p R O I. E T A R E C JE DELAVSKI LIST ZA misleče ČITATELJE PRGLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1767. *M MM». »M. ft. MOT, at MM (Ml «MtM « CMm*. III.. ki* «t Ciirw «I Bara« ), U>l CHICAGO, ILL., 23. JULIJA (July 23), 194!. Published Weekly at 2301 S. Lswndsle Ave. LETO—VOL. XXXVI. Rusija zelo trd oreh tudi za nemško armado STALIN PREVZEL KOMISARIJAT OBRAMBE SOVJETSKE UNIJE. — ZVEZA MED ANGLIJO IN USSR. — POMEN SPREMEMBE VLADE NA JAPONSKEM. — HITLER SE UPA NA ZMAGO Vojna med Nemčijo in Sovjetsko Unijo gre v peti teden. Hitler jo je pričel 2. junija. Na podlagi njegove propagande je bilo sklepati, da je računal na zmago že v prvih treh tednih. Močan odpor Toda po prvem presenečenju se je sovjetska armada kmalu opomogla in pokazala Nemcem toliko odporne sile, da »o bili pa oni presenečeni. Vendar pa je treba priznati, da vzlic temu le nemška armada beleži uspehe tudi v tem slučaju. Rusija je že v prvih par tednih izgubila do malega vse. kar si je bila pridobila teritorijev po paktu s Hitlerjem avgu- sovražna armada ga ji jemlje več in več. Komisarijat za obrambo je prevzel minuli teden premier Josef Stalin. Prej ga je imel maršal Simeon Timodenko. Napačno je sklepati, kako se bo končala ta vojna, a za Nemce je zaključeno, da z njihovo zmago. Nemški propagandni biro ljudem pripoveduje, da je namen nemške armade zdrobiti odporno silo sovjetske armade, in ko bo strta in razpodena na vse kraje, bo pot v Moskvo prosta in boljševiške Rusije bo s tem konec. Vloga Japonske Ena izmed najvažnejših pojavov v borbi med Nemčijo in Dvoje mnenj o industriolnih konfliktih sta 1939, in nemške armade so Rusijo je sprememba vlade na že na ozemljih , ki so bila po- Japonskem. Minister vnanjih sest sovjetov še pred paktom. Nemci se s tem dejstvom lahko ponašajo, toda ne pa z izgubami, ki so jih utrpeli. Te so na ubitih in ranjenih večje v štirih tednih invazije, kakor pa ¿o bile vse nemške izgube na vseh drugih bojiščih v Evropi in Afriki od pričetka vojne septembra 1939 pa do sedaj. Ogromna fronta Naravno, da so tudi sovjetske izgube ogromne. Treba pomisliti, da je to med dvema de-ielana ena najdaljših bojnih front, kar jih pozna zgodovina. Sega od Baltiškega do črnega morja, in je dolga okrog dva tisoč milj — torej je razdalja tolikšna, kakor med New Yor-kom in Denverjem. Na tej liniji si stojita nasproti armadi, ki štejeta milijone mož. In ker to niso več armade kakor nekoč, namreč samo ljudje in konji ter topovi — si je treba poleg milijonov mož predstaviti tudi na tisoče oklopnih avtov, bojnih letal in druge »trojne opreme, s kakršno operira modema armada. Neuresničene izjave Ta ogromni kolos nasprotujočih si sil je v silovitem spoprijemu brez odmora od 22. junija. Sovjetski vlada trdi, da »o Nemci izgubili v nji nad milijon mož (ubitih in ranjenih). Ker nobena armada točno ne ve niti svojih izgub — vzame namreč čaia, predno se take podatke zibere'— so Številke sovjetske vlade lahko pretirane. ali pa morda celo prenizke. Nemška vlada naobratno trdi, da «o izgube nacijske armade razmeroma majhne, dočim so izgube sovjetske armade ogromne. Nemški novinski biro pravi, da je v nemškem jetništvu blizu milijon sovjetskih vo-iakov, ubitih in ranjenih pa je stotisoče. ^asi je bojna sreča nacijem ^di na tem bojišču milejša kakor nasprotniku, se Hitlerjeva Prerokovanja o naglem okupi-ranj'J Kijeva, Leningrada in Moskve niso uresničila. Čudenje v Rusiji Hitler je to "počasnost" u-Pravičil na razne načine, a ob Nemce tolaži, da njego-v* armada napreduje po "do-wenem načrtu in taktu." Bolj začudeno pa je vsled uresničenih obetanj ljudstvo v Rusiji Nj ga bjlo ROVOrnika <*« Postanka rdeče armade sem. bi zatrjeval, da kadar se ** Wila. bo to na sovražnem, n* na svojem ozemlju. A se te-P« ves čas samo na svojem in zadev Matsuoka. ki je pred nekaj meseci sklenil v Moskvi pakt prijateljstva z Rusijo, je zaeno s premierjem in drugimi ministri vred odstopil in vlado v Tokiu so za njimi prevzeli drugi politiki. Nemčija Japonsko sili, da naj udari v Vladivostok in Sibirijo takoj. Japonska rajše Čaka, a vendar je bila prejšnja vlada z raznimi obljubami in pogodbami toliko kompromitirana, da je rajte ,4T>adla^ in s tem dala novemu kabinetu prosto pot, bodisi, da se odloči za napad na Rusijo, ali za vztrajanje pri mirovni pogodbi. Ali pa, da si lahko začrta pot, po kateri se Japonska udari z Ze-dinjenimi državami in Anglijo, če si bo nova vlada v svesti, da ji je zmaga takorekoč zajamčena, neglede s kolikimi deželami se zaplete v borbo. Rusija in Anglija v aveai Za japonsko vlado urgiranja tz Berlina niso enostavna. Že s Kitajsko ima toliko boja, da ji izčrpava moči in sredstva. Pred štirimi leti jo je napadla, a premagati je še ni mogla. Mar bo imela v slučaju, da napade Sibirijo, več sreče kakor na Kitajskem? Najbrže še manj. Vrh tega sta Rusija in Anglija sklenili pogodbo, v kateri si v vojni proti Nemčiji zagotavljata vzajemno pomagati. Treba je ob enem državnikom v Tokiu vedno Imeti v uvidu tudi Zed. države, ki niso v tej vojni prav nič nevtralne. Ako Japonska napade Rusijo, se bo znašla v vojni tudi * Veliko Britanijo in mogočno Ameriško Unijo. Ako s Proletarcem soglašate, izrecite mu priznanje n pridobitvijo novega naročnika. Spodaj m tej »traai Ja ¿laaab a pon.hanji» »tevk. Si4mmy H.Ilman pravi, d« jm to aaclaga vladno«« po«rodovalna«a odbora. cUlja po.tara, ki jo upravlja NLRB, ia pa dobro voljo aa obok straaok aa poravaaajo sporov, to jo. mod dolavci ia dolodajalci. Na «oraji oliki jo priaor is nedavno stavko v aoroplaaoki tovarni v Californiji, radi katero jo aaotalo »no«o polemiko. ( •por v uniji ia pa aa Roooovoltov «kas prevrnem tovarno po svomaom voj«-*tv«. Kritiki ia ««sprotoiki unij pravijo, da »o stavko ponehale, ker »o kom« nisti dobili aovo liaijo, ki jim jo ¿¿«vaajo v stavko propovodala. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETI V Angliji je bilo ubitih od 1. januarja 1940 do 30. junija 1941 v napadih nemških bombnikov 41,900 ljudi med civilnim prebivalstvom. 52.678 pa toliko ranjenih, da so se morali zdraviti v bolnišnicah. Te številke so iz podatkov angleške vlade, ki so bili sporočeni javnosti 16. julija. Associated Prta je dne 18. julija poročala, da je iz kere-stinskega gradu pri Zagrebu pobegnilo "osemnajst jetnikov, ki so bili tam zaprti vsled prevratnih aktivnosti." Bili so med njimi 2idje, "komunisti" in pa uporniški Srbi. Osem žbovanje v armad) ostane, ker se je izkazalo, da se avstralska armada povsod, kjer nastopi, častno bori. torej ne potrebuje ljudi, ki bi bili v nji primorani služiti. Zagovorniki predloga pa argumentirajo, da je obvezna vojaška služba demokratična obrambna ustanova. Tako pa eni tvegajo življenje, ali vsaj karijero, dri|gi pa doma uživajo varnost in1 sadove njihovih bojev. Vseeno Avstralija v tej vojni Angliji pomaga kolikor največ more. Predsednik Rooscevelt in načelnik vrhovnega štaba ameriške armade general George C. Marshall sta priporočila kon- je bilo na begu ustreljenih. da naj s1užbo_ pred tem je ista časmAka agen- yanje y arma(j. podaljia Seda. cija poročala o desetih drugih eksekucijah v Zagrebu. Jasno nji zakon določa, da so vojaki prosti svoje službe po enem le- je torej tudi Hrvatom, d« nji-!^ Njun („ doloia da „e hova "neodvisna Hrvatska n. | J||n jf) naj po(lR,jiR nM. v nobenem oziru idealna dežela nego čisto navadna jetnišni-ca, oziroma še slabša, kot pa "navadna jetnišnica". Veletrgovina Fair v Chicagu je priznala unijo prodajalni-čarjev (CIO) in zaprto delavnico. Asesment za unijo bo prodajalna svojim delavcem, ki jih je 1,600, odračunavala od njihove mezde. To je — pravijo — prvi "check-off te vrste. Avstralija je v vojni z osi-ščem od septembra 1939. Njena armada se je dobro obnesla posebno na afriških bojiščih. Toda obvezne vojaške sluibe Avstralija še ni uvedla. V njenem parlamentu se je minuli teden spet pričela ostra debata o predlogu za "draft". Pobijali so ga posebno poslanci delavske stranke. Pravijo, da naj sistem prostovljnih prijav za slu- čeno dobo. Kar pomeni, da se jih lahko obdrži v armadi dokler se bo zdelo vrhovnemu poveljstvu potrebno. Naravno, da je proti predlogu takoj nastala močna opozicija, bodisi med vojaki kot med drugimi ljudmi. General Franco zna točiti solze tudi za delavstvo. V govoru 18. julija, ob praznovanju pete obletnice pričetka civilne vojne v Španiji, je napadal krvosese, radi katerih živi v pomanjkanju nad osem sto milijonov ljudi, ker jim odjedajo življenjske vire veleimperiji. V njih se mogotci ponašajo, da zaslužijo delavci od 8 do 12 funtov šterlingov (od 16 do 48 dolarjev) na teden, je rekel Franco, a ne pomislijo pa, koliko si morajo vsled tega pritr- (Nadaljevanje na 4. strani). 44 Vstop Zed. držav v vojno bi bila blaznost": Franco Španski diktator general Franco se je 17. julija odločil aa odprto "živčno" vojno proti Zed. državam. V radio govoru španskemu ljudstvu je omenjenega dne dejal, da je sedanja vojna že razsojena — da je zmag« osišča gotova stvar. In ako se sedaj še Zed. države u meša jo vanjo, bo to "blazno dejanje", ker bo s tem le povzročila borbo med evropskim in severoa-meriškim kontinentom« ne da bi mogla zmagati v nji. Po njegovem mnenju bo Severna Amerika (Zed. driave in Kanada) izgubila, ker je odvisna od pomorskega prometa, katerega ji bo Evropa u-ničila, oziroma ga ji onemogočila, čim bi se Zed. driave zapletle v vojno. "Čemu treba v tako blazno dejanje", je govoril Franco v radio, "ko je vendar jasno, da Zed. države ne bodo nad vladale Evrope!" S tem je kajpada mislil tudi Anglijo, ki je po njegovem mnenju v vojni le še na željo in pa s podporo Zed. držav. Glede Rusije je ugotovil, da je usoda njenega komun i-zna zapečatena in nemška zmaga neizpodbitna. Od Franca se kakšne drugačne izjave sploh ne bi moglo pričakovati Posebno je general Franco v tistem apelu skušal pridobiti vlade latinske Amerike na svojo stran. Namiga-val jim je, da če bodo sledile vnanji politiki Zed. držav, jih čaka le uničenje. Pohvalil je Argentino m vse druge latinske dežele na ameriškem kontinentu, ki so Španiji oskrbele dva milijona ton žita, ne da bi ga ji bilo treba plačati, dočim hočejo Zed. države, ako ne denar, pa za vsako stvar vsaj diplo-matične privilegije. Francov govor je bil ne le drzen, nego napram ameriški vladi tudi izzivalen, kar pomeni, da je Španija bodisi desperatna, ali pa da njen poglavar namerava odkrito poseči v vojno na strani osisča. Franco je Hitlerju v njegovi vojni s Sovjetsko Unijo že poslal "pomoč". Menda nekaj vagonov vojakov v paradne in propagand ¡stične namene. ZVEZNA ADMINISTRACIJA ZA ODLOČNEJŠO AKCIJO V DOJU S TRETJIM RAJHOM PREDSEDNIK PREDLAGA PODALJŠANJE OBVEZNE VOJAŠKE SLUŽBE.—EKONOMSKA VOJNA PROTI NACIJSKIM TRGOVSKIM KROGOM V JUŽNI AMERIKI Iz političnih dogodkov minule tedne v Washingtonu je razvidno, da je namen zvezne administracije svojo taktiko v boju z Nemčijo poostriti, ker polovične naredbe ne zadostujejo. Nasprotniki vladne politike so vsled tega pod vzeli novo kampanjo proti predsedniku in njegovemu kabinetu. Zahtevajo, da preneha z manevri, s katerimi skušajo on in pa "war mongerji" potisniti to deželo v vojno. Bivši republikanski predsedniški kandidat Landon od Roosevelta zahteva, da naj določno pove, če smo že v vojni, in ako še ne, ali je pripravljen obljubiti, da nas ne bo rinil vanjo? Resna situacija Landonu in drugim kritikom Roosevelt odgovarja, da v situaciji v kakršni je svet sedaj, ni odvisno od kake posamezne dežele, ali se hoče zaplesti v konflikt ali ne. Tudi česo bile nekatere še lako za mir, jim ni pomagalo. Ko se je ameriška vlada s kongresom vred odločila pomagati Angliji in drugim deželam, ki so v vojni z Nemčijo in Italijo, je izjavila, da je njen namen strmmoglavljenje hitle-rizma in ustanovitev razmer, v katerih bodo ljudstva svobodna politično, versko in ekonomsko. Ako hoče pri temu namenu vztrajati, je treba storiti več kot je dosedaj. Dve važni naredbi V tej taktiki se je Roosevelt od ločil storiti dva zelo drzna koraka. Z okupiranjem Islandije je pomaknil ameriško mornarico v evropske vode. Angliji je bila to več kot le materijalna pomoč, kajti Zed. države so ne le pripravljene pošiljati Angliji potrebščine, nego ji tudi pomagati, da bodo dospele, kamor so namenjene, ne pa na morsko dno. Nemcem se je posrečilo potopiti angleškega tovora za nad tisoč milijonov dolarjev vrednosti. Vprašanje to- rej je, kako nemške podmornice, križarke in rušilce spraviti z Atlantika. Vlada Zed. držav se je odločila stražiti morska pota saj do gotove točke, recimo do Islandije. S tem razbremene angleške bojne ladje, ki bodo potem toliko uspešnejše stražile tovor od Islandije pa do svojih pristanišč. Kritiki zvezne vlade očitajo, da je Roosevelt s tem odlokom izvršil vojno dejanje in Nemčija ima pravico, da nam bi enako vračala. Boj na ekonomskem polju Druga zelo smela Roosevel-tova poteza je njegov udarec na nacijske ekonomske kroge v Južni Ameriki. Pripravljal se je nanj s pomočjo državnega in trgovskega departmenta že dolgo. Tisoč osemsto posameznih veletrgovcev in trgovskih ter industrialnih družb v republikah latinske Amerike je dal Roosevelt na črno listo. Ta svoj korak je upravičil s tem, da ta trgovski sloj deluje v korist o-sifrča in mu pomaga gospodarsko kolikor more, politično pa s propagando ter ruvarenjem zoper Zed. države. Težke posledice Rooseveltov ukrep pomeni za marsikako izmed nezaželje-nih drufcb bankrot, kajti odvisne so bile za svoje obratovanje in trgovanje od blaga, ki so ga naročale v Severni Ameriki in Angliji, in od izvoza, ki so ga pošiljale tej deželi in Angliji. Rooseveltov dekret jim je te vire, ki so donašali milijone dolarjev prometa na leto, vzel. Vse prizadete družbe so apelirale na vlade svojih dežel, da naj pri Rooseveltu posredujejo, da umakne svoj odlok. Ob I enem ljudstvu doma dokazujejo, da hočejo Zed. države vršiti to, kar Hitlerju očitajo, namreč ekonomsko in politično * (Nadaljevanje na 5. strani.) Tajniki klubov JSZ potrebujejo sodelovanja! Lovrenc Kavčič iz Sygana, Pa., poroča tajniitvu o težko-čah, ki jih ima kot tajnik kluba št. 13 JSZ. Tajniki klubov JSZ potrebujejo sodelovanja in razumevanja posebno v teh resnih Časih. Na sodruge, sodružice in druge somišljenike apeliramo, naj jim pomagajo pri njihovem delu, da ohranimo, kar smo g trudom zgradili.—Tajništvo JSZ. Stavke v obratih, ki delajo za vlado, ponehale Sidney H ill man, ki je član vladnega odbora>sa pospeševanje produkcije, je r poročilu 15. julija izjavil, da ni bilo te-daj niti ene stavke več, ki bi ovirala delo v obratih, kateri so uposleni z vladnimi naročili v prid oboroževanja. Ko je to dejstvo bilo razglašeno. so takoj planili sovražniki unij na dan s trditvijo, da ni več stavk zato, ker jih je delavcem prepovedala komunistična stranka. vem mnenju dala unijam oziro- Treba je razumeti, da dela v ma svojim zastopnikom v njih tistih obratih, v katerih se izde- na vodilo, da je čas za stavke I u je jo naroČila za armado in pri kraju. Dolžnost vsakega ko- mornarico, blizu tri milijone munista sedaj je produkcijo delavcev. pospeševati in unije odvračati od stavk. S tem se daje F oster-ju, Browderju m M ¡nor ju vse preveč veljave. Res je, da so komunisti po 22. juniju spremenili svojo linijo in tudi taktiko glede stavk. Dalje, da so bile mezde v splošnem skozi vsa leta krize •krajno nizke. Ko pa je vlada začela trošiti milijarde dolarjev za oboroževanja, so si družbe obetale visoke dobičke ne da bi pri tem pomislile tudi na Ni pa resnica, da so se stavke delavce, prej dogajale zgolj po zaslugi Čemu naj bt delavci garali Torej prej to se dogajale za- komunistov in da jih sedaj ni za $15 do $25 na teden mezde, to, ker jih je ona hotela, iele ko je Hitler udri v Rusijo, je komunistična stranka po njiho- tak ukaz. več tudi zato, ker je vodstvo ko dobro vedo, da jim kompa-komunistične stranke izdalo ni je lahko plačajo več? Težko, da se bi moglo sploh o kaki stavki reči. da je bila popolnoma neupravičena. Lahko se o tej ali oni sodi le, da je bila nepremišljeno pričeta, a vzrok zanjo je vendarle bil. Treba je namreč vedeti, da delavci ne gredo radi v stavko, nego se tega sredstva poslužijo le v skrajnem slučaju. Stavke so se dogajale ko U ni bilo komunistov, in se bodo neglede na komuniste, dokler bodo dovoljene. Ako jih sedaj ni več toliko, je to le dokaz, da vladni posredovalni odbori s pomočjo zakona za ščitenje kolektivnega zastopstva uspešno delujejo. Kak« me vzdržujejo časopisi? * V tej številki je nadaljevanje imen onih ki so prispevali v naš sklad. Pred meseci smo sporočili, da je potrebno zbrati vanj v prvi polovici leta najmanj tisoč dolariev. Izkaz v tej številki še ne beleži te svote, a je blizu nje. Čemu sploh potrebujemo tiskovni sklad? Redki, silno redki so časopisi, ki se vzdržujejo le z naročnino. Domalega vsi listi in revije se drže na površju z dohodki na oglasih. Naročnine so jim le postranski dohodek, oziroma sredstvo za pridobivanje oglasov. Večino slovenskih listov v tej deželi lastujejo in vzdržujejo podporne organizacije. Ostali listi so trgovska podvzetja. Imajo svoje tiskarne, dohod-, ke pa si iščejo tudi v politiki in kakor že bodi s tem, da dobe oglase in da ustrezajo blagajni, neoziraje se na prepričanja in načela. Proletarec ni glasilo nobene podporne organizacije. Oglasov ima jako malo. Služi delavstvu od početka, ker je bil ustanovljen v ta namen. In že od prvega dne je odvisen za svoj obstoj od prispevkov v tiskovni sklad. Delavci so ga ustanovili in delavci ga vzdržujejo. Vse priznanje onim, ki tudi v teh kritičnih časih ne odnehajo* temveč skrbe- da Proletarec ostane na pozorišču. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. M iT------ ," ' ' ' ., '"'■:» ' "I 1 «n i A -m m IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja J »■•»!•*»»»k« TMmtm Deoiko, Ckteofo, I H. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih dišav** ao.eeko let« 93 *0; aa pel loto $1.71; »•¿•trt leta $1.00. t . Inozemstvo: m cck> leto $9.50; m pol loto $t.0«. Vsi rokopisi in oglasi morajo bili v na*em uradu mjpooaoj« do poadeljko popoldno so prioWitev v storilki tekočega ledno. ~~ P ROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor...................................—----------------Frank Zaiti Business Manager-------------------------Chorleo Pogoroloo Asst. Editor and Asst. Business Manager--------Joseph Drooler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Yeor $3.00; Si* Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Tear $3.50; Six Months $2.00. OQoctié »rdniavsko črto sedal rtiive in travniki PROLEtARÈC 2301 S. Lawndolo Avenu« CHICAGO. ILL. Telephone : ROCKWELL 2864 IVUmnoto«« Udajavaka ¿rte j* bila «»katrana aa aa j pop*!»* jio utrdbe aa »eeta. Fraacoai m so aaajo tolike ¿aH. da so saaoaaarili vooi dr*«e okra «bo. Ne«ci «o trd» jamske appeave večinoma podrli, odbijali topove V»e druge kosia» v rujk in kraj pf spreminjajo v »¿ve ia travkike. Na gornji »liki so aoesiki vojaki pri koča ji. Leto« jim poljska dola opravljajo Fraaeoai. M . i * ♦ ("emu se države bore? Dnevnik Standard-Times v Bedfordu, Mass., je priobčil v ameriškem časopisju celo stran velik ogla» s klicem, da naj Zed. države stopijo docela v vojno, namesto da so v nji le na polovico, v drugi polovici pa dremljejo. Omenjeni oglas je značilen zato, ker se ni odel v fraze. Pravi, da je za popolno udeležbo te dežele v vojno ne za obrambo Rusije in komunizma, ne za Anglijo, in ne zaradi demokracije. *'K vragu s takimi gesli in frazami, ki sejejo zmedo med ljudstvom", poudarja omenjeni oglas. "Niti kaplje krvi ni vredno preliti zanje." Torej čemu naj gremo v vojno? • Pa nam pojasni: Samo za interese te dežele »n za prav nič drugega. To je nam dalo priložnost reči nekaj stavkov k predmetu, čemu pravzaprav je sedanja vojna, oziroma vojne, kajti vrše se v treh kontinentih. AdoK Hitler pravi, da se bori proti plutokraciji (kapitalizmu) in za nov red, zapopaden v nemškem narodnem socializmu. V resnici je šinil v vojno edino is imperialističnih nagibov. On si je zasnoval vso Evropo za nemški življenjski prostor in njegov pohlep škili po gospodstvu tudi nad ostalim svetom. Anglija je v vojni vsled nerodnosti pokojnega Chamber-laina, ki je prepustil Hitlerju čehoslovaško. Ko je zmoto spoznaj, in je Hitler zahteval tudi Poljsko na enak način, je Cham-berlain slednji obljubil, da jo bo branil, isto je storila Francija. Obe, namreč Anglija in Francija, sta se nadejali, da vojne sploh ne bo, ker je tudi Rusija v zvezi z njima, pa si Hitler Poljske ne bo upal napasti, ker ve, da jo bodo branile kar tri velesile. To vero v ohranitev miru je Chamberlainu prekrižal Stalin s sklenitvijo sporazuma s Hitlerjem. Anglija in Francija sta se znašli v vojni, kakor se znajdejo v vodi ribiči, ko se jim prevrne čoln. Francija sploh ni vedela čemu se bori in je padla v svoji mlačnosti kot razpade stara šupa v viharju. Anglija je pripovedovala, da se bori za Poljsko, a ko je bila Poljska poražena in okupirana, je Hitler vlado v Londonu vprašal, čemu se sploh se vojevati za stvar, ki je ni več? Anglija je ostala v vojni, ne zaradi Poljske, nego radi sebe. Njen temeljni cilj v tej borbi je poraz Hitlerjeve Nemčije, toda ne radi Poljske, nego v svojo korist, kar je kajpada v korist vseh, ki imajo enak namen. Ko je nemška armada udrla v Belgijo, je naletela na odpor. Enako na Nizozemskem in Norvežkem. Toda vsaka se je uprla edino v svojem interesu, neglede na druge, de manj pa zaradi kakih gesel. Italija je pristopila v to vojno šele, ko je bila Francija žie onesveščena. Svojo zavratnost je skušala opravičiti z gesli. A bilo je jasno, da se gre Italiji, oziroma njeni vladi, le za teritorije, za nadvlado v Sredozemlju in za Afriko. Bilo je smešno, ko so nekateri propagandisti v Ameriki trdili, da se bori Grčija za demokracijo. Grška vlada jo je zatrla kolikor največ je mogla. Borila pa se je, ker je bila napadena, branila je svojo kožo. Vlada njegovega veličanstva kralja Petra II. tudi skuša naglašati gesla. Toda taka kot je ni še jamstvo aa demokracija Razen angleške vlade, in pa češke, poljske in norvežke, so vse druge, kar jih je na strani Anglijo, v vojni za povrnitev starih razmer. Tudi v an^leSki vladi so mnogi, ki ne Žele ničesar bolj kot obnovitev Versaillesa in obvarovanje starega kapitalističnega reda. Sovjetska Unija, ki je izmed vseh držav na svetu najtoolj manipulirala z gesli za demokracijo, za osvoboditev proletaria-ta itd., je ob ugodnem momentu tudi vzklikala, kakor Standard-Times v Bedfordu — "k vragu z gesir, in sklenila pakt s človekom, s katerim je bila smrtno sprta. Moskva je dobro vedela, da je bil njen čin pomoč največjemu sovražniku demokracij« in svobodi narodov, toda na podlagi pravila, da vsakdo gleda le zase, se je ponašala, da ji je prinesel sporazum z Nemčijo ogromne koristi in predvsem — mir! Iz te iluzije se je prebudila 22. junija to leto. Da-li je bil tisti njen pakt avgusta leta 1939 pameten ali ne, o tem sedaj fcploh ne utegne premišljevati. Predsednik Roosevelt je med vodilnimi svetovnimi državniki poleg članov delavske stranke v angleški vladi bržkone edini, ki ima za novi svet idealistični program. Tudi Churchill pravi, da ga ima, a objavil ga še ni. Standard-Times je v pravem, ko trdi, da se vsaka dežela bori le zase in da so gesla, s katerimi operirajo med ljudstvom. Večinoma le pesek v oči. Urgira, da naj gredo Zed. države v vojno, in naj pri tem vlada po pravici pove, da ne gre za demokracijo ali kake svo- Razvoj Japonske in njëiiëgû imperializma V m »kod« vem «eoarotvu oe je v t edmi s dne 14. julije te leto dogodilo nove sprememb« vlade. Prejšnji kabinet jo vsled mednarodne situacije, največ vsled vojne med Nemčijo in Rusijo, odstopil, da nova vlada ne bo vezana na pogodba, ki jih je oklenil. Ena iaaoed njih je nonapa-dalina pogodba med Rusijo in Japonako, ki je bila sklenjena aprila in maja lo leto. V novi vladi so trije admirali in itirje generali. V nji je tudi glavni voditelj japonakega faaama karan Kiichiro. Prejšnjega ministra vnanjih aadev Matsuoka je naoledil upokojeni podadmiral Teijiro Toyo-da. Premier je princ Fumimaro Konoe. Temeljni program Japanake je "nov red ▼ Aaijl", namreč japonako dominacija no lo nad Kštajako nego nad vsem aaijokim kontinentom. V razumovanje te dežele, ki je poatala ena ismed treh naj-vainjiih svetovnih velesil, objavljamo sledeči članek.) Japonska je povzročila v se- ponske. To gibanje se je obra- danji svetovni vojni posebno čalo proti kapitalizmu, parla- Veliki Britaniji nemalo skrbi ie mentarizmu in korupciji v jav- težav. Kakor v Evropi Hitler, nem življenju. Zarotniki so ta- tako si v Aziji Japonska lasti j koj izjavili, da revolucija ni "zgodovinsko poslanstvo" zgra- naperjena proti cesarju, kate- diti "nov red". Angleški vpliv rega izjemni položaj v japon- je v veliki meri že izrinila iz skem narodnem življenju mora Kitajske. ostati nedotaknjen. Odstraniti V vojni s Kitajsko je Japon-j P* hoče pokret nekatere sveto-ska že peto leto. Ni je napove- valce, ki s svojimi intrigami dala, nego udarila vanjo po preprečujejo, da prevzvišeni Hitlerjevi in Mussolinijevi me- cesar ne more izvršiti "idealni ne" revolucije od zgoraj in re- Sedanji preobrat na Japon- ^i pereče socialne in politične skem. ki stremi za notranjimi probleme. Tako idealno revo-reformami in neguje agresivni, brez prelivanja krvi je militantni imperializem, ima I vršil znameniti cesar Mucuhi- nekak početek leta 1936. Februarja omenjenega leta se je namreč del vojske uprl in ubil nekatere najuglednejše predstavnike političnega življenja. Škupiha vojakov prve divizije, ki je bila namenjena v Mandžurijo, je pod vodstvom mladih fanatičnih oficirjev napadla hišo ministrskega predsednika Okade, ki se je rešil samo po to, ko je takorekoč preko noči preobrazil 1. 1867. Japonsko iz starinske fevdalne v moderno narodno državo. V dobi splo-Sae negotovosti in v mednarodnih odnosajih je razumljivo, da se je svet zanimal zlasti za zunanji politični program oficirskih zarotnikov. Ta je bil jasnejši, kakor notranje politični. Zarotniki so se zavzemali za čudežnem naključju. Nato ao •***wvni imperializem, ki naj poiskali in ubili finančnega mi-, ^tvari veličino Japonske, če nistra Takahasija, pravosodne- treb*' tudi ta ceno velike in ne-ga ministra admirala Saita, j v»rn« vajne. Nek*i dni ¿e bil° maršala dvora Suzukija, bivše ga pravosodnega ministra Ma-kina in Vatanabo, nadzornika vojaškega pouka. Ista usoda je bila namenjena še nekaterim najodličnejšim politikom, vendar jih zarotniki niso našli doma, oziroma so pravočasno zbežali. Rešil se je med drugim tudi princ Sajoui, najvplivnejši cesarjev svetovalec. Že skoro pol stoletja ni bilo političnega položaja, kjer bi njegov nasvet ne bil merodajen. Nekaj dni je bil svet v negotovosti, kajti vesti, ki so prihajale skozi cenzuro, so bile redke in nejasne. Znano je bilo samo, da je akcija oficirjev izraz močnega gibanji v vojaki in v narodu, ki hoče obsežne »premembe v socialni in politični ureditvi Ja- nejasno, ali so zarotniki uspeli. Končno se je ohromeli vladni a-parat zganil, upor je bil potlačen s četami iz pokrajine in z mornariškimi oddelki, ki so sc v naglici izkrcali. Značilno je, da vulkanski iz-bruh nezadovoljstva v armadi ni bil za dobre poznavalce Japonske tako nepričakovan. Znani francoski publicist Mau-rice Lachin, ki je obiskal leta 1934. Japonsko, piše v svoji knjigi "Japonska danes in jutri" sledeče: "Na japonskem je najbolj verjetna "idealna" revolucija, to je revolucija pod varstvom in s privoljenjem cesarja. Vojska bo v tej revoluciji igrala odločilno vlogo. Kedaj bo revolucija izbruhnila, je negotovo. Mogoče bo zmagala že v dveh, mogoče šele v desetih letih. Toda zmagala bo, kajti pol Japonske si jo želi in jo pričakuje s strastjo in nestrpnostjo!" Ta trditev se je zdela na prvi pogled mak) verjetna. Pripisu-je japonski vojski neko revolucionarno vlogo, ko je znano, da so vojske povsod na svetu element "reda" in stabilizacije, velikokrat celo zanesljivo orožje reakcije. In vendar so februarski dogodki potrdili La-chinovo prerokovanje. Med mlajšim oficirskim zborom dejansko vlada neko revolucionarno razpoloženje, ki ga lahko tolmačimo samo kot izraz hotenja najširših narodnih plasti. Vendar gibanje na Japonskem ima nekatere posebnosti, ki postanejo razumljive Šele, če si predočimo nekatera dejstva iz novejše japonske politične in socialne zgodovine. Do I. 1867. je bila Japonska fevdalno urejena država, ki je bila skoro brez vsakih stikov z ostalim svetom. Njen družabni ustroj je odgovarjal prilikam v evropskih deželah v srednjem veku. Pravi zakoniti vladar Japonske je bil mikado, ki je imel prestolico v Kiotu. Vendar šoguni, ki so bili prvotno samo upravitelji cesarskih dvorov, so polagoma osredotočili vso oblast v svojih rokah. Oblast šoguna je postala dedna in mikado je ostal samo še duhovni in verski poglavar Japonske. Mogočni vazali šoguna so bili plemenski knezi-dajmi-ji, ki so vladali posameznim japonskim pokrajinam s pomočjo samurajev-vojakov. Samuraji po svojem načinu življenja zelo spominjajo na srednjeveško viteštvo. Dajmiji in samuraji so tvorili japonsko plemstvo. Vloga ostalih stanov je skromna, obstojala je celo neka popolnoma brezpravna plast ljudi, katerih položaj je bil zelo sličen položajev pari-jev v Indiji. Leta 1864. so ameriške ladje izsilile od šoguna, da so smele trgovati v japonskih lukah. Stik s svetom je povečal gospodarske in politične težkoče Japonske. Splošno neza- samopremagovanju in požrtvovalnosti se je uveljavil tudi v novi japonski vojski. Preobrazba Japonske v moderno državo se je izvršila v dobi imperializma po 1. 1870., ko so velesile tekmovale, da u-grabijo se poslednje nerasde-Ijene dele sveta. Kitajska, ki ni imela moči, da posnema Japonsko, je postala plen imperialističnih sil. Tudi Japonska se ji podala na pot imperializma. V kitajsko-japonski vojni 1. 1894-95 se je prvič razod$lp mPjč japonske države. Vendar plen je bil precej skromen vsled pritiska evropskih velesil. Kusija, ki se je utfdila v Manhn in Mary Debelack iz New Dulu-tha, Minn., Fred Malgai iz La Salla in njegova hčerka Helen, ki se uči v Chicagu za bolničarko, in William Oblak iz Ressemer ja, Pa. William je sin nagega sodruga Joe Oblaka. Peter Banich s hčerko iz Depue, Illinois. e Sin John Chemazarja Tony )e bil na počitnicah v Minneso-ti. Tam je jezer nič koliko in v njih so ribe. Pa jih je nazaj grede pripeljal velik zaboj v naš Center. "To je za člane družabnega kluba," je rekel. Luka Grojer je poskrbel, da se je to njegovo naročilo tudi izvršilo. To je bilo 13. julija. . Zadnji petek smo bili v Centru spet postrežem z ribami. Poslal jih je naš član Joseph Turpin; tudi on jih je nalovil v minnesotskih jezerih. Hvala obema in onim, ki so jih pripravili za serviranje. Bilo jih je kajpada obakrat premalo. o Balinišče v Centru pozna počitek samo po 11. uri zvečer pa do jutra. V ostalem času pa vidite po njemu zmerom ljudi, ki mečejo "bale", jih zbijajo, in se pri tem smejejo, jeze, kritizirajo, nekateri pa se pri tem. tudi spozabijo in "madonajo". ker jim krogla ne leti tja kamor so jo namenili. o Tudi vrt uspeva. Mrs. Groser škropi vsako jutro, John Che-maz&r pa pazi, da je rastlinstvo v redu. Michael Reading, ki živi blizu Los Angelesa v Californiji. nas vprašuje, kako uspeva drevje, ki ga je zasadil okrog Centra. Michael je vrtnar, pa je nam, dokler je bil tu, na našem vrtu veliko pomagal. Well, katalpe so se imenitno razrasle, a ena se je pričela pred nekaj dnevi sušiti. Pa si je spet opomogla, Drevesa ob pločnikih okrog Centra so tudi i? močna. Enega nam je lani zelo pokvaril vihar. Rože cveto da kaj. In Che-mazar dela načrte za vrt že za prihodnje leto--P. O. Vandlusg, Pa. — V dolžnost si Štejem javnosti sporočit», da je dne 29. junija preminul tu dobro poznani Frank Geritel. Podlegel je posledicam opera-________d je na *olši. Doma je bi!lii St. dovoljštvose je "obračalo proti! T/OVr«nca ob Temenici, od ko-šogunu, kateremu so očitali, da der ^ ftem Pred 38- ,eti tudi bodščine, nego za poraz velesile, ki je postala nevarna tej deželi. Liiitu gre priznanje za njegovo iskrenost. Ampak nazor, ki ga zastopa, je napačen. Ako ne bo nikogar, ki bi ne samo poudarjal, nego tudi veroval v gesla pravičnosti, svobode in vzajemnosti, bo svet ostal iurfi po tej vojni tak kakor po prejšnji. Mir bo le premirja in pripravljanje za tretjo svetovno vojno. Angleška delavska stranka ima skupno s predsednikom Rooseveltom sijajno priložnost zasnovati mirovni program, ki ne bo «pomenil samo fraze — ljudstvu pesek v oči, nego resničen nov red. Razbičani socialisti, ki jih je milijone v Evropi, in drugi svobodoljubni ljudje po svetu bodo tak program pozdravili, ga podprli in pomagali uresničiti. izvršuje oblast, ki pripada prav za prav samo mikadu, Sogun Reiki je bil končno novembra 186T. 1. prisiljen, da se odpove oblasti. Zavladal je mladi mikado Mucuhito, ki je v znak zmage nad šogunom preložil prestolico v Jedo (poznejši Tokio), kjer so doslej vladaH šoguni. Pod vplivom izobraženih Japoncev, ki so uvideli, da mora Japonska kreniti na nova pota, je začel izvajati dalekosežne reforme. Stanovske razlike *o «e odpravila, proglasila se je ena*ost vseh f>h?d zakonom. *«:NwHw»J rojaki zelo priljtub 2ivtl je tu tri leta nakar se je vrnil v Evropo, kjer so ga hitro utaknili v "cesarski suknjič". Po dokončani vojaški službi je prišel nazaj v ta kraj in Živel tu do svoje smrti. Prva leta je delal pri Hudson Coal Co., po zadnji prohibiciji pa je prenovil svoj dom v malo pivnico (beer garden) in se z malimi njenimi dogodki preživljal on, soproga {roj. Klemen-čičeva iz Medvedjeka), ena hči in dva sinova. Pokojni Frank je bil me1 tu- \ 9 Velike italijanske izgube Angleška vlada pravi v svoji statistiki, da so znašale italijanske izgube v tej vojni do konca junija 582,000 m ol 206,000 izmed njih so bili domačini iz afriških kolonij. Posestva dajmljev in budhist! čne cerkve so se razlastila. Kneževine dajmijev so postale upravna okrožja. Proglasila se je svoboda mišljenja In diskusije, Sodstvo, uprava vojske in mornarice se je uredila po evropskem vzorcu. Mladina se je poslala v velikem številu v inozemstvo, da spozna pridobitve aapadne kulture. L. 1889. je izdal česar ustavo po pruskem vzorčil. Plem-sfvo je sicer izgu bilo svojo prejšnjo mAterielno podlago, zato pa je našlo nadomestilo v upravi in vojski. Sa-murajski duh s svojimi trdimi in neizprosnimi nazori o časti, ¡jen. Nikoli ni pokazal nejevolje in vsakemu je smehljajoče in v zadovoljstvo odgovarjal. Tudi on je imel slabe in težke Čase, a jih je prenašal brez tarnanja, kot to znajo samo pogumni trpini. Pokojni Frank je bil svoje-časno član tukajšnjega socialističnega kluba št. 10 JSZ in vedno naklonjen delžvskemu gibanju. Proletarec .ie imel v njemu zvestega naročnika. Ako si ga vprašal, d* kupi Drul. koledar, ali Majski glas, ni tega nikdar odklonil. Svoje prostore je nam dal skozi več let na raz: polago za zborovanje in to Tole mi ne grv to gltovo? IsolacSonisti v Zed. državok ta proti kakrintkoli podpori An« H ji in ie pooebno proti Sovjetski Uniji. Pravijo, da • les» varujejo mir. A kakšen ko t« »os mir, ako Hitler amofoT Kako, da ti ljudje take nevarnosti ne sapopadejo, tego nikakor ne morem doumeti 1 IGNAZIO SILONE: FONT AMARA ROMAN IZ FA5IST0VSKE ITALIJE Z avtorjevim dovoljenjem prevedel T ALP A Kaj stori novo japonska vlada z ozirom na vojno med Nemčijo in Rusijo? (Nadaljevanje.) Skušal sem mu dopovedati, da nismo norci. Skušal sem mu dopovedati, da nas vse njegovo jovoričenje ne more prepričati, da bi ne šlo za nove davke. 4 Razumeli smo," sem odgovoril. "Le predobro smo razumeli. Toda plačali, plačali ne bomo. Imamo že davek na hišo, na vinograd, na osla, na psa, na pašnik, na prašiča, na voz, na vino... To zadošča. Kaj pa še hočete obdavčiti?" Pogledal me je, kakor bi govoril kitajski. "Govorimo in se ne razumemo," je rekel pobit. "Govorimo isti jezik in ga vendar ne govorimo." To je bilo res. Mehčan in ka-fone se ne moreta razumeti. In če je govoril, je govoril kot me-tfan in ni mogel prenehati biti me&an, govoril je samo kot meščan. Toda mi smo bili kafo-ni, razumeli smo vse kot kafo-ni. to se pravi na naš način. Tisočkrat sem preizkusil to v svojem življenju: meščan in kafo-ne sta dva povsem različna svetova. V mladosti sem bil v Ar-gentiniji, v Pampasu, tam sem govoril s kafoni vseh plemen, od španskih do indijanskih, in razumeli smo se, kakor bi bili v Fontamari. Vsako nedeljo pa sem se pogovarjal z nekim meščanom, ki ga je k nam poslal konzulat, z njim pa se nisem mogel nikoli razumeti; često sva razumela vprav nasprotno. Zato nisem bil prav začuden, ko je začel meščan znova dopovedovati, da sploh ni govoril o davkih, da nima nikakega opravka z davki, da je prispel v Fontamaro iz popolnoma drugega vzroka in da sploh ni treba nič plačati. ; Ker se je medtem spoznilo in zmračilo, je prižgal vžigalico. Potem je vsakemu pokazal pole. Bile so res bele. Niso bile davčne pole. Bile so «bele. Samo zgoraj je bik) nekaj napisanega. Meščan je vžgal sedaj dve vžigalici in nam pokazal, kaj je bilo tam zapisano: "Podpisani potrjujejo, da so prostovoljno in z navdušenjem dali podpis miličniku stotniku kavalieru Pelinu, potem ko so gornje vzeli na znanje." Rekel je, da je kavaliere Petino on. Podpisane pole da bodo šle na vlado. Da je dobil te pole od svojih predstojnikov. Podobne pole da so drugi njegovi tovariši odnesli v druge vasi. Torej ni nič posebnega ne za Fontamaro ne proti njej, nego za vse vasi. Rekel je, da gre za neko vlogo na vlado. Za vlogo pa je treba mnogih podpisov. Vloge same pa ni prinesel. Kavaliere Pelino je ni poznal. Dal nam je častno besedo, da je res ne pozna. Njegova dolžnost je samo, da zbira podpise, dolžnost kafonov pa: da jih dado. "Ste razumeli," in zraven je še pristavil: "čas, ko se ni nihče brigal za kafone in ko so jih vsi zaničevali, je minul! Sedaj imamo novo oblast, ki zelo spoštuje kafone in hoče slišati tudi njihovo mnenje..." "Zato pa podpišite! Izkažite se hvaležne časti, ki jo vam izkazuje oblast, ko pošilja k vam svojega uradnika, da zasliši vaše mnenje..." Bili smo še nezaupljivi. Toda Generale Baldissera, ki je poslušal poslednjo razlago in se medtem približal, je rekel — kakor so pač čevljarji — kar nenadoma: Če mi spoštovani gospod zagotovi, da ni treba nič plačati, pa bom kot prvi podpisal..." In podpisal je prvi. Nato jaz. Nato Pontius Pilatus, ki je stal poleg mene. Nato Michele Zompa. Nato Marietta. In ostali? Kako bi jih mogli vprašati? Ob tej uri ni bilo mogoče, iti od hiše do hiše. Kavaliere Pelino pa je našel rzhod: narekovali bi mu naj imena vseh fontamareških kafonov, on jih bo pa vpisoval. In napravili smo tako. Le pri enem edinem slučaju je nastalo prerekanje, namreč pri Berardu Violi. Skušali smo kavatieru Pelinu dopovedati, da bi Berardo nikakor ne hotel podpisati. Toda tudi njegovo ime je vpisal. 2e druga pola je bila popisana z imeni in meščan je porabil že trideset do štirideset vžigalic, ko ga je nekaj zbodlo v oči. Zapazil je nekaj na mizi, kar se mu je gnusilo. Na mizi ni bilo ničesar. Vžgal je novo vžigalico in tisto reč natančno preiskoval. Sklonil se je tako globoko, da se je skoraj z nosom zadel ob njo. Potem je s prstom pokazal na neko piko in s kozjim glasom zameketal: "Kaj pa je tole? čigava je ta svinjarija? Kdo jo je prinesel?" Ali je iskal povoda za prepir? Nihče mu ni odgovoril. Generale Baldisera je is previdnosti odšel. Tujec je štirikrat, petkrat ponovil vprašanje. Istočasno je vžgal troje vžigalic, da bi bila miza svetlejša. Tedaj smo videli, da se nekaj premika. Nič strašnega, toda nekaj je bilo tam. Pontius Pilatus se je prvi GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charle9 Pogorelec April« mtMd j« bil v ■•rlinu mm po»«tu pri HitUrju takratni japonski minUtar vnanjih aadev Yo.uke M.t.u oka Na gor nji »liki j« drugI od lova, ko »o rok« jo • Hit larjam. Na lavi ja Hitlarjov glavni pomočnik Herman Cooring. MaUuoka ja prinaaal. oairoma pripeljal Hitlerja v dar dragocon ¿op umetnik roi, ki »o na voaižk«, na. rejen nalaic m« ta roio. Po «trditvi prijateljstva a Nam ¿ij« ja Matiuoka odpotoval v Moakvo in tam »klenil a Rusijo nenap«dalni pakt. Ko »o jo MaUuoka vrnil v Tokio, »o japonski liatl pisali, da so bili uspeki njegovega potovanja k Hitler j« in pa v H«» in Moskvo ogromni »a MaUuoka ja bil od mnoiic in vojaitva na Japonskem .prejet kot d. jo največji mmagavalec. Zadnji teden pa »a je vtled novega položaja v Evropi dogodila v Tokiu ministrska kriaa. Vas kabinet ja odstopil in sestavljena ja bila nova vlada, v kateri Matsuoka ni vei ¿lan. Vse priaadete deiele ipeknlirajo. kaj ima nova japonska vlada «a rokavom, oairoma. kam sa bo nagnila in po kom bo udarila. Novi 1941 električni refrigeratorji sijajno novi... krasne oblike po ceni, primerni vsako denarnici Kraatn u pogled—vaarljr jih j« ogledovati—ti novi 1941 električni refrigeratorji pomenijo nov atan-dard na celi Črti. Bleateča suna-njoat v modernih oblikah, ki bo oprema vait kuhinji—presenetljive novosti pri spravljanju in o-hranjevanju iivil — ena prednost Vpraiajte • u drugo, ki vas ¡bodo preaenetile UGODNIH PLAČILNIH NAČRTIH aaradi avojih laatnonti ta varčeva- ki vam elaitaie mmkmm • ča"orn in delom. iuZkTll model. N« odlaAaJte. PHdit*-ogleju al katar... In preglejte te kraane nove 1941 «M^faM» Hektrične refrigeratorje Ukoj. Pri vošem trgovcu i električnimi refrigeratorji dvignil, se sklonil, pogledal in dejal: "Moja ni!" Jaz sem storil isto. Ogledal, dotaknil sem se in obrnil mrčes, obrnil ga še enkrat s pipo: "Prav res, moja ni!" Michele Zomba se je delal, kakor bi ničesar ne slišal in je kadeč zrl v zrak. Tudi Marietta se je sklonila na mizo, dolgo opazovala mrčes, ki je prispel že na sredo z imeni popisane pole, ga vzela v roko, nato ga vrgla na cesto in rekla: "Čudno!... Zelo čudno!... Nova vrsta... temna, daljša s križem na hrbtu..." Michele Zompa je kričeč poskočil : "Kaj... Kako... Ali je bil res križ na hrbtu? In ti si jo vrgla proč? Si zavrgla papeževo uš? Si zavrgla uš sporazuma? Nesrečnica, prekleta, zavržena!..." Nihče se ni spoznal. TodaJ je pričel Michele . pripovedovati: "Gre za sanje, ki sem jih imel preteklo zimo. Pripovedoval sem jih kanoniku donu Abbac-chiu. Ta mi je svetoval, naj o njih molčim. Sedaj pa — če se Marietta ne laže — se je prikazal On. On se je prikazal in sedaj smem govoriti. Kakor se boste gotovo še spominjali, nam je po miru med cerkvijo in državo don Abbacchio povedal, da se prične sedaj za kafone srečna doba, češ, da je papež prejel od j Kristusa mnoge olajšave. In tedaj sem v sanjah slišal, kako se je papež pogovarjal s Križa-nim. Križani je govoril: 'Da bi dostojno proslavili ta mir, bi bilo dobro, če bi dali fucinsko zemljo kafonom, ki jo obdelujejo/ Papež je odvrnil: 'Gospod princ Torlonia ne bo hotel... Ne pozabite, da od-rajtuje princ Torlonia precej denarja blagajni sv. Petra.' Križani je govoril: 4Da proslavimo ta mir, bi bilo dobro, če bi oprostili kafone davkov.' Papež je odvrnil: •Gospod, vlada ne bo hotela ... Ne pozabite, da mora od davkov kafonov dve milijardi lir odrajtati blagajni sv. Petra.' Križani je govoril: 'Da proslavimo ta mir, bom napravil za kafone in male kmete dobro letino.' Papež je odvrnil: 'Gospod, če bo žetev kafonov prebogata, bodo cene padle. Ne pozabite, da so vsi naši škofje in kardinali veleposestniki!' Tedaj se je Križani močno užalostil, ker ni mogel ničesar napraviti za kafone, ne da bi drugim škodoval. Nato je rekel papež, ki je kafone zelo ljubil: 'Bo že, Gospod. Morda pa je vendarle mogoče, napraviti kaj za kafone, kar bi ne bilo neprijetno ne princu Torloniji, ne vladi, ne škofom in ne kardinalom. In tako sta letela Odrešenik in papež v noči velikega miru krog Fucina, nad vsemi vasmi Marsike. Kristus je letel prvi, imel je na ramah veliko vrečo, za njim pa je letel papež, ki je imel dovoljenje, da je vzel iz vreče vse, kar bi kafonom moglo koristiti. V vseh vaseh sta videla nebeška potnika isto. Kafone, ki so jadikovali, kleli, se prepirali, se bali, ki niso vedeli, kaj naj jedo, s čim se naj oblačijo. Tedaj se je papež užalostil, vzel je iz vreče kup uši, jih vrgel na Marsiko in rekel: 'Vzemite, ljubi sinovi, vzemite jih in se praskajte!... Zato, da med počitkom ne boste mislili na greh." To so bile sanje Michela Zompe. Sanje, ki jih je lahko vsak na svoj način razložil. Mnogo ljudi je, ki se norčujejo iz sanj. Mnogo jih je, ki gledajo v njih bodočnost. Jaz pa menim, da so sanje radi spanja. ti končno boš moral vendar nehati. Toda govoril je dalje. Ni prenehal. "Ali ne veš," je rekel Miche-lu, "da boš boš najmanj deset let «edel, če te naznanim? Ali ne veš, da se morajo ljudje, ki so izrekli nedolžnejše in manj zlobne reči, deset let pokoriti na galerah? Kje pa prav za prav živite? Ali veste, ali ne \este, kaj se je v poslednjih letih zgodilo? Veste-li, kdo danes vlada? Veste-li, kdo je danes gospodar?" Da bi ga pomiril, mu je rekel Zompa docela mirno: "Oh, v mestu se mnogokaj pripeti. V mestu se zgodi najmanj vsak dan kaj novega. Vsak dan izide najmanj en časnik in poroča najmanj o eni stvari. No, m Toda Marietta Sorcanera, ki je koliko reči se zgodi potem do bila znana kot zelo ponižna ! konca leta? Stotero in stotero. Anton Jankovich, naš "večni popotnik" iz metropole, je bil zadnje čase zaposlen da kaj. Poslal je 22 naročnin, med katerimi je par novih in |12.75 v tiskovni sklad. Imena prispe-vateljev so v izkazu v tej izdaji. Jennie Dagarin je poslala 2 naročnini in 110.00 v tiskovni sklad, ki jih je prispevala Roge Jurman. Rose je stalna podpornica Proletarca, Iz Girarda, O., je poslal John Koain 2 naročnini, John Tan-cek je prodal 24 ižtisov Majskega Glasa na slavnosti SNPJ 4. julija, poleg tega je tudi drugače pomagal pri agitaciji. John Bogatay je poslal $1.25 v tiskovni sklad. Frank in Angela Zaitz sta se udeležila slavnosti drugega o-hijskega dneva SNPJ v Girar-du, O., in tam dobila s pomočjo Johna Tancelut 10 naročnin, večinoma novih. Upravnik pa je doma dobil 16 naročnin. Luka Groaer dve in Joe Oblak dve. To je uspeh čikažanov v zadnjih par tednih. Frank Strah, Lawrence, Pa., je poslal nadaljnih $6.45 v tiskovni sklad, ki jih je nabral na slavnosti društva št. 166 S. N. P. J. v Presto, Pa. Joseph Ju van, West Newton, Pa., je poslal novce za koledar in zraven priložil dolar, da z njim podpre Tomšičev predlog. I Frank Poličnik, Milwaukee, Wis., je poslal članarino Prosvetni matici za društvo "Bled" št. 19 JPZS in zraven tudi en dolar v tiskovni sklad. Iz Arme, Kans., je poslal Martin Gorenc $5.00 v tiskovni sklad. Dva je prispeval sam, o-stali trije pa so rezultat dražbe petelina na pikniku društva št. 434 SNPJ v ta namen. ženska, jih je drugače razumela; kar hipoma je zajokala in med silnim jokom je bruhnilo iz nje: "Tako je... Tako je Kdo bi nas varoval pred grehom, če ne bi papež molil za nas? Kdo bi nas obvaroval pred peklom?" Kavaliero Pelino pa je to zopet drugače razumel. "Norčujete se iz mene!" je zameketal in zamahnil z bičem proti Zompi in gostilničar k i. "Norčujete se iz mene! Iz mene in iz oblasti! Iz cerkve in države!" In mnogokaj je še rekel 'z enakim glasom, toda nihče ga ni razumel. "Vlada vam bo že pokazala, kaznovala vas bo. Boste že imeli opravka z oblastjo." Mislili smo si: govori, le govori, končno boš že nehal, kaj- In do konca več let? Tisočero in tisočero. Kar predstavljajte si!. .. Kako pa naj ve kafone, ubog kafone za vse te stvari? ...Nemogoče!... Toda nekaj drugega so reči in nekaj drugega je zopet, kdo jih zaukazuje. Reči se izpreminjajo vsak dan. tisti, ki zaukazuje, pa ostane zmeraj isti. Oblast ostane zmeraj ista. često izpremeni ime, toda kljub temu ostane ista." "In hierarhija?" je vprašal meščan, ki je bil najbrž hier-arh, radi česar pa še daleč nismo vedeli, kaj ta beseda po-menja. Meščan jo je moral večkrat z drugimi besedami razložiti. Končno mu je Michele odgovoril : "Pred vsemi drugimi je Bog, gospodar neba." (Dalje prihodnjič.) Martin Judnich/ Waukegan, 111., je poslal dve naročnini. Naročil je novo pobotno knjižico in imenik, da vidi, kako je z naročniki v njegovi dvojni naselbini. Predzadnjo nedeljo sva se s soprogo udeležila piknika društev SNPJ tamkaj in da se stara tradicija ne pozabi, smo tudi za Proletarčev tiskovni sklad nekaj naredili. Povod temu je dal Jakob Puts iz Pull-mana, ki me je začel opominjati, "da bi bilo dobro", da se kaj stori za list. "Na, tu imaš dolar," pa še druge malo pocukaj. Pa sem jih res. Prvi je bil Frank Mivfck, ki je dal kar ves "drobiž" iz žepa, $1.02, za njim je prišel na vrsto Anton Lukancich, tudi z dolarjem, blizu sta ibila tudi Rozi in Rudolph Skala, in ker sta videla da nekaj pišem, je pristopila Roai, "na, saj vem kaj pišeš, pa bom tudi jaz dala en dolar", potem jo pa prilomasti Andrew Možek. "Ti, ali imaš pobotno knjižico seboj, naročnina mi je potekla." Gotovo! Obnovil jo je in zraven cvenknil tudi dolar v tiskovni sklad. Tako je bilo v par minutah nekaj nad $5 skupaj To ni ne prvič ne zadnjič, da so se Waukegančani odzvali v ta namen. To vršijo že mnogo let in v njih ima Proletarec dobre podpornike, kadarkoli se obrne nanje, naj bo glede podpore, ali drugače, vedno store svojo dolžnost. Frank Podboy iz Parkhilla, Pa., je poslal dve naročnini in $5.00 podpore listu, ki jih je prispevalo društvo št. 44 SNPJ. Pred par dnevi nas je obiskal Peter Banich, ki je bil svo-ječasno tajnik klu'ba št. 4 JSZ v La Sallu. Sedaj živi v Depue, 111., kjer ima gostilno in filmsko gledišče. Obnovil je» naročnino ter prispeval nekaj tudi v tiskovni sklad. VESTI 0 RAZMERAH IN DOGODKIH V JUGOSLOVANSKIH KRAJIH Iz Jugoslovanskega Kurirja, ki prinaša za časopise poročila iz urada jugoslovanske vlade v Londonu, iz urada jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu in iz drugih virov, posnemamo sledeče: Jugoslovanska vlada aoglaia t. Anglijo glede vojne Sovjetske Rusije proti Nemčiji V zvezi s podpisanim sporazumom med vlado Velike Britanije in vlado Sovjetske Rusije, s katero se obvezujeta na vsestransko sodelovanje in medsebojno pomoč v vojni proti Nemčiji, ter da ne bo nobena od njiju brez znanja in privoljenja druge sklepala premirja, niti miru v tej vojski — je dal predsed. jugoslov. vlade v pregnanstvu, gen. Dušan T. Si-movič, uradno izjavo o stališču jugoslov. vlade, ter poudaril, da je že v svojem govoru po radiju dne 27. junija izjavil, da je stališče jugoslov. vlade glede Rusije popolnoma enako stališču Velike Britanije. Od sedaj naprej se tudi Jugoslavija smatra za vojno tovarišico Sovjetske Rusije. Italija ni našla nobenega poštenega Črnogorca, ki bi glasoval sa njeno vladaratvo nad Črno goro držal sestanek "narodne skupščine", katera je proglasila "neodvisnost" črne gore, seveda pod pogojem, da se črna gora priklopi Italiji, kot nekaka regencija. Sl#no "neodvisni Hrvatski" — je tudi ona poslala dne 16. julija delegacijo v Rim, in zaprosila ital. kralja, naj ji da "regenta", moža, ki bo vladal črno goro v njegovem imenu. — V poročilu rimskega radija se omenja nekoliko imen "spoštovanih" Črnogorcev, toda med temi se ne najde imena niti enega poštenega, znanga ali pomembnejšega Črnogorca. Niti po trimesečni okupaciji, nasilstvu, klanju in podkupovanju, se Italijanom ni posrečilo zlomiti junaškega odpora Črnogorcev. Vsi, ki jih ital. vlada omenja, so sami nepoznani in poznani stari klateži in izdajalci, kateri so tudi do sedaj že več let služili sovražniku in kradli bogu dneve, a Mussoliniju denar po raznih italijanskih šotoriščih. Paveličeva "Neodviana Hrvatska" proti Ruaiji Zagrebški radijo je javil "veselo" novico, da je prva skupina letalstva "Neodvisne Hrvatske" že nastopila borbo Lovrenc Kavčič iz McDonal-da, Pa., je poleg članarine za klub št. 13 JSZ poslal $2.00 v tiskovni sklad. Tudi v Springfield u, 111., so storili svojo dolžnost napram Proletarcu. Jože Ovca je poslal $10.80 v tiskovni sklad, ki sta jih nabrala Anna Ovca in Louis Aidich. Jože je poslal tudi vsoto za članske znamke kluba št. 47 JSZ. Mary Kerzich. Lorain, O., je obnovila naročnino, zraven pa poslala dolar v tiskovni sklad, ker ve, da je list potreben podpore. Noče, da bo zadnja pri tem, omenja v pismu. Društvo št. 344 SNPJ, Sheboygan. Wis., je poslalo v tiskovni sklad $2.00. V Youngstownu, O.* živi na^ ša čitateljica Mildred Wargo, ki je hrvaške narodnosti. Obnovila je naročnino in zraven priložila še dva dolarja v ti-skoni sklad. V pismu upravniku pravi: "Vaše pismo od 5. junija primila sam, hvala. Posebna hvala vam da ste me Če-kali tako dugo. Moj suprog je sada dobio prvu pedu od tri go-dine, pa evo vam $3.00 za pret-platu, a $2.00 u tiskovni fond." Frank Cvetan, Tire Hill, Pa., je poslal Še šest naročnin. In zdaj pride pa spet "Big Tony" iz daljne Kalifornije na vrsto. Poslal je $6 za svoj predlog od svoje "armade" (štirih sinov in hčere), pet po številu, enega pa je dal njegov prijatelj Frank Osnick. Slednji je tudi naročil list za svojo mater za celo leto. Tone očividno ne verjame samo v besede pač pa tudi v dejanja. V Colegrove, Pa., živi Anton Maalo, s katerim se poznava že dolgo. Pomagal mi je v agitaciji, ko sem bil na potovanjih precej let nazaj. Ker vem, da je Tone zaveden delavec, sem se obrnil tudi nanj, naj kaj stori za list. Odzval se je zadnji teden ter poslal $6.25 v tiskovni sklad, ki jih je zbral med ro-jJtki. Omenil je, naj mu pošljemo tudi nekaj iztisov Proletarca, da ga razdeli med ljudi. Pravi, da bo poskusil dobiti tudi kakega novega naročnika. Proletarec tam ni znan, zato ga je treba ljudem predstaviti. Razume se, da smo mu drage volje ustregli, on pa bo storil kolikor bo mogel, da bo Proletarec začel zahajati tudi v ondot-ne kraje. Ta teden zaključujemo s Tonetom Zomikom, ki je poslal eno naročnino in obljubil, da se kmalu zopet oglasi. Rimski radijo je 12. julij* P"*' "krutim t<>,P*m" S°?M' objavil, da se je v Cetinju ob-1 »k« Rusije. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave., Chicago p» c * s KRITIČNA POROČILA IN RAZPRAVE e • KOM EN T AR JI Paveličevi agenti v Berlinu in Kimu in "hrvatska vlada" dokazujejo »vetu, da Hrvati niso Slovani pač pa germanskega pokolenja. V Berlinu jim za enkrat to dovoljujejo, ker služi nacijskim namenom. Toda da bi bili Hrvati germanske, "nordijske" rase» tega jim noben Nemec ne verjame! Jugoslovanska vlada se je vsa leta vsled strahu pred Italijo obnašala kot da jo usoda Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini nič ne zanima in ne briga. A sedaj pa se obrača po radiu tudi nanje in jim obljubuje osvoboditev. Te obljube sedaj dela na tuj račun. Prej jih bi morala na svoj riziko. Cbicago Tribune ima za "okrvavljene" diktatorje dvojno mero. O Hitlerju piše spoštljivo, Stalin pa ji je "Joe the Blood". Njenemu uredniku Mc-Cormieku je dobro snano, da je Hitler v "nacijski čistki" svoje tovariše lastnoročno pobijal, pa ga vzlic temu ne imenuje "Adolph the Blood". To je pri-st ran ost prve vrste, čemu ena mera za Stalina in druga za Hitlerja? Neuradni list nemške vlade Deutsche Dipk>matisch-Politi-sche Korespondenz je v izdaji z dne 15. julija obdolžil Roo*-e-velta, da goji najbolj nesramno dejanje v svoji karijeri s poti-, skanjem Zed. držav v vojno za obrambo boljševizma. Hitler je dne 23. avgusta 1939 sklenil s tem '^boljševizmom" zvezo, da si je lahko podjarmil Evropo. To ni bilo "odvratno" dejanje, a če Roosevelt skuša zajeziti Hitlerju tla za nadaljne zavrat-nMo, je to "nesramno". Vojna v sedanji "civilizirani" dobi ima pač še vse bolj hude muhe, kakor pa v starih barbarskih časih. Frank Kerže opisuje v Glasu Naroda svoj obisk pri uredniku Ivanu Terčku, ki je že dve leti toliko bolan, da opravlja svoje delo na domu, ker v urad le redkokdoj more priti. Bolezen je huda stvar in človek se mora lavnati po njenih poveljih, če hoče ali ne. Terček še vedno piše in urejuje list. Ako ne gre drugače, pa v postelji. Dela pri Glasu Naroda že 25 let. Kerže Ivanu želi» da ga kmalu vidimo spet zdravega in čilega za u-redniško mizo. Tej želji se mnogi pridružujemo. Več kot veselilo nas bo poročilo, da je Ivan Terček spet zdrav. ... . ■ ^ t; * » Jugoslovanski Glasnik je v izdaji z dne 17. julija ukinil vsa imena svojega lastnika — tri imena vsega skupaj v eni ËKStÈRIMËNTI S "PARAJUTNIKI M osebi. Ob enem pojasnuje o zadevi, ki je bila v Proletarcu po-| jasnjena prejšnji teden na prvi strani. Priznava, da je res nabiral oglase v nekakšno poseD-! no izdajo k prazniku 4. julija, toda zase, edino le za svoj list, ne pa za jugoslovanski relif. In od prebitka je poslal $200 poslaniku FotUhi popolnoma po svoji lastni volji. Njegovi "konkurenti", kakor jih on imenuje. Še vedno trdijo, da so bila poročila v čikaških dnevnikih pravilna, in nekateri ga celo dol« že. da je bil to čisto navaden "racket", ki je dal vsej jugoslovanski pomožni akciji uda rec v obraz. Bilo že kakor bilo, Vrančič trdi, da je on res tudi i Warnick, in da je oglase nabiral za svoj list, torej zase, popolnoma trgovsko, in da ni nikogar zlorabljal pri tem, V jugoslovanskem režimskem krogu v Chicagu in v Washingto-nu pa je stvar vendarle vzbudila mnogo nejevolje in tudi prepira. Splol\ so kraljevaši sedaj prav takšni, kakor v času prejšnje svetovne vojne. V ameriški javnosti so s tem incidentom tu in v drugih jugoslovanskih centrih v Ameriki napravili to, kar smo rekli v prejšnji številki: črno pego in pa potezo, ki odbija med Američani zaupanje in simpatije v relif ne akcije za Jugoslavijo in v Jugoslovane. Druga slaba stvar, ki jo u- ¿tvarja jugoslovanska vlada v pregnanstvu, je, da skuša biti bolj rojalistična, kot katerakoli monarhistična vlada na svetu. Fraze kraljevasev v Liberty-villu, fraze iz Londona, fraze iz jugoslovanskih propagandnih pisaren v drugih krajih! Samo deklamirajo, a za borbo je treba več kot znati frazariti o veličanstvih in ekselencah. Sicer pa je v Zed. državah nad 40 milijonov dolarjev jugoslovanske prometne vrednote, ki jo je zvezna vlada "zamrznila", a jo lahko poljubno odraj-tuje generalu Simoviču in njegovi propagandi v Zed. državah. Enako je v Angliji. Tudi Trošt se poteguje, da bi kaj dobil od tega. Na vsakih 20 let tudi zanj vse prav pride. Bilo bi bolje za ameriško in za angleško vlado, da bi izsilile spremembe v jugoslovanski vladi, kajti razen par oseb so v nji le prejšnji znani stari "apizar-ji", ki so ne le simpatizirali, nego Hitlerju in Mussoliniju tudi pomagali, bodisi v Avstriji, v krizi čehoslovaške leta 1938, v civilni vojni v Španiji, in pa skozi do čeznočnega "prevrata" v Beogradu, ki je vrgel iz vlade dva ministra, ti S S PRISTOPAJTE K \ j SLOVENSKI NARODNI ^ S PODPORNI JEDNOTI * J USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET 2 CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO I - NAROČITE SI DNEVNIK î "PROSVETA" 8 tf Naročnina aa Zdruiene driave (lam C Ki« a ga) In Kanado $«00 9 na lain i $3.00 >a pol letat $1.80 sa ¿el rt leta: u Chicago In Cicero 9 $7.00 an calo leto» $3.78 aa pol lota* sa laeaeassteo $§.00. ^ Noslov zc list in tajništvo je: S 2657 So. L«wmíale Avenue ¡ Chicago. Illinois firjTMJTMMMMMJTMMMMMMMM+A Gornji dve sliki sta ia sovjetskega letalstva. Gornja prikasnja parašat-nika v akciji. Spodnja jih predstavlja s bliaiae. Sovjetska armada ja kila prva, ki ja «vedla v svojo armada paraintntfko vojsko v masni okliki. Za njo so se tega sredstva poalnaili najbolj Nemci. druge pa si ohranil. Neki Čeh, ki vsem tem pojavom smotreno sledi, je dejal, da se češki krogi boje, da bo "borba" za osvoboditev Jugoslavije v teh okolšči-nah raketirstvo, ne pa borba. Oziroma bo le borba za dolarje. Nekaj resnice — morda celo veliko resnice je v njihovi bojazni. Frank Puncer iz Milwaukee-ja se v dopisu v tej številki norčuje iz mrcvarenja slovenščine V oglasih. A se ne tiče Proletar-ca, ker so tudi oglasi v njemu kolikor mogoče slovensko urejeni. čitatelj bo moral kopiranje njegovih citatov pač poiskati v kakem drugem listu. .44Njegovo Veličanstvo" Kralj Petar II, "Njeno veličanstvo kraljica Wilhelmina." Lord to in Lord ono. Princ, grof, baron, "Royal", "njegova ekselenca", "njegova svetost", "njegova prevzvišenost" itd., itd., itd. so najbolj starinski in starokopit-ni "titelni", ki pa se jih tudi v sedanji vojni uporablja toliko, da se demokratičnemu človeku gnusi. "Jugoslavija" (hrvatski tednik v Chicagu) se v izdaji z dne 19. julija podrobno peča z Vrančičevo (Warnickovo) zadevo in pravi, da je bržkone dobil ne le za dva tisoč, nego od 6 do 7 tisoč dolarjev za o-glase. Imenitna reči škoda, da se ni uradni jugoslovanski re-lifni odbor izrekel tudi za razkrinkavanje raketirstva, ki ga sebični ljudje vrše pod masko relifa sebi v prid. i Kaj je hujša kazen: Pometati ceste, kot jih baje morajo sedaj celo kanoniki in frančiškani v Sloveniji, ali pa iti ob zid, kot morajo socialisti, da se jim preluknja prsa? Nu, propagandni biro jugoslovanske vlade o slednjih nič ne piše, tarnal pa je le vsled težkoč, ki so jih doživeli kaplani, župniki, kanoniki in celo škof v Mariboru. James Debevec ali kdorkoli že je napisal (prevedel) v A-meriško Domovino z dne 16. julija editorial s naslovom "Ali bodo boliševiki plačali za umor carsko obitelji?" čemu naj bi kaj plačali sanjo? Kdo naj plača za odstranitev Habs-buržanov ali Hohenzollerncev? Ako bodo morati boljševiki kaj plačati, ne bo raditega, ker so uničili carjevo diužino, ampak le, če bodo premagani. Hitler jim v tem slučaju zaradi carja De bo določil nobene kazni, pač pa vse sorte druge , toda le v svojo in v tretjega rajha korist. Hrvatska Bratska Zajednica je še enkrat Čutila potrebo, da zagotovi predsedniku Roose-veltu lojalnost ameriških Hrvatov Zedinjenim državam. To je posledica raznih komunističnih manevrov in pa oportuni-zma drugih hrvatskih politikov. Le čemu jim je bilo treba spuščati se v vsake sorte pustolovščine "detinskega radikali-zma" in v druge nepremišljenosti, potem pa v teku enega leta pošiljati iz glavnega urada in iz društev na tisoče "udanost-nih izjav"? Mar ni to za oblasti že samo na sebi sumnja,.da nekaj nekje v HBZ ni prav? Poslednjo resolucijo zvestobe do Zed. držav so v imenu HBZ pod p usa li spet Ivan Butkovič, gl. predsednik; William Boyd (Boič), gl. podpredsednik; Anton Derkos, gl. tajnik; Janko Kovač, tajnik bolnškega oddelka; Vinko Vuk, gl. blagajnik. Toda če niso zalegle prejšnje "zvestobne" resolucije, mar bo ta? Menda je HBZ edina podporna organizacija, kateri je bil bančni promet nenadoma ustavljen. Seveda po krivem. Finančni promet je smela po par dneh spet pričeti, a vendar so taki incidenti velika ne-prijetnnst. še eelo IWO menda nima toliko neprilik. Dr. Ante Pavelič je zmešal — priznajte ali ne, vse štrene jugoslovanstva v Ameriki. Odcepil je Hrvate od Srbov, kar •e mase tiče, in zanesel zmedo v "vodilne" kroge, ki si skušajo sedaj pomagati eni z lojalnostjo do Zed. držav na en način, drugi pa še z večjimi zagotovili lojalnosti Narod pa naj kajpada plačuje za vse sorte stvari. Najbolj žalostna prikazen v tej situaciji so hrvatski komunisti. Edino oni so se morali "prelevili". Vsi drugi «o približno tam kot prej — eni za Jugoslavijo, drugi za "nezavisno.. Narodni Glasnik je začel vsled vojne med Nemčijo in Rusijo izhajati dvakrat na teden. Obeta si od tega tudi močne dohodke. Vrančič (Warnick) ima torej dokaj vzorne posnemovalce. , "Izvršni Odber HBZ Traii, Da Se Sovjetsko j Uniji Daje tatu Pomoč, Kao i Britaniji". A do 22. junija je isti Glasnik vpil da niti centa za Veliko Britanijo in ujeno imperialistično vojno. še nikdar menda ni bilo človeštvo vrženo v tolikšno zmedo glede taktike, mednarodnih. fašističnih in imperialističnih smernic kakor sedaj. Sploh smernic več ni, nego le osvajanje, ki jih vrše naciji po navodilih svojega firerja. Glede "človeštva" bi menda še kako šlo. Ni ga naroda, ki bi bil v tej vojni vržen v tolikšno konfuzijo, kot je hrvatski. Narodni Glasnik ima za to stanje med njim velike zasluge, sedaj pa si skuša kovati kapital še s tem, da bo izhajal dvakrat na teden. Hrvatski komunisti v Chicagu so imeli 18. julija shod, na katerem so govorili, kako čim-boljše "pomagati naši rodni domovini" in pa Sovjetski Uniji.' čudno. Pred dvajsetimi leti sploh niso priznavali domovine, ne Hrvatske in sploh ničesar, razen svetovno revolucijo iu svjetovni narod. Sedaj pa se z narodnimi Hrvati kosajo, kdo bo bolj naroden. In hrvatski komunisti po dvaindvajsetih mesecih spet proglašajo fašizem in hitlerizem za največje zlo na svetu. Mar ne bi bilo pametnejše, ako bi bili pri tem mnenju vztrajali, namesto da so dvaindvajset mesecev pomagali "temu največjemu zlu"? Slavonic Bulletin je ena izmed najnovejših poskusnih revij, kako kaj dobiti iz '"zamrznjene jugoslovanske imovine". Opira se ob Louisa Adamiča že v svoji prvi številki, ki je bila izdana 9. julija t. 1. In v nji je nezapopadljivo poročilo, da je slovenski frančiškanski duhovnik Kazimir Zakraj-šek (ki je pred leti deloval v New Yorku, Clevelandu, Chicagu in drugod) "srečno pobegnil iz Hrvatske". Kako to, da je bil Kazimir Zakrajšek tam, in čemu bi bilo treba katoliškemu duhovniku pobegniti iz "neodvisne Hrvatske", ki je najbolj katoliška dežela v jugovzhodni Evropi? In vrh teg* mar ni. bil njen poglavnik dr. Ante Pavelič dvakrat v avdi-jenci pri papežu, kakršno čast le redkokdo doživi? Tudi Rude Trošt je spet v "ospredju", kakor v času prejšnje svetovne vojne. In ob enem njegov brat, kot poročajo iz vzhodnih krajev. Kaj ne, kako se pulijo za '"copake"?! Še vse bolj, kakor pa naš Janko-vič v metropoli ali pa Tomiič v Californiji za vzdrževanje Proletarca. TISKOVNI FOND PROLETARCA Nekaj o tem in onem Milwaukee, Wis. —- Bože mili, kaj človek ne vidi, če čita slovenske liste! čitam, da tam doli v Chicagu baje prodajajo refrigeratorje, ki so "Sijajno Novi... Krasne Oblike.., Krasen za pogled — veselje v pregledovanju — so ti novi električni refrigeratorji — novega izdelka na celi črti. Večje vrednosti kod kcf?aj prej". Ježeš, ježeš, ali so našo ljubo slovenščino res zmrznili v "refrige-ratorjih" in jo sedaj lomijo na vse mile viže?! Da. da, za ta fovŠ groš tega žleht cajta se ta frdaman folk posluži res vsega. .. a Piknik, ki ga je priredila organizacija Slovenski dom je izpadel nad vse povoljno. Vsa znamenja kažejo, da je naselbina pri volji žrtvovati potrebne finance — če bo direktorij DELAL. In dela bo dosti! Upajmo, da bo to delo sistematično — ker le tedaj bo uspešno. * Zadnjič sem poročal o nameravanem pikniku soc. pev. zbora Naprej. Danes lahko povem, da je beseda postala meso in Naprej bo piknikoval (saj mi oprostite to spakedranko) dne 24. avgusta pri Klopčiču v New Berlinu. Ker je Amerika menda edina država na tem greš- nem svetu, kjer še lahko brez strahu pred žandarskimi bajoneti gojimo slovensko petje, mislim, da bodo milwauški Slovenci z obilno udeležbo na tem pikniku pokazali, da jim je slovenska pesem pri srcu in da so pri ova vi jeni podpirati tisto organizacijo, ki z drugimi vred deluje na to, da se to kar je bilo ustvarjenega v rodnih krajih ohrani vsaj tam, kjer je nekaterim tujina... a Socialistična stranka v Wis-consinu se bo odklopila od progresivne, s katero se je združila pred par leti. Vzrok? Socialisti so uvideli, da jim je nemogoče sodelovati s stranko, kateri je delavska ideologija spanca vas in pri kateri se navdušujejo za delavstvo le pri volitvah. Stranka je napravila pameten korak in ta korak bo odobraval vsakdo, ki pozna wisconsinske razmere. Če ž* plovemo — plujmo -pod svojim praporom, ker tedaj bomo odgovorni edinole za svoje napake ne pa za kozle, ki jih streljajo drugi. Dosti za danes — pa še prihodnjič kaj. France Puncer. Kadar vam kak spis v Pro-letarcu ne Ugaja, pomnite, da je to )ts| za mislece ¿itatelje, ne za cenzorje! PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU i XVII. Na predlog Antona ToméwSa is Oaklanda, Calif.» in na apel upravni* tv a sq se zadnji teden odzvale siedele organizacije in posamezniki: Chicago, III. Frank Mivšek $1.02; po $1: Jacob Putz (Chicago), Anton l^ukancich, Rudy in ftozi Skala in Andrew Moiok, skupaj $6.02. (Nabral na pikniku druAtov 8NPJ v Wauke-guau Cha«. Pogorele«.) Conomangk, Pa. Dr. It. 44 SNPJ $5.00. (Poslal Frank Podboy.) Cleveland, O. Rose Ju rman $10.00. (Poslala Jennie Dagarin.) Depue, IU. Peter Banich ROc. Cleveland, O. Vine. Salmich $2.00; Mike Fucheo $1.80; po $1: Matt Tu-Aek (Power Point), Joseph Irman (Akron), George Smrekar (Aliquip-pa. Pa),. Fr. Cerne, Frances Koren-cleh, Frsnk Hribar, Louis Hrvst in John Bogatsy (Girard); po 80c: Anton Brencich in Paul Chesnik (Psi»«-vi He); Neimenovan 26c, »k upaj $12.-76. Antun Jankovish.) Oakland. Calif. Po Joseph, Anton, Joha, Frank in Roee TomM* (sedaj Perata) ter Frank Osnick. skupaj $6.00. Poslal "Big" Tone TomAiC.) Celegrov«. Pa. Po $1: Tom Jaksetich in Anton Masjo; John Kovači* 60c: po 26cc Anton Hrvatin. Tony Nosko, Joe Miklur, Joe Celin. Tony Brne, Joe Kolik, Emil Pslih. Anns Jaksetich, Tony Üljsn. John Spctich. Josephine Regulin. Mike Ban, Anton ftofttjanltt, John Äestan in Louis Natlačen. skupaj $8.28. (Poslal Anton Maslo.) Detroit, Mkh. Math Urbaa $1; Frank Krese 60c; Andrew Pregel 10c, skupaj $1*0 (Poslal Math Urkas.) Cantan. Ol FlWlcss Gerber 79c. 8k ups j $47.«?. prejšnji iskar $»fttt,79, skupaj $»1$.6$. (Nadaljevanje s 1. strani.) gavati delavci v izkoriščanih deželah. Špancem, katerim je to govoril, in mnogim v Južni in centralni Ameriki, je njegov klic za odpor proti imperijem bržkone ugajal. A kdor pozna zgodovino, ve, da je bila baš Španija ena izmed najgrozovi-tejših izkoriščevalk koloaijal-nih ljudstev, in da je ob enem pripravila v mizerijo tudi svoje ljudstvo, kakor ga ni v tolikšni meri noben drug imperij. Baš zato je nastala revolucija v Španiji, ki jo je Franco s pomočjo Hitlerja in Mussolinija uničil v krvi. A mizerije s tem ni odpravil, nego jo je povečal. Pa se sedaj zaradi prikladnosti izgovarja na "veleimperije", kar v Španiji pomeni Veliko Britanijo in Zedinjene države Severne Amerike. Švica je zadnji otok na evropski celini, ki še poskuša o-h ran iti samostojnost. V tretjem tednu julija pa je nacijska propaganda spet začela z napadi na Švico, Češ, da se v svoji starodavni, kantonski ohromelosti, ne more privaditi spoznati resnico, da se v Evropi kuje "nov red", v katerem ona ne bo in ne more biti izjema. In Švica ve, da ako Hitler zmaga, ne bo več Švice, nego le povečan "nemški življenjski prostor". Čeh osi o vaška vlada v Londonu je minuli teden sklenila zvezo s Sovjetsko Unije. Bilo bi boljše, ako bi taka zveza obve* Ijala in se uresničila takrat, ko je bila čehoslovaška vlada še v Pragi. Sedanjo novo pogodbo in zvezo je podpisal v imenu čehoslovaške njen predsednik Edvard Beneš, in v imenu Sovjetske Unije poslanik v Londonu Ivan Majski. Ako Hitler pade — kar se po mnenju obojih absolutno zgodi — bo Rusija za obnovitev čehoslovaške. le od početka vojne imajo Čehi sličpo pogodbo z Anglijo. Sovjetska vlada ostane v Moskvi navzlic trditvam iz Berlina, da beži pred nemško armado v Kazan, ki je 450 milj vzhodno od Moskve. A ob enem vsi poročevalski viri priznavajo, da se selijo oddelki sovjetske vlade in njihovi arhivi re* v Kazan. Tudi pretežni del u-radništva ameriškega poslaništva v Moskvi z dokumenti vred *e je preselilo tja. Le poslanik s par glavnimi pomočniki je še ostal v Moskvi. Davke za socialno zaščito nam bodo zvišali. Pravijo, da kujejo načrt za povečanje te obveznosti zato, da se otmenv> inflaciji. Ni verjetno, da bo le to sredstvo pomagalo preprečiti tako nevarnost. Nemci v Chicagu so smat rani za 8impatičarje tretjega rajha. A je med njimi tudi mnogo takih, ki so sicer za Nemčijo, a ne za Hitlerjevo. Pred vsem so to stari nemški socialisti. Nedavno so imeli v Chicagu konferenco, na kateri so izdali o-klic proti hitierizmu in objavili svoj načrt za uspostavitev demokratične Nemčije. Nick Pesch, ki je bil eden izmed najdejavnejših Članov socialistične stranke, je v vodstvu te akcije. ........iTl.........$ lil IIII m u MM M m »MM ♦ ♦♦♦v ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH , SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO AdHá iWing Cd. 1838 n. HALSTKD street, chicago, ill. T.I. MOHAWK «TOT PROLET AÄEC SE TISKA PSI NAS ........................... ' Prva «lovenaka pralnica se priporoča rojakom v Chicairu, * " Ciceru ia Bervynu. ' i Park¥iew Laiinclrjt tto. I ■ FRANK GRILL kt J OSE P H KOZDItIN, Ustnika ■ » Fina ptttreib» — Cone zmerno Delo jamčono 0 TeloToni: OANAL 717t—7178 f 17Î7-1T3! W. 21 st Street mmmàmmmmèémmàmmmrnm CHICAGO, ILL. 0 KNJIŽNICAH tki odkar se je naučil člo-knjtfnice, ki ao v velikih in Sé O odlivih no Tomšičev predlog jg{k napj*dnih podjetjih je Cleveland, CX—Pozdravljen, veliko tudi deloval On je eden i|ov in v(roar»ikakini napredni P. Z. Bil je naročnik Prplet*rca Zvezna administrccra akciji, pri SNU in raznih dru-j in posvete. ZapuAča soprogo Mary, rojeno Kuvačič, th sinove in ličar. Sin Frank ja pri v biM V Mrn pni«., tem c.le ' V()jJni ,|aMta| knjjinicu Svo. 2 nVdtmh ^ p | hode v Ljubljani s 4000 zvezki, v srednu Amtnk znamenj». ,tnikoJ, knJJfinlca v MaHbo; v,!olbenavkamenm^.ptov.;fu „ na(( ^ „ezki ,„ de„v. ,k.h gcob.Wh »kr.vnoBtna pi- knjiin!clk v fe,ju a nekaj nad st« kuj«.mi, V Ljubljani M,h. Odkar j«-bil pa«najden ^ m? perjrament ,n pap.r (v Egiptu , k„jitnk!rDelavska zbor- iz phanega pai-.rosovejfa trsa. . T» . „„.,.,.4,.:.,. v v Kini iz cunj), so se zaiele a- w 3 l**lruZnuo , 1 .i ...ji „„„„ ¡Mariboru posedovala že nad «tanavliati tudi Drave knnini- • , .. tanavljati tudi prave knjižnice, ki se je v njih zbiralo vsa, 28,000 knjig.fl Leta 1937 so delavske knjiž- kar jecMovekssvo.mduho™, n(ce ^ ' ustvarjal ,n zapajal v korist. b jo ^ knjj kj ^ jjh uporabo m vzpodbudo te poz- prepoveda|i. Med temj , Jbu nim potomcem. j tudi Ameriški družinski kole- Največj^ id najstarejša zna-fdl4r Ut* lft39 so bile v Slove- na javna knjižnica starega ve- nijj prepovedane skoro vse de-ka je bila v Aleksandnji, ki je ^Viike knjižnice in shajanje v leta 250 pred Kristusom štela 490,000 zvitkov. (Takrat Še ni- njih. Sicer pa tudi če bi ostale, bi Člani marksističnih in drugih ¿0 poznali knjig današnje obli- knji*, ki se pečajo s socialnimi ke, temveč podolgaste, na po- prob»emi, ali ki jih pisatelji o-$t>ben način strojene kože —»plujejo v povestni obliki, ne pergament in široke trakove mogij dobiti. Cankarjeva dru-papirusa, zvite na palčice.) Ko je lani raogla ;xdaU HamQ ra mohamedanski Arabci le- ^ koledar, dočim je v početku ta 642. po Kristusu zavzeli in izdala štiri in tudi že pet knjig porušili Aleksandrijo, je bila i na jet0 tudi ta nenadomestljiva zbirka j ^ ^ ^ tyd. Amer. unioena* ški Slovenci navdušili za knjiž- Iz srednjecra veka so znane nice< |majo j}h v cievelandu. Cankarjevega glasnika. Pred leti je bil zelo pobit in zdravniki so mu rekli, da mu bodo odrezali roko. Pa ui pustil. Ker je trdne narave, je ozdravil in roko si je ohranil, da si služi z njo kruh in še mu o-stane "copakov" za podpiranje naših ustanov. Pregovor pravi, da kopriva ne pozebe. Tudi Vincenc je vse prestal. Po po. klicu je modlar. Drugi podpornik je Michael Fuckec, Hrvat po rodu, a ne Paveličeve sorte! Drugo leto bo trideset let, od kar je naročnik Proletarca. Je tudi reden odjemalec Družinskega koledarja in Majskega glasa. V tiskovni sklad je prispeval $1.50. • 2al, da nima Proletaree med Hrvati več takih prijateljev. On je imeniten dečko. Pomenki z njim so Človeku užitek. Posebno o delavskih vprašanjih. Mnogo let je imel trgovino tobačnih izdelkov, sladčic in raznih drobnarij, sedaj pa vodi z ženo gostilno^ ki jo ima na 7508 St. Clair Ave. Pomaga jima }.rtdna hčerka, ki je že omože- ga nadleguje bolezen, a se je pušča sestro in več drugih so-dobro otepa, ker je močne na- rod ni kov. Pred naselitvijo v rave. Kadar potrebujete kaj,: Cievelandu so živeli v Dunlu kar se dobi v njegovi trgovini, ali v Kraynu v Pennsylvaniji, ga priporočam. fkjer zapušča brata Matta, bra- četrti podpornik je Frank te Franka v Lloydellu, Pa., Loj- zo odločnejšo akcijo v boju s tretjim rajhom j (Nadaljevanje z 1. strani.) Cleveland, Obio. — Ker že dolgo ni bilo poročila iz na^e metropole, naj mi bo dovoljeno, da jaz malo poročam. Vreme je nekam žalostno danes. Kisa se že eele jutro in ne I I I I I vemo aii bo nevihta, hudour- Nekatere p/t istih zaznamova- nik> naVttden blagodejen dež, iuk družb, ki so bile od trgovi- ali ^ toč*. Letos sem imel toli-ne in uvoza h Zed. držav naj- ko ^eče, da sem obiskal že dva bolj odvisne, so že prenehale piknika naših socialistov. In dominacijo nad vso Južno in centralno Ameriko. Uri.har On ima im«tilnn v Hr„ ! zeta in \ndr«ia na v liunuM alit T* premenile ^ kakor z vremenom je včasi tu- Hrrbar. On ima gostilno v dru- m Aimittja pa v Kanadi, jiai4tnike. Zvezni trgovski in po-' na Diknikih žbi z rojakom ftušteršičem na P<*reb «e je vršil a taletovegaj^^ tJ# imttjo « ko.. šelth P»Knikm. I.. IT 71ai In Uu.kn. /UViuU nu tidLntiu liAn H ¡.r^ T . .7 . . - ..... vogalu E. 71st St. in Hecker zavoda na pokopališče High-Ave. Prej sta imela enako obrt|,and Park. Pokojnemu sodrugu na W. 117th St. Sta fina fanta Ueršičii časten spomin j Sorod- nikom moje iskreno sožalje. Anton Jankov ich. na kakih štiri tisoč nadaljnih Ko sem šel po Waterloo, me pokliče Pepea Jontez in pravi: trgovskih družb v Južni A meri- \jr ßarbtf, veste Ančka Med- ki, ki so osumljene simpatizira-nja z naciji in pa delovanja v prid Nemčije in Italije. ali možaka in prijatelja ter podpornika naprednih ustanov. Obe družini sta v SNPJ. Ko so oboji živeli še v Cheronu, Pa.,j je bil Hribar tajnik ondotnega društva. Imajo rrosveto in Cankarjev glasnik in upam, da se kmalu upišejo tudi med naroč-' V nedeljo 13. julija je v Cle-nike Proletarca. Oglas v Druž. velandu nagloma preminul so-koledar mi je že obljubil. Kot drug Juseph Ilersich, star šele je v mnogih krajih v Penni na- 56 let. Druge podatke o njemu vada, je tudi Frank Hribar pri- ima v tej številki v svojem do-števan med strastne lovce in v pisu Anton Jankovich. lovski klub. kot na irimer Jone Pokojni Ilersich je bil v slo-Vaientinčič iz Sharona, Pa. veiuiki naselbini v Cievelandu Vsako lovsko sezono se zapode znana osebnost. Kdor se je u-v hosto penn26 nad 4,500,000 zvezkov, °'»skalo jo je 412,288 oseb in izposojenk je bilo 1,288,847 zvezkov. Tekom zadnjih let so Hf> te številke gotovo še znatno l>°večale. Kf> so s« v prošlera stoletju *»*eli tudi delavci po vsem sve-lu organitiratf In Izobraževati, njihove organizacij* iaČefe u«tanavljtti lastne delavske Poglavnik Pavelič je zaposlen z eksekutiranjem tistih Hrvatov, ki so nezadovoljni z "neodvisnostjo", kot pripovedujejo poročila iz Berlina in Brna. Nocijska sveto vojno proti "komunizmu" Mfirm* j* bil* tí-•ta, ki Jo h HitUr rasfU.il 22. Janij. to lato. Coi, da Jo troba »troti bol ji.- ADOLF HITLER aiko. • katoriW Jo l«4i »aciao» 2$ 09OMCOO pra i »bloaU prij*tolJ«tTO ia skupno liampatiio proti "kapi tal i «m o" m »ta »o olía roAinta »kupno itmU «i kawpanjo. Ill M> brljo nor«, i« domokracijo. N* ámkUkm o* ta«a Jo !• HitUr. pomik naših naprednih usta- Za enkrat naj zadostuje. o Sedaj pa še o smrti našega sodruga Joaepha lleršl&a. Pre minul je v soboto 12. julija. Bil je član kluba št. 27 JSZ, podpornik zbora Zarje, član društva Naprej št. 5 SNPJ in društva Lunder-Adamič št. 20 S. S. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor ¿t/l privzeti zastopstvo mm nabiranje naročnikov Prole-tarca, prodajati A m. družinski koledar brošure im knjige. naj piie vprarniitru, ki bo poslalo potrebma listine ia informacije. Na tu priobčena sastopmke apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega (Mavca agitirati za svoje glasilo Proletaree. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno. naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. CALIFORNIA. Foataao: Anton Blaairh. Oak load* Anton TomiX. toa Aagaloa: Frank Novak. Sao Frao«i»eo: A. Lokuan. COLORADO. Croat od But ta; Ant. Slobodnik. Puoblot Fr. Holtmar. Wal*ooburg hi okoUao: Prank L. Tomili. ILLINOIS. Chiragot Frank Bizj«t- Jonoph Dm-tier, .losapk Oblak, Chaa. Poffore-Iec, Pftar Verhovnik, l«>nnk Zaitr. in John Uak. Cicnro Barwyo: Kritina Turpm. La Sallo- OtU»by: Anton Udovick. Sprin#Haldt Joseph Ovca in John Uoriek. Virdooi Fr. Ilar«ichv , , Wankegan-No. Chicago: Mtrtin Jud nich. INDIANA. Clintoni Igrnac Spandnl. ladiaaapoli»: Mary Stroj. KANSAS. Arma: Anton Sular. Waat Minarali John Marolt. MICHIGAN. Datroit: John Zornik, Lao Junko Jo-•rph K Ini ich in John PlnchUr. MINNESOTA. Buhlt Mn« Man». Chiahahn; FYnnlt Rhin. Duluthi joka Kohl. Ein John Tt>rnn. MONTANA. Eaat Halanai Joaopk läik#!Uk K lain i Peter Yoknr. Rad Ladgo t K. Krtooinik. NEW JERStY. Elia« bath; A ma Ii« Ohlnk. NEW YORK. Cawoada Jamoa Deklava. OHIO. Akron.Konmora.Rarkartan Mik« Ko- _JjšIr. RrldgApert in akolkat Joi«ph Snoy in John Vttts. montiral, rad pomagal in tudi žavljaaov. Prvotni načrt je do- s kritiko nj štedil. ločal, da bi imel predsednik Videl sem ga zadnjič 6. juli- Roosevelt v interesu narodne ja na pikniku Zarje in kluba obrambe pravico prevzeti v št. 27 JSZ, katerega član je bil, vladno last katerokoli tovarno, in sem se z njim rokoval ter ^PM» premičnine kot nepre- šalil, kakor vselej, kadar sva mlčninc». Sevtda bi moral v vsa- prišla skupaj. kem slučaju navesti zadosten Kar čtjdii sem se, ko sem ue- vzrok za svoje postopanje, kaj dni pozneje izvedel, da ga Alf Landon torej ne potrebu- ni več »ed nami. Tudi njegova- je odgovora od Koosevelta na ga sina, ki je bil one dni na svoje vprašanje, da-li so Zed. kratkem dopustu iz armade, države že v vojni. Ekonomsko sem videl v družbi članov klu- in politično že, pa tudi na mor- ba, Zarjanov in drugih prijate- ju, čeprav ameriške ladje še v Ijev. Joe Ilersich bo pogrešan v sobi kluba št. 27, v organizaci- nikogar no streljajo. In pomoč, ki jo ta dežela nudi Angliji, ni kaka mirovna akcija, nego šo- jah, v katerih je bil Član. in po- delovanje v vojni, sebno seveda v svoji družini. | bodo tem korakom sle- Pridružiijem se vsem, ki so ji i diH nadaljni v boju za zlom izrekli sočutje, pokojniku pa Hitlerjeve Nemiije je od-časten skomin. Zaslužil si ga je vUno od dogodkov, ki bodo sle- Komu pa, vprašam? Vi že veste, pravi Pepea! No, sem dejal, bom pa poslal Charliju Pogorelcu za Proletarca. Okej, pravi Josephine. In jaz pravim, tukaj je dolar Charlie, in želi Pepci "gooi-b.znez", da bo lahko ponovila, in še prispevala za Proletarca. Jaz pa bom še poslal, ko prej-mem darilo. Moram še povedati, da ima društvo Svoboda št. 748 svoj piknik 27. julija na farmi S. N. P. J. V tem društvu so same ženske in lahko prideš tja. Zaitz ali pa Angela ti lahko povesta, kako se pride tja. Ne pozabki 27. julija. Frank Barbie. z delom in z vero v naša načela. dili. Odvisno je na primer, kako se bo razvijala vojna v Rusiji, in kaj namerava storiti nova japonska vlada. Seja kluba st. 1 JSZ bo v perek 25. julijo Ckicngc. - Ta petek, nam-! NcmčiI° drŽ0¥0 ^gulocij reč ?&. julija, bo seja kluba št. 1 JSZ. Vršila se bo v Centru, kot običajno. Ena izmed regulacij v Nemčiji, katerih je kot listja in trave, določa, da kadar se po ra- Claaalandi John krabal. Anton Jan-kovich, Jennie Dagarin in JoJ*«ph Uv«r. Cirardi John Ko«in in John Bogatay Glaacaa: AJbfna K rnvanja. Liekae-IVwar Pohiti Jacob Bergant. Pinay Forki Frank Zavr&ntk. Warrant Joseph Jet. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smfekar. ftargattstawn SJoran: Joseph Kimel. Cambria in Sa«ar»at okraj: Frank Cvetan. Cr«fton-Moon Rum Jennie Jerala. Canontbnrg-Strabana: John Teifelj in Marko Tekavc. Export! Jos. Biktg. For*»t City: Anthony Drasler Jr. Point Marina». Tony ¿Mpau^ii. Kavaiiniat Auton Zorni k Imparial: Frank Auguitin. Johnstown in okolicat Andrea Mb Urtcb, John Lartfarkok in AHja . Bti balo. Latroba: John In Mary Fradal. Lawranca: Louia Ur»It. Library t Nick Trilkr. Maadaurlandat Martin Baits. Pork HiM - Conumaugki Frank Pod . boy. Skarant Joseph Cvelbar. Sjrgant Lovrenc Kavčič. Potovalni taatopnik Proletarca, A-meriikega druiinikega koledarja in Majakega Glasa ta capadno Penao Anton Zornik, Hnmtlnio Pa. WASHINGTON. SaaMla, Lucan Dobeljak. WEST VIRGINIA. Star City t Lawrenca 5Uilak. Tkoma., Unbart Werdinek. WISCONSIN. Milwnakaa in Waat AllUt Louia Bar borkk. Shabaygant Fr. RUk. Willardt Mike Krultx. WYOMING. Kemmerer in oMlaai Anton Tratnik In John H. Kvtitalk. !**ta*a. Jaka Jatak. Vsi člani in članice so vab- oznanjajo vladna poročila ljeni, da se je udeleže. I o poteku vojne in razna vladna Na dnevnem redu bodo ra- oznanila, morajo vsi gosti v re-zna poročila in predlogi, potem stavracijah, gostilnah, pivni-pa razprava o sodobnih vpra- cah in v drugih javnih prosto- šanjih in dogodkih._P. O. utihniti in poslušati. V času ____ j oznanjanja se gostom ne sme rt c ki d i f*' L. aJ ničesar servirati, niti ne smejo UOW ^NPJ v Loforodu natakarji vzeti naročil, dokler Pueblo, Colo. — V nedeljo niso vladna Popo*i,a in oznani-27. julija bo na letovišču pev- la kon*»na-skega zbora Prešeren v Rye, Colo., prireditev društev SNPJ v tej drŽavi. Pripravljalni odbor je poskr- \ bel za primeren spored, ki bo nekaj izrednega. Odboru je namreč na tem, da udeležencem da čimboijši užitek v vsakem oziru. Tudi govornike bomo imeli. Eden izmed njih bo Fr. Zaitz, predsednik nadzornega odbora SNPJ. Tisti rojaki, ki ste prišli iz vzhodnih krajev v našo državo na počitnice, so tudi vabljeni, da prkiejo v nedeljo 27. julija v Ryt. Videli bodo, da je to res i raj in tudi počutili se bodo kakor v raju. — Član Orla. Kjer JSZ kluba nima» pristopite vanjo direktno, članarina aa člane at larg« je $1 na leto. Listam to PAUNDEGH'S ' YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Evary Saturday. 1 to 2 P. M. STATION W H Y P 1520 kilocycle» | (VM Station an Your Dial) • Featuring a program of • Yugotla? Folk Music ♦MiMMimmwK*^ BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Tel. 20-301 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Projet a reu beste največ ko-rialiH. ako mu pridobile v tem letu vsaj enega novega naroč-roenika vaaki. AMERICA ON GVAM>! Above Ii a reproduction of the Treasury DeparUnent'a Dele .......................»e» PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ; 4 \ NAROČITR SI DNKVNIK | ~PROSVETA" i Stana aa calo lato $6.00, pol lata $3.00 Ustanavljajte nova druitva. Deaet <*lanov(rc) je 'treba za novo druitvo. Naslov za liat in za tajniltvo Je: 26S7 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. .....*.......mm......m of tke original "Mineta Maa" aUtee ky famed arulptor OanM Cheatar Franck. Defénea Bo uda and S tam pa, on aale at yoer bank ar poet office, are a vital nart of America's deftenee preparations Q. What Is the reason for buying Defense Bond? A, To keep America free. To show your faith and pride in your country. To warn foreign dictators that the United States is the strongest country In the world» Q. Bu if I do not have enough money to buy a Defense Bond, what can f do? A. Buy Defense Postal Stamps, on sale almost every-where. Your post office, bank, department store or druggist has them, or can get them for you, at 10 cents upward. Save enough Stamps to exchange for a Defense Bond. Note.—To purchase Defense Bond a and Stamps, go to the nearest poet office or bank, or write for information to the Treasurer of tke United States, Washington, D. C. Dr. John J. Zavertnik1 PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:0S—8:80 Dally At 3724 W. 26th Street Tal. Crawford 8212 Al 1858 W. Cermak Rd 4:80—6:00 p. ra. Daily Tot. Canal 1100 Wedneaday and Sunday by appointaieata only Ra»idnnoa ToLi Crawford S4I0 If ao answer — Call Anatln 8700 POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9 ao 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycle*. Vodi fo Georqe Marchan PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau VOL. XXXVI CHICAGO, ILL., July 23, 1941 Published Weekly at 2301 So. Lawadale Are, HEALTH THROUGH JOY — AMERICAN STYLE According to reports from the Department of Labor the cost of living has been steadily rising for several months, with no end in sight unless the government takes a hand. The maas of workers, for example, that has not received a wage increase within the last six months or so is out of luck, and unless it gets a raise is going to be bad off compared to others who have received wage boosts. The proposed labor legislation in Congress, if enacted into law would have the effect of preventing workers from striking to enforce just and legitimate demands. They would be helpless The workers do not propose to sit idly while many of the war industrialists pile up profits, some of which are so big thty want to hide the facts from the 'public. The Journal has previously noted that the cost of living has made itself felt all over the country, and in many cases wages received barely cover the daily expenses of the workers although slight increases have been granted. The President has hitherto expressed himself to the effect that the country will not be allowed to be exploited by thoafc who seek profits beyond all reason. Workers as a whole have responded nobly to the defense of their country, and if there are any "advantages" to be handed out to industries in the way of "defense profits" the workers must be included as to wages. In any event he must be recognized and made safe as the cost of living continues skyward.—United Mine Workers Journal. Because It is the duty of an organ Much as ours to interpret events for the better understanding of its constituents, we call sttention to trends in the American way of lifa which duplicste with startling fidelity some of the things that have already happened in Nati Germany. Consider the USO. The initials mean United Service Organisation. The function of that organisation, as we understand it, is to enlist civilian help for the entertainment snd csre of our drsfted boys. Now we have no criticism whatever of any plsn to make the lives of conscripted Americans more pleasant. But we do see in the movement something not much different from the "Streright Through Joy" movement of Nasi Germany. Again take the collection of old sluminum. That, too, isn't s bad idea. But it does correspond to the tincup rattling of the Nssis. We believe we knew why the gov-trnmtnt ii going in for such activities. Oar coataatiaa is that tke cbiof objective is aot »a much to help tbe soldiers or to obtain a needed »apply of aluminum as to draw ovary last citiaoa iato cooperation witb wbat administration is doing. In short, the object is psychological rather than social or economic, What the administration wishes to gain is s TOTAL effort on the part of the American people. If EVERYBODY can be gotten to do some one thing together it will be easier to convince everybody that the administration's effort is their effort. The best wsy to kill competition is to enlist co-ope rstion. We repest we hsve no objection to sny of this. It's probably just what we should do if we were ia power with s big tssk to sccomplisb. And certainly it is just the method thst Nssis used to totalitarianise tbe minds as well as the services of the German people. It does seem thst sll nations are shaping over the same pattern these days. More and more it becomes ap-psrent that old "ways of lift" are being replaced by new ways. And Americsns are conforming to regimentation with no less grsce than did their German brothers. —Reading Labor Advocste. H... L' FROZE OVER PATRIOTISM! PILLS FOR THE PEGLERIZED Dsily contact with workers from every trade and industry in this city as well as information received from letters, news releases and exchange news papers have convinced Ye Ed that the vast bulk of American workers are wholeheartedly opposed to dictatorship in any of its forms and favor all-out aid to those countries *n