ŠTEVILKA LETO XIVI), 30. OKTOBER2015 CENA 1.60 EUR Ministrica irena Majcen sije VSmartnem od Dreii po Dobrodelni turni! v keglanju s sodelavci in strokovnjaki petih desetfetjih dočakali na Ljubnem ob Savinji za ogledala Macesnikov plaz prenovljeno cesto Denisa Jakopa uspel STRAN 6 STRAN 9 STRAN 17 Oglasi BENCINSKI SERVIS STRANICE NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 02 845 0126,03 752 07 08 2 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 Iz vsebine: Tema tedna: Pogreb ni poceni, cene po občinah zelo različne in težko primerljive......................4 Zgornjesavinjski zdravsteni dom: Ali bodo zaposlili specializanta medicine dela?......................................................5 OO SLS Gornji Grad: Po odstopu Presečnika vodstvo začasno prevzel Ogradi......................................6 Mozirje: Pričeli z gradnjo stanovanjskega objekta v Podrožniku............................................8 Podjetje Gradiatim d.o.o.: V Nazarjah bodo na voljo tudi oskrbovana stanovanja......................................8 Akcija Drobtinica: Letos prvič izpeljana v vseh sedmih občinah doline........................14 Bohačev toplar: Tržniški ponudniki v Nazarjah si želijo več prometa.......................15 Kronika: V Nazarjah trčila motorist in voznik osebnega vozila..................................................23 Tretja stran Prižiganje sveč kot del »kulta grobov« Letos mineva 1.180 let, odkar Rimskokatoliška cerkev dan vseh svetih praznuje 1. novembra. Prej so ga praznovali maja, ker pa je leta 835 v Rimu primanjkovalo hrane, je papež Gregor IV. praznik prestavil. Sedaj se dan spomina na mrtve praznuje 1. novembra po vsem svetu. Pri nas običaj narekuje, da na grobove odnesemo sveče in rože. V teh dneh bo tako na grobovih širom po Sloveniji zagorelo okrog enajst milijonov sveč, kar je slaba polovica celoletne količine, ki se vrti okrog številke 23 milijonov. Po podatkih podjetja Interseroh, ki poskrbi za odvoz več kot polovice odpadnih nagrobnih sveč v nadaljnjo predelavo, se Slovenija z več kot desetimi prižganimi svečami na prebivalca na leto uvršča med države z največjo potrošnjo sveč na svetu. Do letošnjega leta, ko je začela veljati uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, so slednje odlagali na odlagališča komunalnih odpadkov. Z novo ureditvijo sta prevzem odpadnih nagrobnih sveč prevzeli podjetji Interseroh in Saubermacher. Interseroh na območju zahodne Slovenije zbere dobro polovico odpadnih sveč in jih nato preda v nadaljnjo predelavo v podjetje Plastkom, Saubermacher pa preostanek z vzhodnega dela države za zdaj le skladišči. V podjetju Plastkom bodo letos predelali približno 400 ton odpadnih nag- robnih sveč, največ težav pri tem pa imajo zaradi njihove nečistoče. V Sloveniji v svečarski dejavnosti deluje pet večjih podjetij in okrog sto manjših proizvajalcev. Celotna panoga, vključno z izdelovalci plastičnih ohišij in drugih izdelkov, zaposluje približno tisoč delavcev in ustvari 20 do 25 milijonov evrov prometa. Slovenija je za kitajski trg cenenih izdelkov premajhna, zato je velika večina prodanih sveč pri nas tudi izdelana. Strošek predelave odpadne sveče znaša približno osem odstotkov vrednosti nove, kar pomeni približno deset centov. Do druge svetovne vojne sveče na grobovih na Slovenskem niso bile prav pogoste. Uporabljali so jih zlasti ob pomembnejših praznikih in mejnikih (krst, smrt ...), saj so bile drage. Njihova uporaba se je povečala v zadnjih tridesetih letih z razvojem »kulta grobov«, množično proizvodnjo in cenovno dostopnostjo. Klasične sveče so skoraj že povsem zamenjale nagrobne s plastičnim ohišjem in kovinskim pokrovom, slednje pa že zamenjujejo tako imenovane 30-dnevne sveče. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 44, 30. oktober 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 3 Tema tedna POGREB NI POCENI, CENE PO OBČINAH ZELO RAZLIČNE IN TEŽKO PRIMERLJIVE Bi nov zakon lahko preprečil velike razlike v ceni pogrebnih in pokopaliških storitev? Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v začetku oktobra v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Stroka se okoli predloga dogovarja že dlje časa, smrt svojca in njegov pogreb namreč ne prineseta le žalosti, ampak tudi precej stroškov, izvajalcu pogrebne dejavnosti pa zaslužek. Povprečen pogreb, brez posebnih zahtev, stane vsaj tisočaka. Marsikomu to predstavlja znaten strošek, cene pogrebov pa so za sedaj po občinah še različne, saj vsaka občina sama določa cenik in posamezne postavke pogrebnih storitev. Od občine do občine je drugačen tudi strošek najema groba. Cene najema grobov po vsej Sloveniji niso poenotene, zelo različne so tudi v zgornjesavinjskih občinah. (Foto: Tatiana Golob) V PRIPRAVI UREDITEV STANDARDOV IN NORMATIVOV POGREBNE DEJAVNOSTI S predlogom želi pristojno ministrstvo sistemsko urediti nov pristop pri opravljanju pogrebne in pokopališke dejavnosti. Glavni cilji predloga so ureditev normativov in standardov pogrebne in pokopališke dejavnosti, ohranitev 24-ur-ne dežurne službe kot obvezne občinske gospodarske javne službe in ureditev pokopališke dejavnosti kot občinske javne službe. Ostale pogrebne storitve predlog prepušča trgu, še prej pa želi poenotiti pogoje za njihovo izvajanje. S tem bi ljudem zagotovili prosto izbiro mesta pokopa, prosto izbiro izvajalca pogrebnih storitev in s tem enakopravno obravnavo izvajalcev pogrebnih storitev. DRŽAVA OB STROŠKU POGREBA POMAGA LE NAJREVNEJŠIM Do leta 2014 so si žalujoči pri plačilu lahko pomagali s prejeto pogrebnino, ki je takrat znašala 507 evrov in je bila univerzalna pravica namenjena vsem zavarovancem. Z omenjenim letom dalje sta pogrebnina in posmrtnina (ta je znašala nekaj nad 200 evrov) prešli med socialne transferje in do obeh pravic so opravičeni le še socialno šibkejši. IZBIRA STORITEV OB POGREBU VELIKA Ponujenih storitev ob pogrebu je zelo veliko, že samo osnovne pa ne pomenijo zanemarljivega zneska. Vsekakor se ne moremo izogniti ureditvi in prevozu pokojnika, nakupu krste oziroma žare, upe-pelitvi ob žarnem pokopu, pripravi groba, pogosto tudi najemu pogrebnega moštva, najemu mrliške vežice. Končno ceno še zvišajo najem pevcev, igranje Tišine, objava osmrtnic, fotografiranje, tudi pogrebni govorec ni zastonj ... Velik strošek predstavlja sedmina, ki je verjetno ravno zaradi tega marsikatera družina ne organizira več. Po podatkih pogrebnih podjetij je pogreb s krsto dražji od žar-nega, cene krst lahko dosežejo tudi štirimestne številke, v povprečju se gibljejo med dobrih 100 do 600 evrov. Žara je cenejša, na voljo so že od par deset evrov dalje. Tisti, ki groba še nimajo v najemu, morajo v nekaterih zgornjesavinjskih občinah (ponekod pridobitve groba ne zaračunavajo) v stroške vračunati tudi pridobitev groba. Cene pridobitve groba so po občinah zelo različne, strošek je lahko nižji od 100 evrov, ponekod, kjer je v ceno vključen betonski temelj, ta znese tudi nad 200 evrov. NEPLAČNIKOM SE LAHKO GROB ODVZAME Obstaja strošek, ki ga vsi, ki imajo v družini pokojne, plačujejo le- tno oziroma ponekod na dve leti. To je najemnina groba, navadnega ali žarnega, saj v Sloveniji groba za sedaj ni mogoče kupiti. Cene najema grobov in pokopaliških storitev v naši dolini določajo občinski sveti, ki se ob tem odločajo o stroških prenov pokopališč, se ukvarjajo z neplačniki in uvajanjem različnih novih storitev. Cene najema grobov se razlikujejo glede na velikost groba, ta je lahko enojni ali dvojni, nekatere občine razpolagajo tudi z nadstan-dardno dimenzijo grobov. Ponekod je cena odvisna še od predela pokopališča. Zaradi tega je cene najema grobov v posameznih občinah težko primerjati. V povprečju se gibljejo med 15 in 30 evri za samski grob ter nekaj več kot 20 in večinoma ne veliko nad 30 evrov za dvojni grob. Občine najemnine uporabijo za urejanje pokopališča in vežice, ob tem imajo opravke tudi z neplačni-ki. Na Ljubnem so tako letos na eni izmed občinskih sej razpravljali o ukrepih glede neplačnikov. V skrajnem primeru lahko pride do odvzema groba. Na Rečici ob Savinji so letos Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje: »V preteklem letu, ko sta pogrebnina in posmrtnina prešle na socialno varstveno področje, je prišlo do upada upravičencev. Ti dve pravici sta vezani na cenzus, prav tako so do teh dveh pravic upravičeni le najožji družinski člani. Naša opažanja so, da so naši občani to krčenje pravic sprejeli dokaj mirno, vsaj pri naši službi, brez večjih kritik in negodovanj. Dejstvo je, da so bile informacije o krčenju pravic objavljene preko medijev ter da o tem sproti seznanjajo svojce tudi pogrebne službe, tako da k nam v glavnem prihajajo svojci, ki so praviloma do teh dveh pravic upravičeni.« 4 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 Tema tedna, Aktualno zaznali težave z načinom financiranja nekaterih pogrebnih storitev (zastavonoša, govornik), zato so na občinski seji sprejeli odločitev in za opravljanje pogrebnih dejavnosti pooblastili pogrebno podjetje ter mu s tem prepustili financiranje omenjenih storitev. POKOPALIŠČA V KORAK S ČASOM S plačilom najema groba najemniki seveda pričakujejo urejena pokopališča, kakovostne pogrebne in pokopališke storitve, za zagotavljanje kakovosti pa je treba iti v korak s časom. Novosti vsaj na začetku niso vedno najbolje sprejete. Po Sloveniji že leta poteka ekološko naravnana kampanja proti preveliki uporabi klasičnih nagrobnih sveč, a okoli 1. novembra je opaziti, da jih ljudje še vedno prinašajo v veliko večjih količi- nah kot ekološko manj sporne elektronske sveče. Tudi v Lučah so na eni izmed letošnjih občinskih sej razmišljali inovativno. V prihodnje namreč načrtujejo elektrifikacijo pokopališča, hkrati bi poskusili z ukinitvijo nava- dnih sveč, ki zaradi odvoza odpadkov predstavljajo velik strošek. Namesto njih bi na pokopališču uvedli led lučke. Seveda bi to pomenilo velik miselni preskok, ki ga verjetno ne bi dosegli brez začetnega odpora posameznikov. Ker po številu prižganih sveč Slovenci sodimo v sam evropski vrh in so bili na vlado že večkrat podani predlogi o večjem obdavčenju navadnih sveč in celo o načrtnem zmanjšanju njihove prodaje, bodo razmišljanja o takšnih in podobnih novostih zagotovo v prihodnje še tema občinskih sej po vsej dolini. Tatiana Golob Uporaba mrliške vežice 1 dan 2 dni Nazarje 87,60 EUR 98,55 EUR Mozirje 76,63 EUR 107,72 EUR Ljubno ob Savinji 54,75 EUR 54,75 EUR Rečica ob Savinji 67,89 EUR 90,89 EUR Luče 31,30 EUR 50,08 EUR Solčava 73,20 EUR 73,20 EUR Gornji Grad 80,73 EUR 100, 93 EUR ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Ali bodo zaposlili specializanta medicine dela? V ponedeljek, 19. oktobra, so se na seji zbrali župani zgornjesa-vinjskih občin, ki sestavljajo skupni organ občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v Javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, in direktorica zavoda Darja Es. Župani, odsotna je bila solčavska županja, so sprejeli nekaj kadrovskih odločitev, se seznanili z aktivnostmi glede izvajanja službe nujne medicinske pomoči in zavodu dali soglasje k najemu kratkoročnega kredita. KADROVSKE POTREBE ZAVODA Direktorica Darja Es je prisotne seznanila s potrebo po zaposlitvi štirih oseb na račun novih, odobrenih programov. Z novembrom bosta pričeli z delovanjem referenčni ambulanti v Lučah in v ambulanti zdravnika Bojana Leskovška v Nazarjah, z novim letom se bo podala vloga za referenčno ambulanto na Ljubnem ob Savinji, referenčna ambulanta zdravnika Klemna Pozniča v Nazarjah pa bo takrat že zaživela. Potreba je tudi po eni osebi v fizioterapiji. Župani so predlog zaposlitev potrdili brez razprave, saj nove zaposlitve ne bodo obremenjevale zavoda ali občinskih proračunov. Esova je županom predstavila željo zavoda po zaposlitvi zdravnika specializanta medicine dela. Podjetja izražajo željo, da bi te preglede opravljali v Nazarjah več kot enkrat tedensko, kakor sedaj dela zdravnik po pogodbi. Specializacija zdravnika medicine dela je strošek ustanovi- telja zavoda, kar je edinstven primer, vse ostale specializante namreč plačuje zdravstvena zavarovalnica. zamude pri plačevanju dobaviteljem. Do zamud plačil je prišlo, saj so morali letos zaposlenim izpla- Darja Es je župane seznanila tudi s potrebo po zaposlitvi štirih oseb na račun novih, odobrenih programov. (Foto: ŠMS) Občine bi specializant stal letno 30.000 evrov, po posamezni občini od 1.000 do dobrih 7.000 evrov letno, preračunano po ključu ustanoviteljskega deleža, strošek pa bi trajal od štiri do pet let, kolikor traja specializacija. Glede na to, da spada medicina dela v področje tržne dejavnosti zavoda in da izkazuje pozitiven rezultat, bi bilo po mnenju Esove dobro razmišljati o iskanju specializanta. Župani so se odločili, da bodo o tem razmislili in odločitev podali na eni prihodnjih sej. LETOS DOGOVOR O ZEMLJIŠČU Zavod je od ustanoviteljev dobil soglasje za kratkoročni kredit. Lanskoletnega bodo povrnili v roku, z novim pa bodo zmanjšali čati preostalo razliko do 95.000 evrov za plačna nesorazmerja, zdravstveno ministrstvo pa jim teh sredstev ni dalo. Glede tega so za- vodi stopili v skupno tožbo. Esova je še omenila, da ministrstvo dela na tem, da bi zdravstvo »izstopilo« iz zakona o uravnoteženju javnih financ, saj v novo zgrajenih urgentnih centrih ne morejo na novo zaposlovati. Glede dozidave zdravstvene postaje v Nazarjah so trenutno v fazi dogovora za zemljišče, zbiranju ponudb za parcelacijo in cenitev. Pripravljajo novelacijo dokumenta identifikacije investicijskega projekta. Tudi če bo do dogovora za nakup zemljišča prišlo letos, bo najverjetneje plačilo izvedeno v prihodnjem letu, zato bodo občine v proračunih za leto 2016 namensko namenile sredstva za ta strošek. Esovo so zadolžili, da zavod čim prej pripravi plan investicij za naslednje leto, da bodo občine vedele, koliko sredstev bo treba za to v proračunih rezervirati. ŠMS Skupna akcija gasilcev in letalcev SV V soboto, 24. oktobra, je poveljstvo Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline pripravilo vajo gašenja v naravnem okolju s pomočjo letala Slovenske vojske (SV). Vaja bi morala potekati že teden prej, a jo je preprečilo slabo vreme. To je bilo tokrat za izvedbo intervencije in manevre pilatusa, ki je z odvr- ženo vodo gasil »požar« na Borseki nad Rečico ob Savinji, idealno. Poleg gasilcev in novinarjev si je dogajanje z letalskega vzletišča na Zgornjih Pobrežjah ogledala tudi množica drugih prebivalcev. Več o dogajanju v prihodnji številki Savinjskih novic. Marija Lebar Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015 481 Iz občin, Politika MACESNIKOV PLAZ OD LETA 1991 SE NI POVSEM SANIRAN Ministrica Irena Majcen si je s sodelavci in strokovnjaki ogledala plazovit teren Na povabilo vodstva Občine Solčava se je v sredo, 21. oktobra, na Solčavskem mudila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen z ekipo strokovnih sodelavcev ministrstva in strokovnjakov za plazove. Po predstavitvi dosedanjih sanacijskih ukrepov in investiranja v preprečevanje drsenja enega največjih plazov na Slovenskem je Majcnova poudarila predvsem pripravljenost, da se s problematiko spozna na terenu, hkrati pa so tako domačini kot gostje ministrstva predstavili zgodovino gigantskega plazenja zemljišča pod Olševo ter dejstva, ki so še vedno prisotna kot speča nevarnost za prebivalce Podolševe in Solčave. Sestanka so se v Centru Rin-ka poleg gostov, županje Katarine Prelesnik, direktorice občinske uprave Albine Štiftar in članice občinske uprave Mateje Brlec Suha-dolnik udeležili svetniki občinskega sveta in poveljnik občinske civilne zaščite Matjaž Ramšak. PREBIVALCI OB PLAZU ŽIVIJO S ŠTEVILNIMI OMEJITVAMI Županja Katarina Prelesnik je povedala: »Zelo sem vesela, da se je ministrica Majcnova odzvala mojemu povabilu in si ogledala stanje Macesnikovega plazu, ki je aktiven že od leta 1991. Želeli smo jo seznaniti s posledicami, ki jih imajo občani, ki živijo na vpliv- nem območju tega plazu. Naši ljudje imajo zaradi sprejetja zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega že od leta 2002 pa vse do danes prepoved prometa z zemljišči, prepoved spreminjanja mej obstoječih parcel, prepoved spreminjanja obstoječe namenske Skupina strokovnjakov ministrstva za okolje in prostor s predstavniki Občine Solčava si je ogledala stanje plazu in hidroloških objektov na plazišču. rabe prostora ter celo prepoved graditve. Dolžnost države in lokalne skupnosti je, da tem občanom, ki že več kot 20 let živijo z omenjenimi prepovedmi, končno zagotovimo normalne pogoje za življenje.« SPODNJI DEL PLAZU OSTAJA PROBLEMATIČEN Ministrica s spremstvom se je na terenu spoznavala z vzroki, razsežnostjo in linijo plazu ter s sanacijskimi ukrepi, ki so bili v teh dveh desetletjih izvedeni, država pa je za to porabila ogromna sredstva. Ustavili so se na spodnjem, še vedno ne povsem saniranem predelu, ki ostaja možno žarišče premikov plazovitih gmot proti naseljenemu predelu Podolševe in vasjo Solčava. Strokovnjaka projektant mag. Rok Fazarinc iz družbe Izvor in Ervin Vivoda iz sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč sta pojasnila funkcioniranje drenažne-ga sistema in zbirnih »vodnjakov« v tem predelu, nad začasnim jeklenim pontonskim mostom pa tudi i> OBČINSKI ODBOR SLS GORNJI GRAD Po odstopu Presečnika vodstvo začasno prevzel Ogradi Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Gornji Grad se je 19. oktobra sestal na občnem zboru. Na podlagi odstopne izjave dosedanjega predsednika Andreja Pre-sečnika so se dogovorili, da predsedniško funkcijo začasno prevzame član stranke Stanko Ogradi. Dogovorili so se še, da bo Ogradi, ki je tudi župan občine Gornji Grad, tamkajšnji odbor stranke vodil do naslednjega občnega zbora. Ta mora biti v roku šestih mesecev. Presečnik je ob tem izjavil: »Z mesta predsednika OO SLS Gornji Grad odstopam iz povsem osebnih razlogov. Menim, da je prav, da vodenje po osmih letih prepustim nekomu, ki je aktivno vključen v oblikovanje občinske politike. Prav je tudi, da si novi predsednik skuša oblikovati ekipo, s katero bo uspešno vplival na delo in razvoj občine v prihodnje. Zato smo se na tokratnem občnem zboru dogovorili, da bomo imeli ponovni občni zbor v roku šestih mesecev. Na njem bomo izvolili tudi nove člane Izvršilnega odbora Občinskega odbora SLS Gornji Grad. Verjamem, da bodo delo in rezultati OO SLS Gornji Grad tudi v bodoče dobri.« Preseč-nik sicer ostaja član izvršilnega odbora SLS na nacionalni ravni in izvršilni tajnik stranke. Začasni predsednik Stanko Ogradi želi preveriti, kakšno je sedanje vzdušje med člani stranke in kdo je še pripravljen delati v odboru. Čeprav stranka SLS na zadnjih Stanko Ogradi še ne razmišlja, ali bo v prihodnje kandidiral za predsedniško funkcijo odbora. parlamentarnih volitvah ni prestopila zahtevanega praga v državni zbor, je med njenimi člani veliko število županov. Ti si v Združenju in Skupnosti občin Slovenije prizadevajo, da bi v dialogu z vlado za svoje lokalne skupnosti in za občane dosegli kar največ, predvsem na finančnem področju. »O tem, ali bom za predsedniško funkcijo kandidiral na prihodnjem občnem zboru OO SLS, še ne razmišljam. Začasno mesto predsednika sem prevzem predvsem z namenom, da lahko na tem položaju v povezavi z drugimi člane stranke na nacionalnem nivoju naredimo kaj v prid svojih občin in občanov,« je povedal Ogradi. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 Iz občin, Gospodarstvo ukrepe in sistem odvodnjavanja podzemne in površinske hudourne vode z drenažiranjem in kanalskim labirintom. Ministrico je zanimal vzrok in mesto nastanka plazu, kar si je ogledala v zgornjem delu in kot je dejala: »V grobem sem komaj dojela moč naravne sile vode ter milijonov ton plazeče se zemljine.« Ministrica Irena Majcen si je želela ustvariti popolno sliko o dogajanjih na Macesnikovem plazu na terenu. HUDE POŠKODBE TUDI NA DRŽAVNI CESTI Županja je ob zaključku povedala, da je ogled potrdil, da so bila dosedanja gradbena dela zelo uspešna, saj so bistveno upočasnila premikanje plazu. »Upam, da so predstavniki ministrstva prepoznali potrebo in bodo našli sredstva, da se sanira še spodnji del plazu ter uredi cesta preko plazu, ki bi po skoraj 20 letih spet omogočila prevoznost tovornemu in avtobusnemu prometu, kar bi pomenilo še večji možni izkoristek gospodarskega in turističnega pomena ob zdaj že sloviti, letos nagrajeni panoramski poti.« Ob nadaljevanju ogleda ceste in kmetij ter lepot Solčavskega je ministrica opazila tudi hude poškodbe te državne ceste ter regionalne povezave iz Logarske doline preko Pavličevega sedla v Avstrijo. V obljubah glede sanacije je bila Majcnova previdno zadržana, saj, kot je bilo razumeti, je investiranje v odpravljanje posledic po naravnih nesrečah in ujmah v precejšnjem zaostanku, kar je povzročila tudi restrikcijska politika vlade zaradi nujnih ukrepov v času najhujše krize. A, ker se stanje, kot kaže, spreminja na boljše, Matjaž Ramšak, poveljnik civilne zaščite Občine Solčava: »Plaz že vrsto let, po zadnjih, strokovnih sanacijah miruje, sokrajani Podolševe in Solčave smo glede tega dokaj pomirjeni. A je že dolgoletna zadrega v smislu gospodarskega in turističnega razvoja. Po svoje smo ujeti v stanje mirovanja v vsakem smislu, kar pomeni nazadovanje ob novih možnostih, ki jih odpira panoramska cesta, pot najlepših razgledov. V smislu varnosti kot poveljnik civilne zaščite lahko suvereno povem, da bi se v primeru ponovnega aktiviranja plazišča ljudje pravočasno zavarovali, umaknili oziroma organizirali, da ne bi prišlo do najhujših posledic. Verjamem tudi, da obisk in besede ministrice pomenijo nadaljnjo skrb za sanacijo spodnjega dela plazu, ki bi zagotavljala trajnejše in boljše pogoje prometa ter sčasoma tudi sprostitev možnosti in pravic za izkoriščanje in gradnjo novih možnosti turističnega razvoja na tem delu Solčavskega.« bi v prihodnjih proračunih lahko namenjali sredstva za najbolj pereče probleme. Irena Majcen je zaključek obiska sklenila z besedami, »da bodo v proračunu za prihodnje leto poskusili zagotoviti sredstva za potrebna vzdrževalna dela na Macesni-kovem plazu. Za zagotovitev traj- nejše sanacije bi bilo potrebno zagotoviti sredstva v nekaj proračunskih letih in za to poiskati evropska sredstva«. Fotogalerijo sanacije plazu iz let 2004 in 2007 ter sedanjega stanja si lahko ogledate na www. savinjske.com (geslo: ma91pla). Tekst in foto: Jože Miklavc DELTEX D.O.O. VRHNIKA Nova prodajalna v stavbi Upravnega centra Mozirje V spodnjih prostorih Upravnega centra Mozirje, v katerih je pred parimi meseci prenehalo s prodajo obutve podjetje Obi, je nov najemnik. Podjetje Deltex d.o.o. bo odslej v trgovini Monica ponujalo široko paleto izdelkov pozamen-terije, tekstilnih izdelkov in galanterije. Podjetje Deltex iz Vrhnike, direktorja Dušana Leba, deluje od leta 1993. Odtlej je v Sloveniji odprlo petnajst svojih prodajaln, svoje izdelke pa ponuja v prodajo tudi v dvaindvajsetih fran-šizah. Ob tem svoje izdelke prodajajo na desetih mestih v Hrvaški. V Mozirju so že bili prisotni, sedaj so ocenili, da je primeren čas za lastno prodajalno. Primeren prostor so našli v izpraznjenih prostorih upravnega centra, kjer je dober pretok obiskovalcev, morebitnih kupcev. V prodajalni je na prodaj širok spekter proizvodov. Oddelek po-zamenterije ponuja različne pripomočke za šivanje, od sukancev do šivalnega pribora, obrobnih trakov, elastik, gumbov, zadrg in podobnega. Poleg tega imajo veliko izbiro volne in pribora za pletenje ter kvačkanje, gobelinov in pribora za zavese. Ponujajo tudi kopalke, spodnje perilo in pižame, nedrčke, nogavice, kape, šale in podobno. Benjamin Kanjir Podjetje Deltex v trgovini Monica ponuja široko paleto izdelkov pozamenterije, tekstilnih izdelkov in galanterije. (Foto: Benjamin Kanjir) ¡j Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com 483 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2015 Gospodarstvo ZAČETEK GRADNJE V PODROZNIKU V letu dni do novih stanovanj Podjetje SGP Graditelj d.d. iz Kamnika je pričelo z gradnjo stanovanjskega objekta v Podrožniku, ob trgovskem centru Tuš. V letu dni bo na tem mestu zrasel stolpič, kot pravijo, v katerem bo med dvajset in triindvajset stanovanj. Graditelj se v zadnjih desetletjih uveljavlja kot zaupanja vredno in zanesljivo podjetje z vrsto referenčnih stavb, ki so zrasle predvsem na območju Ljubljane, Domžal, Kamnika in okolice. V zadnjih dveh desetletjih gradijo prepoznavno blagovno znamko. V podjetju z lastnimi obrati za proizvodnjo betona, gramoza in peska skrbijo, da investicije zaklju- Investitor SGP Graditelj iz Kamnika namerava v letu dni v Podrožniku postaviti stanovanjski objekt, v katerem bo med 20 in 23 stanovanj. (Foto: Benjamin Kanjir) čujejo pred roki, kar ni naključje, ampak pravilo. Lokacija v mozirskem Podro-žniku se jim je kot investitorju zdela primerna, da tam postavijo stanovanjski objekt. V pritličju so načrtovani različni lokali, nad njimi pa stanovanja. Slednjih na tem območju primanjkuje, zato pričakujejo njihovo hitro prodajo. Projekt naj bi bil s pridobitvijo uporabnega dovoljenja zaključen do konca prihodnjega leta. Po koncu te gradnje je po uspešnem zaključku načrtovano nadaljevanje projekta z gradnjo še dveh podobnih objektov na tamkajšnjem območju. Benjamin Kanjir PODJETJE GRADIATIM D.O.O. V Nazarjah bodo na voljo tudi oskrbovana stanovanja Investitor Gradiatim iz Šmartne-ga ob Paki bo v kratkem začel z drugo fazo gradnje poslovno-sta-novanjskega kompleksa v središču Nazarij. V delu novega objekta nameravajo zgraditi oskrbovana stanovanja, saj so zaznali potrebo in povpraševanje po manjših ter za starejše dostopnejših stanovanjih. SODOBNA STANOVANJA IN UREJENA OKOLICA Direktor družbe Gradiatim Peter Sevnik je povedal: »Med prodajo stanovanj v prvem bloku smo zaznali povpraševanja starejših ljudi po manjših in njihovim razmeram prilagojenih stanovanjih. Zato smo se odločili, da stanovanja enega vhoda novega bloka namenimo potrebam starejših, gibalno omejenih ter oseb, ki živijo same. V pogovorih smo s Stanovanjskim skladom RS, da odkupi nekaj teh stanovanj in jih nato odda v najem.« Kot je še povedal Sevnik, bo na voljo 20 takih enot v velikosti od 38 do 45 kvadratnih metrov, vsako bo imelo tudi balkonsko ložo in shrambo v pritličju. Dodali bodo dvigalo za lažji dostop v zgornja nadstropja. V pritličju bodo napravili medgeneracijski center oziroma družabni prostor, kjer bo možnost za druženje tako stanovalcev samih kot ostalih nazarskih upokojencev in drugih obiskovalcev. V drugem delu objekta bo na voljo 14 različno velikih enot od eno in pol sobnih do trisobnih stanovanj. Okolico zgradbe bodo preuredili v manjši park in napravili še otroško igrišče. NA VOLJO BO VELIKO DODATNIH STORITEV V oskrbovanih stanovanjih bo na željo stanovalca poskrbljeno za ob- širen nabor storitev. Na voljo bo organizirana dnevna preskrba s hrano, zdravstvo, možnost čiščenja in pranja. Vsako stanovanje bo opremljeno s sistemom daljinske komu- nikacije, ki bo preko gumba na zapestnici omogočil neposreden stik s klicnim centrom, v primeru, da bo stanovalec potreboval pomoč zaradi padca, poškodbe oziroma se bo slabo počutil ali kako drugače potreboval pomoč reševalca. Na centru bodo potem odločili, ali je potrebna takojšnja zdravniška pomoč ali je možno ukrepati kako drugače. KDAJ BODO ZAKOPALI STROJI? Začetek gradnje je odvisen od števila sklenjenih predpogodb in od morebitnega dogovora o odkupu s strani stanovanjskega sklada. »Ko bomo imeli vsaj nekaj zagotovil za odkup, lahko z gradnjo začnemo, saj smo temeljno ploščo, komunalno infrastrukturo in instalacijske vode izvedli že pri gradnji prvega bloka,« dodaja Sevnik. Ker so groba zemeljska dela zaključena, bi lahko objekt zgradili v roku devetih mesecev do enega leta. TRI LETA OD PRVE VSELITVE Prve priprave za gradnjo kompleksa v Nazarjah so stekle v letu 2009. Leta 2012 je v sklopu občinskega praznovanja potekala otvoritev prvega bloka, v katerem je 15 stanovanj in več poslovnih prostorov. Vse je podjetje Gradia-tim uspešno prodalo. Objekt je bil grajen v skladu s standardi energetske varčnosti. Priključen je na daljinsko ogrevanje, ima pa tudi bojlerje za čas, ko tople vode ne bo dobavljal distributer. Podobno bo veljalo tudi za drugo zgradbo v kompleksu. Marija Lebar Temeljno ploščo, komunalno infrastrukturo in instalacijske vode so v podjetju Gradiatim izvedli pri gradnji prvega bloka. Z gradnjo drugega bodo začeli, ko bodo imeli dovolj zagotovil za odkup. (Foto: IS) 8 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 Iz občin, Gospodarstvo PREDAJA PRENOVLJENE CESTE SKOZI ŠMARTNO OB DRETI Po petih desetletjih nova podoba cestišča V Šmartnem ob Dreti so v soboto svojemu namenu predali prenovljeno cesto skozi kraj. Prizadevanja za pridobitev je predstavila predsednica krajevnega odbora Olga Obojnik in izrazila veselje, da je kraj dobil lepšo podobo. Slavnostni dogodek so s kulturnim programom obogatili šmarski osnovnošolci, Ljudske pevke Lipa in Godba Zgornje Savinjske doline. Po besedah župana nazarske občine Mateja Pečovnika je sredstva delno zagotovila država, del je prispevala občina iz proračuna. Da so državno cesto lahko preplastili, so dogovori o delih z Direkcijo RS za ceste tekli skoraj pol leta. Nato so 525 metrov ceste uspeli preplastiti, kar je znašalo 160.000 evrov, tretjino tega zneska je prispevala država. Slednja je financirala tudi 62 metrov pločnika. V dogovoru s krajani so se v občini odločili za dodatnih 170 metrov pločnika. Dela na cestišču so se v Šmartnem pričela julija, končala pa sredi oktobra z risanjem talnih označb. Tako je kraj po petih desetletjih dobil novo cestišče, a ta pridobitev ni edina. Prav tako so se veselili prenove Brčunovega mlina in Tom-niškove kašče, sanacije plazu, obnove kapelice in novega parkirišča v kraju. Sredstva za ureditev plazu je prispevala država. Z njimi so sanirali škodo, ki jo je povzročila UNIFOREST D.O.O. lanskoletna poplava. Vrednost del, ki jih je opravilo podjetje Nivo Celje, je po besedah direktorja občinske uprave Sama Begiča okrog trideset tisoč evrov. Brčunov mlin je bil obnovljen v sodelovanju občine z Muzejem Vrbovec in lastnikom Janezom Krivcem. Muzej je investiral v sanacijo struge Voložnice, lastnik mlina pa je poskrbel, da bo kolo nemoteno teklo. Tomniškova kašča, ki je druga najstarejša v Sloveniji in jo je pred dobrimi tremi leti odkupila Občina Nazarje, je letos dobila novo streho. Obnovili so vitrine in razstavljeno gospodarsko orodje. Ob objektu so uredili parkirišče in zeleno površino. Vrednost del, ki jih je financirala občina, znašala dobrih 7.000 evrov. Marija Šukalo Pridobitve sta z rezanjem traku predala namenu predsednica KO Šmartno ob Dreti Olga Obojnik in župan občine Nazarje Matej Pečovnik. (Foto: Marija Šukalo) Slovesno predali v uporabo nove proizvodne prostore Uniforest iz Dobriše vasi je podjetje z več kot dvajsetletnimi izkušnjami v proizvodnji in prodaji gozdarske tehnike. Sredi oktobra so na slovesen način namenu predali nove proizvodne prostore v Latkovi vasi. Direktor podjetja Drago Pintar se je ozrl na dosedanje delovanje podjetja in se zahvalil poslovnim partnerjem iz velikega dela Evrope. Direktor se je v pozdravnih besedah dotaknil dejstva, da je v času ekonomske krize potrebno še več vlagati v razvoj in na ta način omogočiti čim boljše pogoje za proizvodnjo. Na ta način lahko podjetje ostaja konkurenčno na domačem in tujih trgih. Z novimi prostori jim bo omogočena širitev, ob tem pa tudi optimizacija proizvodnih procesov. S prepletanjem mladostne Direktor Drago Pintar (desno), Tanja Pintar Korent in najstarejši zaposleni Ivan Kolarek so prerezali trak ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov podjetja Uniforest. (Foto: Benjamin Kanjir) energije in izkušnjami zrelih let dosegajo popolno usklajenost poslovanja, tako na proizvodnem kot na področju prodaje. Pintar je izpostavil, kako pomembni so za njihovo podjetje poslovni partnerji, ki proizvode predstavljajo in uspešno prodajajo širom Evrope. Dosegljivi so na trgih bivše skupne države, na severu preko Avstrije in Nemčije do baltskih držav, na zahodu pa vse do Portugalske. Tako širok trg je dokaz kvalitete njihovih izdelkov, predvsem pa stalnega prilagajanja kupcem in njihovim potrebam. Tesno sodelovanje med razvojem, proizvodnjo in prodajo so opisali direktorji teh področij. Ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov, ki so jih z rezanjem traku opravili Drago Pintar, Tanja Pintar Korent in najstarejši zaposleni Ivan Kolarek, sta lastnika podjetja Pintarjeva poskrbela še za dobrodelno noto in osnovnima šolama Prebold in Petrovče podarila po tisoč evrov. Za blagoslov novih prostorov je poskrbel župnik župnije Prebold Damjan Ratajc. Program prireditve, na kateri so nastopili mladi iz osnovnih šol, ob njih pa trio Katrinas z Rokom Golobom, je povezovala Mojca Mavec. Benjamin Kanjir 485 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2015 Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije PREDSTAVITEV MODNE KOLEKCIJE MARTISE Zimsko sivino bo popestrila barva marsala Nedavno sta modni oblikovalki Martina in Urška Marolt iz Mozirja predstavili modno kolekcijo znamke Martise za to jesen in zimo. Dogodek je potekal v prestižnem oko- lju Herbal Glamping resorta na Ljubnem ob Savinji. Oblačila iz kolekcije Martise so namenjena sodobni ženski, ki želi v svoji garderobi modne, unikatne, kakovostne in opazne oblačilne kose, narejene po svojih merah, je bilo uvodoma rečeno na modnem dogodku. Svojo kolekcijo sta oblikovalki predstavili s pomočjo video projekcije, ki sta jo tudi komentirali. Živih modelov tokrat ni bilo, bili pa so razstavljeni številni všečni kosi oblačil iz kolekcije. Kreatorki Urška in njena hči Martina sta med drugim povedali: »Za kolekcijo Martise jesen/zima 2015/2016 sva črpali navdih pri uspešnih ženskah in v trenutkih v življenju, ko si vzamemo čas zase. Želeli sva ustvariti oblačila, ki dajo energijo in poudarijo našo notranjo moč. To so oblačila, ki jih lahko samozavestno nosite in so primerna za različ- ne priložnosti - tako za službo, prosti čas kot za večerne dogodke.« In kakšni so glavni trendi te zime, ki sta jih predstavili? »To sezono bodo zaznamovali predvsem puli ovratniki, dolge obleke, kombiniranje pletenin različnih tekstur, kombinacija oblačil sivih barv, ki jih lahko poživite z živahnimi dodatki ali opaznejšo šminko, ohlapni oziroma preveliki plašči in puloverji ter detajli iz usnja in krzna. Barva leta 2015 pa je marsala, opečnato rja-vo-rdeča. Primerna je za moške in ženske, za vse kožne tene, uporabna za oblačila, make-up in dodatke,« je še povedala Urška Marolt. Marija Lebar GOLTE IN CELJSKA KOČA Poslovni dogovor za zimsko sezono Urška (levo) in Martina Marolt sta ob svojih kreacijah predstavili modne zapovedi letošnje zime. (Foto: Marija Lebar) KDAJ POSODOBITEV OGREVANJA NA OSNOVNI ŠOLI REČICA OB SAVINJI? Sprememba energenta bo v proračunu občine pomenila znaten prihranek Ogrevanje rečiške šolske zgradbe je na svetu tamkajšnje občine že nekaj časa tema razprav in razmišljanj. Sedanji energent (plin) stane občino na leto nekaj manj kot 36.000 evrov, zato želijo ogrevanje posodobiti Plin želijo zamenjati s sekanci na lesno biomaso. Na občini ocenjujejo, da bi bilo mogoče glede na trenutne razmere na trgu letno prihraniti okoli 15.000 evrov. Novemu energentu bi bilo potrebno prilagoditi kotlovnico, zgraditi pa tudi zalogovnik za sekance. Zaradi razjasnitve glede pravno formalnih podlag v postopku pridobivanja potrebne dokumentacije je na seji odbora za gospodarstvo prisostvoval dr. Boštjan Brezovnik iz inštituta za lokalno samoupravo. Ta je podal pojasnila glede oddaje koncesije, glede javno-zasebne-ga partnerstva oziroma izvedbe investicije po postopku določenem v zakonu o javnem naročanju. Na podlagi pobude občinskega sveta je občinska uprava pridobila projekt preureditve kotlovnice v osnovni šoli. Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme za preureditev kotlovnice šole je pripravilo podjetje T-design, Tomaž Dobrovc s.p.. Na omenjeni seji odbora je načrt predstavil odgovorni projektant Tomaž Parfant. Glede na podano obrazložitev je odbor predlagal občinski upravi, da investicijo izvede po postopku, določenem z zakonom o javnem naročanju. Predvideni postopki so dolgotrajni, zato je svetnik Matjaž Goličnik na seji sveta opomnil, da je s postopki potrebno nadaljevati hitro, kolikor je le mogoče, »da bomo ulovili vsaj prihodnjo zimo, saj se za ogrevanje plačuje visoke zneske.« Pritrdili so mu tudi ostali svetniki, ki so se na seji seznanili z omenjeno točko dnevnega reda. Marija Lebar Smučarska centra Golte in Celjska koča sta se za letošnjo smučarsko sezono dogovorila o skupni prodaji sezonskih smučarskih vozovnic za smučanje na Golteh ter na smučišču Celjska koča. V četrtek, 8. oktobra, so v Celju pripravili predstavitev skupnega poslovnega produkta, ki bo povezoval družbi za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti ZPO Celje d.o.o. - Hotel Celjsko kočo ter Zimsko letni turistični center Golte d.o.o. s hotelom Golte. Medtem ko bo nova smučarska vozovnica omogočala smučanje na teh dveh regijskih smučiščih pod dokaj ugodnimi pogoji, je posebnost v tem, da se vozovnica Ski V soboto, 24. oktobra, je v Sežani potekala zaključna prireditev ocenjevanja medu, ki ga že vrsto let organizira Čebelarsko društvo Sežana. Ocenjevanja so se udeležili čebelarji iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije ter Slovenije. Med 202 vzorcema medu je pass Savinja lahko koristi od ponedeljka do petka za smučarske naprave na Celjski koči le ob nočni smuki, na Golteh pa vsak vikend le za dnevno smuko. Na »smučarskem zajtrku«, kakor so srečanje s predstavitvijo minulih zimskih sezon ter načrtov za letošnjo zimo poimenovali, so predstavniki obeh podjetij spregovorili o pričakovanjih ter ponudbi in novostih za smučarje, ki bodo lahko z isto vozovnico kombinirali dnevno-nočno smuko na smučišču Celjska koča ter smučanje za konec tedna na Golteh. Kartice so že v prodaji v obeh smučarskih centrih. Jože Miklavc bilo največ slovenskih. Člani družin in društev, ki so povezani v Čebelarsko zvezo zgornjesavinjsko--šaleškega območja, so se domov vrnili s številnimi najvišjimi priznanji. Več v prihodnji številki Savinjskih novic. Marija Lebar ČEBELARSKA ZVEZA SAŠA Poželi številna priznanja 10 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 Organizacije KOMEMORACIJA V NAZARJAH Obudili spomin na mrtve in padle v svetovnih vojnah V petek, 23. oktobra, je pri spomeniku padlim poleg kulturnega doma v Nazarjah potekala spominska slovesnost. Dogodek so v sodelovanju z nazarskimi osnovnošolci organizirali člani Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline, Krajevni odbor Nazarje. Po besedah govornice in predsednice odbora so takšne slovesnosti najboljši način, da se spomnimo vseh tistih, ki so v grozotah obeh vojn izgubili življenje v bitki, taboriščih ali kot civilisti. S takšnimi obeležji tako lahko vsaj malce izkažemo spoštovanje do tistih, ki so se borili za našo domovino. Slovesnost so s petjem, igranjem na instrumente ter recitacijami slovenskih vojnih pesmi popestrili učenci Osnovne šole Nazarje. Primož Vajdl Kulturni program na spominski slovesnosti so izvedli učenci Osnovne šole Nazarje. (Foto: Primož Vajdl) KOMEMORACIJA V SMARTNEM OB DRETI V kulturnem programu pomagali osnovnošolci Združenje borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline, Krajevni odbor Šmartno ob Dreti je 23. oktobra skupaj z osnovnošolci nižje stopnje pripravil kratek, a bogat kulturni program. Na pokopališču je ob glasbeno recitacijskih točkah učencev zvenel tekst sestavljen iz literarnih del naših pesnikov in pisateljev. Začelo se je z odlomkom iz sla-vospeva domovini Otona Župančiča. Z minevanjem časa tekst danes ni nič zastaran, še vedno ostaja aktualen, je povedala Vida Cajner, ki je kasneje prebrala od- lomek iz romana Ivana Cankarja. Beseda se je dotaknila vala beguncev, ki bežijo pred vojno, in naše domovine ter mladih Slovencev, ki tudi odhajajo v tujino za kruhom. Tako je ob prikupnih točkah otrok in življenjskih izkušnjah naših literatov in njihovih ubesedi-tvah minila komemoracija ob spomeniku padlim. Slavica Tesovnik Bogat tekstovni del je prebrala Vida Cajner. (Foto: Slavica Tesovnik) KOMEMORACIJA V SPOMIN NA POŽIG BOČNE Spomnili na čas, ki se nikdar ne sme vrniti V petek, 23. oktobra, se je ob spomeniku v Bočni odvila kome-moracija v spomin na požig kraja in ob dnevu spomina na mrtve. Zbranim v »partizanski Bočni« je pesem prebral Jani Tevž. Učenci podružnične šole Bočna so dekla-mirali in zapeli pesmi o vojni. Nekoč bila je vojna, je povedala pesem ena od učenk, v drugi pesmi je bilo povedano takole: »Bilo je hudo, bilo je nevarno, nikdar se ne sme ponoviti.« Kulturni program so dopolnile pevke ženskega pevskega zbora iz Bočne. 24. oktobra leta 1944 so sovražnikove sile požgale kraj. Pogorelo je preko devetdeset domov in gospodarskih poslopij, v vojni je svoje življenje za svobodo dalo preko osemdeset krajanov. Njihova imena so zapisana na spomeniku borcem sredi vasi. Veliko družin so izgnali, veliko otrok so poslali v taborišča, znani so kot ukradeni otroci. Zaradi veliko žrtvovanega med vojno Bočani ohranjajo spomin na ljudi in na čas, ki se, kot so povedali otroci, nikdar ne sme vrniti. ŠMS Učenci podružnične šole Bočna so deklamirali in zapeli pesmi o vojni. (Foto: ŠMS) I Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 11 Organizacije ŽALNA SLOVESNOST OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE NA RECICI OB SAVINJI Konec druge svetovne vojne je bil zmaga nad fašizmom in nacizmom Ob dnevu spomina na mrtve so na Rečici ob Savinji predzadnji petek v oktobru pripravili žalno slovesnost. Rečiška krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline je v sodelovanju z domačo osnovno šolo ob spomeniku padlim v drugi svetovni vojni na trgu pripravila kulturni program. V njem so se s pesmijo, recitacijo in skečem spomnili na vse padle partizane. Slavnostna govornica Anka Sivec je poudarila, da se kljub temu, da je od konca druge svetovne vojne minilo sedem desetletij, nekateri izogibajo dejstvu, da je to bila zmaga nad fašizmom in nacizmom. Slednja sta hotela z obličja Zemlje izrisati tiste narode, ki so se jima zdeli manj pomembni. Dotaknila se je tudi osamosvojitvene vojne pred skoraj dvema desetletjema in pol, prepričana, da je bila samostojna Slovenija tudi sen borcev druge svetovne vojne. »A danes smo razdvojeni in sprti med sabo, zadolženi, toneči v revščini, politično ohromeli, apatični in depresivni. Mladi so nam odveč, ker so preveč ali prema- lo izobraženi in hočejo delati. Stari so nam odveč, ker želijo svoje pokojnine, srednja generacija hoče višje plače, tujcev nočemo, svojih ljudi pa tudi ne maramo,« je med drugim poveda- la Sivčeva in zatrdila, da bi nekateri politiki v Sloveniji morali oditi, saj izkoriščajo narodno telo za svoje interese. Marija Šukalo Anka Sivec je poudarila, da je od konca druge svetovne vojne minilo sedem desetletij, a se nekateri izogibajo dejstvu, da je to bila zmaga nad fašizmom in nacizmom. (Foto: Marija Šukalo) PRAZNOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARTNO OB DRETI Starejši so prava zakladnica znanja in življenjskih modrosti Tradicionalno letno srečanje krajanov Šmar-tnega ob Dreti, ki so starejši od 70 let, je bilo v sredo, 14. oktobra. V sodelovanju ga pripravita tamkajšnja odbora Rdečega križa in krajevne skupnosti. Najprej je bila v župnijski cerkvi sv. Martina za udeležence pripravljena maša in nato kulturni program ter druženje v večnamenskem prostoru podružnične osnovne šole. Zbrane je nagovorila predsednica krajevnega odbora Olga Obojnik. Najstarejši krajan Štefan Farkaš je prejel šopek in čestitke. Predsednica krajevnega odbora Olga Obojnik mu je zaželela še dosti zdravih in zadovoljnih let. (Foto: Marija Lebar) Na obrazih starejših krajanov se je razlezel nasmeh ob nastopu osnovnošolcev in vrtčevskih otrok. (Foto: Marija Lebar) Kot je dejala Obojnikova, je treba starejšim ljudem prisluhniti, jim nakloniti razumevanje in se jim včasih tudi prilagajati. Starejši ljudje niso nekaj na obrobju, so prava zakladnica znanja in življenjskih modrosti, marsikateri od njih pa je še kako čil in aktiven. V znak posebne pozornosti je najstarejšemu krajanu Štefanu Farkašu predala šopek in mu zaželela še dosti zdravih in zadovoljnih let. Kako si mladost in starost segata od srca do srca, je bilo videti ob programu, ki so ga pod vodstvom učiteljic in vzgojiteljic izvedli najmlaj- ši. V prisrčnih in nostalgičnih točkah je nastopilo prav vseh 22 učencev in devet malčkov iz tamkajšnjega vrtca. Ob njihovem nastopu in ob spominih na lastno mladost se je orosilo marsikatero oko, mnogi pa so med nastopajočimi našli tudi svoje pravnučke ali sorodnike. Po kulturnem programu je sledilo družabno srečanje. Prireditve so se udeležili tudi nazarski župan Matej Pečovnik, ravnateljica Osnovne šole Nazarje Vesna Lešnik in šmarški župnik Ivan Šelih. Marija Lebar I 12 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 Zgodovina in narodopisje Velika beseda (12) Piše: Aleksander Videčnik KNJIŽNICA V prejšnji številki smo omenili pri-četek poslovanja mozirske knjižnice v spodnji dvorani kulturnega doma. Ko so začeli z izposojo knjig, so uvedli izposojevalnino. V okviru možnosti so obogatili knjižnico z novimi knjigami. Pomembno je bilo to, da je knjižnica poslovala v kulturnem domu, kje je še danes, seveda v sodobnem smislu, in bogati založenost. Nikoli ne kaže podcenjevati še tako skromne kulturne dejavnosti. Tudi knjižnica je svoje poslanstvo začela skromno in je kmalu prerasla v vsestransko ugledno kulturno ustanovo. Letna izposoja se je nenehno dvigovala in število bralcev naglo naraščalo. Kmalu je knjižnica pričela z izposojo gradiva po drugih krajih naše doline. Ko smo pisali knjigo, iz katere danes objavljamo članke, so bile zunanje enote naše knjižnice v Nazarjah, Gornjem Gradu, Novi Štifti, Rečici ob Savinji, Lučah, na Ljubnem ob Savinji, v Solčavi in v Šmihelu. Knjižnico je od začetka izposoje in vse do upokojitve vodila Ana Lamut. Velik odmev ima še danes prirejanje pravljičnih ur za najmlajše. Redno izvajajo vodstva po knjižnici za šole in druge skupine. vinjska dolina v boju. Vmes je bile še razstava o knjižnem delu Edvarda Kardelja. Razstave so bile veliko bolj kakovostne, ko je Prosvetno društvo Mozirje nabavilo sodobne panoje, vitrine v prvotnem razstavnem prostoru (2. nadstropje) pa je nabavila in plačala občinska organizacija Zveze borcev NOV. Bili so skromni začetki, a hkrati pomembna spodbuda, ki je v končni obliki dala to, kar danes imamo. S ponosom smemo ugotoviti, da Zloženka za razstavo Vladimirja Levstika, risbo je narisal Fran Tratnik. je pospešilo uresničenje zamisli o kinu. Dvorana, kakršna je bila pred letom 1960, ni ustrezala potrebam kina. Potrebne so bile obsežne prezidave in nabava aparatur. Uspelo je in prva predstava je bila na državni praznik 29. novembra 1960. Začelo se je s predstavami ob sobotah in nedeljah. Na začetku je kino sekcijo vodil predsednik društva Franjo Steiner. Kmalu je bilo jasno, da bo treba vrteti več filmov, torej mora biti več predstav. To je potrdilo dejstvo, da je vsako predstavo obiskalo kakih 150 gledalcev. To število je kmalu naraslo. Filme je naročal Franjo Steiner. Za njim je prevzel sekcijo Peter Širko. Ko so prihajali televizorji v naše domove, se je zanimanje za kino vidno poleglo. Tako so morali imeti v letu 1980 le dve predstavi na teden, in to ob sobotah in nedeljah. Kmalu se je sla po gledanju televizije polegla in kino je postal spet zanimiv. Peter Širko se spominja težav, ki so bile v časih prejšnje države z naročanjem filmov. Bila je namreč kopica distributerjev, izbor pa je postajal vse slabši, saj je za dobre filme primanjkovalo denarja. Od leta 1975 dalje je postalo stanje vse bolj kritično. Pozneje so bili v Sloveniji trije distributerji in veliko boljši izbor filmov. Spraševali so se, zakaj se je zanimanje za kino spet večalo? Verjetno zato, ker so se ljudje radi srečevali in torej radi zahajali v kino. Še nekaj besed o tedanji opremi kina. Začeli so z Iskrino aparaturo, dobro je tekla, vendar kmalu ni bila več sodobna. Leta 1980 so kupili češko opremo, s katero so še do danes zadovoljni (1980). Pričakovali so, da bo oprema dolgo ustrezala. RAZSTAVNA DEJAVNOST Prosvetno društvo Mozirje je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja pričelo pripravljati razne razstave poučnega značaja. V samem začetku še pravega prostora za te namene ni bilo. Razstave so bile v zgornjem nadstropju prizidka kulturnega doma. Ko so uredili prenovo spodnjih prostorov, so naredili lepo galerijo, ki služi temu namenu še danes. Mozirje ima sedaj dostojno galerijo, kje so redne razstave in predavanja. Omeniti velja nekaj začetnih razstav v galeriji. 9. februarja 1980 je bila razstava Vladimir Levstik in njegovo delo. 8. maja 1980 je bila razstava likovnega dela delavcev javne varnosti. 8. februarja 1981 so bile razstavljene fotografije pod naslovom Mozirje skozi čas. 9. septembra 1981 je bila zelo zanimiva razstava Gornja Sa- sledi mozirski kulturni center veliko večjim podobnim ustanovam. Do 5. decembra 1981 je bilo v novih razstavnih prostorih 86 razstav, od teh 53 likovnih, 18 dokumentarnih, ena arheološka in 14 šolskih. Poleg tega je knjižnica pripravila še 54 priložnostnih razstav in 22 literarnih večerov. KINO SEKCIJA V okviru prosvetnega društva v Mozirju je delovala kino sekcija. Vse do leta 1960 Mozirje ni imelo lastnega kina. Že davno pred tem so predvajali filme v Nazarjah, v Mozirju pa so razmišljali o svojem kinu. V poglavju, ki opisuje obnovo in prenovo prosvetnega doma, je bilo jasno razvidno, da je bil kino kraju potreben, saj bil hit tistega časa. Televizijskih sprejemnikov si na deželi niso mogli privoščiti v velikem številu. To dejstvo PRENOVE KULTURNEGA DOMA V MOZIRJU Že pred drugo svetovno vojno, nekako sredi tridesetih let, so pričeli priprave za gradnjo kulturnega doma v Mozirju. Kmečka hranilnica in posojilnica ter Kmečka zadruga v Mozirju sta bili nosilki naložbe. Za dokaj drago naložbo so pobirali prispevke krajanov. Kmetje so prispevali veliko lesa in končno so v pozni jeseni leta 1940 imeli dvorano na voljo. Načrti so bili sicer obsežnejši, vendar je bila uporaba dvorane že mogoča. Dom je dočakal okupacijo nedograjen in neometan. Pobudo za gradnjo doma je dal Fortunat Remše, ki je vsa dela tudi vodil. Ko je bila dvorana gotova, je podaril stole in še nekaj manjše opreme. Takoj po vojni je dom prevzela mozirska zadružna organizacija in ga najprej uporabljala kot skladišče. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2015 489 Organizacije OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Letos Drobtinica prvič izpeljana v vseh sedmih občinah Ze petnajst let na svetovni dan hrane (16. oktober) Rdeči križ Slovenije (RKS) pripravlja akcijo Drobtinica, katere namen je od podarjenih izdelkov zbrati prispevke in jih nameniti za pomoč pri plačilu šolske prehrane otrokom iz socialno ogroženih družin. Letos je Drobtinica potekala v 43 območnih združenjih (OZ) RKS, že vrsto let zelo uspešno tudi v OZ RK Zgornje Savinjske doline. V naši dolini je sedem krajevnih odborov (KO) v letošnji akciji zbralo več kot osem tisoč evrov, ves denar bo šel za plačilo šolske prehrane. Lani je poleg odborov Mozirje, Nazarje, Ljubno ob Savinji, Rečica ob Savinji in Gornji Grad, prvič sodeloval KO Luče, letos se je akciji pridružil še KO Solčava in s tem se je Drobtinica prvič izvajala v vseh občinah naše doline. Na stojnicah, ki so bile od sobote, 17. oktobra, do torka, 20. oktobra, postavljene po občinah, je pomagalo 39 prostovoljcev in učencev. Stojnice so se ponovno šibile pod težo dobrot, v zameno za katere so občani radi darovali in tako prispevali sredstva za šolsko prehrano socialno ogro- ženih otrok v osnovni šoli tiste občine, kjer je akcija potekala. Zbran denar bo šel za predviden namen, saj se vsi stroški akcije, ki v naši dolini poteka pod okriljem OZ RK Zgornje Savinjske doline, katerega sekretarka je Ilka Kramer Marolt, pokrijejo iz drugih virov in ne iz izkupička Drobtinice. Kot so sporočili iz RK Slovenije, so v lanskem letu otroci iz socialno šibkejših okolij na devetdesetih osnovnih šolah po Sloveniji z Drobtinico prejeli 33 tisoč toplih obrokov. Tatiana Golob, Fotodokumentacija OZ RK Zgornja Savinjska dolina V Mozirju vsako leto sodeluje najbolj številčna ekipa mladih prostovoljcev, ki tako pomagajo svojim sošolcem do toplega obroka. Solčavane so k stojnici vabili lepo izdelani mlevski izdelki, svoje so naredili tudi prijazni nasmehi solčavskih prostovoljk. V Gornjem Gradu se z akcijo spoznavajo že majhni otroci. Krajevni odbor Ljubno je poskrbel, da so bile mimoidočim na voljo številne Mladi prostovoljci v Lučah so dokaz, da prostovoljstvo v njihovih krajih ne domače dobrote. bo kmalu zamrlo. 14 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 Organizacije V Nazarjah so akcijo zaradi napovedanega dežja prestavili za par dni, a je Rečiške gospodinje so se potrudile in pripravile veliko domačih dobrot, Drobtinica uspela tudi pri njih. zato obiskovalcev na stojnici ni manjkalo. TRŽNIŠKI PONUDNIKI SI ŽELIJO VEČ PROMETA Gobarska razstava in nastop Ljudskih pevk Pušeljc razgibala sobotno tržnico Gobarska razstava je bila deležna velikega zanimanja. (Foto: Marija Lebar) Čeprav je letošnjo gobarsko sezono krojilo doslej nenaklonjeno vreme, so v soboto, 17. oktobra, obiskovalci kmečke tržnice v Bo-hačevem toplarju v Nazarjah imeli kaj videti. V sodelovanju s tržniš-kimi ponudniki so člani Gobarskega društva Ajdovec iz Gornjega Grada pripravili razstavo, dogajanje je popestrila živahna pesem v izvedbi Ljudskih pevk Pušeljc. Tudi na ta način želijo prodajalci na tržnici privabiti kupce in povečati prodajo, s katero niso najbolj zadovoljni. GOBANI, GOBE, GOBICE Sodelovanje z Gobarskim društvom Ajdovec je tradicionalno, saj to vsako leto pripravi gobarsko razstavo. Poleg samih gob si je bilo mogoče ogledati strokovno literaturo s tega področja. Predsednik društva Janez Fale je z veseljem odgovarjal na različna vprašanja in dodal marsikateri koristen nasvet tako glede nabiranja kot uživanja jedi iz gob. Ponudniki, ki prodajajo na na-zarski tržnici, so tokrat pripravili de-gustacijo svojih dobrot. Te so ob pozitivne energije polnem nastopu pevk Pušeljc šle še bolj v slast. DODATNA PROMOCIJA TRŽNICE Nedavno je minilo pet let, odkar je začela delovati kmečka tržnica v Nazarjah. Precej od prvotnih ponudnikov je odnehalo, saj prodaja ni pokrila stroškov. Sedaj je ostala le še peščica najvztrajnejših, pri katerih je mogoče dobiti številna kakovostna, lokalna in doma pridelana živila. Za dvig obiska na tržnici so v preteklih letih preko programa Leader sofinancirali in izpeljali več odmevnih projektov. V sedanji finančni perspektivi so se na tem področju zgodile spremembe, sredstva so razdeljena drugače. Tržničarji so se po pomoč obrnili na občinski svet in na župana Mateja Pečovnika. Kot je povedala koordinatorka ponudnikov Ani- ca Bider, so županu predlagali dodatne ukrepe za promocijo tržnice, pri katerih bi lahko pomagala tudi občina. Tako so si zamislili, da bi na tržnico vabili veliki plakati, ki bi jih namestili na več vidnih stavbah v Nazarjah. Prav tako se jim zdi pomembno stalno informiranje v lokalnem časopisu in na spletnih straneh. Želijo si, da bi se ponovno organiziralo predavanje o pomenu samooskrbe in lokalno pridelane hrane. LOKALNA HRANA - ODLIČNA IZBIRA Prav lokalno pridelana hrana je človeškemu metabolizmu najbližja, je strateško naravnana in okoljsko dolgoročno vzdržna. Gre za kratke verige ali tako imenovani sistem z vrta na mizo, ki se po svetu in pri nas čedalje bolj uveljavlja. Pomembno je upoštevati tudi delovna mesta, ki jih zagotavlja potrošnja lokalne hrane. Morda je ovira za večji nakup na nazarski tržnici omejeno število potencialnih potrošnikov, saj je okolje podeželsko in si je marsikatero dobrino mogoče pridelati doma ali kupiti neposredno pri kmetu. Prav gotovo pa bi število kupcev z ustreznim osveščanjem in promocijo lahko povečali, so prepričani ponudniki. Marija Lebar Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 15 Organizacije, Ej SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC, OBMOČNI ODBOR VELENJE Ob 20-letnici članice predstavile svoje delovanje V letošnjem juniju je minilo 20 let od ustanovitve humanitarnega društva Hospic. Že dve leti pozneje je začel delovati območni odbor v Velenju, v katerem delujejo prostovoljke iz Zgornje Savinjske doline. Teh je zaenkrat pet. V soboto, 17. oktobra, so se predstavile v Nazarjah. Na kmečki tržnici v Bohačevem toplarju so postavile stojnico, kjer so obiskovalcem z zgibankami, letaki in brošurami nazorno predstavile pomen in način delovanja svojega društva. Obiskovalce so tudi obdarile - same so pripravile ročno izdelane papirne obeske s svojim logotipom. Ob tokratni priložnosti so v namen promocije njiho- Prostovoljke so obiskovalce seznanjale z dejavnostjo Hospica. (Foto: Marija Lebar) e v Ansambel Šepet •K k — \ A si je pesmi Med iskrenimi ljudmi, Ko boš prišla na ^ ' Bled, Kako sva si različna, Ljubi, ljubi, ljubi in še več zimzelenih skladb prilagodil svojemu žanru glasbe ter jih skupaj z avtorskimi zbral na svoji prvi samostojni zgoščenki. Ansambel bo njen izid praznoval s svojim prvim večjim koncertom v velenjskem kulturnem domu v nedeljo, 8. novembra, ob 16.30 uri. Z ansambli Smeh, Golte, Slovenski zvoki, Naveza, Pogum, Orkestrom Glasbene šole Goličnik in mnogimi drugi bodo prepevali svoje in njihove viže. Šepet sestavljajo pevec in harmonikar Robert Goličnik, njegov sin Aljaž, ki je tudi pevec, zraven pa še basist in baritonist. Nace Grudnik je prav tako kitarist in Rok Sedovnik harmonikar. Najmlajša članica je pevka Lara Voler iz Mozirja. Lara se je ansamblu pridružila pred dobrima dvema letoma. Ansambel sicer obstaja že več let, a so prav z njenim prihodom začeli delovati zelo resno. Prvo tekmovanje, ki je ansambel Šepet postavilo na zemljevid poznanih glasbenikov, je bilo tekmovanje Mlade zvezde Rakete na Planet TV z Boštjanom Romihom. Tam so osvojili odlično tretje mesto. ve prostovoljske dejavnosti organizirale pohod iz tržnice po Nazarjah in okoli Samostanskega hriba. Prostovoljci Območnega odbora Velenje pripravljajo srečanja za žalujoče, ki potekajo po različnih krajih. Na Rečici ob Savinji srečanja potekajo vsak drugi četrtek v mesecu ob 19. uri v prostorih Medgen bor- ze. V Šmartnem ob Dreti so srečanja organizirana vsak četrti četrtek v mesecu ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti. Srečanja so namenjena odraslim po smrti bližnje osebe in so priložnost za pogovor ter srečanje z ljudmi, ki imajo podobne življenjske izkušnje. Marija Lebar PRAVLJIČNA JOGA V PROSTORIH MLADINSKEGA DRUŠTVA NAZARJE Otroci navdušeni nad gibalnimi igricami in pravljico Otroci so se preko gibalnih nalog seznanjali z osnovnimi položaji joge. V petek, 9. oktobra, so v prostorih Mladinskega društva Nazarje izvedli urico Pravljične joge za predšolske otroke. Vzdušje je bilo sproščeno, razigrano in urica je minila, kot bi mignil. Otroci so bili navdušeni nad gibalnimi igricami in pravljico, s katero so odpotovali v živalski vrt. Ob pripovedovanju pravljice so se spreminjali v različne živali, ki jih srečamo v živalskem vrtu. Preko teh gibalnih nalog so se seznanjali z osnovnimi položaji joge. Skozi celotno urico jih je spremljala so-vica Jogica, brez katere druženje ne bi bilo tako zanimivo. Na koncu so se umirili z zanimivimi svetlečimi žogicami in sprostili ob umirjeni glasbi in masaži prijaznega pajka. KR 16 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 Šport, Organizacije, Oglasi DOBRODELNI TURNIR V KEGLJANJU ZA DENISA Prijavljenih kar 85 dobrodelnih »kegljačev Na pobudo lastnika gostišča Kegljišče Ermenc na Ljubnem ob Savinji so minulo soboto v sodelovanju s tamkajšnji kegljaškim klubom organizirali dobrodelni turnir v kegljanju za Denisa Jakopa, ki je doma nedaleč stran od omenjenega lokala. Le streljaj oddaljena domačija Jakopovih in njihov prvo-šolček Denis, ki boleha za spastič-no cerebralno paralizo, zaradi katere je na invalidskem vozičku, je bil po prepričanju Marjetke Bezov-nik in Bena Ermenca pravi izbor, da kegljači zberejo nekaj sredstev za lajšanje Denisovih zdravstvenih težav. Prijavljenih je bilo kar 85 »kegljačev«, od katerih se je samega turnirja udeležilo 30 tekmovalcev. Osnovni cilj dobrodelne akcije - s plačilom štartnine prispevati svoj delež in pomagati - je bil tako dosežen. Jani Bogdan kot najboljši ter Matevž Slatinšek in Blaž Kramar so prejete medalje družno obesili Denisu okrog vratu. Ob prešernem razpoloženju, ki ob takšnih dogodkih nikoli ne manjka, je bil tudi za kegljaškim šankom izkupiček le nekaj manj kot poldrugega tisočaka evrov, ki « bodo še kako prav prišli staršem pri financiranju Denisovih terapij in opreme, ki jo potrebuje. Oče Matej se je ob tej priložnosti zahvalil organizatorjem, sponzorjem in vsem, ki so s številčno udeležbo pomagali pri zbiranju sredstev. Franjo Atelšek Samega turnirja se je udeležilo 30 kegljačev. (Foto: Franjo Atelšek) Največji zmagovalec dobrodelnega turnirja v kegljanju je bil nedvomno mali Denis Jakop. (Foto: Franjo Atelšek) ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Študentje spoznavali invazivne rastline V Nazarjah, ob reki Dreti, so se 13. oktobra na terenskem pouku mudili študentje prvega letnika Visoke šole za varstvo okolja Velenje. S pomočjo Marije Sod-ja Kladnik iz nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so se spoznavali z invazivni-mi rastlinami in njihovim vplivom na okolje. V okviru predmeta vrednotenje in varstvo geografskega okolja, ki ga poučuje doc. dr. Natalija Špeh, se je slednja tokrat s slušatelji podala na teren. Nazarje z bre-žino reke Drete je več kot primerno okolje za rast invazivnih rastlin. Popoplavno urejanje vodotoka je z višanjem brežin omogočilo dovolj in nov prostor za rast. Invaziv- ne rastline namreč najbolj uspevajo ob vodotokih, ob prometnicah in na gradbiščih, kamor jih zanese gradbena mehanizacija. Invazivne vrste rastlin ljudje posajujemo tudi sami, saj so nekatere izmed njih lepe in uporabne v različne namene. Tokrat je Sodja Kladnikova izpostavila predvsem akacijo, am-brozijo, katere je največ na njivah, japonski dresnik, ki uspeva ob Dreti, kanadsko zlato rozgo in octo- vec. Študentje so spoznavali okolje, v katerem te rastline uspevajo, ob tem pa se učili, kako jih odstranjevati iz okolja, kamor ne spadajo. Trije načini, odkop s koreninami, rezanje cvetov pri nekaterih enoletnih in puljenje le-teh še pred cvetenjem, pri drevesih pa lupljenje skorje in posledična izsušitev, morajo biti temeljiti, drugače ne morejo biti uspešni. Benjamin Kanjir Marija Sodja Kladnik (desno) je študente seznanila z invazivnimi rastlinami in njihovim vplivom na okolje. (Foto: Natalija Špeh) Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 17 Ljudje in dogodki Ob opozorilu in zgražanju upravičeno razburjenega občana smo si ogledali očitno in malomarno onesnaženje naravnega okolja na območju Soteske, tik pred mejo med občinama Mozirje in Braslovče, na »divjem« parkirišču pri opuščenem kamnolomu. Na zasebno zemljišče je neznani prevoznik asfaltnega estriha nemarno sesul okrog 3 m3 asfalta, ki je zdaj strnjena gmota, katere ni mogoče razbiti brez uporabe strojne mehanizacije. Že tako opustelo rano v naravi zdaj dodatno krasi »črni kakec« nečimrnosti nekega gradbinca ali njegovega poslovnega partnerja kakšne bližnje asfaltne baze. Zadeva je zrela za raziskavo komunalne inšpekcije, a ker bitumenski gmoti najbrž ni možno ugotoviti DNK, naj zaleže vsaj kritična objava. Jože Miklavc Črna gmota nečimrnosti v Soteski kazi že itak degradirano naravno okolje. (Foto: Jože Miklavc) ZANIMIVOST IZ DOL-SUHE Bidrov maklen z vraščeno železno konstrukcijo voza Na vrtu domačije Darinke in Jožeta Bidra, po domače pri Puških, v Dol-Suhi, tik ob krajevni cesti raste nekaj nad sedemdeset let staro, lepo oblikovano štirimetrsko drevo maklen (Acer campestre). Kot nam je povedal sedemdesetletnik Jože Bider, ki je star približno toliko kot to drevo, je bil na vrtu, ob potoku za kozolcem odložen starejši, najbrž že neuporaben manjši kmečki voz, ki je z leti razpadel, ob njem pa je zraslo drevesce redke vrste maklen. Z leti se je vraslo v železne ostanke voza. To naravno umetnino, skulpturo z železnimi detajli tehnične dediščine, je Bider skrbno presadil na sedanje mesto in nato pričel drevo z lepimi, manjšimi krpatimi listi skrbno negovati. Sedaj je to za mimo drveče voznike deblo, ki se mu je potrebno izogniti, za pešce in prišleke pa že kar mala znamenitost. Zelo pritegne tudi gobasto oblikovana krošnja, ki jo »frizer« Joško vsako sezono oblikuje v vrtnarsko-botanično formo, na katero je lahko ponosna vsa družina. Jože Miklavc Železni ostanki manjšega kmečkega voza vraščeni v Bidrov dren v Dol-Suhi (Foto: Jože Miklavc) I 18 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 Zgornja Savinjska dolina nekoč in danes Sanacija Macesnikovega plazu, ki se je sprožil po poplavah leta 1991, je preprečila, da bi več kot 2,5 milijona kubikov zemeljske gmote zgrmelo v dolino, saj se je premikala celo do 6 metrov na mesec. Delavci Nivoja Celje so izvedli globoke drenaže, v kateri se v globini 20 metrov zbirajo podtalne vode izpod Olševe. Fotografija je bila posneta leta 2004. (Fotodoku-mentacija SN) Macesnikov plaz je še danes eden od največjih v Sloveniji, saj dolžina presega 2,4 kilometra. Na najožjem mestu je širok 40 metrov, na najširšem delu pa širina presega 200 metrov. Masni premik zemljine sedaj znaša zgolj centimeter do dva na leto. Ocenjena višina še potrebnih sredstev za dokončno sanacijo plazu znaša 11 milijonov evrov. Na fotografijah je zgornji del plazu. (Foto: IS) Ljudje in dogodki Praznovanje jeseni v vrtcu Gornji Grad Za nami je čudovit jesenski dogodek, praznovanje jeseni. Vreme nam je sicer hotelo malce ponaga-jati, a se nismo dali in smo se kljub slabši napovedi zbrali na igrišču našega vrtca. Najprej so združili moči naši najmlajši in se predstavili z deklamacijo in pesmijo. Nato smo prišle na vrsto vzgojiteljice. Zaigrale smo igro po zgodbi Zrcal-ce, ki jo otroci že dobro poznajo, in navdušile občinstvo. Zatem smo otroke in starše povabile v delavnice, kjer smo jim predstavile stare jesenske običaje. Ličkali smo koruzo, ribali in tlačili zelje, praznili buče, tolkli orehe, luščili fižol ter stiskali jabolka in Otrokom in staršem smo v delavnicah predstavile stare jesenske običaje. (Foto: Matej Krašovic) grozdje, da je nastal sladek mošt. V teh delavnicah sta nam pomagali naši upokojeni sodelavki Irena in Lojzka z možem Ivanom. Otroci so naravnost uživali. Pomagali sta nam tudi naši kuharici. Mateja je v »Sončni kuhinji« pekla slastne šnite, Jožica pa je prinesla orehovo potico, ki jo je sama spekla. Točili smo sladek mošt, ki so ga prinesli starši, za peko kostanja pa je zopet poskrbel Branko Zakrajšek, ki se nam vsako leto pridruži pri tem delu. Letos mu je pomagal še Tine Natlačen. Skupaj smo preživeli krasno popoldne. Petra Krajnc TETKA JESEN V REČIŠKEM VRTCU Poskrbeli za ohranjanje kulturne dediščine V rečiškem vrtcu je varovance in njihove starše obiskala tetka Jesen. Strokovne delavke vrtca so pripravile poučno igro Strašilo Mo-tovilo. Glavnega junaka zgodbe se živali niso bale. Namesto da bi jih odganjal, jim je pustil, da so se s pridelki z njive oskrbele za dolgo zimo. Po končani igri so se otroci spremenili v »kmete«. Luščili so fižol, lič-kali in luščili koruzo, čistili semena iz buč ter spoznavali naravne materiale in z njimi ustvarjali. Po besedah vodje delavnic Vesne Ugovšek so z omenjenimi dejavnostmi otroci preizkušali svoje taktilne občutke, s prikazom kmečkih opravil pa so poskrbeli za ohranjanje kulturne dediščine in povezovanje med generacijami. Ob vsem tem seveda niso manjkale jesenske dobrote, kot so kostanj, sadje in jabolčnik. Marija Šukalo Praznovanje jeseni na bočkem griču je počakalo na sončno vreme, ko so se otroci iz vrtca skupaj s starši lahko zabavali na igrišču. Otroški nastop za starše so nadgradile še vzgojiteljice in odigrale igro o razbiti buči. Na poligonu iz naravnih materialov so »čebelice« preizkušale svoje gibalne in čutne sposobnosti. Otroci so spretno premagovali ovire, kot so pajkova mreža, čutna pot, skakali so v globino, hodili po črti in pogumno iskali pot skozi hiško duhov. »Pikapolonice« so iz naravnih materialov izdelovale različne instrumente. Ustvarjanju je sledilo druženje in okušanje jesenskih dobrot, ki so jih pripravile mame in babice. Mize so se šibile od pečenega kostanja, smutijev, sladkega mošta, kokic, sadja in sladic. Za zabavo je poskrbel še učenec bočke šole Matija Kočnar, ki je prisotne zabaval z igranjem na harmoniko. Spontano so se odvile še otroške karaoke. Za zaključek druženja so otroci poizkusili svojo srečo na srečelovu, za dobitke so z izmenjavo slikanic poskrbeli kar sami. ŠMS Luščenje koruze je bilo zanimivo, a zamudno delo. (Foto: Marija Šukalo) POPRAVEK V Informatorju Zgornje Savinjske doline 2015/2016 je na strani 87 zapisano, da je predsednik Statutarno pravne komisije Občine Solčava Janez Čerček. Pravilno bi moralo pisati, da je predsednica te komisije Jasmina Štiftar. Odgovorni urednik Informatorja Franci Kotnik VRTEC BOČNA Dobrodošlica jeseni s pravljičnim dogajanjem in srečelovom Otroci so se razveselili jeseni in njenih dobrot. (Fotodokumentacija Vrtca Bočna) Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 19 Šport TURNIR V TENISU ZA POKAL OBČINE MOZIRJE Lanskoletni najboljši tudi letos najboljši Na igrišču rečiškega Športnega društva Mladost so se 17. oktobra srečali mozirski tenisači. Četrtič zapovrstjo je namreč na Rečici ob Savinji potekal turnir v tenisu Občine Mozirje. Pod organizacijo slednjega se je podpisal Miran Rosenstein. Letos se je v sreči in znanju v omenjenem športu pomerilo šestnajst posameznikov. Do polfinalnih bojev so se prebili isti tekmovalci kot prejšnje leto. V finalu sta se pomerila lanski prvak in podprvak Mitja Poličnik in Sašo Rosenstein. Slednji je tudi letos moral priznati, da je Poličnik boljši. Tudi v borbi za tretje mesto sta loparje ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Kljub porazoma vzpodbuden začetek sezone Mozirske odbojkarice, ki jih vodi David Skok, so v preteklem tednu odigrale drugo tekmo nove sezone v 2. DOL vzhod in proti gostiteljicam iz Maribora klonile šele v petem nizu. S tem so pokazale, da bodo kljub pomlajeni ekipi ostale v boju za sredino tekmovalne lestvice. Domačinke Nova KBM Branik II so bile v uvodnem nizu precej presenečene nad dobro igro mozirskih odbojkaric. Po dobrem začetku je gostjam igra hitro stekla in težko zaželen prvi zmagovalni niz v novi sezoni je bil vknjižen. Mariborčanke so se nato zbrale in po začetnem šoku uredile svoje vrste. Izboljšale so igro na mreži in brez večjih težav na -13 in -16 dobile drugi in tretji niz. V četrtem nizu je bilo čutiti podcenjevanje nasprotnic, ki so dobro izkoristile ponujeno priložnost. Kaznovale so nezbranost gostiteljic in jih premagale s 25:16. Sledil je peti, skrajšani odločilni niz. Par drobnih napak je bilo krivih, da so domačinke zmagale s 15:9, s tem pa 3:2 v nizih. Kljub porazu so Mozirjanke pokazale, da se lahko enakovredno kosajo z ekipami, ki bodo ob koncu lige zasedale mesta v zgornji polovici tabele. V prvem krogu pred tednom dni so Mozirjanke igrale na domačem parketu. Gostile so ekipo ŽOK GM mobil Ptuj. Odbojkarice slednje so bile na igrišču bistveno boljše nasprotnice, saj so se domačinke dostojno upirale samo v tretjem nizu, ko so gostjam odvzele 20 točk. Seveda pa je bilo to premalo za kaj več kot poraz s 3:0. Po dveh kolih so tako igralke OK Mozirje med desetimi ekipami na sedmem mestu prvenstvene lestvice z osvojeno eno točko. Benjamin Kanjir prekrižala lanska nasprotnika, Roman Kronov-šek in Žiga Rosenstein. Po skoraj dvourni enakovredni borbi se je zmaga ponovno prevesila v korist Rosensteina. V petek, 23. oktobra, je Turistično društvo Mozirje v okviru projekta »Mozirjani hodimo peš« organiziralo pohod, ki se ga je lahko udeležil vsak. Na sončno in toplo jesensko popoldne se je pred kulturnim domom v Mozirju zbralo slabih dvajset pohodnikov in po-hodnic. Pohodnike je od kulturnega doma dalje pot vodila proti Čelam in mimo Brdega ter Sel proti mozirskemu lovskemu domu ter nato nazaj pro- Ob zaključku turnirja je najboljšim čestital Roman Čretnik st., podžupan mozirske občine, ter jim izročil medalje in praktične nagrade. Marija Šukalo ti Mozirju. To je bil drugi pohod v okviru projekta, ki je za razliko od prvega potekal v jesenskem času. Namen dogodka je medsebojno druženje in povezovanje vseh občanov občine Mozirje ter podrobnejše spoznavanje naravnih danosti kraja. Poleg tega pa se na takšnih pohodih spoznajo številne pešpoti, ki jih posamezniki kasneje lahko sami koristijo. Primož Vajdl Lanskoletni najboljši tekmovalci turnirja v tenisu Občine Mozirje, ki ga je organiziral Miran Rosenstein (prvi z desne), so tudi letos posegli po medaljah. Slednje je podelil podžupan Roman Čretnik. (drugi z desne). (Foto: Marija Šukalo) PROJEKT MOZIRJANI HODIMO PEŠ Pohodniki izkoristili lepo vreme za prijeten pohod Za tokratni pohod se je zbralo slabih dvajset pohodnikov in pohodnic. (Foto: Primož Vajdl) 20 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 Šport NAMIZNOTENIŠKI KLUB SAVINJA Uspešen začetek namiznotenisačev iz Luč v 3. slovenski ligi Člansko ekipo NTK Savinja sestavljajo (od leve): Jure Slatinšek, Patrik Rosc, Janez Tomše, Matic Golavšek in vodja ekipe Jaka Golavšek. (Fotodokumentacija NTK Savinja) Oktober je bil za člane Namiz-noteniškega kluba Savinja iz Luč razgiban in uspešen. Najprej so gostili prvi krog tekem v tretji slovenski ligi, kjer so Lučani tudi zmagali. Sredi meseca so gostovali v Preserju pri Brezovici in v Novi Gorici ter prav tako osvojili prvi mesti. V teh dneh bodo v domači telovadnici ponovno gostili liga-ško tekmo. OKREPLJEN KLUB V namiznoteniškem klubu iz Luč so se pred sezono 2015/2016 odločili za nastopanje v 3. članski slovenski namiznoteniški ligi. Zaradi tega se je klub med letošnjim prestopnim rokom močno okrepil. Včlanili so se trije bivši slovenski repre-zentanti in prvoligaši: Jure Slatin-šek iz kluba NTK Tempo Velenje, Janez Tomše iz kluba NTK Letrika Vrtojba in Mozirjan Patrik Rosc iz kluba SV Pluderhausen iz Nemčije. Članski ekipi se je pridružil še Matic Golavšek. Moška ekipa v letošnji sezoni tekmuje v pokalu Slovenije ter v 3. slovenski ligi, kjer si bo prizadevala priigrati napredovanje v 2. ligo, kamor vodi le osvojeno prvo mesto. ZMAGI LUČANOM V soboto, 3. oktobra, je v Lučah potekal prvi krog 3. slovenske lige. Dopoldne so v goste prišli igralci iz NTK Fužinar II. z Raven na Koroškem, popoldne pa še ekipa NTK Tempo iz Velenja. Obe tekmi je domači klub NTK Savinja iz Luč prepričljivo zmagal s 5:2. Ker je pri doma- činih Janez Tomše zaradi poškodbe obsedel na klopi, je njegovo mesto v postavi zasedel četrti igralec ekipe, Matic Golavšek. Pri Lučanih je na obeh tekmah po tri zmage prispeval izkušeni Jure Slatinšek, dve pa je dodal Patrik Rosc. Še posebej zanimiv je bil dvoboj med Patrikom Roscem in njegovim 11 let mlajšim bratom Oskarjem, ki gre zelo uspešno po bratovih stopinjah in že več let nastopa za NTK Tempo iz Velenja. PREVZELI VODSTVO V 3. SLOVENSKI LIGI V soboto, 17. oktobra, sta igralce NTK Savinja v okviru 2. kroga 3. slovenske lige čakali gostovanji pri ekipah NTK Preserje in NTK Gorica. Dopoldansko tekmo so odigrali v Preserju pri Brezovici, kjer so gladko zmagali s 5:0. Jure Sla-tinšek in Patrik Rosc sta prispevala vsak po dve zmagi, eno zmago je po uspešno sanirani poškodbi dodal še Janez Tomše. V drugi tekmi dneva »Savinjčani« niso spreminjali postave in so v Novi Gorici v rekordnih 35 minutah prav tako prišli do zanesljive zmage s 5:0. Na ta način so osvojili dva para točk, ki jih na lestvici 3. slovenske namiznoteniške lige trenutno uvrščajo na zanesljivo prvo mesto. Naslednja ligaška tekma jih čaka v soboto, 7. novembra, ko bodo v telovadnici osnovne šole v Lučah gostili igralce NTK Cirkovce. Pred vrati je tudi začetek nastopov v pokalu Slovenije, v katerem nastopajo vsi najboljši slovenski namizno-teniški klubi. Marija Lebar SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC b •• b • | »v« w • ■ v Zmaga Timija Zajca, mlajši uspešni na državnem prvenstvu Predzadnji vikend v oktobru so se še zadnjič v poletni sezoni v Kranju na tekmovanju v pokalu Cockta v smučarskih skokih pomerili mladinci v treh kategorijah do 16, 18 in 20 let ter člani in članice. Potekalo je tudi državno prvenstvo za dečke in deklice od 10 do 11 let. Najbolj uspešno sta klub med mladinci do 16 let zastopala Ti-mi Zajc, ki je na tekmovanju zmagal, na tretji stopnički se mu je pridružil Žak Mogel, šesto mesto si je delil Lovro Vodušek, deveto je osvojil Aljaž Nerat, 21. pa je zasedel Medard Brezovnik. Med člani je 12. mesto zasedel Jaka Tesovnik. V istem času je na skakalnici HS 21 potekalo državno prvenstvo za deklice in dečke 10-11 let. V kategoriji deklic do 11 let je bila Zala Krebs 21. in Naja Žerovnik 25. V kategoriji fantov je bil šesti Maj Marovt, 10. mesto sta si delila Mark Volovšek Murko in Nace Nerat, Marcel Černi-všek je bil 16., Adam Kosmač 26. in Tjaš Žerovnik 56. Vseh tekmovalcev je bilo kar 61. ŠMS Zmago Timija Zajca je s tretjim mestom dopolnil Žak Mogel. (Fotodokumentacija Irena Mogel) Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 21 Šport, Informacije ŠPORTNIK JAKA ZAJŠEK Dan brez teka je zanj kot dan brez hrane Mozirjana Jaka Zajška ljudje poznajo bodisi z nogometne zelenice ob Savinji ali kakšne tekaške manifestacije. Ultramaraton Celje-Logarska dolina je letos pretekel le uro za zmagovalcem. Športnik po duši si danes težko predstavlja dan brez teka, saj v času vadbe premišljuje in razreši marsikateri problem. Z NOGOMETNIH ZELENIC NA TEKAŠKE STEZE Svojo športno pot je začel z igranjem nogometa. Pravi, da so mu bile najlepši del tega športa kondicijske priprave, predvsem tek. Igral je pri takratnem Nogometnem klubu El-kroj, kasneje v Šmartnem ob Paki in še kje. V srednji šoli v Tacnu je delovala tekaška sekcija. Njen voditelj je v njem videl tekaški potencial in ga usmeril na tekaške steze. Treniral je na krajše razdalje, tudi kros in podobno. Še vedno pa je igral nogomet, tam nekje do svojega petindvajsetega leta, ko se je zaposlil na Policijski postaji Mozirje. Časa za treninge in tekme je vse bolj zmanjkovalo, zato je svojo priložnost videl v teku, z njim pa premagovanje slabih plati službe, kot so stres, napor in včasih slaba volja. »Kadar sem naletel na kakšne probleme in sem se moral pogovoriti sam s sabo, sem obul superge in stekel v naravo. Počasi je ta tek postal moja odvisnost,« je povedal Zajšek. Dan brez teka mu je postal kot dan brez hrane. ABECEDA TEKA S časom je začel podaljševati pretečene razdalje. Ker mu nihče ni povedal, kako zgleda pravilen tek, je sčasoma naletel na manjše bolečine in poškodbe. S počitkom je slednje saniral. Vse dotlej, ko je utrpel hujšo poškodbo in s tekom ni mogel nadaljevati. Takrat je poiskal pomoč fizioterapevta, kar pa ga ni zadovoljilo. Začel je brskati in takrat se je prvič soočil s pravilno tehniko teka, kako začeti, in počasi je začel spoznavati abecedo teka. Od takrat zelo rad primerja tek s smučanjem. Običajno nihče ne začne sam smučati, ampak mu prve korake nekdo pokaže in mu stoji ob strani. Tako bi bilo pravilno začeti tudi s tekom v izogib začetniškim bolečinam in s tem upadu motivacije. TEKAŠKA KARIERA IN USPEHI PRIČELI RASTI LETA 2009 Po letu 2003 ga je prvič potegnilo, da je sodeloval na ultramaratonu Celje-Logarska dolina. Brez posebnih treningov in izdelane taktike se je njegov tek zaključil v Strugah, ker kot pravi, preprosto ni šlo več. To ga je vzpodbudilo, da je začel intenzivno razmišljati, kako se na takšne preizkušnje pripraviti. Začel je brskati po internetu, brati literaturo na to temo, se po- Jaka Zajšek namerava preteči Špartatlon in Ultra trail Mont Blanc. LEPOSLOVJE: Reed, J. C: Osvoji ljubezen, Kleypas, Lisa: Zasnubi me zjutraj, Munro, Alice: Ubežnica, Fast, Howard: Moji preslavni bratje Makabejci, Chesterton, G. K.: Modrost očeta Browna, Kra-tochvil, Jirf: Obljuba : rekviem za petdeseta leta, Jezernik, Kristijan: Poljane sle in zla, Planteu, France: Kukavice, Krasznahorkai, Laszlo: Vojna in vojna, Bucay, Jorge: To ni žalostna zgodba, Hedl, Dušan: Čudeži pri Mariji Snežni, Lewis, Matthew Gregory: Menih : [srhljiva gotska romanca). STROKOVNA LITERATURA: Košmrlj, Mojca: Eko družabne igre, Brvar, Andrej: Novi odzivi, Osti, Josip: Atrij, Beckerman, Carol: 500 jedi brez glutena, Schmidt, Ignac: Glava dela čudeže : avtogeni trening, Rich, v_ govarjati s kolegi tekači in podobno. Prvi pravi maraton je tako odtekel leta 2006 iz Mozirja do Logarske doline. Zajškova tekaška kariera in uspehi so pričeli rasti leta 2009 z zaposlitvijo v Slovenski vojski. Slednja mu je omogočala več vadbe, kar je bistveno izboljšalo njegove rezultate. Prvič je pretekel maraton v Radencih, pa celotno traso od Celja do Logarske doline. Opravil je tudi licenco za kondicijskega trenerja, kar mu je omogočilo začetek izpolnjevanja še ene skrite želje. Začel je razmišljati o šoli teka in splošni kondicijski pripravljenosti občanov. V sodelovanju z Malim maratonom Mozirja in Trailoma Golte ter Krvavec bo na 7. novembra pripravil izobraževanje na to temo. PRED VISOKIMI CILJI Zase težko reče, katero preizkušnjo oziroma tekaško manifestacijo ima najraje. Pravi, da se najbolje počuti na cilju tistega teka, za katerega ve, da je vanj vložil največ in porabil vse, kar je mogel. Čas teka izkoristi za pogovor s sabo. Pravi, da v tem času reši marsikateri problem, na katerega naleti doma ali v službi. Ko odteče zastavljeno razdaljo, vidi težave v drugačni luči, predvsem pa manjše, kot so se mu zdele prej. In cilji? Iz prve ustreli besedo Špartatlon. To je slabih 250 km dolg tek med Šparto in Atenami. Temu se je pridružil še Ultra trail Mont Blanc, ki poteka po vrhovih te gore in je najbrž najtežja preizkušnja med gorskimi teki. Benjamin Kanjir Penny: Konec zakonske zveze : prvi koraki na poti do novega življenja, Contreras, Marcela: ABC transfuzijske medicine, Rauer, Rabea: Torbice : svoje najljubše torbice si izdelajte kar sami, Sanchez Ortega, Roswitha: Preproste pletenine, Masciocchi, Corinne: Ustvarjalna delavnica : velika knjiga ročnih spretnosti, tehnik in izdelkov. MLADINSKA LITERATURA: Möderndorfer, Vinko: Kit na plaži, Kraljic, Helena: Pismo za Matjaža, Žugman Šir-nik, Manja: Besedoznanke, Pregl Kobe, Tatjana: Kresnice, kresnice, prižgite luči, Majhen, Zvezdana: Manca izpod klanca, Koran-ter, Sonja: Zakaj Škoti nosijo krila, Mezeg, Marija: Triglavski velikan, Brown, Ruby: Objemč- ki za mamico. _ KNJIŽNICA MOZIRJE Knjižne novitete v oktobru 2015 22 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 Kronika, Ljudje in dogodki, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • TATVINA GORIVA Mozirje: V noči na 21. oktober je neznani storilec na delovišču v Mozirju iz delovnega stroja izčrpal 100 litrov goriva. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja. • UKRADEL PUŠKI, PIŠTOLI, ŠKARJE IN MAČETO Radegunda: V popoldanskem času 24. oktobra so bili policisti obveščeni o vlomu v vikend na območju Žekovca. Neznani storilec je tekom zadnjih nekaj dni vlomil v vikend, od koder je ukradel dve zračni puški, dve zračni pištoli, akumulatorske škarje in mačeto. • TRČILA MOTORIST IN VOZNIK OSEBNEGA VOZILA Nazarje: 26. oktobra popoldan je voznik osebnega vozila na Savinjski cesti v Nazarjah izsiljeval prednost in zaprl pot motoristu, zato je prišlo med njima do trka. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so zavarovali kraj dogodka, nudili pomoč policistom, z vpojnim sredstvom očistili razlite motorne tekočine in nudili prvo pomoč poškodovanemu motoristu, ki je sam poiskal nadaljnjo zdravstveno oskrbo. (Fotodokumentacija PGD Nazarje) OBVESTILO OBČANOM: Policija v času praznikov dneva reformacije in dneva spomina na mrtve pričakuje povečan promet na cestah in v bližini pokopališč. Policisti zato svetujejo in pozivajo občane, da kot vozniki v cestnem prometu vozite strpno, upoštevate cestnoprometne predpise, predvsem omejitve hitrosti, ne vozite pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc in ste pozorni na povečano število pešcev na cestah ter v bližini pokopališč. Prav tako pozivajo pešce, da v večernem in nočnem času na neosvetljenih delih cest uporabljate odsevna telesa in hodite po pravilni strani vozišča oziroma po prometnih površinah, ki so namenjene pešcem. Ker se v času navedenih praznikov beležijo tudi pogostejši vlomi v vozila parkirana v bližini pokopališč, policisti svetujejo, da v vozilih na vidnih mestih ne puščate vrednejših predmetov, vozila zaklepate in jih po možnosti parkirate na osvetljenih parkirnih prostorih. V primeru, da pri vlomu zalotite storilca, se z njim ne spuščajte v konflikt, ampak si poskušajte zapomniti čim več njegovih podrobnosti in o dejanju takoj obvestite policijo na telefonsko številko 113. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. Oktobra Pred 10 leti KONCERT BREZ PRIMERJAVE Nič kaj prijazen, hladen jesenski večer, 30. september, v Vrbju, vzdušje pa polno pričakovanja. Obiskovalci - po obrazih sodeč -iz celotne Zgornje Savinjske doline, so prišli poslušat glasbo, ki so jo izvajali zgornjesavinjski muzikanti pred 20 in več leti. Nostalgijo na stare čase so skupine Zmaji, Larix, Via song in Quo Vadis tisočglavi množici uresničile v prečudovitem glasbenem večeru. Pred 20 leti 1. SLIKARSKI EX TEMPORE Končno je tudi Savinjski gaj dočakal svojo slikarsko kolonijo. Odet pretežno že v jesenske barve je sprejel 1. slikarski Ex tem-pore, ki sta ga skupaj organizirala Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Mozirje in Ekološko hortikulturno društvo Savinjski gaj. Slikarje, prišli so praktično iz vse Slovenije, je v imenu občinskega odbora SKD pozdravil Jure Repenšek, v imenu občine Mozirje župan Jakob Presečnik in v imenu društva Savinjski gaj vrtnar Jože Skornšek. Slikarji so se nato odpravili vsak na svojo lokacijo in ustvarjali do popoldanskih ur. Ob 19. uri pa je že sledila otvoritev razstave ustvarjenih del v mozirski galeriji, ki jo je pripravil Zavod za kulturo Mozirje. Pred 30 leti OB ŠTIRISTOLETNICI TRGA REČICE Občani krajevne skupnosti Rečica ob Savinji so v soboto slavili krajevni praznik v spomin na 6. oktober 1943, ko je Šlandro-va brigada v večernih urah napadla in obračunala z nemško oro-žniško posadko na Rečici. Poleg obletnice napada so letos ob polni dvorani proslavili štiridesetletnico osvoboditve, posebno pa še štiristoletnico trških pravic. Rečica je dobila trške pravice leta 1585 po zaslugi ljubljanskega škofa Janeza Tavčarja, ki je od Ivana Hurnussa v zgornjem delu trga kupil dvorec. Postala je najmanjši trg v dolini, saj je po urbarju iz leta 1426 štela le 22 hiš. Lipa pred Tavčarjevim dvorom je prišla tudi v rečiški grb. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 23 Za razvedrilo Cvetke LINTVERCEK PA NIC Ko si je ministrica za ranjeno okolje in prostor Irena Majcen (v sredini) ogledovala obsežnost Macesnikovega plazu v Podolševi, se je s terencem in ob spremstvu solčavske županje Katarine Prelesnik »sprehodila« še po panoramski cesti, kjer ne manjka plazov na državni cesti in ob njej. Ko je na razgledišču zagledala zmaja Lintverja, ga je nežno pobožala po vratu rekoč: »Obljubi mi, da ne boš več razgrajal in spuščal plazov v dolino!« A je zmaj le nemo bolščal v osebo, ki iz pičlo napolnjene malhe za sanacijo posledic naravnih nesreč ne more bog ve koliko »poflikati« zadev. (Foto: JM) POHVALE VREDNO Janez Orešnik, podpredsednik Kegljaškega kluba Ljubno ob Savinji (levo): »Veš, Jani, da ste pa najboljši na dobrodelnem turnirju dali svoje medalje malemu Denisu, je res pohvale vredno!« Jani Bogdan, zmagovalec dobrodelnega kegljaškega turnirja (desno): »Seveda, saj smo prišli tekmovat za Denisa in mu tako vsaj malo pomagali pri njegovem zdravljenju.« INVAZIJA PRED NOČJO ČAROVNIC Tole ni prizor iz kakega filma o noči čarovnic, čeprav je bilo na prizorišču ob Dreti v Nazarjah sila grozljivo, predvsem za invazivne rastlinske vrste. Te so se lotili študentje prvega letnika Visoke šole za varstvo okolja Velenje. Pod strokovnim vodstvom Marije Sodja Kladnik iz nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so se spoznavali z inva-zivnimi rastlinami in njihovim vplivom na okolje. Ko so rastline spoznale študente, jim je bilo najbrž žal, da so izvršile invazijo ravno ob Dreti. Vse sekire, motike in krampi pa so dogodek preživeli. 24 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 Križanka, Informacije SESTAVIL: PETER UDIR karta pri taroku i rimsko Številko ena OGRAJEN PROSTOR OB HLEVU MAČJA DLAKA JAP. BORILNA VEŠČINA meja, mejnik POLOŽAJ, UGLED gib noge pri hoji DEL TREBUŠNE MRENE PODLO-ŽNICA VOLOVSKA ANTILOPA LADIJSKI ALI LETALSKI TOVOR PASJA OVRATNICA OSNUTEK, PREPROSTA skica žlahtni PLIN I Na) ČRNOPETA GAZELA KUOR IGRA NA LAJNO NAŠ NAJVEČJI PESNIK {FRANCE) derivat pi rl midi na MEJNA REKA MED SRBUO IN BIH KRAJ PRI GROSUPLJEM odlok, ukaz MESTO V RUSIJI (ZIMSKE 01] JAPONSKA NABIRALKA BISEROV plantaža BODOROGA ANTILOPA p uh, janež BOLNICA ZA DIVJAČINO PREBIVALEC ČIČARIJE M ETNA ZANKA zob OČNJAK KEM. SIMBOL ZA SREBRO GORLJIV PLIN, KI JE SESTAVINA NAFTE RDEČI KRIŽ PREBIVALCI ITAKE NORMALNA VIŠINA, STOPNJA PRIPRAVA ZA ZAŽIGANJE EKSPLOZIV. TELESA. ZAŽIGALO kdor anketira. izpraševalec Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: OGRLJAK - pasja ovratnica; OPOREKA - del trebušne mrene; URACIL - derivat pirimidina; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): DOBROPIS, ADRESANT, CMOK, KSI. EZEKIEL. PECK, TERME, AFTA, ELEAT, OKIT, GROSULAR, LIPAN, ROK, REBALANS. AC, ADOBE, ORIKS, ACI, REVIZOR, ZAUPNIK, KLOBASALO, LATJE, AJDA, ATAL, TRI AL V_ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 45. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 30. oktober ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji »Jubilantski« klepet z Darkom Atelškom Sobota, 31. oktober ob 9.00. Pred spomenikom NOB v Mozirju Spominska svečanost ob dnevu spomina na mrtve Ponedeljek, 2. november ob 20.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : ECE Celje (člani, pokal Spar) Torek, 3. november ob 8.00. Pred Domom kulture Nazarje Pohod Društva upokojencev Nazarje v neznano ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 4. november ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic Četrtek, 5. november ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Larina druga zvezdica ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Japonska čajanka z dr. Marto Svetina Veder ob 19.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige Antona Komata Potniki na ladji norcev - umetnost preživetja ŽIVALI - PRODAM Prodam pujske, težke od 25 do 60 kg, ter fižol v zrnju; gsm 041/445315. Telico čb, brejo 8,5 mesecev, pašno, od dobre molznice, A kontrola, prodam; gsm 031/314-775. Prodam bikca čb/ls, težkega 140 kg; gsm 051/319-040. Prodam prašiča domače krme; gsm 041/783-700. Prodam 2 krško-poljska prašiča, težka cca 130 kg; gsm 070/870321. Prodam telico simentalko, staro 6 mesecev; gsm 031/690-618. Prodam prašiče, težke od 120 do 200 kg; gsm 041/986-071. ŽIVALI - KUPIM Prodam domač 051/358-408. med; gsm Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam praktično nov video rekorder (DVD/VHS) Funai WD-6D-M100, cena 270 evrov; gsm 031/663-965. Prodam metrska bukova drva (klaftre); gsm 041/324-438. Prodam jesenovo klado za sekanje mesa; gsm 031/800-852. Ugodno prodam bobovce za stiskanje mošta; gsm 041/365010. Hladilnik za mleko z bazenom (150 litrov), obnovljen, prodam; gsm 041/942-169. DRUGO - ODDAM VOZILA - KUPIM VOZILA - PRODAM Prodam peugeot expert l. 2005, 195.000 km, reg. 05/2016, dobro ohranjen; gsm 040/750-552. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. NEPREMIČNINE Na Ljubnem prodam delno adaptirano hišo, odlična lokacija; gsm 031/852-471. Garsonjero v hiši s svojim vhodom, blizu Mozirja oddam; gsm 070/777-281. Oddam garažo za skladišče, 26 m2. Prodam jabček; gsm 031/539-051. Lepo manjše stanovanje v okolici Mozirja oddam, lasten vhod; gsm 031/000-451. V Zgornji Savinjski dolini kupim malo hišo, vikend, zemljo za zidavo; gsm 041/620-451. OSEBNI STIKI Iščem zvesto, razgledano žensko, brez otrok, do 45 let; gsm 041/510457. Prodam ročno orodje dewalt, vbodna žaga, skobljič, vibracijska brusilka; gsm 031/800-852. Prodam suha metrska cepljena brezova drva. Možnost razreza in dostave; gsm 041/ 513-270. Prodam suhe bukove drve - cepljene; gsm 031/296-012. Prodam vrtno kosilnico cas-tel garden, 4,4 kW, 52 cm; gsm 031/396-664. Prodam okno za panoramsko steno, 190 x 220; gsm 031/396664. Prodam pralni stroj gorenje, dobro ohranjen - 200 evrov; gsm 041/265-511. Prodam domača jabolka za ozimnico (jonagold, idared, melros, carjevič); gsm 041/664-044. Žagovino za steljo, suha drva, prodam; gsm 031/585-735. Pasjo utico podarim kužku, ki nima svoje hiške; tel. št. 58-42497. Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. Na podlagi 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/07- UPB, 65/07- Odl. US, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 - Odl. US in 111/13 in 22. člena SKLEPA o ustanovitvi javnega zavoda Muzej Vrbovec, Muzej gozdarstva in lesarstva (UG ZSO, št. 14/04) ter 24. člena STATUTA Občine Nazarje (UG ZSO, št. 2/11 In 11/12) objavlja Komisija za mandatna vprašanja, volitve In Imenovanja Občinskega sveta Občine Nazarje JAVNI RAZPIS ZA DIREKTORJA/DIREKTORICO JAVNEGA ZAVODA MUZEJ VRBOVEC, MUZEJ GOZDARSTVA IN LESARSTVA Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih izpolnjuje tudi naslednje pogoje: - ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri, - ima najmanj pet let delovnih izkušenj, - pozna področja dela muzeja, - ima sposobnost organiziranja in vodenja dela v muzeju, - aktivno obvlada slovenski jezik, - aktivno obvlada angleški ali nemški jezik. Kandidati morajo poleg pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev predložiti tudi program dela muzeja za mandatno obdobje. Mandat direktorja traja pet (5) let z možnostjo ponovnih imenovanj. Imenovani kandidat bo nastopil funkcijo direktorja s 1. 5. 2016, delovno razmerje pa bo sklenil za določen čas, za čas trajanje mandata. Javni razpis se objavi na spletni strani Občine Nazarje, v Savinjskih novicah in na Zavodu za zaposlovanje. Pisne prijave z dokazili je potrebno poslati od 31. 10. 2015 do vključno 7. 11. 2015, v zaprti kuverti na naslov: OBČINA NAZARJE, OBČINSKI SVET KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA SAVINJSKA CESTA 4, 3331 NAZARJE S pripisom: »JAVNI RAZPIS ZA DIREKTORJA MUZEJA VRBOVEC - NE ODPIRAJ« Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v 15 dneh po končanem razpisnem postopku. Številka: 032-0008/2014-18 Datum: 23. 10. 2015 Predsednik KMVI: Janez Štiglic, mag. prof. l. r. 26 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 Oglasi Fotoknjiga.net Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed. V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd. Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate- rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. WWW. mK .net Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke! ^ Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovito darilo rc •— «/> i c Co O " CO™ O — O O CL. q. o. q. >\n i y O CO to ra t/) cu u ra CO CD CO 2 <£ rvj m no s ! C -S > «j a) c "O a> «j c a> iS) > 03 g. E o X) o C 'c f cc J. (O C 0) < 1 Q g TJ o CL <1> C trt CL <1) O E S S TO > »O O O C 8 o Q_ > O t/> (D C £ .cu -a o CL. ra Q ŠAMU TURSAfl MOJA VARNA POT V ŠOLO VELENJE-ŽALEC-KOPER Vožnja brez vmesnih postankov, primerna za študente Primorske univerze - Odhodi iz Velenja ob nedeljah ali zadnjega dne praznika ob 17:30 - Odhodi iz Kopra ob petkih ali zadnjega dne pouka ob 13:15 - Cena subvencionirane mesečne vozovnice za 10 voženj je 20 € - Voziti začnemo 29. novembra 2015 Za vse informacije smo vam na razpolago na 041 666 213 NOVO v MOZIRJU Ob odprtju nove trgovine vam pri nakupu nad 20 EUR podarimo: 5 ■ s '•< III II! 5 iS ■ TRGOVINA M0NICA ŠMIHELSKA CESTA 3 3330 MOZIRJE Populi «4jo ob predlolitm ofiginolnojo (Ic^o) letoka1 WWW.gOStiSCCj "gostišče GRAD VRBOV^i-T Krcšer GOSTINSTVO. Mitja Felidjau s.ji Savinjska fesu 4.3331 Nazarje Telefon: 03/58-32-800 nevne malice m kosila Rezer\>acije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Deiovm ias.- Organiziramo tudi čisto Ponedeljek - četrtek, od 10 do 17 ure prav0 jn nepozabno Petek: od 10. do 2Z ure r r Sobttta: «*y 11, j* 22. urv grajsko večerjo! iNedelja: za organizirane družbe (nad 10 oseb)