TW
Ik* United
DO? b
and legal Holidays.
75,000
NARODA
Lisi slovenskih delavcev y Ameriki.
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom iwraanfrm«, dm ne poii-ljutio potrdil zrn podano naročnino. Za dosUije potrdilo polrg naslova na listu -do katerrjpt dne, mesce« ha leta je naročnina plačana.	I* p t a t a.
TELEFON: CHelaaa S-1242
Enteral m Second Olua Matter Btptembur 21, 1303, »t tha Port Offiot at Hew York, N. Y„
Art of Oongrtn of March 3, 1879.
TELEFON: OHtlsta 3—1241
No. 237. — Stev. 237.
NEW YORK. SATURDAY. OCTOBER 1937—SOBOTA, 9. OKTOBRA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
JAPONSKA VLADA SE NIC NE ZMENI ZA PROTESTE
Mussolini se izogiba odgovoru
VODITELJI A. F. L., ZBRANI NA KONVENCIJI, PRIPOROČAJO BOJKOT JAPONSKEGA BLAGA
Ameriška križarka 4'Augusta" je prišla med dva ognja.— Kitajci vztrajajo na fronti pri Sang-haju. — Japonci pravijo, da nočejo kitajskega ozemlja. — Podpredsednik Federacije Matthew Woil priporoča previdnost v zadevi bojkota.
DENVER, Colo., 7. oktobra.—Voditelji Ameriške Delavske Federacije so začeli priporočati boikot vsega japonskega blaga.
Podpredsednik Federacije Mathew Woll je rekel : — Menda ga ni Amerikanca, ki bi hotel pomagati Japoncem v njihovi kampanji proti Kitajcem s tem, da bi kupoval v tej deželi japonsko blago.
—	Jaz nisem samo za bojkot, — je dostavil C. P. Howard, napredni predsednik International typographical unije in tainik C. I. O., — ampak jaz bi najmanj za trideset dni zaprl vsakega Amerikanca, ki kupi kakšen japonski izdelek.
L. M. Ornburn, tajnik odbora za unijski label, je izjavil: — Amerika kupuje Japonsko blago, in s tem pomagamo Japoncem uničevati Kitajce.
Vsi trije so priporočali sprejem tozadevne resolucije, le Woll je previdno dostavil:
—	Ne smemo biti prenagli. Bojkot je navse-'/adnie zadeva državnega departmenta, državnemu departmentu pa ne 3memo križati računov.
ŠANGHAJ, Kitajska, 8. okt. — Ameriška poveljniška ladja križarka Augusta je bila v neposredni nevarnosti, ko se je japonska topničarka postavila 100 jardov od nje in je pričela obstreljevati kitajske baterije v Putungu onstran reke Vangpu.
Kitajski topničarji se niso upali streljati na japonsko topničarko, ker so se bali, da bodo zadeli ameriško bojno ladjo, na kateri vihra zastava admirala Harryja E. Yarnella. Japonska bojna ladja se Je nalašč postavila tako blizu ameriške la-d je, da je bila zavarovana pred kitajskimi topovi.
Od jutra do večera je grmenje topov pretresalo Sanghaj. Zaradi dežja prejšnjega dne ni bilo in-fanterijskih bojev. Nad 300,000 Kitajcev zadržuje japonsko ofenzivo.
Ker Kitajci niso mogli obstreljevati japonske topničarke, so s topovi streljali čez križarko Au-gusto na japonske postojanke v Hongkevu.
PEIPING, Kitajska, 8. okt. — Japonci so v zadnjih 24 urah napredovali ob Tiencin-Pukov železnici in v provinci Sansi. Japonska armada ob železnici se naha.ia samo še 10 milj severno od Rumene reke.
Japonska časnikarska agentura Domei naznanja, da bo kitajska osrednja vlada poslala v provinco Sansi novo armado 200,000 vojakov.
Japonci zatrjujejo, da se je 22 kitajskih divizij zakopalo na 70 milj dolgi črti pri šikjačvangu, kjer v kratkem pričakujejo veliko bitko. Drugo obrambno črto pa so Kitajci postavili 80 milj ju* žno od mesta.
TOKIO, Japonska, 8. oktobra. — Japonski vojni minister general Sugijama je rekel, da bo Japonska vodila vojno na Kitajskem do konca ter se ne bo zmenila za posredovanje kake tretje drža-[ve, n. pr. Združenih držav.
Sugijama pravi, da Japonska ni kršila pogod-devetih držav, po kateri je Kitajski zajamčena neodvisnost, ker Japonska ni šla v vojno, da si o-svoji kaj kitajskega ozemlja. Po njegovem zatrdilu Japonska tudi ni kršila Kellogg-Briandove pogodbe, ker Japonska v tej vojni ni napadalka.
3 STAVKARJI SO ZBOLELI
V globokem rovu je zelo mrzlo. — 40 rudarjev s e vedno stavka. — Družba zahteva, da pridejo stavkar ji iz rova.
(OALDALE, Pa., 8. okt. — Bolezen je prisilila tri stavku-joče rudarje, da so prišli iz rova št v. 7 Lehigh Navigation Coal Company ter so pustili 40 svojih tovarišev 1200 čevljev po<l zemljo, kjer, kot zatrjujejo, bodo ostali, dokler družba ne vstreže njihovim zahtevam.
Pri vhodu v rov je stalo 100 ljudi, ko so prinesli iz rova 4S let starega Petra Sudo, očeta H otrok ter so ga z ambulantnim vozom odpeljali na njegov dom z močnim prehladom.
l*ro pozneje je prišel iz rova najstarejši stavkar, 58 let stari Harry Danehak, ki je tudi prehlajen. Ob 3 popoldne pa so na nosilnici prinesli 52 let. starega Thomasa Pleasa ter so ga odnesli v bolnišnico.
"V torek okoli poldneva, ko se je pričela stavka, smo postajali lačni,'' je pripovedoval Suda."Po telefonu smo nekega uradnika družbe prosili, da na j vpraša ravnatelja družbe, ako dovoli, da nam bo poslana v rov hrana. 1'radnik pa je odgovoril, da je družba zabarikadi-rala vhod v njihov rov in da hrane ni mogoče poslati. Nekaj časa ni bilo tako hudo, toda postali smo bolj lačni in smo se jezili. Zato smo vozniku dvigala naročili, da sporoči družb', da naj nam pošlje hrane, ali pa bomo rov razstrelili. Takoj nato je prišla hrana v torek zvečer in od tedaj so nam jo redno pošiljali."
Suda je rekel, da so stavka r-ji prejšnji večer priredili "zabavo" in da je bil vsakdo vesel.
Toda Suda je takoj dodal: "Toda ne pozabite, četudi so veseli, so še vedno odločni v tem, da ostanejo na stavki, dokler družba ne vstreže njihovim zahtevam in jim dovoli višje plače."
Uradniki družbe pa izjavljajo, da se pogajanja toliko časa ne bodo pričela, dokler stav-karji ne pridejo iz rova. Uradniki tudi opozarjajo na dejstvo, da rudarska unija te stavke ni odobrila.
Do sedaj se stavita ni razširila na ostale rove in ostalih 1200 rudarjev dela na svojih jprostorih.
PERSHINGU
SO ODKRILI __SPOMENIK
General Pershing je obr-n i 1 bojno srečo. — Pershing je imel pri odkritju samo kratek nagovor.
VERSAILLES, Francija, 7. oktobra. — Ob priliki odkritja spomenika, generala John J. Pershinga je maršal Henri Pe-tain v svojem govoru med drugim rekel, da je general Pershing v svetovni vojni obrnil bojno srečo k zaveznikom.
Ko se je prikazal sivolasi poveljnik ameriških čet, ga je 3000 ameriških legjonarjev glasno pozdravilo. Ob gostem jesenskem dežju je bila potegnjena zastava s spomenika, ki predstavlja generala Pershinga na konju. 'Med drugimi francoskimi dostojanstveni ki je bil navzoč tudi ministrski Camillc Chautemps.
Maršal Petain, ki je še edini francoski maršal iz svetovne vojne, je kritiziral tedanjega angleškega ministrskega pred sednika Lloyd Georgea, ker je Idolžil Pershinga, da zavlačuje zavezniško ofenzivo s teui, ker j je zahteval, da je ameriška armada samostojna. 1 "Zavezniško visoko poveljstvo je zahtevalo, da je ameriška armada pomešana z zavezniško armado," je rekel Petain.
"Ako bi Pershing vstregel tej zahtevi, bi bila učinkovitost njegove armade razpršena, ker bi bila razstopljena v velikanski peči in ne bi mogla biti udeležena kot skupna edinica v boju."
Pershing je imel >amo kratek nagovor, t katerem se je spominjal mož, ki so se borili pod njegovim poveljstvom in onih, ki so pokopani v francoski zemlji.
V ABESINIJI ŠE NE BO TAKO ZLEPA MIRU
Napadi na Italijane se stalno nadaljujejo. — Abesinci napadajo delavce, ki grade cesto.
LONDON. Anglija, 8. okt.— Londonski list "The Times' je objavil naslednje poročilo svojega poročevalca v Abesini-ji:
Podkralj maršal Kod o 1 f o Graziani je nedavno obiskal Asmaro. Vračajoč se v Addis Ababo, se je nameraval ustaviti v Assabu, kjer si je hotel o gledati delo na cesti, ki jo grade iz Assaba skozi provinco Panakil v Desseve.
Za njegov prihod je bilo vse pripravljeno, toda nepričakovano je prišlo poročilo, da se je z ar-roplanom od}>eljal v Addis Ababo. Svoj obisk v Assabu je maršal Gr aziaiii opustil, ker so
REPUBLIKANCI IMAJO NEKAJ
USPEHOV PRI ARAG0NU
RIM, Italija, 8. oktobra. — Anglija in Francija, moralno spodbujeni vsled stališča Združenih' državi proti napadalnim državam, sta naprosili Mussolinija, da takoj odgovori na njuno povabilo na konferenco, ki bo razpravljala o odpoklicu italijanskih vojakov iz španske.
Mussolini je v list "Popolo d' Italia'' je objavil neuradni odgovor, ki pravi, da se Italija ne bo udeležila konference, na kateri tudi Nemčija ne bo za-topana.
Angleški poslanik lord Perth m francoski poslanik Jules Blondel sta po naročilu >vojih vlad obiskala vnanjega ministra grofa Galeazzo Ciana i.i sta ga "prijazno" vprašala, kaj je vzrok, da italijanska vlada tako dolgo ne odgovori na povabilo na konferenco. Oiano
nekaj dni prej Abesinci napadli'Jima je odgovoril, <la se mini-Adovo, kjer je bilo ubitih okoli ;strski predsednik Mussolini šr-200 italijanskih vojakov. Ta ni vrnil v Riln i» da bo odgo-
napad je bil sredi septembra. Prej pa so tudi Abesinci napadli Italijane v Makale proti koncu avgusta.
Na cesti Addis Ababa - Des-seve-Massava vedno preti nevarnost. da Abesinci napadejo Italijane. Velik del te ceste je voda izpod jedla in jo bo ob koncu deževne dobi' treba na mnogih krajih popraviti.
Ob koncu avgusta so Abesinci napadli karavano tovornih avtomobilov in so jih 200 za žgali in razbili.
vor poslan še danes ali jutri.
Angleški in francoski diplo mati pravijo, da sta Anglija in Francija zavzeli trdnejše stališče proti Italiji, ker je predsednik Roosevelt priporočal v svojem govoru v Chicagn, da je napadalna država postavljena "v kvarantino".
Po predsednikovem govoru v Čhicagu sta se angleški vnanji minister Anthony Eden in francoski vnanj^miuister Yvon Delbos odločila, da je posredo vanje v španski državljanski
MADRID, Španska, 8. okt. — Fašistična artilerija je zopet zgodaj zjutraj pričela obstreljevati Madrid. Odkar se je 7. novembra lanskega leta pričelo obleganje Madrida, j<-bilo ubitih 2500 oseb in 4s0o ranjenih in je bila porušena četrtina mesta.
Nazijska zimska podpora.
BLUM BO PRIŠEL V AMERIK^
PABIZ, Francija, 8. okt. — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da bo v kratkem bivši ministrski predsednik Leon Blum odpotoval v Washington, kjer bo imel konferenco s predsednikom Rooseveltom. Najbr-že se bosta razgovarjala glede vojnega dolga in o medsebojnem sodelovanju obeh držav.
Z izjemo večjih mest, kjer je !v<>jni naglo rešeno, pa naj b< zveza, da je mogoče naglo po-J na ta a'i on' način." slati vojaštvo, vladajo Abesini-j V sedanjem svarilu sta An-jo poglavarji, ki vodijo vstaško fflij« in Francija Italiji "pri-
jazno zapretili", da se bosta poslnžili še "drugih akcij", ako Mussolini ne bo hotel privolitvi v konferenco. "Druge
vojno proti Italijanom, katere nadlegujejo pri vsaki priložnosti.
Italijani še niso posejali	___
mnogo žita, da bi zadostovalo akcije" bodo dodatek k prej potrebam dežele. Abesinci se šnjemu svarilu, da bo Franciji skoro popolnoma zapustili svoja polja. Ravno tako je v veliki meri padel pridelek kave. Povsod je videti pomanjkanje živil.
Italijani imajo velike zapreke pri kolonizaciji dežele, ker jim primanjkuje denarja. Skoro vsi italijanski delavci so se vrnili v domovino in njihova mesta so prevzeli Arabci.
BERLIN, Nemčija, 7. okt. — Kmalu nato, ko je kancler Hitler pričel kampanjo za zimsko pomoč brezposelnim, je bila podpisana vsota za 21 miljonov mark, ali $8,400,000.
OČE 38 OTROK
RETHEM, Nemčija, 8. okt. — August Thiele, ki je star 64 let, je dosegel v očetovstvu rekord, ko mu je bil rojen 38. otrok. Od njegovih otrok jih živi 34 in 60 vnukov. Thiele je bil trikrat poročen. Prvi dve ženi sta mu umrli.
SNEG V SEVERNEM NEW Y0RKU
Iz mesta Syracuse, Rocheste ra in Auburna poročajo, da je včeraj celo uro snežilo. Temperatura je padla na trideset stopinj.
VELIK DEMANT
RIO DE JANEIRO, Brazilija, 8. oktobra. — Neki prospek-tor je našel v državi Minas Ge-ra demant, ki tehta 178 kara-tov. Dragi kamen je prodal neki banki za $27,000.
jn
odprla svojo mejo za vojaštvo in municijo, ako Mussolini ne odpokliče svojih vojakov iz Španske.
HENDAYE, Francija, 6. okt. — Španske vladne čete na aragonski fronti v dežju in viharju uspešno prodirajo proti Jac.i.
Tako vreme je tudi na severni fronti, kjer so fašisti v svoji ofenzivi proti Gijonu zavzeli nekaj republikanskih 'postojank.
Asturci se trdovratno branijo v Europa pogorju, vzhodno od Gijona in na gori Pajares. Južna in vzhodna fašistična armada se nahajata samo se 30 milj od Gijona.
Iz Francije se je vrhilo veli-liko število beguncev, republikancev in fašistov.
Francoske obmejne straže naznanjajo, da se je v Francijo vrnilo mnogo franc, prostovoljcev v španski republikanski armadi, da pri volitvah v
RUSI IŠČEJO SVOJE TOVARIŠE
MOSKVA. Rusija, 8. okt. — Ruski letalec Mihael Vodopja nov je z nekaterimi svojimi tovariši poletel čez severni teča j v namenu, da najde Sigi>uiuii-da Levaneskega in pet njegovih tovarišev, ki so v avgustu izginili, ko so čez severni tečaj leteli proti Združenim državam.
Vodopjanov je odletel z Ru dolfovega otoka ter letel ob (iS. vsporedniku do severnega tečaja, od tam pa ob 122. vsporedniku na ameriški strain proti jugu. Vsled goste megle se je moral Vodopjanov vrniti na Rudolfov otok.
Vodopjanov je letel v gosti megli, dokler se ni približal vernemu tečaju, na tečaju pa je bilo jasno. Na drugi strani tečaja pa je bila zopet gosta megla. Vodopjanov je v bližini kraja, kjer je domneval, da se mora nahajati Levaneskv s svojimi tovariši, vrgel tri žalne bombe, katere bi morali pogrešani letalci videti in bi ravno tako odgovorili z ognjem.
V Moskvi so pripravljeni še štirje aeroplani, da polete čez tečaj, toda zaradi slabega vremena se ne morejo dvigniti s tal.
NEMŠKI DRŽAVNI TAJNIK NA MADŽARSKEM
BUDIMPEŠTA. 8. okt. — Danes je dospel sem Walter Funk, državni tajnik v nemškem propagandnem ministrstvu. Jutri ga bo sprejel v av-dijenci ministrski predsednik Daranvi.
TRUPLO POGREŠANE PLESALKE
LYON, Francija, 8. okt. — V reki Roni so našli golo žensko truplo. Policija je mnenja, da je to truplo plesalke Jean de Koven, ki je pred meseci nedeljo volijo kandidate levice, ilrez sledu izginila.
"GL2S 77 *4 R O D A
New York, Saturday, October 9, 1937
TUB LARGEST SI&VENE DAILY Iff VJSX
«
Glas Naroda"
(A Corporate*) Owned ud milsbsd fty SLOVENIC PUBLISHING COUP ANT
F m ok Sakser. President
Jt Lupsha, Sec.
_ Place of business ot tbe corporation and add II« WMt 181* Stall, «WM|fe ef Manhattan,
(Dohi&i
of tbcvs otflcen: j New Krt Gltr, N. X.
"GLAS .NARODA" (Talce ef Um Peeple)
Issued Irery Daj Except Sundays and Holidays
Ca ee4o leto relja ca Ameriko In
Kanado ..••••«*«••••••■••»••
Ea pol leta ....................$3.00
Ca četrt leta..................$1.50
Ta New York aa celo leto	$7.00
Za pol leta..........................W.60
Za Inozemstvo aa oelo leto ......	$7.00
Z« pol leta ...:................$8.50
AdTertlpement on Agreement
t »opisi bm pudplaa ln oeeOnostl ee ne prlofočujejo. Denar naj se blagovoli oil)lati po Money Order. Pri spremembi kraji haro&ulkov, prosimo, da M M1« t odi prejfaje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Subscription Yearly $6.00
"ttlaa Naroda" ltiiaj« feakl dan laviunAi nedelj in pravnikov
H<iL4S NARODA". 21$ IT. 18th Str^t. New York. N. I,
Telephone: CHelsea 3—1242

NAJNOVEJŠA DIKTATURA
Predsednik Roosevelt je v >vojem čikaškem govoru o >1 ro obsodil diktatorje, četudi ni nikogar po imenu imenoval.
Dan po njegovem govoru je pa ameriški državni de-parlnent z odločno kretnjo pokazal na Japonsko ter jo obdolžil kršenja pogodb.
In kar je veijalo za Japonsko, velja v večji ali manjši meri tndi za Nemčijo in Italijo.
Za spreobničanje k domoknjciji ima državni depart-mi nt precej obširno polje v bližini doma, na ameriškem konti ne mu.
Brazilska vlada je t«' dni proglasila vojno stanje.
Brazilska ustava je odpravljena, armada je prevzeli kontiolo nad deželo, predsednik Getulio Vargas je pa dik-tator.
To je tisti Vargas ki je lani tako navdušeno pritrjeval predsedniku Rooseveltu, ko -e je slednji mudil v Južni Ameriki.
Brazilija je ena izmeti šestih latinsko-ameriških republik, ki so zameniale demokracijo z diktatorstyom.
Povod temu je dal "komunizem''.
Brazilski "komunisti" so bili precej zmerni svojih zalite rab. Zahtevali so namreč:
Osemurni delovni k. starostno pokojnino, zavarovanje proti nezaposlenosti ter postavo glede minimalnih phu".
To niso pretirani* zahteve pn-ebno ee pomislimo, da je \ -e te reforme obljubil predsednik Vargas, ko je prvič kan-J didiral za predsedniški urad.
Zanimivo je tudi opazovati "u~p«h" brazilske ustave, ki je komaj tri leta stara.
Vstava je bila zdaj že drugič suspendirana. In v teku treh let svojega obstanka je bila dalj časa na polici oziroma v predalu kakor pa v veljavi.
Nedavno si je hotel predsednik Vargas izposoditi od Združenih držav nekaj bojnih ladij.
Kdo ve, čemu jih je potreboval ?Za vzdržanje ustave najbrž no.
Denarne pošiljatve
pi jfljfl
TTV-. I'M ag^ttlClHUH—MBPBWC««
H:H ririv"
^■^■mmmmamsm i!fiw!!in......!>nimi)HmRni
LivMiinsiMnnMHH
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
T JUGOSLAVIJO
ta $ 2.55_____Din. 1M
$ 5.N_____Din. 2H
I 7.20_________Din. 3M
$11.65 _______________ Din. 56«
$23.00____Din. 1MI
MSN_____________Din. MM
V ITALIJO
Za $ fi.35 .......... Ur 100
$ 12.25 ________t_____ Ur tO«
$ 29.50 .......... Lir 500
$ 57.00 ____________Ur 10««
$11250___________Ur 2000
SIMM ____________ Ur $00«
KBR SE CENE SEDAJ HITllO MENJAJO SO NAVEDENE CEN Ji! PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
i
Za iipPaiilo vetjih zneskov kot zgoraj .lavedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo le boljše pogoje.
Izplačila v ameriških dolarjih
Za 'iplatllo $ 5.— morate poslati_______________________.$ 5.75
$10— " - ______________________$10.85
$15.- M - .......................$10—
$20.— - - ......................421—
$40— - - ___________________$4L2S
$50— • - ........................$5130
Prejemnik dobi v starem kraja izplačilo v dolarjih.
WJJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLX LATTER ZA
PRISTOJBINO $1—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Narod*"
fl« WE8T ltth STREET	NEW IORK, N. I.
Schnylerville, N, F.
Priloženo pošiljam 3 dolarje za za pol leta. Obenem pozdravljava z možem rvse naše prijatelje in znance v Cuddy, Pa., kjer prej stanovali 30 let.
To poletje smo se preselili v državo New York in se nama tukaj dopade.
Živimo na posestvu nase starejše hčere, ki ga je kupila in ga hoče napraviti za letovišče. Je res lep kraj tukaj. Posestvo seže do Hudson reke. Od hiše je pol ure do tje, ni še treba bati, ko naraste voda v Hudsonu, ker je hiša bolj v višini.
Na posestvu *je tudi več malih jezer, kamor pridejo ljudje ribe lovit in se s čolnom vozijo. Zdaj sva tukaj z možem sama. Po leti je bila hči tukaj in je dala hišo predelati. Zdaj se je vrnila v New York, kjer ima njen mož delo.
Hiša je velika, ima 22 sob, in vse lepo svetle. Povsod je elektrika in lep razgled po okolici. Hiša je na samem ali so v bližini lepe. farme in mala m*-selbina. Ljudje so tukaj prijazni. V bližini je več zgodo vinskih prostorov in na posestvu se tudi nahaja več spominkov na državljansko vojno.
Vreme je se lepo tukaj, do-čim smo brali, da ie bila slana v državi Pennsylrvaniji. Naš vrt je še lepo zelen.
Veseli nas, da pride naš najboljši prijatelj Glas Naroda vsak dan v mail box. Ko nastopijo dolgi zimski večeri, je prijetno pri zakurjeni peči s časopisom. Radi bi vedeli, ali je kakšen Slovenec v bližini.
S pozdravom vsem či ta tel jem Glasa Naroda.
Paulina Oaličič, care of Jones, RFI) 1, Seliuylersville, N. Y.
Orc.fjon City, On-.
Pošiljam vam 6 dolarjev za vaš priljubljeni list Glas Naroda. Vam povemo, da res ne-moremo biti ibrez njega. Naročeni smo nanj že 25 let in smo skoraj železni križ zaslužili. Res je, vsak Slovenec bi moral biti naročnik dobrega slovens kega lfc+a, posebno Glas Naroda vsem priporočani.
Ako čitamo <fobre časopise, vemo, kaj se godi po svetu, in človek tudi dobi več izobrazbe katere, mislim, da vsi potrebujemo.
Jaz potujem večkrat po dru-
gih naselbinah in najdem pri Slovencih vaš dobri list Glas Naroda, kar me zelo veseli. Radi čitamo dopise iz drugih naselbin.
Parkrat sem obiskala Slovence v Enumela/w, Wash., in oba krat je bila gostija. Tam smo uživali dobroto in veselje. Zenice so izvrstne kuharice in se tudi ne pustijo kar tako pod noge. Moški so pa vse sorte, posebno Ribičani so od zloraka. Skupaj zapojejo tako lepo slovenske pesmi, da človek mLsli, da je v nebesih. Čast vserii ta i kini, ki veselje delajo med našim narodom.
Slovenska kri naj gori, dokler je mogoče, in veseli bodimo, dokler smo tukaj, kajti življenje je kratko! V Enum-claw je tudi nekaj samcev peč-larjev in par vdov.
Mrs. Mary Mihelich, Mrs. Mary Rich ter, Mrs. Mary Potočnik in Mrs. Matilda Petelini k yj prišle srebro prodajat.
Seveda, večkrat je tako, če ni en križ, sta pa dva. Ko se se začele pripravljati* na poto vanje, so dale kuferček in kek na porč. Kmalu najto je že imel pes kek v grabnu.
Peter Zjraga, le tebe še manjka tukaj. Ako bi videl samo enkrat m«e vrle Maričke na zapadli, bi tudi tebi ušesa po leorioi stala, ne samo našim pečlarjem. Znabiti bi se nas privadil, in potem bi ti ne bilo potreba kuhati, prati in črepi-nje pomivati Oh, pa se mi prav nič ne smiliš, zakaj si pa tako trdoglaven, ali si pa boječ. Mi zelo radi beremo tvoje kolone. Le tako naprej, Zgaga, in ne zameri!
28. septembra je bilo veliko navdušenje na Zapadu,, ko jf bil tukaj naš častivreden predsednik Roosevelt Na tisoče ljudi ga je navdušeno pričakovalo in pozdravilo. Seveda sem ga tudi jaz videla. Boj? ga obvaruj vsega hudega, mi ga Ito-čemo v tretje za predsednika.
Pozdravljam vse prijateljice Slovenke in Slovence širom A-merike in Kanade. '
John in Marv Turnsliek.
\ "GLAS NARODA";^
A pošiljamo v staro do- i S movino. Kdor ga ho* 4 p če naročiti za svoje p j sorodnike ali pri j ate- j
...............i
Sije, to lahko stori. — \ p Naročnina za s t a r i a A kraj stane $7. — V S (talijo lista ne poši- i
^ ljamo.
Detroit. Mich.
PRIMORSKE NOVICE
Nagrada
Posestnik France Laiiajnar v Cerknem je prejel 8U0 lir nagrade, ker je njegova žena pred dnevi rodila dvojčke. V La-harjevi družini je bilo doslej že pet malih otrok.
Požar
V Dolini pri Trstu je zadnji ponedeljek gorelo posestvo Josipa Oemiča. Požar je nastal v dimniku in se naglo razširil na fvso hišo. (Vrničevih tedaj ni bilo doma. Tržaški gasilci
Peter
• • • «
• • • •
Zgaga
naroČite se na "glas
naroda" najstarejši slovenski dnevna V amerik?
LENINOV SPOMENIK
POŠILJATELJE OPOZARJAMO,
MJ
ftl»o«)
nit, Hjh

pri pošiljatvah okrogle vsote (oaprimer sto, dvesto, rjev ozirwna Ur, lujtl taka Izplačila m najhitreje U-tec» Je p« pošiljanje neokrofilh vaet to« miiln — SLOVENIC PUBLISHING CO. (Travel Bureau)
V Talkentu, v Centralni Aziji, so postavili velik spomenik Nikolaju Leninu, ustanovitelju Sovjetske unije. Taške je .gbtvno mesto sovj. socijaii stične republike Uzbek.
bi ga omejili. Kljub njihovim naporom pa je hiša zgorela do tal. V gospodarskem poslopju, ki je prav talko pogorelo, je požar uničil poj eg vsega, št- 30 stotov sena. ('emič je bil oško-dovan za 15,(KM) lir.
Dolgo časa sem se namera
val obiskati Waukegan in moje	---—— ------
stare sošolce, kateri tam pre-'so	# ur prizadevali, da
bivajo. Sreča mi je bila mila ...............
tako da sem videl vse, katere sem želel videti. Obiskal sera družino Furlan, po domače Prince v Francel, Franka Ope karja in družino, kakor tudi Antona Nagede, Johna Bep, Tomaža Snšek in Andreja Hodnika. Vsa čast Frandki 6pik-lovi, ker je tako lepo v redu preskrbela bus, s katerim smo se prepevajoč vozili iz Wauke-gana v Milwaukee na piknik, na katerem se je veselje povišalo do polne mere. .
Hvala vam prijfftejli, kjer ste mene in moje soproge tako prijazno sprejeli. Ti dnevi bodo ostali za vedno v spominu. Pri prvi priložnosti bova enemu ali drugemu skušala povrniti tu v Detroitu. Mich.
John in Rozi Vihtelič.
NAZNANILO
Rojakom po Pennsylvania i (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskol naš novi potovalni zastopni>
FRANK AHLIN
Rojake prosimo naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine.
Uprava Glas Narodn
NAZNANILO
Naznanjeni vsem rojakom na Chishlom in okolici, da sem o<t-prl —
TRGOVINOZ ZLATNINO
Popra vije m tudi ure in vse, kar spada v zlatarsko obrt.
Pobiram tudi naročnino za "Glas Naroda".
Jos. Lukanich
203 S. Second Ave., Ohisholm, Minn.
MOŽ, KI JE HOTEL POMAGATI "TITANICU."
V svoji kanadski domovini je umrl radiotelegrafist William James Whiteside. Njegovega imena danes nihče ne pozna, toda pred leti je bilo v središču svetovnega zanimanja.
Whiteside je bil vodja radio-telegrafske službe v Qnebecu in prvi, ki je ujel s potapljajo-čega se "Titanica" brezžične klice na pomoč. Radiotelegrafist na tej nesrečni ladji je ne prestano oddaljal te kliee.
Whiteside jih je ujel in jih potem prav tako neutrudno oddajal vsem postajam, ki so bile v njegovem območju, dalje. Tako so jih ujeli tudi nekateri pa ni ik i, ki so odpluli nemudoma na kraj katastrofe. Prišli so pa prepozno "Titanic" se je bil že potopil. Rešili so le mnogo nesrečnikov in reševalnih čolnov, ki so plavali okrog tega kraja.
OBSODBA ZABADI KOMUNIZMA.
BEOGRAD, 29. sept. — Državno sodišče za zaščito države je končalo postopek proti Ra-d o vami Vukoviču zaradi komunistične propagande in rrfbsodi-k) obtoženca na pet let robi je in 9 mesecev ječe. zajjon-a.
Rabi se 25 Gozdarjev —
Pečljarjevo življenje je en sam dolg slavospev.
Poje namreč zahvalno pesem.
Po neprevidnosti urednika je bil neki še jako živ človek proglašen za mrtvega.
Najprej je obračunal z u-rednikom, potem je pa telefoniral svojemu prijatelju:
—	Ali si čital, da sem bil proglašen za mrtvega?
—	Seveda sem. Odkod pa telefoniraš?
Dvorana je bila nabito polna. Vse je nestrpno pričakovalo slavnega govornika.
Na oder stopi mož, ki je posebno nežni spol zelo razočaral. Sključen in plešast je bil iu je bil najmanj dvajset let starejši kot so žen - ke mislile, da jf.
Pa zase peče v drugi vrsti mlada lepotica svoji prijatelji ci:
—	No, lep pa že ni. Govornik je ostro pogleda, So
ji prikloni in reče:
—	Ampak dobro Sliši.
Cital
sem oglas, s katerim ponuja izdelovalec neko mast, ki je baje dobra za rast las.
"Tpanje za plešaste glave" se imenuje to sredstvo.
K temu bi pripomnil: —
—	Plešaste glave ne potrebujejo upanja, pač pa las.
r^P
Utam, da so pogrebniki znižali cene.
Sedaj naj jih pa že zdravniki in apotekarji znižajo, da bo že vsaj nekoliko lažje umreti.
r^p
Dvakrat ni bilo na svetu plemenskega sovraštva:
Ko je bil Adam še mlad fant, in ko je Noe stopil iz svoje bar ke.
V	republikah se deli prebivalstvo v tri skupine.
V	prvi skupini so ljudje, ki nameravajo dobiti politično službo;
t drugi skupini so ljudje, ki
za žagati lokse. Trd in mehak les. Plača je $3. za 1000 čevljev. Les je lep; še ni bilo nikoli sekano. Nova kempa se ravno zdaj dela. Torej če katerega veseli, lahko pride sem. Za nadaljnri pojasnila se obrnite na: FRANK OBREZA, cjof Jim McGraw, Lancaster, N. H.
za
Važno potovanje.
J* mmti^m »1—H v atari kraj aH *Mtl r Je pni« v iMh atvareh. TM m Mm skuta* Va» limita *U iDM» pe*wll» ta ta« vso PttrtUe ptestoftfltt, * )• petevaaje Msfcae ta hitic. se s» M bos ta vsa pejs^ilta
MI pseskfMae vse, MU pretajs s* pevrata* deveUenK petal liste, vheje ta Skft vse, Mr Je a petaraaje pstrtMe v ta kar )s glavne, n
MsMMDmH Ml M sdfctajs i« niu|sB» trsoatte, ker_____
se Ml Is WashtaffteM MMM Mjss^ BUNTH PtMttt, l>Vi
MUta tors) takej n liisplstai Mveflta ta n«stavljaa» Vass, 4s kasto peesml M«isMe petovalL
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York* N. Y.

Ise boje izgubiti politično službo;
v tretji skupini so pa oni, ki morajo pni dve skupini ohfa »jati pri življenju.
Pravijo, da ženska nima zmi-sla za hnmor. Če bi ga imela, bi se od jutra do večera sama sebi smejala.
Politik je človek, ki nosi svojo modrost za druge naprodsj.
Političen je pa tisti človek, ki svoje modrost zase obdrži.
Rojak je pokušal mošt v kleti. Pri talci priložnosti pa rojijo človeku čudne misli po glavi. Ne bom rekel, da bas pametne misli, no, neumne pa tudi ne.
Razmišljal je in razmišljsl ter prišel do sledečega nenavadnega zaključka: — Stokrat raje imam, tifus kot pa milijon dolarjev.
In ta svoj sklep je takole u-temeljil: —
Čital
sem, da umrje samo trideset odstotkov ljudi, ki 2bolo za tifusom. Milijonarji pa mo-•ajo vsi umreti.
Možak, ki je imel sumljivo rdeči nos, je Sel plačat račun za plin. En sam pisar je bil t uradu. Pa sta se začela pogovarjati o vseh mogočih stvareh in sta slednjič prišla tndi na nosove in njih Irdečico.Pisar je trdil, da povzroča to neljubo barvo preobilica pijače.
— Ne v mojem slučaju, — ot je zavrnil rdečenosec. — Hoj nos je tak kakor vuž gas latter: dosti več pokaže kot pa porabi.
{ -a 'Sv

uelrA8 XAROtiA "
u ' 1	-- — i i, • r ■ [

New York, Saturday, October 9, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY W UJSJt.
'	m-mmmmmmt—m	, I ^ ■ ....... "f
J. VELTBR:
JURIJ, LOVEC NA DIVJE GOSI
Bilo je zadnje dni v maju. oskrbel z naboji za puško. To-! mrtev, videti je bilo, da se je MiiJva s tovari.sefti Imkvilomida — ali je bil to še Žirajev? bil še zvečer zruwl in umrl. A sva v prostornem čolnu že več!Okostnjaki "Zastrupljen sem,;toliko časa se je pa le držaJ, dni drsela po reki Leni navzdol,; stari," mi je položil, "sem že
pa sva blizu Osinske iznenada naletela na starega sibirskega lovca, ki je bival na koneu, daleč v deželo stgajoee, s trs jeni porasle lagune v koči, ki je skoraj vsa tičala v zemlji. Lovčc je bil majhen, sivolas možiček, svetlih, rdeče obrobljenih, vnetih oči. Tiu je pričakal veliki pomladanski polet gosi in je medtem že pri pel jd barko gosi v Orlinsko, od koder so jih odprem i 11 v Kireiwk. Glavni polet gosi je bil Že mimo, dasi je pomlad šele kasno nastopila, vendar sv« se rada odzvala isk renini prošnjam starca, da na; nekaj dni ostaneva pri njem ir naj mu > svojima puškama pomagava streljati gosi.
kaj požrl, kar je bilo s huili-i-em v zvezi. Zdaj pa iinam mrzlico." Njegova koža, ki je bila prej rjava in žilava ko usnje, je bila skoraj čma, na-pnhnjena ko goba. Kar rumene so mu bile oči v upadlem obrazu, usta so bila ena sama črna črta, z ustnic se je luščila kožica. A sicer je bil videti dobre volje.
"Dokler ne bom ozdravel, bom ostal kar pri tebi, stari, veš. Pomagal ti bom gosi streljati, boš videl, ali si jih že kdn; več nastreljal!" mi je govoril.
Pa je prišel dan — tega pač ne bom nikoli pozabil! Juri. tii imel ne enega naboja več; o-besil si je puško čez ramo, tri
tlokler ni bil izstreljen posled nji naboj; kafcor vojak na straži."
Stari je zavzdihnil. Pred kočo je trsje tiho šepetalo. Sove so -skovikale. Polegli israo po tleh. V ozračju je hrumelo. Se notri v spanec so se zatikali raskavi, hrepeneči in ukazujoči kriki gosi.
POVBATEK K OBILKOSTI
Pariške in londonske jesenske kolekcije kažejo veselje do tistih podrobnosti, a tudi do ve likih linij, ki spominjajo na čas ob prelomu stoletja. Te linije ženske tako rekoč iznenadno pozivajo, naj bo spremenile tudi svoje postave. Še se spomnimo, kako hitro so znale postati vitke in visoke, je treba pač računati s tem, da se bodo vrnile prav tako hitro k talko zvanim ženskim oblikam.
Z brezobzirnostjo, ki jo odpuščajo siaimo modnim diktatorjem, zahtevajo od žensk v novi jesenski sezoni, naj bi imele okrogel obraz, široke boke in zvečer možnost lepih de koletejev. Modni risarji seve
Georges Ohnet:
Zadnja Ljubezen
Že dve leti je tudi sam nastopal na gledališču. Prvič je nastopil, ko je doprinesel dokaz svoje dobre volje. Treba je bilo nadomestiti mladega ljubimca v osebi častnika Etincel la na družabni prireditvi. V treh dneh se je naučil vloge in Vez truda, s prirojeno lahkoto je igral svojo vlogo v Splošno zadovoljstvo zbran«.
gospode. A v njegovih salonih so bile zbrane da vedo, da se anatomske spre-j vsi- pomembne osebnosti pariške in tujske ko-
pela svojo večno pesem. Dva dni #va veliko nastreljala, tre tjega dne y>n je bilo konec plena. Gosi so frčale nad nami v daljo. Starec jih je vabil s koščkom brezovega lubja na ustnicah: Ga-gak-gak-gak. Zaman! Jate so od^vršČale mimo glasno plahutajoč s perutnicami, vse o*rač je je bilo napolnjeno z njihovimi <ukazujioČimi, hripavimi klici. Znočilo se je. niti en strel ni počil.
Stok-aje se je starec zaril v svojo kočo. Kuhala sva si čaj, se pomenkovala o divjačini in lovu. Tedaj je starec mahoma spregovoril in njegove oči so zažarele. Kar nič ni več z lovom, prestar je pač, ne vidi več dobro! Seveda, ko bi bil Jurij še pri njem, Jurij Žirajev! BrtZ dvoma sva že kaj slišala o njem. Kakšen junak ti je bil to, kakšen lovec, kakšen strelec!
Pred nizkim oknom koče se
Pred kočo so plavale na vo^i deset nabojev, vse, kolikor jih ponarejene gosje lutke; frsje se i je še imel, cd. je vtaknil v torlw je pocibavalo v pišu, tajga je- j in je izginil v hribe. Jaz sen; šust: la na strmih pobočjih in j ulegel in zaspal. A pok strele me je zbudil in prestrašil. Dvakrat je še počilo tega dne. Popoldne se je Jurij vrnil, o-potekal se je ko pijanec. Tri srnee sem ustrelil, tam :n tam,i pojdi si jih iskat, jaz jih nisem mogel več prinesti. — Vrgel se| na ležišče kot bi padlo posekano deblo. In je takoj zaspal. Jaz sem splezal v gore, trikrat tja in-trikrat isem se težko obložen vrnil nazaj. Jurij je še zmeraj spa1. A ko so zvečer priletele gosi, je planil ven s puško pod pazduho, se spustil v trsje in je do kolen s tail v moči. Tako je oprezoval. Tedaj je pri hrumela jata gosi mimo, 011 je začel streljati, perje je frfotalo okoli, krogla za kroglo je šviga, la iz cevi.
"Jurij!" sem zavpil, "kaj pa dela«? Varčuj z naboji! Kdo ve, kdaj -bom spet šel v Kirensk! Mogoče jih boš o priliki še bridko potreben."
Obrnil se-je s črnim, upad-
je poeibavalo trsje, ki je *bilo j lini obrazom k meni in se za-kar črno spričo svetlejšega ne-; smejal, rekoč: "Kaj stari, ali besa. V tajgi se začele skovi-j nisem bil ves čas dober strelec? i kati sove, še zmeraj so frčale'A ako nisem prej še nikoli jate gosi nad nami, mimo, njih kriki so polnili ozračje z nasilnimi, razburjenimi kriki. Zdaj pa zdaj je zarožljalo in udarilo na streho. Ponočna živad se je pač podila okoli po smrekovih vejah, ki so visele globoko nizdol nad streho. Igle in ve j ice so tiho padale nizdol, mogoče so tudi miši švigale po strehi.
"Jurij Žirajev, veste," je za-inramml starec s hripavim, n-bitim glasom, "Jurij je bil lovec, ki se na svetu ni zmenil za drugega ko za gozd in divjačino! Ddbro sem ga poznal, meni je vse zaupal. Večkrat sem ga
1 streljal! Rumeni zobje so se mu kesketali. Čftroka, čma špra nja v zgornji čeljusti ga je ka-zila. Mislim, da so mu bili vojaki zobe izbili. "Sicer pa, jutri mi ni treba nol>enih nabojev več!"
Preveč sem bil traden, da bi mu še kaj prigovarjal — in saj bi bilo tudi bob ob steno. Kar mimogrede sem zaspal. Zjutraj ni bilo ne duha ne sluha o Ži-rajevii. Iskat sem ga šel. Ležal je v trsju, prav tam, kjer je prejšnji večer stal in je imel kup praznih nabojev okrog sebe na tleh. Ce»v puške se je bila zadrla v grez. Jurij je bil
VESELE MORNARSKE POROKE.
Ameriški parnik "Raleigh" se je ustavil za nekoliko dni v pristanišču francoskega mesta Villefranehea in ta obisk je imel presenetljivo posledici), ki jfe postala očitna komaj, dve uri i pred njegovim odhodom. Petnajst dvojic se je namreč tedaj poročilo, in sicer petnajst ameriških mornarjev s petnajstimi mladimi Francozinjami.
Da so teh petnajst zakonov sklenili v zadnji minuti, je imelo svoje |posebne vzroke. 15 in pa 15 je namreč 30 in 3 je j srečna številka, v katero trdno verjamejo tako ameriški mornarji, kakor njih francoske neveste. Toda župan, ki bi moral poroke izvršiti, je ugotovil, da eden izmed mladih mornarjev še ni bil dosegel starosti, ki je na Francoiskem potrebna, da se lahko poročiš. Dekletovi starši so bili sicer za to, da se njih liči poroči z mladim mornarjem, toda župan se je branil izvršiti }H>ročni obred, dokler bi ne imel privoljenja ženino-vih staršev v rokah. Torej jo moral mladi mož brzojaviti v Ameriko. Odgovor se je malo zakasnil, njegovi starši namreč prebivajo v oddaljeni farmi v notranjosti Združenih držav. Sole d ve uri preden je ladja od-plnla, je prispela brzojavka sle-iječe vsebine: "Mno<i}o sreče. Gotovo ji ne bo slabše neko je prvi."
Župan je kar zijal: najmlajši izmed mornarjev je bil torej že prej nekoč poročen, pa čeprav ni bil dosegel oficielne starosti za zakonski stan. Vendar pa se ni več obotavljal in tako je petnajst parov pred njim izreklo petnajst ugodnih "vosov" in petnajst usodnih "on i je v."
Doslej namreč ne govore niti Američani francoščine, niti ne niih francoske neveste angleščine. Razumejo se med seboj samo z anaki in jo torej dana vsa podlaga, da se bodo tudi
membe ne morejo izvršiti od danes do jutri, zato so si izmislili za dame, ki so "staromodno vitke" primerna vatiranja, ki naj vsaj spočetka nadomestijo še nedorasle oblike.
Vsaikdanje obleke ostanejo še nadalje trezne in praktične, tem bolj so se modni umetni ki razživeli glede večernih toalet. Temeljni pogoj bodo tu dekoLteji, kakršnih po velikih dvornih plesih v šestdesetih le
ioni.je v nestrpnem pričakovanju, kdaj se d\i-gne zastor.
Ponavljajoč svojo vlogo za bratrancem se je Armand s pomočjo svojega komornika hitro cblačil, toda t;> pot ni bil tako miren in samozavesten, kakor sicer. Bilo je jasno, da skuša pregnati mračne misli, ki so ga neprestano telile. Zdaj pa zdaj se mu je čelo zmračilo, njegov gias je postal suh in odmerjen.
Bil je baš oblečen za svojo vlogo, ko je vstopil ves razburjen Firmont v vlogi Brasiliana s
več videti. Celo sramežljive Angležinje se bodo vrnile k de-
tih preteklega stoletja ni bilo 11™0 Mestečo lasuljo, okrašeno z velikimi de-
ma nt i.
— Na grof, pripravljeni smo, občinstvo jo koltejem viktorijanske dobe.!pa tudi že nestrpno, — je dejal.
Boki se bodo širili kakor pri; Ozrl se je na svojega partnerja in kriknil I krmohnah in obleka bo Padala^.i )ano.
iLro Tr ai»	4-rvTi rl a	in Ua v\i»! i
— Ah, križ božji, saj bledi sto kakor smrt.
še niste našminkani! Kaj vam pa je? Pa
kakor pri teh do tal in bo pri hoji šumelat, kar bo za nas trez-> ni čas nova senzacija. Iz telil-" temeljnih oblik se dado seveda j vendar niste bolni ?
izdelati neštete različice.	— Ah, no, čisto dobro se počutim, samo ma
Velike, nagačne ptice bodo : o barvila, pa bu vse dobro.
krasile z razprostrtimi perut- Komornik mu je prinesel barvilo in kmalu jo I" uknj,(>° V Zastorn V dvorano' V I,artor<iu Je mi sprednjo stran toalet, sedele!b;i t isti feakor ve(ln0; naamej ljo j^dolo v siju električnih žarnic ter lesku svoje
bodo v pričeskah ali pa na ve-\tnn	ft:,.1;'	' |elegance 111 lepoto do dvesto dam v krasnih
tovarišem, ki so ga navdušeno pozdravili. Korekten in prijazen s posmehljivimi očmi in na-voščenimi brki bivšega častnika je našel za vsakega duhovito in prijazno besedo. Bil je poln plemenitosti in viteštva do dara, prijateljski in pozoren do gospodov.
Človek bi skoraj dejal, da je bil grof rojen >amo zato, da bi branil položaj mladih ljubimcev. Takoj pri prvem nastopu je pokazal, da ; e počuti v svoji vlogi že domačega. Ob podpori vseli ljubiteljev gledališča se je dal Armand pregovoriti za nov nastop, da bi napravil vesolje povabljenim * gostom in njegov drugi nastop v komični vlogi je bil naravnost triumf alen. Tako so je začela zanj nova doba in moral :e je na vse način braniti, da ga niso povsem pregli v Talijiu voz.
Enkrat ali največ dvakrat v letu je bil pripravljen nastopiti na gledališkem odru. To je pa delal brez posebnega zadoščenja. Tistega večera so igrali v njegovem domu. To je bila lenefica, kakor je dejal smeje pri ponovitvi.
— (Mislim, da pojde vse gladko, — je vzpodbujal grof druge. — Gospa tie Fontenay mi je naročila, naj va? vzpodbudim. Ah, uvertura se že bliža koncu; Perducieres, vi ste na vrsti. Xe razburjajte se, vso naj bo naravno, pa bo dobro. Jaz pa stopim na galerijo, da vas pozdravni s ploskanjem na odru.
Armand je stopil na oder in pogledal sko-
1 i kairski h klobukih. Dama pa se ibo lahko zadovoljila tudi s čepico iz volnenih kodrov, ki bodo videti kakor pričeske kakšne zamorke. Kdor si širok, tilast trak za-
ton, poln veselja do življenja.
i toaletah. Demanti so tekmovali v lesku, oči so — UVertura se že začenja, — je začul glas j izžarevale tisoče iskro, usta so se odpirala k
aasmehu, peresa >o valovila na glavah. Čipke
iz dvorane.
— Dobro, pripravljeni smo, — je dejal Armand in stopil naprej z večjo živahnostjo, nr-
veže okrog glave, je videti na Ju i*' ("util v sebi. Zdelo se jo, da hoče opo-prvi pogled, kakor bi trpel za zobobolom, toda na drugi pogled ibo damam, 'kakor pravijo, mično pristajal. Nosile bodo lahko tudi obeske iz zlatih in srebrnih kovancev ali ovratnike iz pisanih nojevih peres. Tis tim, ki imajo časa in denarja dovolj, so izbere no bo manjkalo, treba jim ibo le tega, da poskrbijo za večjo — obilnost svojih teles.
PO POVODNJIH V HERCE 60 VINI
je silno pizadeto prebivalstvo. V vinagradih gnije grozdje, nad 15,000 ha zemlje pa je pod vodo in^tako propadat ondotni glavni živež, traršica. Najbolj trpijo hercegovska polja Popovo, Bekinjsko-inxoWko in Moa tarsko blato.
ne svoje žene in žena materinščino svojega motža.
Najmlajši izmed mornarjev je imel celo govor, v katerem je dejal: "Č5e se ne razumemo nadalje kar najbol je razumeli., z -besedami, tem bolje. Tako 1k>
Oboji so prepričani, da za srečen zakon nikakor ni potrebno, da bi mož razumel materinsči-
nevarnost manjša, da bi se na pačno razumeli in do besednih prepirov sploh ne pride."
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo timetrfi-skih slik. Naročite jo Se vi.

Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotogra£y v bakro-tisku na dobrem papirju ven stane —
•i.
Bohinjsko jtaero
KNJIGARNA "GLAS NARODA" : i • 216 WEST 16th STREET. NEW YORK
umiti samega sobo, ko je dejal smeje:
— No. Cravant pojdi naprej, midva s Fir-montom pa pojdeva zmagi nasproti.
V daljavi so se čuli zvoki orkestra. Prišli so do salončka, kjer je bilo zatočišče igralcev in (■•i koder so vodila vrata na oder. Gospa de Je-čac in baronica Tresorier, žareči v svojih elegantnih kostumih, sta že čakali v pogovoru s Perducieresom, ki ga ni bilo mogoče spoznati v njegovi sivi lasulji, z okroglim trebuščkom in zalisci. Prijatelji so navdušeno pozdravili Fir-•-iionta kot južnega Američana. Baron Cravant jih je moral opozoriti, da bi utegnili motiti občinstvo v dvorani, če bi bili pregla>ni. Kar niso .se mogli nagledati drug drugega. Gospa do .Jesac. lepa plavolaska, nežne postave, je biia tako drzno in globoko dekoltirana, da bi mogla - svojimi čari paralizi rati vse morebitne očitke na račun njene vloge vsaj iz moških ust. Na de-koltiranih prsih je imela tako originalno nameščeno črno mušico, da je čutil Firmont ob pogledu na to nevarnost pod bremenom svoje lasulje, kako mu pritiska kri v glavo. Markiz de Riva je dvignil zaveso in stopil smeje k svojim
m) poletavale okrog životkov v vetriču elegantno okrašenih pahljač podobnih krilom zaljubljenih ptic. Lahke in dražeče vonjavo so so silile po zraku, razkošje in naslada sta dihala iz družbe lepih, skupini živih rož podobnih žen.
Komte>a de Fontenav je bila ohranila sredi svojih zaupnih prijateljev izraz neprodome maske. Govorila je zelo oduševljeno, izkazujoč vsem spoštovanje kot gospodinja, osrečujoč goste z najprimernejšimi besedami in najslajšimi pokloni.
In vendar je trgal njeno srce obup. Zadeta v popolni gotovosti, v svoji polni sreči s prvim tresljajem ljubosumnosti, je trpela nepopisne muke in morala jih je dušiti v sebi. Kraj nje je sedel sarkastično stisnjenih ustnic, markiz de Yilenosy, bivši poslanik, ki je poznal kom-ieso že od njenega rojstva. Baš jo'je molče o-gledoval in čudno se mu je zdelo, da se ji oči tako mrzlično svetijo in da je njen glas tako izpreinenjen. Ko se je še zasmejala malo preglasno. ker ni mogla krotiti svojih napetih živcev, se je sklonil k nji in jo vprašal skoraj o-četovsko
— Kaj pa je danes z vami, Mina? Vi trpite? Zdi se mi, da nocoj z vami nekaj ni v redu.
(Dalje pnžsčsj&v
KDOR 6A VNAPREJ NAROČI MU POŠLJEMO VELIK
ZEMLJEVID ZDRUŽENIH DRŽAV
katerem Je dodanih pet sgodo-vtmkih torijev Jd»T Amerik*.
Na drugI strani aernljerida sc imena vseh ameriških mest id
koliko prebivalcev imajo. Nadalje:
Koliko prebivalcev Je imela vsaka ameriSka driava pri predzadnjem in pri sadnjem ljudskem Štetja; glavno mesto vsake države in Število prebivalstva. Zračna razdalja med večjimi
Zgodovinski podatki posamemib držav.
Razdalja med ameriškimi mesti in mesti v Južni Ameriki, itd. VELIKOST 17 x 24 palcev ■rail Koledar aedaj, bo te
V PREDPRODAJI —
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1938
IZIDE NOVEMBRA MESECA
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA ... POVEStl,.. ZEMLJBPI&TE ... ZGODOVINA ... NARAVOSIX)V-JE. . . S SLIKAMI
LETOS BO POSEBNO ZANIMIV
Cena Koledarja je 50 centov.
NAROČITE PRI-.
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York
Wlltoni"
New York, Saturday, October 9, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY fit VS3.
Me morem ti razodeti
A M ROMAM 12 2IVLIFMJA i.O 71 "fit AS NARODA" PRIRFBII:
III
ROOSEVELT NA ZAPADU
ROMAN 12 2IVLJENJA	2a "6US NARODA" PRIREDIL: I. H.
VŠTETE:
El O
"Da, Ganla, to dobro razumem! Toda ali tu<li ti razumi, da sem se bala prinesti ti veselo sporočilo, ker sem mogla slutiti, da te bo moje sporočilo pretreslo v globini tvojega srca. Hvala Bogu, da m to tako hrabro prenesla. Ali se-ilaj verjameš, da se še gode čudeži! Čudež je bil, da sem ravno jaz pri tebi dobila službo in da sem ravno jaz prišla tu-SHii. Čudež je bil, da mi je moj očem malo pred svojo smrtjo slučajno pripovedoval o oni katastrofi, čije žrtev so postali tvoji stariši."
44 Ko sem j Krzno je v časopisu hrala oglas, v katerem si i>kala tajnico, nisem takoj vedela, ako l»i so priglasila. Ko })H sem to vendarle storila, zopet nisem vedela, ako bi ti povedala, da je bil moj očem prijatelj tvojih starišev. Zato, ko sem pozneje prišla sem, se nisem upala o tem govoriti. Vedno in vedno sem >»• premislila, ker te nisem hotela spominjati na ono katastrofo. Potoni pa sem slišala <wl Klausa, ki bi tako ra<l ]>oniagal svojemu bratu in tebi, da si oba tvojo žalost razlagata samo s tem, da si šele ob svojem dvajsetem rojstnem dnevu od svojega strica izvedela, da pri oni katastrofi nekaj ni bilo na jasnem.''
Garda jo vprašujoče gleda.
"Ali si o tem s Sassenovima bratoma kaj govorila?"
"Samo s Klausoni. Prosil me je, da postanem zaveznica, da razkrijemo skrivnost, ki je bila na poti tvoji sreči in sreči njegovega brata. Tedaj sva prišla na misel, da ti je tvoj stric, da bi te obdrfcal v svojih rokah, z raznimi namogavanji hotel dopovedati, da to ni bil samo nesrečen slučaj, da je tvoja mati vstrelila tvoj« gn očeta. Menila sva, da nočeš postati AVernerjeva žena, ker si verjela v krkvdo svoje matere. Xi-seru pa vedela, ako bi bilo prav, ako bi te skušala izvleči iz tvojo zmoto in odkrito povem — nisem so upala.''
*\Xa p«»ročni dan oskrbnika sem prosila Klausa za se->taiu'k. Morala sem imeti njegov nasvet glede mojega na-daljnega zadržanja. Pa tudi Klaus se je bal, da bi te mogoče preveč razburilo, ko bi zvedela za vso resnico in tako :ni je priporočal, da z odkritjem počakam toliko časa, da se mi ti popolnoma zaupaš.
14(), Garda, ko bi vedela, kako željno sem čakala na to! Toda sedaj boš tudi razumela, zakaj me je tako strašno pretreslo, ko sem izvedela, kako nizkotno te je tvoj stric mučil. Od jeze bi mogla zakričali. Uboga Garda, koliko si morala trpeti! Bog ti pomagaj, da vse to iz ljubezni do Wernerja prenese*. Kar misliti ne morem, da bi se bi) zločinski načrt tvojega strica skoro izpolnil."
Garda se strese.
"0, Rena, prarv gotovo bi se mu bilo posrečilo, kajti nikdo drugi ne bi mogel odkriti skrivnosti kot ti. Moj stric je bil prepričan, da sta tvoj očem in oni vrtnar že »lavno mrtva. Kakega odkritja se ni bal. Vse bi se mu bilo posrečilo jaz pa bi se celo življenje mučila z bojaznijo pred podedovano boleznijo. Sklenila sem že, da Wernerju vse razjasnim, ker je vedno silil v mene, da mu povem, kaka zapreka je med nama. Bogu čast in hvala, da mi je bilo to ]'ri hranjeno! In kako bi bila nesrečna! Oh, Rena — kako se naj ti zahvalim? Rešila si me neizmerne muke."
"fce dalje me imej rada. Garda in to bo dovolj zahvale," odgovori Rena solznih oči.
Objamete in poljubite se ter se solznih oči pogledujete. Nato pa se Garda naenkrat vzravna.
"Koliko pa je že ura, Rena?"
"Kmalu bo devet."
Garda jo j>ogleda s plahim, srečnim nasmehom.
"Ali naj W emerja še eno noč pustim v nemim?"
Poreden nasmeh huškne čez Renin obraz.
"To bi bilo kruto in neodpustljivo."
"Toda — tako pozno vendar ne smem več ž njim govoriti.'
Rena smeje skomigne z rameni.
"Posebni dogodki oprostijo |>osebna dejanja."
"Kaj bi ti napravila na mojem mestu f"
"Svoji tajnici bi rekla: "Prosim, telefonirajte na Burg-verben in sporočite Sassenovima bratoma, da jima imam nekaj zelo važnega povesti. Več ti ni treba — vse ostalo mirno prepusti obelim bratoma."
Garda jo hrepeneče pogleda.
"Ali smmf"
Rt 4na se zopet ]>oredno nasmojo.
"Enkrat ne bom j>oslušala svoje go*j>odarice in bom storila, kar mislim, da je prav."
Kcna Gardi prikima, gre iz knjižnice in k telefonu.
Werner in Klaus Sasscn sedita v družabni sobi in vsak *adi cigareto. Ze nekaj časa nista izpregovorila niti besede, kajti Werner je bil zopet enkrat žrtev svojega obupa, Klaus pa si beli glavo, kot že pogosto, kako bi mogel pomagati bratu m Gardi. In v to razpoloženje zadoni telefonski zvonec. Oba se strese ta in se vprašujoče pogledata. Ob U-m času navadilo nikdo ni klical na telefon. Kaj bi to pomenilo?
rl edaj pa vstopi sluga in naznani, da gospica Holl z grada Kaneka zeli govoriti z gospodom Klausom.
Klaus poskočil, kot bi ga vrgla vzmet, ter steče k telefonu.
"Hallo, gospica Holl!"
"Da, gospod Sassen, jaz sem."
"Moj Bog, menda se ni zgodilo kaj hudega?"
"Ne, hvala Bogu, ravno nasprotno! Oh, gospod Sassen, Garda ni mogla pustiti, da bi minila noč, ne da bi gospodu bratu spoitočila vesele, zelo vesele novice. Mislim pa da samo z nekaterimi besedami po telefonu tega ni mogoče' po vedati. Prišla je namreč luč v temno zadevo; Garda se mi je izpovedala m hvala Bogu jaz sem ji mogla prinesti odrešenje, bedaj je se vsa zbegana - in zdi se mi, da celo noč ne bo našla miru. Mogoče more vaš gospod brat kaj pomagati, d& jopomin. Pripravite se pa, da je zapreka padla."
Klaus za vriska.
"Hvala! Prav iskrena hvala za to sporočilo, Rena! Takoj prideva! Pozdrav, konec!"
Slušalko obesi in globok vzdih se mu izvije iz prsi. Nato pa naglo steče k bratu.
"Avtomcfoil mora takoj priti/' napoči slugi.
. . (Dalje pntafej&X
Slika nam predstavlja predsednika Roosevelta, ko jo govoril v Gasper. Wyo. Na postaji so 'C mu pridružili državn; zastopniki in potovali ž njim v Cheyenne.
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
Morilka pred sodiščem.
NOVO MESTO, 28. sept. — | potjo ji je v glavo šinila misel, Danes ob 8. se je pričela pred
nezaželjeni gostje na svatbi. '
11. oktobra:
Norma »die v Havre Aquitania T Cberbour^ 15. oktnbrsi:
Kurnpa v Rremen
IG. oktobra: Rex r Genoa
-1J. oktobra:
ym-en Mar.v v Cherbourg 'SI. oktobru: Vulcauia v Trst Cliumplain v Havre
• ktobru: Bremen v Bremen -T. oktobra:
A<|iiitania v Cherbourg -R. oktobra:
lie de France v Havre .'Id. oktobra: Conte di Saroiu v Genoa
novembra: Kiiropa v Bremen 2. novembra:
(Jueen Mar.v v Cherbourg <!. novembra : Lafayette v Havre Hoiua v Genoa
10.	novembra: Normami!« v Havre Aquitania v Cherbourg Saturnia T Trst
12.	novembra: Bremen v Bremen
13.	novembra: Rex v (lenoa
17. novembra : Queen Mar.v v Cherbourg
.ti. norem bra:
Chain plain v Havre Conte di Sari«* v Genoa
-!4. novembra :
Normandie v Havre B Tengaria r Cherbourg
novembra: F.u ropa v Bremen
-7. novembra: Vulcauia v Trst
1. decembra: Qucin Mary v Cherbourg
4.	decembra: Lafayette v Havre Rex v Genoa
5.	decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
11.	decembra: Roma v Genoa
13. decembra: Queen Mary v Cherbourg Eurripa v Bremen Conte di Savoia v Genoa
22.	decembra: Aquitania v Cherbourg
23.	decembra: Aquitania v Cherbourg
23. decembra: Saturnia v Trst
26. decembra:
Normandie v Havre
novomeškim velikim senatom, ki nru je predsedoval Božidar Bornih, razprava proti 31-letni Frančiški Maserkovi, ženi Stanka Maserka iz Zgornjih Lakenc, ki je mati petih nedoraslih otrok od 1 do 12 let. Na obtožni klopi je sedela drobna, v lice zelo bleda, suha mla da žena. Na prvi pogled se vidi, da je morala v svojem življenju mnogo trpeti. Tej drobni postavi, ki ji človek ne bi mogel prisoditi, da je sposobna napraviti najmanjše zlo, je očitala obtožnica, katero je zastopal državni tožilec Jože Pri-
Na n<*ki poročni savnosti v da je to najprimernejša prilika, | vasi Krzyzkowicah v vzhodni da se za vedno reši nasilnega 'Zgorn j i Šleziji je prišlo do pre-moža, zlasti, ker ji je nepresta-j topa, ki so so vanj vmešali skoro grozil, da bo z njo in njeno; raj vsi vaščani. Svatje, ki jih taščo še to noč napravil obra-! je bilo 21. so iz slavnostne dvo-
cun. Na domu.je vzela sekiro z meter dolgim toporiščem in kos vrvi in se je tako oborožena vrnila k spečemu možu. Na tleh je ležal. Tedaj mu je zvezala noge, nato je stopila korak nazaj in kakor brezumna začela udrihati po možu. Pni udarec, ki je presekal hrbtenico za tilnikom, je bil sam po sebi smr ton. Zdaj ji je zelo žal, da je to storila.
Kot prva priča je bila zasli-
jatelj, da je 28. avgusta v Gor- šana Frančiškina mati Terezija
njem T^akencu, s sekiro usmrti la svojega moža Stanka, ko p pijan obležal na poti blizu svojega doma vrh klanca.
Ko je predsednik senata pozval stori Iko tega strašnega zločina, naj poda svoj zagovor, je obtoženka drsajočih ko
Sk us k ova. Izjavila je, da so vse hčerkine navedbe poginoma resnične. Pokojni Maserko je bil najbolj jezen zato, ker ona mati in tašča, ni hotela na njegovo ime prepisati svojo hišo. Hčerko ,ii je pretepal, ker ni znala zadosti vplivati na svo-
rakov stopila pred senat. Njen j? "later* jonskega
rNrnriL-11 Iti vn< tm nn^ il -..-> I
zagovor je bil kratek, večkrat pretrgan z jokom. Izpovedala je, da je bil njen mož zelo brutalen napram njej in otrokom. Ko se je poročila z njim kot mlada nezakonska mati, ni čula nič slabega o njem. V zakonu pa je postal z njenim 11-letnim nezakonskim sinom Stankom surov in je fantiča prpetepaval vsak dan |x> vrsti. Vedno je grozil, da bo vse poklal, zlasti taščo in svaka. Domov je vedno hodil pijan; kar je zaslužil, je sam zapil in zapran il, za družino pa sploh ni skrbel. Pozimi v največjem mrazu in snegu, je pognal družino iz hiše, da so morali prezebati zunaj. To je bil pekel, ne pa življenje.
Usodne noči je šla Frančiška z možem (in svojo materjo iz Gregorčičevega vinotoČja iz Srednjih Lakenc domov. Njen mož je na poti zaradi pijanosti večkrat omagal in padel. Obe ma je pri tem grozil, da ju bo še to noč zaklal. Vlekel je iz žepa nož. Ko sta' žena in mož prišla kakih 80 m od domače hiše, je znova omagal in se zgrudil. Bila je temna noč, spet je začel preklinjati ženo, nato jo je pa poslal po ljudi in po luč. da ga bo spravila v posteljo. Med
lEOOOOOOOOOOOgOOOSOOOOOOC
Pttlte nam ga cene rosnih U-itov, rezervacijo kabin In pojasnila sa potovanj«.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Banan) U« W. lttfc Si, New Ink
Stanka je redno pošiljal denar, obleko in čevlje, vendar je znal mož tako urediti, da so prišle vse pošiljke v njegove roke. <*V je bil denar, ga je zapil, obleko pa je prodal pod ceno, samo da je imel za alkohol.
'Sin Stanko je jokaje povedal sodnikom, da ga je očim vedno pretepal in da je cesto stal zunaj hiše na mrazu in * snegu. Pretepal in mučil ga je na ta! način, da ga je metal v zrak in spuščal na tla, da je bil ves kr vav in pobit.
Tudi vse ostale priče, tako Alojzij Gregorčič, zakonca Kneza in zakonca Kovačič so izpovedali v prid obtoženke. Vsi so slikali Maserka kot bes-tijo in satana v človeški podobi. Čudili so se. da ni nesrečni Stanko že davno zblaznel ob tako surovem postopanju.
Po zaslišanju prič je zagovornik dr. Fr. Tvanetič predlagal izrek najnižje kazni, ki jo predvideva zakon. Državni tožilec je vztrajal na obtožbi v smislu obtožnice, ker je obto-ženka izvršila zločin po zrelem preudarku. Ko ie odšel senat k posvetovanju, se je obtožen ka jokaje dvignila in prosila sodnike: "Lepo prosim, usmilite se mojih otrok!"
Sodišče je upoštevalo vse o-lajsevalne okolnosti, zlasti dober glas. Ker se ni moglo uve-riti, da je moža ubila po zrelem preudarku, jo je obsodilo na 2 leti ječe. Državni tožilec je vložil priziv. Oibtozenka'pa je kazen mirno sprejela.
rane napodili nekatere neza-željene goste in so vrata zaba-rikadirali. Odgnanci so vdrli v dvorano skozi druga vrata, nakar so se s svati spoprijeli.
iStekleniee, stoli in noži so imeli pri tem pretepu odločilno vlogo. Končno so svatje nasilneže spet napotili na cesto, tam pa je že čakalo kakšnih 150 oseb, ki so se pridružile takoj pretepenim. Svatje so se morali umakniti in so iz zaprte dvorane metali na oblegovalce vse, kar jim je prišlo pod roke, oblegovalci pa so jih obmetavali s kamenjem.
Šele ko je prišla močna četa orožnikov, se je pretep končal. V dvorani je bilo vse razbito, okvirji vrat in oken so bili deloma iztrgani, celo zidovi so bili poškodovani. Nad 80 šip je razbitih. Orožniki so aretirali mnogo ljudi.
4B O 2 I Č N I IZLETI pod Osebnim Vodstvom v JUGOSLAVIJO
ODPLVTJA IZ NEW YORKA:
berengaria 25. nov. . queen tuaey 2. dec. aquitania 8. dec. . queen mary 15. dec.
vsa navodila se obrnite na :
LEO ZAKRAJŠEK
GENERAL TRAVEL SERVICE 302 East "2nd Street	:: ::	\nv York
Direktni Ekspresni vlaki od
Pariza do Jugoslavije
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA
ADVERTISE IN GLAS NARODA"
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati - plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 I
IZ ISAGUADA V 8TAMBUL
4 knjige, a slikami, <27 atranl Vsebina:
Smrt Mob&med Emma; Karavana smrti; Na begu r Goropa; Dražba En Nacr
Cen -------------1.M
KRIŽEM PO JUTROVKM
4 knjige. 5H strani, i slikami
Vsebina:
Jezero smrti; MoJ roman ob NUn; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarib; Med Jeridl
Ona ---------------\M
PO DIVJEM S1JRD1STANU
4 knjige. 594 strani, s slikani
Vaebina:
AmadiJa• Beg It ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cen ________________1JH
1M
PO DEŽELI SHIPETARJEV
4 knjige, s slikami. 677 strani
Vsebina:
Brata Aladiija: Koča ▼ soteski; Mlrldtt; Ob Vardarjn	Cen____ , ______
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, a slikami, 17*4 strani
Vsebina:
IsaeiJencl; Toma Hetar; Na "ledu; /Nerar noati nasproti; Abnaden ; V treh dellb sveta;
Izdajalec; Na lovu; Spet np divjem itapada; Rešeni mUljoni; Dediči
Cena _______________
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina:
Kovač Šlmen; Zaroka t zaprekami: V ga'*»b-njaki'' Mobami-danakl avetnik
Cena _______________1.M
WINETOV
12 knjig, a slikami. 1753 strani
Vsebina.
Prvikrat na divjem ta pada; 74k življenje; NSo^l. lepa IndtJanka; Proklestvo zlata; Za detektiva: Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih: Winnetovov roman; Sani Ear; Pri KomnaClh; Winnetova smrt; Win* netova oporok«
Ce*n______IN
i. V T l
4 knjige, a slikami. 597 strani
Vsebina:
Boj s medvedom; Jama draguljev; Kon-tno —; Rib. In njegova poslednja pot
-LM
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
t*'i