tebe pa sploh ni treba bilo... Sicer pa zaenkrat pomaga zdravniea le tisltim 'ženskam, ki zaradi kakr telesne nepravilnosti ne morejo vršiti vzvišene naloge materinstva, sčasoma bodo pa prišle tudi druge na vrsjo. Ženski, ki bo hotela imeti o t roka, sploh ne bo treba moža. Strokovnjaki, ki se bodo po-eali - temi preprostimi operacijami. bodo imeli čez glavo tlela, pod pogojem, seveda, da bodo žen - ke hrepenele po otrocih. Dandanes namreč v e d n o manj hrepene. Potrebno življensko snov i ma omenjena zdravnica spravljeno v stekleni cevi. Proces je zaenkrat še precej drag. Ko: sem čital, stane sto dolarjev. Toda vsaka novost je sprva draga. Materam, ki imajo odrasle alt napolodrade hčere, bo prihranjena marsikatera huda ura. Ko bo hčerka zibala, bo rekla mati sosedam: — f), moja, pa ni tako kot so druge. Ona sploh ne mara molkih. Že kot v*rok se je rada igrala s punčkami. Da se bo bolj doma držala, sem ji pa dala tistih par dolarjev, da je šla lani k dohtariei, letos je pa res dobila živega otročička. O, moške pa sovraži. Z moškimi noče imeti nobenega opravka. In lici bo potrdila, da je bilo res tako, mislila .-i bo pa svoje. Zakonca, ki jima po petih ali šestih leitih ni Boga dal o-trok, bosta po temeljitem pre-vdarku prišla do zaključka, da bo treba nekaj storiti, ke** je v hiši tako pusto, prazno in dolgočasno. Mož se bo nekaj časa obotavljal, slednjič bo pa ljubki ženici stisnil potreben denar v roko rekoč: — Na pojdi. In glej, da boš šla k doktarici. K dohtarju mi pa nikar ne hodi, posebno pa k takemu dohtarju ne, ki sploh dohtar ni. "GE'AS NAHOD A" — New Yorfc Thursday, March 17, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN IT. S. X. Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin FRANJO SCHIFFRER. VELIK UMETNIK Piše Anton Gndina, Cleveland, Ohio. Pred par tedni se je pojavil med nami mož, umetnik, oper-ni »ia>ist Fran jo Sehtffrer Xa-vi^iu, ki je nas naravnost preseneti). Že ob njegovem pri-liodu se je dogradilo n«-kaj, kar ii a rs jo dvi-g-ttiio r/. .-*p;mja k življenju. Sprejeli tiitio te«*a moža |mi svoji narodni nerodnosti in *ra obelili med navadne ljudi, še predno Kino olnoma nepristranski in ao ne hlini ter mu je vse eno, kaj o njem kdo misli ali sodi. On ne pozna in ne raz-ločuje strank. On je v pravem pomenu l>e«ede samo umetnik, \kikemu pa je enako prijatelj. Keliiffrer jeVd rojen v Ljubljani. Po vojni je šel v trgov sko šolo na Dunaj za tri leta Potem je bil v T^ondionu sprejet kot poslovodja 7,a potovalnega "nadzornika. V njegovo področje je spadalo nadzorstvo nad poslovanjem eksportnili'trgovskih uradov. Znano mi je, da je imel najboljšo službo in plačo za njegove zmožnosti. V taki službi je umetnik potoval večkrat tudi v Italijo, ki je znana dežela mmetnosti v petju in v glazibi. Ker je bil v to poklican, je priokliea listno in vredno, za kar so s«- 01 ločil i. V kolikor sem mogel z nadležno sitnostjo izvedeti o njem in s tem, kar je potem umetnik tudi sam dokazal z nastopom v operi, je vse v skladu, da je poklican mož da vrši delo velikega umetnika, pevca, naj potom poje, kar hoče ali kjerkoli hoče. R tem je v skladu vse drugo: njegova oseba, njegova uljud-nost, njegova revska društva so ga sprejela za velikega junaka, a izvornega učitelja umetnega petja in za najboljšega umetnika kar smo jih že imeli čast slišati. Nastop umetnika Schiffrer-ja v Slov. Nar. Domu v nedeljo 6. marca je naravnost o-čaral ljudi. Se nikdar poprej ni bil večji umetnik na odru Ob 40-Letnici Jugoslovanska Katoliška Jednota V Ameriki beleži In nudi v obeh oddelkih: IMOVINA — $2,254,385.93 ČLANSTVO — 22,954 NAPREDEK v zadnjem letu 2593 članov ŠTEVILO društev 187 PRAVILA — Sodobna in moderna POSLOVANJE — V soglasju zadovoljstva KAMPANJA: V marcu, aprilu in maju ZAVAROVANJE: Sest različnih certifikatov KONČNO: Ce niste še dovolj zavarovani, pristopite k najboljši, svobodni in bratski organizaciji v Ameriki. GLAVNI STAN IN LASTNI DOM: ELY, MINNESOTA KINO O ŽIVLJENJU SV. ANTONA. Postni čas je za premišljevanje in molitve. Eno najboljših sredstev za to premišljevanje je pa kino o življenju Jezusa Kristusa ali kaikega svetnika. Lansko leto smo imeli pri nas v New Yorku sliko, ki nam je pokazala življenje Jezusa Krijstu-sa. Takrat je bila naša cerkvica natlačena z našimi dobrimi farani. Slika je napravila prav lep vtis na V3e udeležence. Tudi letos bomo imeli lepo in podtfčno sliiko v na)ši fari. Anipak letos bomo pokazali sliko o življenju (sv. Antona Padovanskega, velikega čudo-delnika franoi<škanskega reda. Kazanje tega filma bo na nedeljo 20. marca 1938 ob 8. uri zvečer v slovenski cerkvi, 62 Osma cesta v New Yorku. Vstopnina za odrastle bo 35<\, za otroke 15c, Po kazanju slike bo blagoslov z Najsvetejšem. Sveti Anton je znan vsakemu katoličantai. Njegov kip se visdi skoraj v vsaki katoliški cerkvi, ne samo v tistih cerkvah, ki jih vodijo frančiškani. Vsakemu je tudi znano življenje tega velikega svetnika in zato imajo katoličani povsod tako veliko spoštovanje in upanje do njega. Gotovo ste že večkrat brali življenjepis sv. Antona, zdaj imate- priliko videti to življenje v slikah. Zato na so vtsi rojaki v New Yorku, Brooldynu in okolici prijazno | vabljeni, da prftiejo na Osmo in vidijo to zanimivo sliko. Na veselo svidenje 20. marca v New Yorku! Farit od fare. te stavbe. Še nikdar poprej ni narod tako čutno poslušal umetniški glas s tako pozornostjo kot ta yeeer. Za vseh 17 pesmi, ki jih je pel, je sprejemal ogromno a pla vdiranje. Pevec je izgovarjal besede tako jasno, njegov glas je bil tako čist in mil, da je izvabljal ljudem solze v oči. Po vsaki pesmi je donelo v avditoriu aplavdiranje brez konca in kraja. Najbolj se je ljitflem ustreglo še to, ker je umetnik pred vsako pesmijo razložil ljudem vso pesem in njen pomen. Z vtsem t eni je umetnik navzoče občinstvo, katerega je bilo o-krog 900, v avditoriu tako navdušil, da se je po koncertu razvila tako živahna zabava, da ise niso mogli ljudje umiriti še dolgo-potem. Prav iskreno tega moža priporočam vsem rojakom širno Amerike. Dokler lahko ostane med nami, naj vživa vse spoštovanje. Živela naša pesem in živel umetnik, ki predstavlja Slovence po širnem svetu. Timet ni k se vedno pokaže in po ve, da je in da ostane Slovenec do smrti. VLAK UBIL ROJAKA. V Yukon, Pa., je rojak Fr. Oayluder, star okrog 50 let in k loma iz Gornje Javorice pri Moravčah, 25. fe»br. šel po o-pravkih po •železniškem t i ni, pridrvel pa je vlak in ga ubil na mestu. NAPAD V JOLIETU. Te dni je 55-letni George KI o pec napadel nožem 52-letnega Antona Miklavčica, svojega bivšega stanovanjskega gospodarja- in mu je pri-zadjal 1 ežko rano na vratu. Napad je bil izvršen na ulici. Miklavčiča >o odpeljali v bolnišnico. Klei»ca pa v zapor. Kh.pec pra vi, da se jo maščeval za napad, ki ga je Miklav-čič izvršil nanj pred tremi leti. NOVIOR IZ MINNESOTE. Na Elvju so 5. marca našli Valentina Novljana mrtvega v postelji. Star ji* l>il 49 let, samski in v Ameriki je živel okrog 25 let. V Evelothu, kjer je prej bival, zapušča brata, v stari domovini pa dva brata in tri sestre. Doma je bil iz Velike Žalne na Dolenjskem. Družina Mihael Sterk, ki je bila šest let v starem kraju, se je povrnila v Gilbert. Velikonočne pošiljatve Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v velikonočnem času. Pa tudi naši domači o Velikinoči nestrpno čakajo pisma iz Amerike. Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljatev. Pošljite velikonočna darila v obliki de. narne nakaznice s posredovanjem Slovenic Publishing Company T ravel Bureau 216 West 18th Street Hew York, N. Y. ZABAVA V SLOVENSKEM DOMU V BROOKLYNU Kot ste čitali v obliki oglašaj zabavi v krogu svojih prijate-v včerajšnji številki tega lista,'ljev in znancev malo razvedri-priredi uprava Slov. Doma v svojih prostorih na 253 Irv ing Ave., Brooklyn, N. Y. velik zabavni večer v ,soboto 19. marca Delavski voditelj OPERA V NEW YORK HIPPODROME New York Hippodrome Opera Company vprizarja opere skoro vsak dan v Hippodrome na 43rd St. in 6th Ave., po ljudskih cenah od 50c do $1. Prihodnje predstave bodo: Barber of Seville, 19. marca Oavalleria Rusticana, 25. marca Carmen, 26. marca La Traviata, 27. marca Faust, 1. aprila Madame Butterfly, 2. aprila (popoldne) Othello, 3. aprila Tom Mooney, ki je že nad 20 let zaprt zaradi domnevne so udeležbe pri atentatu na pre-paradness paradp v mestu San Franeiseu. JOLIETOKI ROJAK IZNAJDITELJ. Josepli Hribar, avtomobilski mehanik v Joliet, 111., je iznašel mehanično napravo, katera avtomatično brusi "bearings" v avtnem motorju, s čimer so stroški dotičnega brušenja znižani s sto na šest dolarjev. V ta namen je odprl delavnico, v kateri proizvaja omenjeno napravo. "ODPRTA NOC iN DAN SO GROBA VRATA.. V Clevelandu je preminul Louis Rehar. Če bi živel, bi prihodnji mesec dosegel starost 70 l<*t. Bil je še vse do zadn je-ga živahen in prijazen mož. Rojen je bil v Trgu pri Vipavi. V stari domovini zapušča eno sftstro. V Ameriko je dospel 1. 1902. Pokojni se je poročil v Tnstu pred 42 leti z Ano, roj. Dolgan, doma iz Košane na No. tranjsfcem. 24 let je delal v klobučarni, zadnja leta je bil brez vsega dela. Bil je poznan kot dober vrtnar in je mnogim pomagal pri nasadih v vrtovih. • V Clevelandu je preminula v mestrii bolnišnici Mns. Frances Sklamba, stara 53 let. Dekli-š-ko ime je bilo Vas. Rojena je bila v Petrovieah pri Celju rta Štajerskem. V Ameriko je prišla leta 1912 in .se je nastanila v Kansas City, Kans., kjer je živela šest let. - * Po štiri tedenski bolezni je preminul v Clevelaudhi rojak John Tekavčič, v starosti 48 let. Doma; je bil vt vafci Rodje pri Hinjah, odkoder je prišel Bem pred 30 leti. V Clevelandu je preminul rojaik Jernej Brieel j, star 66 lest. Brl je samec. Rojen je bil v vasi Doforunje pri Ljubljani in je prišel v Ameriko leta 1912. ♦ V Pueblo, CpAo., je umrl Anton Uršic, po domače Ustnikov Tone, doma iz št. Ruperta na Dolenjskem. Star je bil 58 let. V Pueblu zapušča žalujočo družino, soprogo Fannie, 6 sindv in tri hčere. te. Za to kličemo v«em skupaj, na veselo svidenje prihodnjo soboto večer dne 19. t. m. v dvorani našega in vašega Do-pad vodstvom novega upravi-'ma, 25o Irving Ave., Brooklvn, telja Doma, Mr. Franka Križa.|N. Y. (Cor. Bleecker St.) Slednji je zelo spodoben v tem poslu še iz prejšnjih let. Pred kratkim je imel in vodil svojo la"stno restavracijo v zgornjem delu mesta New York, v>led česar vam lahko jamčimo, da boste deležni najboljše postrežbe v vseh oz i rili. Pridite in prepričali se boste. Njegova hčerka, Mrs. Millie Svet, katera je svakinja znanega rojaka Mr. Antona Sveta, zastopnika "Olas Naroda", pa vam bo brezplačno postregla s pristnimi krvavicami in kislim zeljem. Nudi se vam prilika, da se v veseli domači in neprisiljeni Bodi še omenjeno, da se bo še pjosebno od .sedaj naprej odbor Slov. Doma skupno z agoraj omenjenim novim upraviteljem Frank Križem, potm-dil ustreči vlsakemu posameznemu kar največ mogoče v vseh ozirih ter ravno t ako tndi vsem društvom, ki bodo svoje zabave tukaj prirejale. Pozabimo na kakšne morebitne malenkosti v preteklosti ter deluj-mo skupno po svojih močeh za napredek naše naselbine in domačega slovenskega podjetja. Z rojaškim pozdravom. Odbor Slov. Nar. Doma. BLSF/RNA POROKA MRS. PRISiLAND. 30-letnico zakona ali biserno poroko sta 24. februarja praz-inovtaJa Mr. in M its. John in Mary PrLsland. v Sheboyganu, Wiw. Mrs. Prisland je ustanov Ijica procvitajoče se edine slovenske ženske organizacije v Ameriki — Slovenske Ženske Zveze, njena glavna predsednica ves čas od postanka in ena najbolj uglednih žen v Amerika. Aktivu a* je tudi v raznih ameriških civičnih organizacijah ter članica d i rek torija javne knjižnice v Sheboyganu. Mre. A fair i e Prisland je štajerska rojakinja, doma iz Rečice v Savinjski dolini. Pred leti , je bila gl. uradnica KSKJ. Tudi njen soprog je ak/tiven društveni delavec. Mre. Prisland nih ameriških civilnih organizacijo obiskati, staro domovino. Biserni zakonski par ima troje otrok, dve hčerki, Mrs. Robert Fisher in Miss Hemrrine Prisland, ki je glavna bolniška strežnica na suheboygan.ski kli- VESTI IZ CALtTMET. Zadnje dni je v bolnišnici umrl Matih Grahek iz Ahniee-ka, star 77 let in doma od Črnomlja v iše protifašistični list, ko- potem smo že zda v mnnizem, naj bili vsi 'komunisti. Zakaj-' Ta list pravi, da fašizem ogroža delovno ljudstvo brez razlike na strankarsko ali | versko prepričanje, da bomo trpeli pod fašizmom tako socija-Ji-ti kot komunisti, katoličani kakor svobodomiselni, strankarsko opredeljeni kakor politično brezbrižni. Ta list pravi, da je s skupnimi močmi vseh onih, ki niso za fašizem« treba nastopati enotno. Katoličani naj krepijo svoje, socialist i svoje, komunisi svoje organizacije; vsak naj siri svojr ideje kolikor mu drago. Ko pa pojav i potreba nastopiti pro Dopis iz domovine f S OD SV. ANTONA V POLJANSKI DOLINI Zadnje dni smo imeli pri nas, kot tndi drugod po Evro pi, precej trdo vreme. Ni tol»-ko snega kot bi ga ob tem ča-u pričakovali, pač pa mraz, ki ie dosegel 24-27 in tudi 30 in še več stopinj. V nekaterih krogih ga je bilo še več, v drugih manj, kar je za naše razmere veliko. Mnogi ni-so vajeni mraza, drugi pa zanj niso primerno oblečeni, pa tudi ne prehranjeni. Oprostite mi, ker nadaljujem zopet z starimi novicami, za nameček bo pa tudi nekaj novih. V Leskoviei pod Blegošem je umrl zadnjo jesen župnik Matevž Kos. Pastiroval je ondi o-krog 30 let. Vse njegovo borno ti fašizmu, naj vse posamezne premoženje .je zapustil doma ^L-iii>in<> -i.* <.i .i.,_____- --_______-__i- antifašizein samo nov način ko-m lini stične propagande, in nekaj trditev, ki naj bi dokazale, da je res tako. Poglejmo kaj je na > t vari, pretehta jmo argumente, |»oglejmo, kako izgleda druga stran medalje, da ^c bomo lažje in pravilnejše orijcntirali v tem, danes najbolj perečem vprašanju. Z otročarijami -e ne splacri bosti, zato puščamo ob strani ** argument da med umnimi in neumnimi mislimi ni druge razlike, kot v dveh črkah "ne-**, oziroma, da je med mednarodnim in narodnim stališčem razlika izcm skriva poz.- proti fflAiznilJ. J £ J Ilje, bi bilt Očitki, ce Z'.* . ! J To je ja-no, ali nc komunističnega na tem: Kaj ma opraviti s tem srp in kladivo ! Ce bo gostoljubnost "Glasa Naroda" dovoljevala, bom pri-|PU«nih. ki so večinoma reveži, hodnjič skušal pokazati na raz-,kor ,M>i-i;i ,,oJo od t(' liko med režimi v Nemčiji iu lsk,i farp s0 P™1" pod Italijo, in med režimom I Tu,,i brez požarov v....... skupine za ta njim vsem skupe i e v enot-topu. Kakor so vsi de- 11 vn« ne pravilni, vsaj razumljivi. Ali negativno ifibanje proti \ "jiii, ni ob enem tudi pozitivno irihaiije za mir! Brez posebnega poudarjanja »ve vsak človek, iii malo misli, da je borba proti i vojni istočasno borba za mir čim revežem—5000 din, 5000 din pa domači cerkvi za najnujnejše potrebe. Vsled tega so imeli reveži ob času njegovega pogreba skozi '» dni pojedine v padnost organizirani v enotni ^žtipniščit. Razume se, da so le-strokovni uniji zato, dfi so moč- zli berači skupaj od vsepovsod no le domači. Se pred Božičem se je govorilo, da so imeli ubogi zopet nekak sestanek, 'ker e? Kaj hvale od vseh o tako do- *m .' Kaj i- l,rem gospodu, ki jo bil doma od Šentjanža na Dolenjskem. Njegovo ime bo gotovo oo podrtija, ter staro škarpo, takjjna boljše obrnilo, je silno na-Job predpustih kaj "po-kusili ' tam ne bo nobenega ovinka raščanje cen, tako pri živilih | Xaš stari prijatelj Andr« vec. I ako se pri nas Uelavecm 1 kot drugih potrebščinah, ki m- janeov Tone, ki ga pri me-ovih se obeta nekaj zaslužka. Vrh j kakor niso vzporedno z dohod-jletih še Bog orži pokonci j. tcira se pa ši* »tovori o novih cestah. ki naj l»i jih delali tu in tam. ('e -e tuoi to vresniči, po. tem res ne bo vzroka tarnati v bodoče o brezposelnosti in lakoti, katera je bila zadnje čase j»ri mnogih stalen irosr. ki ljudstva lužil toliko predpustnih dobro« . 1 »,n ',,f,uilnieah so pn-!kot m-ilokateri človek v dolini < e!l vplačevati male zue>ke mv To naj bo za danes vs;e. Mor — KM) din na vloge, kar, če tu 'da še kaj ob drugi priliki Po di m veliko, danes nekaj pome-jzdrav vsem našim Ainerikan-'"* eem, bralcem "(J. N." Imamo tudi predpnst. I\;ik Vaš Tomaž. ni bilo banje za enakopravnost I jencev pri-e- jni, ter zakaj dosledni protifa- ln ali ni jasno kot beli dan, da risli no ,non''° d<',av -ibanje proti fašizmu, giha-;turo sniJ,tri,tl tinjlko kapita nje za ebramlio človeških, poli-|I,st,<""ni leieti, kajri vi se lahko upirale tem težkof-am. ee uvaiujete na/ preprostih zdravstvenih navodil in pi-jete Trinerjevo An^elioo. Ako je želo-tlko katere je vse zanetila strela. V avgustu je treščilo oh času neke nevihte na .Tn-vorč. Zgorelo je vse, hiša in gospodarska poslopja. Škoda je hila velika, toda pogorele je bil nekaj zavarovan in je kmabi zopet vse spravil pod streho. Na Javorč t. j. vrh Žirov-kega vrha, odkoder je lep razgled v Poljansko dolino in Zirovsko kotlino, je zanetila strela že v tretje v zadnjih 15 letih. Par dni nato je zopet udarila . trela v leseno hišo soseda pri »Tavorčenu. Zgorelo je seveda, istotako vse. Ob istem času je tudi zgorela znana Jesenkova bajta v Bačnah. V Gorenjivasi so še vsi stari veljaki pri življenju. Tako Bo-ština Jelovčan, ki še vedno gospodari in je še tudi gospodar svoje stacune, v kateri, da si ni velika, dobiš vse. Paleček -r-» m Ceh, tudi še vedno kupcu je s čipkami, in je to najsolidnejša tvrdka v dolini, katera je v teh težkih časih še dala ženskam toliko zaslužiti pri čipkah, da so se pošteno preživele. Dasi čipkanje danes ni več. to kot je bilo nekdaj. Tudi stari Amerikanec Mrak - Bendi&ovee je še pri življenju s svojo Neško, ki še vedno knpčuje, ter posedujeta več lepih hiš. Pri Peršutniku še vodijo sta-roznano mesarijo z gostilno vred. Starega Peršutija sicer ni več med živimi, .vodi pa obrt njegov vnuk Pavle. Njegov očo Vencel Persliuti je vAmeriki, menda v Midway, Pa. Tudi stari Posavč je še prt življenju. Se ga vidim pogosto, ko hodim mimo, ko vleče pipo in me kot Amerikanca pozdravlja. Lansko leto ^ je ob tem času kradlo po dolini, vse kar je bilo boljšega za pod zobe. Letos oziroma to jesen, je pa bilo vlomljeno pri Peršutniku, kjer je mesnica in odneseno tisoč din, malo prej pa ha občinskem uradu v Poljanah, kjer so pobrali vse, kar je bilo v občinski kasi— 18 tisočakov. Kdo je vlomil in kdo je vse to odnesel bi morda znal uganiti le kak Sherlock Hohnes, kate-^'rih pa pri nas ni, in najbrž tu- SLOVENSKE Vsakovrstne slovenske knjige naših priznanih pisateljev; prevodi del svetovnoznanih mojstrov; gospodarske, gospodinjske in poučne knjige; igre itd. O I A S M A B O D A" — New York Thursday, March 17. 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. X IZ ZGORNJEGA DELA NEWYORSKE DR2 AVE Od zadnjega mojega dopisa 11 »t i luči. » povi-ja. tlipi«aje, da je kal sem. da kdo drugi kaj! Ravno na isti ali se na slabši J vse tenmo oblečeno, le za kom • g!«*! i/, le 1'annerdco našel-j finančui |>odlasri miiii, kakorj narod žaluje, tega ne omenja. Line (Worcester. X. V. K ali doj telo nazaj. j Mogoče za staro avstrijsko ari- laj je 'v v-e tiho. Moj zad-| Kdaj ste pa videli amende j tfokracijo, ki je bila pred 20 fiji < 11 • I - je imel -k->ro leden' kapitali-di- v raztrganih over-i leti pokopana, ali pa iz hi navdaj zamude, kakor nekdanji' :->Uih in zuljastimi rokami* prane do božjega prestola, kamniški vlak. ki -o ira nekdaj' J Vi lite e^ebno okoli prvega j "VsohoiV v r}»«be=sa*\ pravi, km il' - butarami. 1 :uii ja. pa -i- Uo>te pre|>ričali-j' • A'-i oni. ki so pri k«»ritu. ima- !»ad bi vedel, zakaj -e po-!k«4»i /Jposelmo pa med Slovenci. ;v pedohi -vetinjlc, kake ne-'menoiu (!abriamo pobiral in obiral, ali ta- zasluženih medalj." -vet. Ako -lovensko časopisjet kega farmerja dnevi so bili j Zin*o imamo ravno tako ne- haš mora o bjaviti to novico.j-tet:. stanovitno, kakor je Lisa na- na j j« po-tavt na xadn jo -trail ! I'ozitio :-m čiTal v Ztrasjovi rodov v Ženevi. Bilo je par Za na- Sh venee itak ta obja-* koloni dober nasvet, namreč h ]»ih dni v {'. bruarjii. ali -ušec v a ni m-1. iioWiietni |*omena. V»-a'*. k; -e -«• -pominja nje "*( x. jI* lUiMnlovstcv. ho zgra-•/•il ti d t< oropalico. Ka' je |n»-ČII v prevratu. ve vsak. kateri seje kr'p-kaj zanimal za -v-ti.vno jwd'fiko. Seseda temu i.an Inenm boren bo Mn-solini ; odavil primeren -pomenik v r,nak hvaležnosti za njegove prisili« darjie. I.aro-ko j ii'ii -em čital ela-i'» k 4JV»d vaško lip »" čiimrj avtoi je if. K«o-ye. Njeuovi- -zjave ali nasveti mi vedno ugajajo, le to. la nai; je p t i s t e I h kapitalistom, to se »a a:* v j nia. Res je. da nam farni«-riem ni treba be liti za delom okoli tovarn ali airencij. imamo pa drugo skrbi in težave. Nmš«. ilnevno delo se prienc ■ a a.c i prid« najceneje in najhitre-jga bije. Skoro vsaki dan prav *r: n*-k«h k'oba- t' i.'. * 1 r t t -rili, če b; -e i-, recept - sreči 1. Prašiča y rtž> m na-', k?-" h; n j« i h • ■s * ;!! i»i ' I 1 (» ic;t i .»•i ti-ji i*i;verf!** l:i netr" rada jo * \e Vel"',° tliejf!. la ie el rnišičn por*•v v 1ek. Zra t. v pra -a i \f •-er ko. n ie iz v žban me-^r. m> -roče 1 artia po-več i. < le vama la im toda u-pe. i>ro-im za popolno navodilo. Tvoi piv' recept je 'el nre\"» č riovr---n. T idi -rm čita1 v tvo>i kolo-li /.iraLra, d t tj i" zdravnik on povedal uživanje •svinj-ke-ira m -a. < >!< j za -pako. da? 'M-ijt pa :"e "mel -koro zavito, da ti i r.- -1 j« m. Praviš da ti le želodca ni pr» poved*, i. Tn je pa ie krvavih'malo >nrg«. Tudi narava jo pitala nmba-ta. Izgleda, da jo sobice na -edečl stavki, ki "as «rrešv.ik«»v izog-jlilje. O ijr»'v:h ne »dieiteih t'i ti" farmah, lanski i«-lini =euslcih vrlitvrh šjvajini Imm o;»zne-ie poročal, če mi urednik Tega doresa ne |)o«lie v koš. S pozdravom, P Rode. j »o zimi f»ko!" nre. in tra j "*oj»et .zapreka. Tmam !♦* eneira. 'li> » n.-i jr 1 ih. t»i |.r; ži^ in!. Po-ti'' l»a ie* !noren» 01» bratsko 1 m imamo t»ar ur za dmg*M delit*. •nmrii ali bolj važne zadev«*.I Pr d l.ožičem sem dobil pre-P- o .Mne cb štirih -e zopet jeej obšinit pi«mo ]y -tare do-prične kmiiti, napajati in mle-' »noviiie od «v>j, ga priiatelja, -ti. T<> traia do o-me ure tw jki na dobjrt» opi-n.ie tamkajšnje čer v zimskem času. razmere. Kaj fin leti? Zjutr«i /ad Tz niea-ovdi vrstit- je r-zviil • »i č- - i b iwtih. *»» zvečer do-'no. da Slovenska Ijud-ka Ider j,- «! n vna -vetloha, :»i .-•*! -t ran k'a i/»i>olnoma pomedla PRIZNAN.IE *4 GLASU NA- Cleveland, O. — Tn vam pošiljam dve celoletni naročnini. Moj mož nima časa sam poslati. On mi je rekel, naj Vam pišem, da povejte Petru, da ga ne sme v črne knjige za zaostan karje zapi uiti. Ni njegova krivda, da se je za nekaj dni zaka Jsnilo. Krivda je moja, ker sem čakala, da je moja prijateljica Mrs. Lnnder tudi dala za 'celoletno naročnino. Ako dva skujiaj potujeta, so rekli včasih, je manjša "cerenga".Z denarjem je pa ravno t«ko, Mrs Lnnder je rekla: "Moram hitro plačati, da mi lista ne ustavijo, ker se ote če. List nam prine>e toliko le-! pega etiva, dopisov, novic in ' poduči j i v i h čl a n ko v. j Osebje Glas Naroda se trudi, na da uaročniktr.n naj^boljšega gradiva, mi pa skrbimo, da ča-•^ofii.v v jiravem ča-n plačamo, pa bo vsem prav. Pozdt ave urednikom in n."-ro^iiikom. M ar v M linai L, Georges Ohnet: XAROC'iTFi SE X V OLAS V A H ODA " NAJSTARMfcl SLOVENSKI 1>\'EVN ' ^ V AMERIKI *l'e be?»«vle je izgovorila - takim glasom, da jo Lueie presenečeno pogledala. Videlo jo »zravnano in mračnega čela kakor da je prav kar storila najvažnejši sklep v > v oje m življe ••}ii. hurie jo je hotel vprašati, kaj to pomeni, tobro. zdaj -em pomirjena. Na svidenje .1 utri. Objela je Luei', jo nežno poljubila in odšla. Xjeni lahni koraki -o ^e komaj slišati na stopnicah in Lueie ji' ostala -^ania. A. Drugo jutro -o !*o*tje v vili pii zajtrku v >v«». je presenečenje zvedeli, da je Lueie Andrimon-iova i>ilpotovala v Pariz, (irofica se je vrnila > kolodvora, kamor jo je bila >premiia. Xa vpra ;anje l>ar«»na Tre^oriem, kaj pomeni ta nenadn. r.dbod. je grofica odgovorila, da mora Lueie prevzeti upravo svojega imetja in da je v t v, namen za nekaj dni odpotovala. —- V Ib uville ji ne bo kazalo vračati se, — j ',<" priponmila. — Poletje se bliža koncu in kma j hi se napotimo v grad Cravant Lneje pri-pe tja za nami. Baron 1.'rovant se je navidez zadovoljil s tero j-)^! r\/1 In.oluo oro i*0 70Y» rorn ni t • {| -ojae n» nihče čudil, da -e z grofico tako .loli^o pogovarjala. Armand je l»i: «,d ju* ra do večera v sedlu. V-a k dan je iahal na -tru«» t:orsko obalo, kjer je privezal konja, sedel i a se zasanjal zroč \ nc-izmeme dt-lje. Sum mor-kih valov je .spremljal globoko bol*-t n.jesovega i-a. O I.ucii ni trne! nobenih vesti in tudi vedol .d, kaj se je zifo.lilo med njo in njegovo žen ». Slutil je i»a. «la -t4 je moralo nekaj zgoditi. Sv.»-•-I ženo j< \ idel vedno bledo in upadlih /lasti so ira pa presenetili njeni že močno -i . i ».i-,je. Nekaj dni je zadostovalo, da -e je po-ta-:ala za deset let Njeno trpljenje je bilo tako •?-čitno, da -o se jeli prijatelji bati za njo. Ves-. • je je bilo zbežalo iz irrofovega doma. Kmalu z,i njim -e je razšla tudi družba, tirofiea in Armand ostala DRŽAVLJANSKA VOJNA NA SPANSKE.M ~ I Španski vladni ru&iloe, ki je potopil ladjo "Baleareo Potopljena fašistična bojna la dja ''BaleBi-es". Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Ribju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Dražba En Nast. Cena SI.50 KRIŽEM PO JUTROVEN; 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kaka sem v Mekko romal. — Pri Samarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2ELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob njakn. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN IŠKARIOT I 2 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledn. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovn. — Spet nai divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 1 2 knjig, s slikami, 1753 strani . VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1;50 Naročite jih lahko pri Stovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. K1B0D An r— Mew Tort Ji Thursday, March 17, 1938 Ml LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'MU SKRJANGEK mmai12 2ivuekm e 3 a "fiUSIAJI0DA" PRIREDIL: I.N. AAi ==< o Tedenski kotiček Piše: I. BUKOVINSKI. Pittsburgh, Pa. Neka Nemka, ki je prišla takozvanih protirevolueijonar- Za Ingo je bil Gunnar pri mizi zelo raztresen sosed in njegovi pogledi ne hite k Hermi nič redkejše kot Kurtovi, samo da je v njegovih poglodih spoštovanje, kakoršno je imel do vsake ženske. Inga se Gunnarju posvečuje z veliko udanostjo, katero je opazila tndi Anita in »ato o tem premilšijuje. Prav gotovo pa je vedela, da Inga pri Gkunnarju ne more imeti prav nič upanja. Pri Ingi -pa iz «ale postaja vedno večja resnica. Gun-ar se ji vee ne zdi tako zanimiv kot sin njenega strica, fem-vefl mnogo bolj kot mož. Naenkrat se prepriča, kako je zanimiv, k ako ponosno in samozavestno je njegovo obnašanje. Po več letitb ^lovstva se je v njej zopet' abudtfa žena, bi je hrepenela po možu, četudi je bila -po narav,i zelo hladna. Vse to, kar je oboutila do Gunnarja, ni bilo v nikaki zvezi s srcem. Bil je le hladen račun in vzplamtenje čutov, kar jo je vleklo k njemu. Gunnarjn je nekaiko neprijetno pri srcu. Hladna, nedostopna Inga, kakorsna je bila prej, mu je bila ljubša. Pa Ingi tudi ni nič kaj pristojalo, da je igrala ljubeznivo in snn-beoo ženo. Preveč nepristno je -bilo njeno obnašanje. Zato se Gunnar zadrži popolnoma mirno in »hladno. Inga pa v svoji domišljavosti misli, da se Gunnar samo ne -r— Zakaj ri*neki bi ga rad imel? — se začudim. — I no, ker nosiš pristrižene mnštaieo kakor on. — Babica neumna — senr siknil — kaj vsega si ne mislih! iKmtalu nato pa me ustavi deklica, bolniška strežnica, ho-teč vedeti odkod v stan m kraju prihajam, in ko sem ji dejal, da iz bivše Avstrije, mi odvrne: jev, ki ne odgovarjajo resnici, in tajno odstra jen je (uničenje) gotovih oseb, brez zaslišanja J in sodnijske obravnave, itd. Da, to pa je še lepše: ruskemu diktatorju me torej pri-spodabljajo, in to samo radi muštace. No, le počasi ljudje brezparmtni, temu se prav lahko pomaga. Ko se je prijatelj poslovil, sem precej vzel britev in se po polnoma do čistega obril. Neko soboto po tem dogodku I sem srečal v mestu znano mi rojakinjo, in skoro ie ž« od-wmi xxiiuM- »e uomn iz i\vsrri-(vihrala mimo, ko »se ozre nazaj je, četudi Nemce komandira,in mi zakliče: (izdaj, ko to pišem, tudi Avstrijce) in preganja nedolžna čem to sklepaš.? — I kar tako; mušstace imaš ravno take kakor on. — Tri sto medvedov — sem zaklel natihoma — ta je lepa! Temu narluteimi Hitlerju me primerjajo? In človek je že v sorodu, samo da se tako nosi kakor drugi. O čakaite ljudje brezumni, temu se lahko od pomore. In pustil sem si muštaee ra-^ti, tako da ni bilo ,prav nobe-| SLABE DELAVSKE RAZ — Ho, kaj si ti T van? Saj bi te skoro ,-ne poznala, ker si se ivhril in zdaj res izgledaš kakor sam Mussolini. Prav gobovo to njeinni na Past storil. Tn je odibrzela. Po imeni je kri zavrela, in rojakinja je imela srečo, da je bila ženska, kv r v. nasprotnem plučaju ne vem, kaj bi so zgodilo. • • • — Nu, tu ga imaš — sem dejal samemu .sebi — zdaj pa te Mussoliniju glihajo! In da bi se obril njenm na čast, ki je podjarmil na tisoče mojih rojakov in jim oropal vse pravice? DOKTE SORODNIKE IZ EVROPE (aotovo imato sormlnike ali prijatelj«* v si uri domovini, kateri bi r:nli prišli sem na ul»i*k a ti stalno ostali tukaj. CTNARD WHITE STAR p,Kbna prepaid služba vam da vsa navodila — olajša dobavo listin — izda vozni listek — Jamči pomoč sorodniku ali prijatelju potom svojih dobro razvitih evropskih organizacij. 1 i EDNA TEDENSKA ODP1.CTJA NA queen mary najnovejšem ekspresnem parniku sveta— berengaria aquitania in modernimi motornimi ladjami Britannic georgic Vprašajte za našo brezplačno knjižico: "Dobite svoje sorodnike iz Evrope*'. Posvetujte se z lokalnim Ciuuiril White zastopnikom takoj aH z CUNARD WHITE STAR 25 Broadway New York VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. VI'CIISI.AV T It A VRI. I »KIT. 216 \V. IKIh St., New York. N. V. Ampak kaj naj zdaj počnem,! Naposled so uglasile tii.n kako naj nosim/ Aha, že harmonike in razvila se je ne vem, kratsna ideja! Pustil si prisiljena zabava. Žal, da j-bom rasti — dolgo brado. Veni prišla prehitro ura ločitve, sicer, da me bo ta ali oni pri ! Izrazi ljubezni, ki *va iili K nterjal temu ali onemu stare- ,],, va fili "" "»*"»»» la deležna, st» najn potrdili • mu Zidu, ali nič »i to! Stokrat j verit so Iln svHll ,,„hri raje siičim zadnjemu /idn nego ,j,ulj(t 4or sJnovi pa ski kateremu trojice. izmeifl diktator- hčere. I/, srea >«• Vam /a v.--* zalivaljnji va. Hoditi- zdravi in , . srečni! (Zadnjic seje vrnila v "koti-, >r.,..- . ^ , ,, .i, x , , •-Marin m < ■ k neljuba pomota gele'»» /t.. „ » i ., „ " . Homer ( ifv, Pa laidovika Zupančiča. ( ita naj, .^e: In tako je dosegel svoj po-1 stavljeni cilj: postal je prvi in edini slovenski »odvetnik (ne kandidat) v Pittsburghu in celi Pen usy Ivan i ji). Mary Sinil h, Iz slovenskih naselbin ne podobnosti lerju. kakemu Hit- Nekaj tednov potem me obišče v mojem gnezdu rojak-prijatelj in komaj da me zagleda, me pozdravi: — Hello boljševik, kako ti kaj gre? — Pa 'kakfšen boljševik sem jaz? — zavrnem. — I no, tisto pod nosom si pestiš rasti tako kot Stalin v Rusiji, in ako on ni boljševik, potemi ni nikdo. — IStalin ni noben boljševik, dosti manj nego rimski papež MERE Iz Brownfiekl, Pa., nam izroča Toni Novak: Kar se dela tiče, je tukaj zelo slabo. Kdor dela, pa skoro nič ne za-služi. Mene so že meseca septembra pahnili z dela, in nič ne vem, kaj bo. Slovencev nas ni dcMti tukaj. Rad bi izvedel, kje se nahaja moj stric Alojzij Koncil iz vasi Hrušovie, Dolnja Straža pri Novem mestu. Vsakemu, ki mi sporoči njegov naslov, bom zelo hvaležen. Zdi se mi, da je nekje v državi Washington. Pozdrav! — Toni Novak, Boy — mu popravim — amipakBrownfield, Pa., Fayette slnhševik, ker je zagrizen so- County. vražnik in zatiralec- ofaebno! _ svobotfe, ki je človeku poleg in.! teligence največji dar ml na ra- ŠTIRIDESET A OBLETNI- ve ali Stvarnika, in brra ka- CA POROKE tere ni nobenega napredka. | _ J)anes je 5tirkleset let> Daj enemu al, drugemu go- kar sya se _ re5elll RpodaTsko .sigurnost m vse po-| .. . . 1 VT . . T v. svou zeni. — Ne vem kako je go je za udobno zivljenie, pa. . ... , v. mu odjemi svobmlo dejanja ^ni!o; Z(h 1G kakor da bi in neihanja, javnega izražanja bll°. voeraj Toda ce pogledam in vdejstvovania (v kolikor ni tn*lm? roke, ne moreni drn-na Ško!» dru g«kga. V West Alli.~u je umrla .!•• sephine Arch, stara ."iS t in rr.jena v iSkocjanu na Dolen.j skem. V Ameriki je živela .17 let in tu zapnščm m j/.a. d\ rt >i nova in tri hčere, v So. ('!uža in dvr« omoženi hčeri. SODNIK TJArSOITE BOLAN*. Ze (pretekli in It-n i«' zl» >le' na močnem i prelil'; dn el- Vfland >:ki sodnik Frank J. Lani-cln* O-tati je mora) doma. k RETAIN JE PAKJN1KOV SHIPPING NEWS 18. man-a: r.iiroi>:t v lireiuen l!>. inan-a: \ ul«-uuia v Trst St. mart-a : t^u.fii .Mary v t'lM»rlMiiirg .Hi. iuar<-a : lt. \ v licnia lit- «1«- KniiHv v Havre ::<». tuarra : Noruiamlit* v Havre Aquilania v <'Ii.m Ih.ui g 1. a|trlla : Hit'ui«'U v ltrfiu«*ii L*, aprila : ('.•nt** 'li Savuia v <. ujirila : Sal urnia v Trst 14. aprila : Europa v Uri iiii'u A<|iii(ania v t'lii rli.nirjr 1«. aprila: •Ci*X v Ci-iKia ij.rlla: I«ifiiyriic v Havre Iti'ifimaria v ClierlHtiirs aprila : ISri*iu<*u v l»tvim-n li'.ina v tii-iiKi JT. aprila : •^iHfU Mary v < 'hi-rlmiir^ Hi- ili' Fraiur v Havre • Mi. aprila : Paris v I la vri' Cniili' • I i Savuia v (ioma NAZNANILU Rojakom po Pennsylvaiuj: (posebno v Alleghany, Ciim hria in S^jruersct okn.j«) na znanjamo, da jih ho obisku! naš novi potovalni zastopnik FRANK AIILIN Rojake prosimo, na i mu pi; skušajo ustreči pri miliirun'u naročnine. Uprava flla<« Narod i l>liiS«|l,aSklK*lii*l|ltlli||l!Ei*ill>9tri?ttii!>al1s>M|l|l.!>|Bllt>a|tli&>: lili...................................................................................................................................................................,nti ......................................... ^iiiimii'' him;ini' «»l|Miillliii;t|ii!i;ll.1