\SEA URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO V 14. april 1960 ST. 11 VSEBINA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO 104. Odlok o družbenem planu občine Laško za leto 1960. 105. Odlok o proračunu občine Luško za leto 1960. 106. Odlok o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini za uslužbence organov Občinskega ljudskega odbora Laško, njegovih zavodov in organizacij. 107. Odlok o razpisu nadomestnih volitev. 108. Odlok o razpisu nadomestnih volitev. 109. Odlok o občinski dokladi za obrtnike, samostojne poklice in priložnostne dohodke na območju občine Laško. 110. Odlok o tarifi za odvoz smeti in odpadkov. 111. Odlok o kanalski pristojbini. 112. Sklep o prenosu opravljanja posameznih stanovanjskih zadev v pristojnost Stanovanjske skupnosti v Laškem. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE 113. Odlok o vodovodnem redu. 114. Odlok o družbenem planu občine Slovenske Konjice za leto 1960. 115. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Slovenske Konjice v L tromesečju 1960. leta. 116. Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1960. 117. Odlok o ustanovitvi Stanovanjske skupnosti v Zrečah. 104. Občinski ljudski odbor Laško je po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, štev. 52-644/57) na seji občinskega kbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 5. aprila 1960 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Laško za leto 1960. sredstva za ureditev in razvoj trgovine, obrti in gostinstva ter tako izboljšati kvaliteto uslug in povečati obseg storitev v omenjenih panogah. Za dosego smotrnejšega izkoriščanja investicijskih sredstev pa je potrebno združevati sredstva gospodarskih organizacij; — razpoložljiva sredstva za negospodarske investicije usmeriti predvsem v stanovanjsko in komunalno izgradnjo, kar je eden osnovnih ukrepov za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka. II. poglavje Sprejme se družbeni plan občine Laško za leto 1960, ki se glasi: DRUŽBENI PLAN OBČINE LAŠKO ZA LETO 1960 I. DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 I. poglavje Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja v letu 1960 Na .podlagi doseženih uspehov v preteklih letih in v škladu z gospodarsko-političnimi nalogami perspektivnega plana občine Laško za razdobje 1957—1961 se postavljajo za leto 1960 predvsem naslednje naloge: — povečati obseg proizvodnje in storitev ter izboljšati kvaliteto izdelkov v vseh gospodarskih panogah in talko zagotoviti povečanje narodnega dohodka; — zagotoviti dvig življenjske ravni prebivalstva, za kar je potrebno predvsem povečati produktivnost dela in upoštevati načelo nagrajevanja po učinku. Nadalje je skrbeti za smotrno zaposlovanje delovne sile in za boljšo organizacijo dela; — porast kmetijske proizvodnje bo zagotovilo uvajanje sodobne agrotehnike preko raznih oblik proliiz-vodnega sodelovanja. Nadalje je treba vložiti večja investicijska sredstva za dvig živinoreje in izgradnjo plantažnih nasadov; — pri investicijah v industriji morajo delovni kolektivi skrbeti za to, da se bodo razpoložljiva sredstva vlagala predvsem v gradnjo že začetih objektov in obnovo zastarelih obratov. Poleg tega je vložiti večja Družbeni bruto produkt in narodni dohodek Z izvajanjem gospodar,sko-političnih smernic perspektivnega plana občine Laško za razdobje 1957/61 in na podlagi doseženih gospodarskih uspehov v prvih treh letih perspektivnega razvoja občine se predvideva v letu 1960 naslednji porast družbenega bruto produkta in narodnega dohodka: vsi sektorji v 000 din 1958 1959 1960 1959 1960 1958 1959 Družb, bruto produkt 2,739.678 3,019.798 3,378.775 110,2 111,8 Narodni dohodek 1,205.127 1,297.317 1,508.892 107,6 116,3 Po posameznih gospodarskih področjih računamo z naslednjim povečanjem družbenega bruto produkta: vsi sektorji v 000 din Panoga Reali zacija 1958 Ocena 1959 Plan 1960 1959 1958 1960 1959 Gospodarstvo skupaj 2,739.678 3,019.798 3,378.775 110,2 111,8 Industrija 1,846.146 2,081.671 2,330.250 112,7 111,9 Kmetijstvo 660.647 689.405 776.361 104,4 112,6 Trgovina 28393 32.410 35.330 114,4 109,0 Gostinstvo 79.001 81.001 88.629 102,5 199,4 Obrt 10171.180 1171183 128,176 109,3 109j4 Komunala 18.361 18.118 20.029 98,6 110,5 Narodni dohodek pa se bo po posameznih gospodarskih panogah gibal takole: Panoga 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1959 Gospodarstvo skupaj 1,205.127 1,297.317 1,508.892 107,6 116,3 Industrija 800.845 878.372 1,035.059 109,6 117,8 Kmetijstvo 335.890 343.378 391.228 102,2 113,9 Trgovina 21.345 26.265 28.700 123,0 109,2 Gostinstvo «■ 20.457 20.418 22.251 99,8 108,9 Obrt 23.568 25.135 27.500 106,6 109,4 Komunala 3.022 3.749 4.154 124,0 110,8 Iz gornjih tabel je razvidno, da bo družbeni bruto produkt narased v letu 1960 za 11,8 %, medtem ko se bo narodni dohodek dvignil za 16,3 % napram letu 1959. Predvideno povečanje narodnega dohodka gre pred-predvsem na račun industrije in kmetijstva. V industriji se bodo v letu 1960 materialni stroški občutno znižali, kar je posledica racionalnejšega izkoriščanja surovin in energije ter povečane storilnosti dela. S perspektivnim planom je predvideno povečanje družbenega bruto produkta v družbenem sektorju gospodarstva za 45,1 %, narodnega dohodka pa za 34,5 %. Že v letu 1960 pa bo dosežen porast družbenega bruto produkta v primerjavi z letom 1956, za 53,8 %, narodnega dohodka pa za 65,0 %. III. poglavje Investicije Vzporedno z gospodarskim razvojem in perspektivnim planom za Obdobje 1957—1961, upoštevajoč pri tem smernice republiškega in okrajnega družbenega plana za leto 1960, je usmeriti razpoložljiva sredstva na pravilno in načrtno trošenje. Pri gospodarskih investicijah se bodo sredstva vlagala predvsem v rekonstrukcije tistih objektov, za katere so že izvršene tehnične priprave in za nabavo opreme, da se s tem zagotovi povečanje proizvodnje in storitev v zvezi s tem dvig življenjske ravni, | Sredstva namenjena za negospodarske investicije je usmeriti predvsem v stanovanjsko in komunalno izgradnjo. V letu 1960 predvidevamo v družbenem sektorju gospodarstva naslednje investicijske naložbe: 1959 1960 1960 1959 Gospodarske investicije 253.208 341.053 134,7 Negospodarske investicij e 91.492 204.500 223,5 Skupaj: 344.700 545.553 158,2 Po posameznih gospodarskih panogah se računa v letu 1960 z naslednjima vlaganji v primerjavi s preteklim letom: 1959 1960 1960 1959 ■Industrija 222.153 273.653 123,2 Kmetijstvo 14.683 28.550 194,4 Trgovina 6.400 Obrt 7.053 14.950 211,9 Gostinstvo 9.319 17.500 187,7 Skupaj ; 253.208 341.053 134,7 Industrija Predvidena sredstva v industriji se bodo uporabila za te-le namene: — V letu 1960 namerava Rudnik rjavega premoga Laško investirati za nabavo strojev in opreme 87 milijonov dinarjev. — Tovarna lesne galanterije v Rimskih Toplicah se je odločila izvršiti dozidavo leso-strugarskega obrata, ki je že v gradnji. Za gradnjo je predvideno 8 milijonov dinarjev. — Za Volno Laško pa je predvideno 19 milijonov dinarjev za nakup strojev in opreme. — Pivovarna Laško pripravlja dokumentacijo za gradnjo sladarne, stekieničnice ter za ureditev zunanjega in notranjega transporta. Predvidena investicija za realizacijo izdelanega programa bo znašala 159 milijonov dinarjev. I Kmetijstvo I V letu 1960 računamo, da se bo proizvodnja v kmetijstvu znatno povečala, v zvezi s tem pa se bodo povečale tudi investicije. Predvidena sredstva v kmetijstvu znašajo 28,5 milijonov dinarjev. Sredstva se bodo rabila predvsem za gradnje skladišč, poslovnih prostorov, za ureditev živilskih hlevov, za plantažne nasade, poleg tega bodo vložena večja sredstva za nakup kmetijskih strojev. Trgovina V zvezi s pripojitvijo trgovskega podjetja Rudar k trgovskemu podjetju Ižbira, se bodo znatno povečale tudi investicije v omenjeni panogi. Predvideno je, da se bo vložilo 6,4 milijone dinarjev za ureditev izložbenih oken v nekaterih poslovalnicah, za nabavo opreme in za ureditev poslovalnice v Hudi jami. Začela je poslovati tudi nova trgovina Sadje in zelenjava, katero je ustanovila KZ Laško. Gostinstvo Za povečanje kapacitete gostinskih obratov predvsem prenočišč, se predvideva rekonstrukcija hotela Savinja v Laškem in bo investicija znašala okrog 17,5 milijonov dinarjev. Z navedeno rekonstrukcijo bomo pridobili sodobno urejene gostinske prostore, kakor tudi sobe za prenočišča. V Rimskih Toplicah se predvideva, da bodo v letu 1960 izvršene vse predpriprave za gradnjo motela. V ta namen se bo pripravila tehnična dokumentacija. Po programu je predvidena tudi rekonstrukcija obstoječega objdkta »Stara pošta«. | Obrt Za obrt so predvidena investicijska sredstva v višini 14,950.000 dinarjev. Investicija se nanaša na novoustanovljeno Komunalno podjetje Laško, Pekarno Laško in druga obrtna podjetja družbenega sektorja. Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada za leto 1960 bodo znašala skupno 17,4 milijonov dinarjev. Skupna sredstva za negospodarske investicije v letu 1960 bodo znašala 204 milijonov dinarjev ali 123 % več kot leta 1959. Sama stanovanjska dejavnost se bo povečala za 37,5 %. Pdleg tega so predvidena večja sredstva za 'komunalno dejavnost in sicer: gradnja vodovoda Ogeče—Laško, tlakovanje ceste v Laškem, zaključna dela na vodovodu Šmohor—Debro in začetek gradnje odp-rtega bazena v Laškem. Predvideno je, da bodo v te namene vložena sredstva v višini 87 milijonov dinarjev. IV. poglavje Produktivnost in zaposlenost V letu 1960 se število zaposlenih ne bo bistveno spremenilo. Ddlovna sila se bo povečala v družbenem sektorju gospodarstva za Okoli 0,7 %, Zato bo povečanje proizvodnje in storitev v glavnem odvisno od povečanja delovne storilnosti. Upoštevajoč predvideni porast delovne sile in povečanje proizvodnje, računamo, da se bo povečala produktivnost dela v družbenem sektorju gospodarstva za Okrog 11 %. Za tako povečanje produktivnosti je treba izvajati predvsem naslednje ukrepe: •— Uvesti povsod, kjer so dani pogoji, nagrajevanje po delovnem učinku. Proizvajalce je treba zainteresirati k povečanju proizvodnje s stimulativnim načinom notranje razdelitve čistega dohodka. — Racionalneje uporabiti že. zaposleno delovno silo s smotrnejšo razporeditvijo na nova delovna mesta. Nadalje je treba zmanjšati izostanke pri delu in pod-vzeti ukrepe za povečanje delovne discipline. — Izboljšati higiensko-tehnično zaščito dela ter s tem zmanjšati število nesreč in obolenj pri delu. — Izvršiti je treba rekonstrukcije zaradi ozkih grl proizvodnje in druge investicije, ki bodo čim več prispevale k povečanju delovne storilnosti. — Z raznimi tečaji in seminarji je treba dvigniti splošno in strokovno raven delavcev, kar bo prav tako pripomoglo k povečanju storilnosti dela. S to gradnjo se bo le delno rešilo vprašanje osemletke in bo treba čimprej pristopiti k adaptaciji obstoječe osnovne šole ali h gradnji nove. Predvidena sredstva znašajo 4,300.000 din za ureditev učilnic, nabavo učil ter za manjša vzdrževalna dela šole Rimske Toplice in šole Breze. Zdravstvo Na območju Občine Laško delujejo 3 samostojni zdravstveni zavodi. Zdravstveni dom v Laškem zajema okrog 8.724 prebivalcev, medtem ko bo Zdravstvena postaja Rimske Toplice zajema okoliš, ki šteje okrog 4.405 prebivalcev. Poleg tega posluje v Laškem še zobna ambulanta, v Hudi jami pa obratna ambulanta. V letu 1960 pričakujemo še večji dotok prebivalcev za zdravstvene preglede. Zato je nujno, da se dokonča gradnja obstoječega Objekta 2D Laško, ki se je začela že v letu 1959. Investicija za gradnjo bo predvidoma znašala 4,500.000 dinarjev in so v ta namen že zagotovljena sredstva. Poleg tega je predvideno 1,100.000 din za ZP Rimske Toplice in sicer za nabavo zobnega inštrumentarija. V. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard Glede na gospodarski razvoj in dvig produktivnosti dela računamo, da se 'bo na območju občine Laško povečala osebna potrošnja za okrog 8%. Na rast osebne potrošnje bo vplivala predvsem povečana produktivnost delavcev v gospodarstvu in v zvezi s tem povečanje osebnih dohodkov, nadalje večja vlaganja v investicije družbenega standarda in za ureditev gostinskih, trgovskih in obrtnih lokalov. Istočasno s povečanjem kmetijske proizvodnje pa se bo povečala tudi osebna potrošnja kmečkega prebivalstva. Naloge, ki se postavljajo pri povečanju družbenega standarda in s tem v zvezi pri povečanju osebne potrošnje, so: —k izgradnja stanovanj in komunalnih naprav; —■ izboljšanje pogojev za splošno in strokovno izobrazbo delavcev in uslužbencev; — izboljšanje pogojev zdravstvene zaščite prebivalstva.— Predvidevamo, da bo v letu 1960 vloženo za negospodarske investicije -skupno okrog 204 milijone dinarjev ali za 123 % več kot je bilo realizirano v letu 1959. Pričakujemo, da bedo na razpolago sredstva občinskega stanovanjskega sklada okrog 74 milijonov din in cestnega sklada 1,100.000 din. Stanovanjska in komunalna izgradnja V letu 1960 se bo gradilo večje število stanovanj in sicer gradnja 18-stanovanjiSkega bloka za stanovanja delavcev im uslužbencev Elektroprenos in 2TP ter dovrši tev gradnje 32-stainovanjakega bloka, ki se je začel graditi že leta 4959. Poleg tega se bo gradilo in dogradilo še nekaj enostanovanjsfcih hiš. V ta namen bo vloženih 105,000.000 din. Prav tako se bo gradilo večje število komunalnih objektov, od katerih so najvažnejši gradnja vodovoda Ogeče—Laško, zaključna dela- na vodovodu Šmohor— Debro in začetek gradnje bazena v Laškem. Poleg tega so predvidena sredstva iza popravilo in dograditev občinskih cest. Predvideno je, da bo za te in druge manjše investicije vloženo 87 milijonov dinarjev. Šolstvo in prosveta V Rimskih Toplicah še -vedno predstavlja problem ustanovitev popolne osemletke. V osnovni šoli namreč stanujejo učitelji, kateri zavzemajo šolske prostore, medtem ko učilnic ni dovolj. Že -v letu 1959 se je pristopilo k gradnji 6-stan-ovanjskega bloka za stanovanja učiteljev, ki bo dograjen že sredi leta 1960. II. DEL VI. poglavje Industrija V letu 1960 računamo, da se bo fizični obseg industrijske proizvodnje povečal skupno za 6,2 % in bo s tem presežen fizični obseg proizvodnje, ki je bil predviden s perspektivnim planom. Po posameznih industrijskih podjetjih -se bo fizični obseg proizvodnje gibal takole: ! i 1 Podjetje 1959 1960 1958 1959 Rudnik Laško 100,0 98,2 Tov. les. galant. Rimske Toplice 106,3 113,7 Volna Laško 114,9 109,7 Pivovarna Laško 110,9 97,4 Industrija skupaj: 11,5 106,2 Predvidevamo, da se 'bo v letu 1960 zvišala proiz-vodnja po grupah proizvodov takole: Rjavi premog Žagan les — bilki Žagan les — igla Drugi fin. izd. Volneno predivo Volnene tkanine Volnene tkanine Pivo Enota mere 1959 1960 1960 1959 ■t 112.000 110.000 98,2 J m3 1.350 2.000 148,1 ci m3 250 250 100,0 v 000 112.000 118.000 105,3 t 285 310 108,7 v 000 m2 550 500 90,9 v 000 m2 35 100 285,7 hi 56.500 55.000 97,3 Pri predvidenem porastu proizvodnje v industriji pa se število zaposlenih ne bo povečalo. Pričakujemo, da se bo delovna storilnost dvignila za 6,2 % nasproti letu 1959. V Rudniku Laško ne 'bo mogoče zvišati proizvodnje nad 110.000 ton zaradi ukinitve treh delovišč v »Liša« oddelku. Zato bo proizvodnja ostala približno na isti ravni kot leta 1959. Tudi v Pivovarni Laško bo proizvodnja nekoliko nižja nasproti lanskemu letu, to pa predvsem iz vzroka, ker bo podjetje proizvajalo več močnejših vrst piva, medtem ko se bo v Volni Laško in Tovarni lesne galanterije Rimske Toplice -proizvodnja zvišala. Glede na povečano delovno storilnost in na število zaposlenih računamo, da bo znašal družbeni bruto produkt in narodni dohodek za zaposlenega v industriji: 1959 1960 1960 1959 Družbeni bruto produkt 1,442.599 1,613.746 111,6 Narodni dohodek 608.712 716.799 117,7 V letu 1960 bodo industrijska podjetja v naši občini vložila za rekonstrukcijo obratov in nabavo opreme skupno 273,653.000 dinarjev, kar je za 23,2 % več kot v letu 1959. Podjetje Invest. v letu 1960 v 000 din Rudnik Laško 87.000 Tov. les. galant. Rimske Toplice 8.000 Volna Laško 19.621 Pivovarna Laško 159.032 Skupaj 273.653 Rudnik Laško namerava vložiti 87 milijonov dinarjev za opremo in notranje nadomestitve iz lastnih sredstev. Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice bo adaptirala lesostrugarski obrat, ki je že v gradnji. V ta namen je predvideno 8 milijonov dinarjev. Pivovarna Laško namerava pričeti z gradnjo sladame, varilnice ter urediti zunanji in notranji transport. Investicija bo znašala 159 milijonov dinarjev, od tega 56 milijonov lastnih sredstev. V Volni Laško bodo znašale investicije 19,6 milijinov dinarjev za nakup strojev in opreme. VII. poglavje Kmetijstvo V letu 1960 pričakujemo nadaljnje povečanje kmetijske proizvodnje. To bo možno doseči z vse večjim uvajanjem sodobne agrotehnike predvsem preko sodelovanja kmečkih proizvajalcev s kmetijskimi zadrugami. Osnovani bodo zadružni kmetijski obrati, ki bodo začetki moderne farmske proizvodnej in v zvezi s tem se bodo znatno povečale investicije v izgradnji zadružnih objektov in sodobnih nasadov. Vrednost kmetijske proizvodnje naj hi se v letu 1960 povečala nasproti letu 1959 za 15,5 %■ Žita Industrijske rastline Vrtnine Krmske rastline Vmesni in strniščni posevki Nasadi Njivska proizvodnja Travišča Živinoreja Sadjarstvo Vinogradništvo Predelava Skupaj Indeks 1958 1959 1959 1960 90.9 103,3 84,4 165,0 71,9 176,7 122,9 177,1 179,6 90,8 139,2 301,5 92,2 136,8 137,0 81,6 121,1 109,5 43,7 213,7 141,3 76,8 85,5 100,1 105,9 115,5 Poljedelstvo Njivska proizvodnja se bo v letu 1960 povečala za 36,8 %, nasproti letu 1959, Tu moramo upoštevati, da je tako močan skok v znatni meri posledica podpovprečno slabih donosov v preteklem letu. Površina njiv se ne bo bistveno spremenila, večje spremembe bodo nastale pri strukturi njivskih površin. Žita 1959 54,3 1960 47,7 Industrijske rastline 2,6 1,3 Vrtnine 19,4 19,9 Krmske rastline 22,5 29,6 Nasadi 1,2 1,5 Hektarski pridelki 1959 1960 Pšenica 11,9 15,9 od tega kooper. 28 38 Ječmen 11,1 13 Koruza 15,3 26 od tega kooper. — 50 Lan — kooper. 19 22 Krompir 92 155 od tega kooper. 150 250 Detelja 55 59,1 od tega kooper. — 80 Lucerna 57 58,6 od tega kooper. — 80 Krmska pesa 138 310 Travniki 38 29,7 Na povečanje pridelkov bodo znatno vplivali kooperacijski odnosi pri pridelovanju vseh najvažnejših poljščin. Plan kooperacijske proizvodnje za leto 1960. Pšenica 68 ha Ječmen 7 ha Koruza 25 ha Krompir 76 ha Detelja 70 ha Lucerna 20 ha Pitnik 10 ha Lam 20 ha Hmelj 3,5 ha Orni ribez 28 ha Sadovnjaki 15 ha Travniki 560 ha Povečanje hektarskih pridelkov bo mogoče doseči ob povprečnih klimatskih pogojih z naslednjimi ukrepi: 1. večja uporaba umetnih gnojil; 2. uvajanje kvalitetnih semen produktivnih sort; 3. večja uporaba strojev, predvsem za obdelavo zemlje, košnjo in spravilo sena. Pri žitu se bodo najbolj zmanjšale površine pod koruzo, katere se čedalje manj seje zaradi slabih ekoloških pogojev na našem območju. Nekaj manj se bo tudi sejalo pšenice, ječmena, ovsa in rži. Tudi površine industrijskih rastlin se bodo zmanjšale, ker ne kaže več v taki meri forsirati pridelovanja lanu zaradi slabših donosov v preteklih dveh letih. Kljub temu se bo vrednost proizvodnje znatno povečala nasproti letu 1959, ker je bilo v lanskem letu mnogo lanišč preoranih in je bil tudi na drugih donos izredno slab. Nekaj več se bo pridelovalo krompirja v okoliših, ki so določeni po rajonizaciji za proizvodnjo semenskega krompirja. Da bodo zagotovljeni visoki pridelki v kooperacijski proizvodnji krompirja, bodo morale kmetijske zadruge vršiti dobro zaščitno službo za zatiranje koloradskega hrošča in po izkušnjah lanskega leta posvečati naj večjo pozornost škropljenju proti krompirjevi plesni. Več se bo pridelovallo krmskih rastlin, da se zagotovi boljša krmska baza živine in s tem poveča proizvodnja v živinoreji. Pri^ predelavi strniščnih in vmesnih posevkov se bo opuščala setev ajde, repe ter korenja, zato pa se bo sejalo več krmskih rastlin, predvsem detelje, lucerne, pitnika in drugih. Vrednost proizvodnje bo nekoliko nižja, ker so bili v letu 1959 nadpovprečni donosi pri nekaterih strniščnih posevkih, predvsem strniščnih okopavinah in ajde. Na travnikih je planirana manjša proizvodnja v primerjavi z lanskim letom, ker ni pričakovati tako ugodnih klimatskih pogojev za rast trave kot je bilo to v preteklem letu. Vendar se bo z večjo porabo mineralnih gnojil zagotovilo pridelovanje kvalitetnejše krme in bolj stalni pridelki v .prihodnjih letih. Kmetijske zadruge bodo morale uvesti strojno košnjo sena na večjem delu travnikov v kooperaciji, ker je edino tako mogoče pridelovati kvalitetno krmo pri povečanih pridelkih na teh površinah. Živinoreja Živinorejska proizvodnja se bo povečala v letu 1960 za 9,5 % nasproti lanskemu letu. To bo možno doseči s pridelovanjem kvalitetnejše krme in s povečanjem površin krmSkih rastlin. S formiranjem zadružnega pitaličča KZ Rimske Toplice, stoodstotnim povečanjem staleža živine na KG Rimske Toplice in formiranjem novega živinorejskega obrata na Šmohorju bo k dvigu govedorejiske proizvodnje znatno prispeval tudi splošno družbeni in zadružni sektor kmetijstva. S ciljem, da se i spi ta čim več mlade goveje živine v privatnem sektorju kmetijstva, se bo znatno razširila pogodbena vzreja goveje živine. za dvig kmetijske proizvodnje. Pri KZ Rimske Toplice bo izdelan projekt za izgradnjo večje sadne plantaže v okoliših Sedraž, Belovo, Trnovo, ki bo perspektivno zavzemala 150 ha velik kompleks. V letošnjem letu bo zasajeno 26 do 30 ha sadovnjakov v okviru teh projektov. Planirana je izgradnja 28 ha nasadov črnega ribeza in to v večjih kompleksih, od katerih bo največji nasad v Gozdecu, kjer bo letos zasajeno 5 ha, kasneje pa se bo povečal nasad za 11 ha črnega ribeza. Vinogradništvo Površina vinogradov bo ostala neizpremenjena. Gibanje števila živine 1958 1959 1960 Govedo — število glav 4.663 4.828 5.266 Največji delež pri povečanju živine ima mlada živina, ker se bo več telet privezalo v smislu prepovedi klanja telet. 1958 Proizvodnja klavne živine v q 1959 1960 1960 1959 1959 1958 3.383 4.024 4.500 111,8 118,9 V prašičereji je planiran dvig proizvodnje za 16,9 %. Proizvodnja se bo povečala na podlagi večjih pridelkov krmnih rastlin, korenčnie in krmnih žit. Za izboljšanje reje prašičev bo potrebno nabaviti kvalitetne merjasce belih mesnatih pasem za vsa večja rejska središča. Več se bo pitalo prašičev na podlagi pogodbe s kmetijsko zadrugo. To pitanje bo usmerjeno na proizvodnjo mesnatih prašičev. Perutninarska proizvodnja bo usmerjena v večjo proizvodnjo jajc in pohancev. Pri KZ Rimske Toplice bo formirana perutninarska farma, ki bo z letno proizvodnjo 300.003 jajc znatno vplivala na stabilizacijo tržišča. Vrednost proizvodnje živalskega proizvoda se bo dvignila za 4,9 % v primerjavi z letom 1959. Strokovno vodstvo v živinoreji bodo vršile kmetijske zadruge v povezavi z veterinarsko postajo in poslovno zvezo. Zdravstvena zaščita V pogledu zdravstvene zaščite živine bodo izvršene naslednje preventivne akcije: — obvezna tuberkulinizacija goveje živino stare nad 1 leto; — cepljenje psov proti steklini; — dvakratno cepljenje svinj proti rdečici; — preiskana bo vsa živina družbenega sektorja za metljavost in Bangovo bolezen. Z ustanovitvijo osemenjevalne postaje v Lokavcu konec preteklega leta bo predvidoma zajeto v umetno osemenjevanje 70 % vseh plemeni c, medtem ko bo odstotek osemenitve 85 % v letu 1959 ostal na sedanjem nivoju. Veterinarska služba se bo aktivno vključila v nadzor in proizvodnjo v novo formiranih zadružnih pita-liščih. Sadjarstvo Število rodnega drevja se bo predvidoma povečalo za 18.000 dreves in vrednost proizvodnje za 113,7 %, če pričakujemo, da bo letos nadpovprečna sadna letina po slabši letini v preteklem letu. Prav tako bo za rodilo večje število mladih dreves tudi po okoliših, kjer že eno do dve leti ni bilo sadne letine. Za dvig sadjarske proizvodnje bodo izvrženi letos prvi pomembnejši Ukrepi v smislu povečanih naporov Investicije Predvidoma bodo skupne 'kmetijske investicije znašale 28,550.000 din. Od tega bo 14,250.000 din dotacij in lastnih'sredstev in 14,300.000 kreditov in posojil. Investicijska sredstva bodo vložena v izgradnjo naslednjih najvažnejših objektov: za adaptacijo hleva pri KG Rimske Toplice, adaptacijo in dograditev skladišč in poslovnih prostorov KZ Laško in KZ Rimske Toplice, vzpostavitev perutninarske farme pri KZ Rimske Toplice, nakup živine, ureditev pašnega obrata in adaptacijo hlevov na Šmohorju ter izgradnjo nasadov črnega ribeza v Gozdecu in plantaže jablan na območju Sedraž—Trnovo. Znatna sredstva bodo vložena v nakup kmetijiskih strojev, predvsem motornih kosilnic in enoosnih traktorjev. Družbena gospodarstva V letu 1960 je postalo KG Rimske Toplice obrat KG »Planina« Šentjur. Priključitev je bila izvršena iz vzroka, ker ima gospodarstvo premalo površin, da bi rentabilno poslovalo ob lastnem administrativnem aparatu. Letos bo Obrat Rimske Toplice usmeril predvsem v živinorejsko in hmeljarsko proizvodnjo. Zato bo predvidoma povečan stalež živine na 70 molznic. Pašnik na Šmohorju bo prav tako prevzelo isto kmetijsko gospodarstvo in bo to samostojen pašni obrat za vzrejo mlade plemenske živine. Z nakupom enega posestva bo pašnik povečan na 17 ha kmetijskih površin. Poleg obstoječih objektov bo adaptiran še en hlev tako, da bo skupna zmogljivost objektov in pašnika 60 do 70 glav mlade živine preko celega leta. Kmetijske zadruge Osnovna naloga kmetijskih zadrug v letu 19C0 je nadaljnje povečanje proizvodnega sodelovanja z individualnimi proizvajalci in vzpostavitev lastnih zadružnih kmetijskih obratov, kot pitališč, sadnih plantaž itd. Temeljno načelo kooperacijske proizvodnje je, da bodo vzpostavljene take oblike sodelovanja, ki bodo temeljile na zdravih ekonomskih temeljih in bodo ekonomsko koristne za oba partnerja. Takšna oblika proizvodnega sodelovanja bo lahko močan faktor podruž-bljanja kmetijske proizvodnje. Novcfcrmirani kmetijski obrati bodo predstavjali začetne moderne, intenzivne farmske proizvodnje, ki naj se naglo razvija ter predstavlja še v bližnji prihodnosti važen faktor na tržišču s kmetijskimi pridelki. Ti Obrati bodo formirani na zemljišču splošnega ljudskega premoženja in na zemljišču, ki ga bodo kmetijske zadruge prevzele v zakup ali odkupile od individualnih proizvajalcev. Ker bodo le močne kmetijske zadruge, ki se bedo lahko okrepile s strokovnim kadrom in potrebne mehanizacije, sposobne izpolnjevati te naloge, je nujno, da se KZ Rečica priključi h KZ Laško. VIII. poglavje Gozdarstvo Plan sečnje se bo gibal v višini plana za leto 1959. Etat v letu 1960 prikazuje naslednja tabela: Sektor Iglavci m3 Listavci m3 Skupaj m3 SLP sektor 3.153 2.735 5.888 KG SLP 10 20 30 Zasebni sektor 3.500 14.900 18.400 Skupaj SLP in zasebni sektor 6.663 17.655 24.318 V letu 1960 se bodo sredstva za reprodukcijo gozdov vlagala za gojitev in za vzdrževanje gozdnih komunikacij. S sredstvi namenjenimi za gojitev gozdov, se bodo predvsem izvrševala dela za nego gozdov, to je žetev in čiščenje obstoječih kultur, s ciljem dviganja gozdnega fonda in prirastka. Sredstva namenjena za vzdrževanje gozdnih komunikacij se bodo vlagala za vzdrževanje oziroma za delne rekonstrukcije v večje Objekte, z namenom, da se sredstva preveč ne drobijo. Za gradnjo neurejene gozdne -poti Reka—Svetina, so v letu 1960 predvidena sredstva v znesku 600.000 din. GLPZ Celje bo v letu 1960 dokončala kategorizacijo in popis gozdnih poti v zasebnem sektorju in izdelala kataster. IX. poglavje Trgovina Blagovna proizvodnja, kakor tudi povečani oseibni dohodki bodo omogočili, da se ib o v letu 1960 povečal blagovni promet v trgovini od 314 milijonov na 352 milijonov v letu 1960 ali za 12 %. Vzporedno z večjim prometom se bodo morale povečati tudi zaloge. Trgovina mora imeti torej pomembno vlogo pri splošnem dvigu standarda. __ Predvideno je, da se bo družbeni bruto produkt v trgovini povečal za 9 %, narodni dohodek pa za 9,2 % v primerjavi z letom 1959. Stanje trgovske mreže v glavnem ustreza potrebam občine. V letu 1959 je obstojala razdrobljena trgovina, ki je povzročala nesorazmerno visoke režije. S 1. januarjem 1960 se je trgovsko podjetje Rudar pripojilo k trgovskemu podjetju Izbira Laško. Prav tako je KZ Jurklošter izločila 2 trgovini kot nekmetijsko dejavnost. Ti dve trgovini sta priključeni trgovskemu podjetju Izbira Laško. Tako je sedaj na območju občine samo eno trgovsko podjetje. Letos je začela poslovati tudi trgovina Sadje in zelenjava, ki jo je ustanovila KZ in jo le-ta preskrbuje s kmetijskimi pridelki. Leta 1959 so bili na Območju občine Laško ustanovljeni 4 potrošniški sveti. Delo le-teh se mora v letošnjem letu okrepiti ter izboljšati. Potrošniški sveti naj postanejo važni činitelj družbenega upravljanja v trgovini in iniciator poslovanja trgovske mreže. Skupna investicijska vlaganja v trgovine bodo v letošnjem letu znašala 6,409.000 dinarjev. Od tega se bo porabilo za nabavo opreme, ureditev nekaterih prodajaln in za manjša vzdrževalna deli a 3,000.000 dinarjev, medtem ko se bo 2,500.000 din porabilo za ureditev izložb in ureditev poslovalnice Huda jama. X. poglavje Gostinstvo in turizem Promet v gostinstvu se bo v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 povečal za 8 %, število nočitev pa za 5 %. Na povečanje prometa bodo vplivali večji dohodki prebivalstva, naraščanje turističnega prometa, izbolj- šanje storitev ter boljša tehnična opremljenost nekaterih gostišč. Tu mislimo predvsem na socialistični sektor, medtem ko bo v privatnem sektorju ostalo stanje neizpre-menjeno. Na našem območju imamo 17 gostinskih obratov, od tega odpadejo 3 na socialistični sektor. Iz navedenega je razvidno, da pri nas stanje v gostinstvu še ni zadovoljivo rešeno. V bodoče lahko gostinstvo pri nas skladno s celotnim gospodarskim razvojem doseže zadovoljiv napredek. V nadaljnjem razvoju gostinstva bo tretja upoštevati vedno večje potrebe delovnega človeka in prav iz tega razloga bomo morali širiti mrežo gostinskih obratov, ki bodo nudili našemu delovnemu človeku prenočišče in hrano. Tudi izbirni vodilnega kadra v gostinstvu bo treba posvetiti več pozornosti. Gostinskim delavcem je treba omogočiti strokovno izpopolnjevanje in zato zagotoviti potrebna sredstva. Nadaljnji razvoj gostinstva zahteva, da se povečajo nastanitvene kapacitete in družbena prehrana. Sedanje nočitvene kapacitete na območju občine ne ustrezajo potrebami. Pomanjkanje nočitvenih kapacitet bo treba povečati z razširitvijo Obstoječih objektov, ki že služijo temu namenu. Potrebe p<5 tujiskih sobah so predvsem v Laškem, Rimskih Toplicah in Jurkloštru. To vprašanje se je v Laškem delno rešilo z adaptacijo hotela Savinja v letu 1959, medtem ko se bo v Rimskih Toplicah izvršila v letih 1960 in 1961. Gostinsko turistično podjetje Rimske Toplice je letos 1960 odprlo gostilno v Jurkloštru, kjer bodo na razpolago tudi prenočišča. Gostinska podjetja morajo glede na razpoložljiva sredstva opremiti svoje kuhinje s sodobno opremo, delovhe kolektive pa ekonomsko zainteresirati za sprejemanje abonentov. Za povečanje turizma je treba pristopiti k sistematični propagandi, prilagojeni sodobnim potrebam. Za izvedbo bi naj bili odgovorni Turistično društvo Laško in gostinska podjetja na našem območju. V turistično dejavnost je treba pritegniti ribiško družino Laško ter lovsko družino in športna društva. V letošnjem letu bodo izvršene predpriprave za gradnjo hotela v Rimskih Toplicah. Predpripravo bo izvršilo Gostinsko-turistično podjetje Rimske Toplice. V letu 1961 se bo začelo z gradnjo. Hotel bo v neposredni zvezi z bazenom v Rimskih Toplicah. Investicijska sredstva za letošnje leto bodo znašala 17,5 milijonov dinarjev, in sicer za adaptacijo in rekonstrukcijo hotela Savinja. Predvideno je, da se bo družbeni bruto produkt v gostinstvu dvignil v letu 1960 za 9,4 %, narodni dohodek pa za 8,9 % nasproti letu 1959. XI. poglavje Obrt K povečanju Obrtne dejavnosti bodo v veliki meri pripomogle investicije za izboljšanje opremljenosti obrtnih delavnic socialističnega sektorja in v zvezi s tem povečanje storilnosti dela. Družbeni bruto produkt se bo dvignil za 9,4 % in narodni dohodek prav tako za 9,4 % v primerjavi z letom 1959. V družbenem sektorju obrti pa bo ta porast znašal 10 %. V občini imamo trenutno 91 dbrtnih obratov, od tega jih odpade le 8 na socialistični sektor. Na našem območju primanjkujejo predvsem uslužnostne Obrti, zato se je s 1. januarjem ustanovilo Komunalno podjetje Laško z likvidacijo bivšega zavoda Komunala Laško. V to podjetje se je vključila tudi privatna elektroin-stalaterska delavnica. V 'tekočem letu se bosta priključila temu podjetju še Kino Laško in Kovaštvo-kolarstvo Laško. Podjetje bo polog ostalih uslug vršilo tudi ključavničarske -posle, s čimer bo rešen pereč problem v Laškem. V letošnjem letu ise bo s povečanimi investicijskimi vlaganji stanje v družbenem sektorju obrti precej izboljšalo, medtem ko v privatnih delavnicah ne bo večjih apremerrib. Predvideva se, da se bodo v letu 1960 vložila naslednja sredstva iza razširitev posameznih obrtnih obratov: — razširitev kapacitete podjetja »Mizarstvo« Laško. Predvidena sredstva znašajo 150.000 dinarjev; — nabava razne opreme bo znašala 2,500.000 dinarjev, iza adaptacijska deda podjetja pa naj bi se Vložila denarna sredstva v višini 1,500.000 dinarjev; — Kovaštvo Laško bo iz nakupom električnega varilnega aparata povečalo zmogljivost delavnice; v ta namen bo Vloženo 300.000 dinarjev. — Za novoustamoVljano Komunalno podjetje Laško je bilo dodeljeno iz občinskega investicijskega sklada 4 milijone dinarjev iza nabavo osnovnih sredstev; — predvidoma se bo v letu 1960 začelo z gradnjo nove pekarne v Laškem, za kar je predvideno 6 milijonov dinarjev. III. DEL PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH XII. poglavje AMORTIZACIJA Vse gospodarske organizacije plačujejo polni znesek amortizacije razen gostinskega podjetja »Savinja« Laško, ki plačuje amortizacijo za gradbene objekte v višini 30 % od polne amortizacije. XIII. poglavje OBRESTI OD SKLADA OSNOVNIH SREDSTEV Splošne kmetijske zadruge plačujejo v letu 1960 obresti od sklada osnovnih sredstev po obrestni meri 1 %. Obresti 'gredo v sklad osnovnih sredstev kmetijske zadruge. Komunalno podjetje »Komunala« Laško je v letu 1960 oproščeno plačevanja obresti od Sklada osnovnih sredstev. Obrtne gospodarske organizacije, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti do družbene skupnosti pavšalno, plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po obrestni meri 3 %. IV. poglavje 2EMLJ ARINA Na zemljarini je občina udeležena v višini 41 %. Kmetijskim organizacijam in 'splošnim kmetijskim zadrugam se odstopi v dobro njih skladov osnovnih oziroma idbratnih sredstev 60 % od dela zemljarine, ki pripada občini, ostalih 40 % pa se odvaja v Občinski investicijski sklad. XV. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA Komunalne gospodarske organizacije, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti do družbene 'skupnosti pavšalno, plačajo 80 % prispevka iz dohodka v občinski Proračun, 20 % pa za občinski investicijski sklad. Kmetijskim organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam se odstopa 100 % od dohodka, ki ustreza znesiku prispevka iz dohodka, da ga vložijo v svoj sklad osnovnih sredstev. XVI. poglavje OBČINSKE DOKLADE L Stopnje Občinske doklade na dohodek od kmetijstva so progresivne in se določijo po naseljih s posebnim odlokom Občinskega ljudskega odbora. Razpon v stopnjah lahko znaša največ 1:2. Občinske doklade od kmetijstva so deljive do stopnje 8 % 'ter je ma njih Občina udeležena z 41 %. Stopnje Občinske doklade nad 8 % so v celoti dohodek proračuna občine. 2. Stopnje Občinske doklade na dohodek od ostalih poklicev se ddločijo s posebnim odlokom Občinskega ljudskega odbora in so v celoti dohodek občinskega proračuna. XVII. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK Občinski prometni davek od 'proizvodov in storitev ter od prometa na drobno je predpisan s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora. Na občinskem prometnem davku po stopnji 3 % od maloprodaje industrijiskega blaga, 5 % od naravnega vina in 10 % od maloprodaje ostalih alkoholnih pijač je občina udeležena z 41 %. Višji odstotek prometnega davka je v celoti dohodek proračuna občine. XVIII. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka, ki je predpisan s posebnim odlokom, pripada v celoti občinskemu proračunu. XIX. poglavje OBČINSKI SKLADI 1. OBČINSKI INVESTICIJSKI SKLAD Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki se po predpisih lahko uporabijo v letu 1960, bodo znašala 17,400.000 dinarjev. Ta sredstva so namenjena predvsem za posojila gospodarskim organizacijam tistih panog, za katere se po družbenem planu predvideva večji razvoj, uporabila pa se bodo: din za posojila za obratna sredstva za investicijska posojila 2,000.000 Trgovina 3,000.000 Gostinstvo 1,500.000 Obrt 4,000.000 Komunalna dejavnost 4,000.000 Zdravstvo 1,100.000 Ostale negospodarske investicije 2. 1,800.000 OBČINSKI CESTNI SKLAD V letu 1960 bodo znašala sredstva občinskega cestnega sklada, ki se po obstoječih predpisih lahko uporabljajo 1,100.000 din. Dohodki sklada se 'bodo uporabili za vzdrževanje in rekonstrukcije občinskih cest. XXI. poglavje OBČINSKI SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIS Razpoložljiva sredstva občinskega sklada za zidanje stanovanjsfcih hiš bodo v letu 1960 znašala 74,300.000 dinarjev. XX. poglavje SREDSTVA OBČINSKEGA PRORAČUNA 1. V letu 1960 bodo znašala sredstva proračuna oibčine Laško 99,500.000 dinarjev, zagotovljena pa bodo iz naslednjih virov: din A. 41 % udeležba na deljivih dohodkih: 1. Dohodnina od kmetijstva 2. Občinska doklada od kmetijtstva po stopnji 8 % 3. Ostala dohodnina 4. Zemljarina 5. Proračunski prispevek iz oseibnega dohodka v gospodarstvu 6. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka izven gospodarstva 7. Občinski prometni davek od maloprodaje industrijskega 'blaga (3 %) 8. Občinski prometni davek od maloprodaje alkoholnih pijač <5 % od naravnega .vina, 10 % od ostalih alkah, pijač 9. Državne takse 10. Prometni davek od davčnih vrednotic 11. Prometni davek od zasebnikov 12. Proračunski prispevek iz sklada skupne uporabe 13. 10 % zvezni prometni davek na alkoholne pijače (razen vina) 14. Del sodnih taks 10.700.000 5.900.000 2.400.000 200.000 36.500.000 10.300.000 1.600.000 2,100.000 1,600.000 40.000 3.900.000 400.000 900.000 1.300.000 2. Skupaj 77,840.000 B. Nedeljivi dohodki občine: 1. Občinske takse 2. Dohodki uradov in ustanov 3. Ostali proračunski dohodki 4. Dopolnilni proračunski prispevek iz osdbnega dohodka 5. Dcklade na ostalo dohodnino 6. Kmečka doklada (nedeljivi del) 7. Prisp. iz dohodka komunalnih podjetij 8. Občinski prometni davek (splošni) din 260.030 800.000 1,800.000 2.500.000 3.000. 000 3.600.000 1.500.000 8.000. 000 Skupaj 21,660.000 Skupaj proračunski dohodki A in B 99,500.000 2. Sredstva občinskega proračuna v višini dinarjev se bodo uporabila takole: 1. Prosveta in kultura 2. Socialno varsitvo 3. Zdravstvena zaščita 4. Državna uprava 5. Komunalna dejavnost 6. Dotacije: finančno samostojnim zavodom 1,025.000 družbenim organizacijam 1,770.000 skladu za štipendije 900.000 7. Obveze in garancije 8. Obveze iz preteklih let 9. Proračunska rezerva 99.500.000 40,782.500 8,653.500 5.879.000 28.655.000 1.870.000 4,000:000 1,600.000 3,500.000 Skupaj izdatki 98,635.000 UKREPI ZA ZAGOTOVITEV SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA PO PREDVIDEVANJIH DRUŽBENEGA PLANA 1. Pristojni upravni organi morajo stalno spremljati izvajanje občinskega družbenega plana in predlagati občinskemu ljudskemu odboru ukrepe, ki so potrebni za izpopolnitev občinskega družbenega plana. 2. Da se zagotovi pravilno razporejanje sredstev gospodarskih organizacij, naj zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora občasno razpravlja o tem vprašanju ter na podlagi teh razprav, mnenj sindikatov, zbornic in poslovnih združenj 'daje priporočila za smotrno uporabo teh sredstev, če bi se ugotovilo, da jih gospodarske organizacije ne uporabljajo v Skladu s smernicami družbenega plana. 3. S ciljem, da se smotrno uporabijo sredstva občinskih skladov, lahko občinski ljudski odbor določi, da je treba predložiti programe za uporabo sredstev in predračune pred njihovo potrditvijo v mnenje občinskemu ljudskemu odboru oziroma organu, ki ga ta določi. 4. Občinski ljudski odbor naj v sodelovanju z zbornicami in zadružnimi zvezami spremlja izvajanje inve-stkijskih načrtov za trgovine, gostinstvo, obrt in kmetijstvo, da se zagotovi tak razvoj, kot ga predvideva družbeni plan. 5. Za delo pristojni organi morajo stalno spremljati zaposlenost v gospodarstvu. Ce se ugotovi, da zaradi pretiranega zaposlovanja trpi delovna storilnost, naj to obravnava zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbor in da gospodarski organizaciji ustrezna priporočila. XXII. poglavje KONČNE DOLOČBE 1. Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora je pooblaščen tolmačiti ta družbeni plan. 2. Ta družbeni plan velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Št. 01/1-30-5/1-1960. Laško, dne 5. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 105. Občinski ljudski odbor Laško je po 14. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št 52-847/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. aprila 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Laško za leto 1960. 1. člen Proračun občine Laško za leto 1960 obsega: dohodke 98,635.000 din izdatke 98,635.000 din 2. člen Namestitve pri občinskih organih so dopustne samo v skladu z odlokom o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Laško (Uradni vestnik oteraja Celje, št. 35-368/59) in če so za to zagotovljena proračunska sredstva. 3. člen Svet za družbeni plan in finance sme razpolagati s proračunsko rezervo db zneska 800.000 din. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme Občinski ljudski odbor Laško za redno kritje proračunskih izdatkov najeti posojilo do višine 10 milijonov dinarjev. ( 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960, St. 01/1-31-28/1-1960. Laško, dne 5. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 106. Občinski ljudski odbor Laško je po 5. členu uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ št. 9-113/60) in 50. členu za-zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. aprila 1960 sprejel ODLOK o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini za uslužbence organov Občinskega ljudskega odbora Laško, njegovih zavodov in organizacij. 1. člen Dnevnica uslužbencev organov Občinskega ljudskega odbora Laško, njegovih zavodov in organizacij znaša: 1. za uslužbence od XX. do vštetega XI. plačilnega razreda in za tehnično osebje, razen za visokokvalificirane delavce 1.300 din; 2. za uslužbence, razvrščene od X. do vštetega V. plačilnega razreda in za visokokvalificirane delavce 1500 din; 3. za ušlužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor 1700 din. Honorarnim uslužbencem se določa dnevnica po honorarju skladno z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim honorarna služba ni edini poklic, se določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to za njih ugodneje. 2. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša od 6.900 do 10.000 din mesečno. Izjemoma se sme priznati uslužbencem prve in 'druge vrste ter visokokvalificiranim delavcem tudi večje nadomestilo, ki pa ne sme presegati 20.000 din na mesec. Če se prizna Uslužbencu nadomestilo nad 10.000 din na mesec, mora izdati o tem pristojni starešina posebno Obrazloženo odločbo. 3. člen Uslužbenci imajo pod pogoji dz 14. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev pravico do kilometrine, ki znaša 25 din za vsak prevoženi kilometer. 4. člen Ta odlok velja od 1. aprila 1960. S tem dnem preneha veljati odlok o kilometrini (Uradni vestnik okraja Celje, št. 2-13/58) in odlok o uvedbi povračila za službena potovanja ali terensko delo, ki se opravlja v mejah občine do 10 km oddaljeno od ožjega Območja občine (Uradni vestnik okraja Celje, št. 2-14/58). Odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/1-1-53/1-1960. Laško, dne 5. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 107. Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Laško je po prvem odstavku 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25-117/57) na seji dne 5. aprila 1960 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev. 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Laško v proizva-jalski Skupini industrije, trgovine in obrti v volilni enoti št. XXVI., ki obsega Elektro Celje — obrat Laško, železniški postaji Laško in Rimske Toplice ter Nadzor-ništvo proge Laško, ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Rihardu Loviščku, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo dne 24. maja 1960. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-08-1/2-1960. Laško, dne 5. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 108. Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Laško je po prvem odstavku 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25-117/57) na seji dne 5. aprila 1960 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev. 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Laško v proizva-jalski skupini industrije, trgovine in obrti v volilni enoti št. XXII., ki obsega Tekstilno tovarno »Volna« Laško, ker je prenehal mandat odborniku tega Zbora Mihi Prosenu, ki je bil ‘izvoljen v tej volilni enoti. I 2. člen Volitve bodo dne 24, maja 1960, 3. člen Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku 'okraja Celje. St. 01/1-08-1/1-1960. Laško, dne 5. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 109. Po 13. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 1. členom zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19r241/57. 55-710/57 in 52-892/58) je Občinski ljudski odbor Laško na seji Občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. aprila 1960 sprejel ODLOK o občinski dokladi za obrtnike, samostojne poklice in priložnostne dohodke na območju občine Laško za leto 1960. 5. člen Predpisi uredbe o dohodnini iz vsemi spremembami in dopolnitvami in uredbe o izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov veljajo tudi za odmero občinske doklade po tem odloku. 6. člen Pojasnila in navodila tega odloka daje oddelek za finance občinskega ljudskega odbora. 7. člen Ta odlok velja od dneva Objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za odmero občinske doklade za leto 1960. Št. 04/1-32-30/1-1960. Laško, dne 5. aprila 1900. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško’ Stane Brinovec L r. 110. 1. člen Na območju občine Laško se odmeri v letu 1960 občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od obrtnikov, samostojnih poklicev in priložnostnih dohodkov. 2. člen Občinski ljudski odbor Laško je po 6. členu uredbe o cenah ;za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi (Uradni list FLRJ, št. 16-301/58) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. aprila 1960 Sprejel Občinska doklada od obrtnikov in samostojnih poklicev se ibo odmerjala po naslednjih stopnjah: 1. krojačem, čevljarjem, šiviljam, brivcem, dimni-karjiem, slaščičarjem, popravljalcem nogavic, mlinarjem in drugim, ki opravljajo neproduktivno dejavnost: od davčne osnove se plača doklada nad din do din po stopnji % 100.000 5 100.000 200.000 6 200.000 300.000 7 300.000 400.000 8 400.000 10 2. mizarjem, kolarjem, mehanikom, lesostrugar- jem, žagarjem, zidarjem, duhovnikom, gostilničarjem, mesarjem, izdelovalcem strešne opeke, advokatom, av- topnevoznikom in drugim, ki se ukvarjajo s proiz- vodnjo: od davčne osnove se plača doklada nad din do din postopaj i % 100.000 12 100.000 200.000 13 200.000 300.000 14 300.000 400.000 16 400.000 500.000 18 500.000 700.000 21 700.000 24 3. člen Občinska doklada od priložnostnih dohodkov se bo odmerjala od prometa po stopnji 5 %. 4. člen Zavezanci, ki plačujejo dohodnino v pavšalnem znesku, plačajo tudi pavšalno občinsko doklado, ODLOK o tarifi za odvoz smeti in odpadkov. 1. člen Komunalno podjetje Laško pobira pristojbine in vrši odvoz soneti in odpadkov po naslednji tarifi: 1. od m2 stanovanjske površine 2 din 2. od m2 površine poslovnih prostorov, zavodov in uradov 4 din 3. od m2 površine poslovnih prostorov 6 din podlagi izvršene izmere prostorov. gospodarskih organizacij Bristojbina se pobira na 2. člen Vsi tisti, ki se poslužujejo lastnih smetiščnih jam, plačujejo dejanske stroške za izpraznitev. 3. člen Svet za gradbene in komunalne zadeve bo predpisal po potrebi navodila za izvrševanje tega odloka. Po potrebi bo predpisal tudi pavšalne tarife, ki pa ne smejo prekoračiti osnovne tarife., navedene v 1. členu tega odloka. 4. člen Ta odlok 'velja cd dneva objave v Uradnem vestniku 'Okraja Celje, uporablja pa se s prvim dnem naslednjega meseca po .objavi. Št. 01/1-39-25/1-1960. Laško, dne 5. aprila 1960. Predsednik Občinskciga ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 111. Občinski ljudski odbor Laško je po 6. členu uredbe o cenah za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi (Uradni list F1LRJ, št. 16-301/58) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. aprila 1960 sprejel ODLOK o kanalski pristojbini. 1. člen Komunalno podjetje Laško pobira za vzdrževanje in obnovo kanalskega omrežja v Laškem kanalsko pristojbino. Osnova za določitev kanalske pristojbine je količina odpadne vode, ki se določa po porabljeni vodi iz vodovoda in lastnih vodnjakov v Laškem. 2. člen Kanalska pristojbina se zaračuna: 1. pri vseh objektih, ki ležijo db cestah z urejeno kanalizacijo vključno onih na podpareelaci j ah, ne glede na to, ali so že priključeni na kanalizacijsko omrežje ali ne; 2. pri vseh objektih kjer je db izdaji lokacijskega ali gradbenega dovoljenja naložena obveznost priključka na kanalizacijsko omrežje, ne glede na lego objekta. Pristojbina se plača od dneva vselitve. 3. člen Kanalska pristojbina znaša 10 % na vodarino od porabljene vode. Pobira se istočasno z vodarino in sicer mesečno nazaj ter se odvaja Komunalnemu podjetju v Laškem. Nalaga se na poseben račun, s katerim razpolaga Svet za gradbene in komunalne zadeve. 4. člen Svet za gradbene in komunalne zadeve se pooblasti, da predpiše v primeru potrebe navodila za izvrševanje tega odloka. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se s prvim dnem naslednjega meseca po objavi. Št. 01/1-39-24/1-1960. Laško, dne 5. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 112. Občinski ljudski odbor Laško je po drugem odstavku 20. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16-279/59 in 47-753/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 5. aprila 1960 sprejel ODLOK o prenosu opravljanja posameznih stanovanjskih zadev v pristojnost Stanovanjske skupnosti v Laškem. 1. člen V pristojnost Stanovanjske Skupnosti v Laškem se prenesejo naslednje zadeve, ki so po zakonu o stanovanjskih razmerjih v pristojnosti občinskega upravnega stanovanjskega organa: 1. Vodenje evidence izpraznjenih stanovanj; 2. Oddajanje stanovanj. 2. člen Ta sklep velja od 1. aprila 1960. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/1-39-23/1-1960. Laško, dne 5. aprila 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 113. Po 15. členu in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih ^odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52) v zvezi 2. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. februarja 1960 sprejel. ODLOK o vodovodnem redu. 1. člen Vodovodno omrežje v občini Slovenske Konjice, ki ga upravljajo stanovanjske skupnosti in krajevni odbori, preskrbuje posamezne kraje občine z dobro pitno vodo in z vodo za gospodinjstvo. V ta namen je upravičen zahtevati vodo pod pogoji tega .odloka vsakdo, ki ima na območju vodovodnega omrežja zgradbo ali namerava na tem območju zgraditi stavbo. Lastniki nepremičnin, ki imajo vodnjake z nezdravo in nečisto vodo, so se dolžni obvezno priključiti na vodovodno omrežje. Noužitnost take vode v takem vodnjaku ugotovi sanitarna inšpekcija. 2. člen Voda se oddaja praviloma samo lastnikom zgradb in gradbenih parcel brez priznanja kakršnihkoli pravic nasproti stanovanjskim skupnostim in krajevnim odborom. Prvi pogoj za dobavo vode je obstoj vodovodne mreže v določenem kraju, kjer se nahaja zemljišče. Vodovodni priključki se odobravajo po prošnji, ki jo je treba vložiti pri upravnem organu, pristojnem za stanovanjske in komunalne zadeve. Iz prošnje mora biti razvidna celotna nameravana instalacija. Vsako spremembo glede instalacije oziroma vodovodnega priključka mora lastnik zgradbe oziroma zemljišča še pred izvršitvijo prijaviti upravnemu organu, ki je pristojen za stanovanjske in komunalne zadeve zaradi odobritve. Instalacija se sme izvršiti samo po odobritvi v skladu z določbami tega odloka. Instalacijo smejo vsak čas pregledati strokovni izvedenci oddelka za gospodarstvo. Za en priključek na vodovodno omrežje za enosta-novanjsko hišo se plača pristojbina 2.000 dinarjev, za vsako nadaljnje stanovanje pa 500 dinarjev. Za vsak nadaljnji priključek se ponovno plača pristojbina po gornji tarifi. 3. člen Vsak odvzem vode iz vodovodnega omrežja brez dovoljenja organa za stanovanjske in komunalne zadeve je najstrožje prepovedan. Za nedovoljen odvzem se šteje: a) odpiranje cestnega zaklopnika ali hišnega za-klopnika; b) odstranitev plomb na zalklopnikih in vsako kvarjenje naprav; c) dovolitev priključka sosednim lastnikom zgradb ali gradbenih parcel brez vednosti organa za stanovanjske in komunalne zadeve; č) samovoljni priključek na vodovodno omrežje brez predhodne odobritve organa za stanovanjske in komunalne zadeve; d) odvzem vode na cestnih hidrantih in sploh vsak odvzem, če potrošnja vode ni registrirana ali pavšali-rana. 4. člen Za vsako zemljišče, kateremu naj se dovaja voda iz omrežja, je potreben poseben vodovodni priključek, ki mora biti napravljen po predpisih tega odloka in ostalih veljavnih predpisih. Priključek na omrežje drugega lastnika se dovoljuje le izjemoma za vsak primer posebej. Vsako gospodarstvo dobi praviloma samo en priključek. Izjeme so dopustne z odobritvijo organa za stanovanjske in komunalne zadeve v posebej utemeljenih primerih, kjer to izahtevajo izredne okolnosti. Kot priključni vod se smatra del omrežja od glavne cevi do objekta oziroma nepremičnine. Glavno cev navrtati ali priključni vod preložiti smejo samo osebe, poblaščene od organa za stanovanjske in komunalne zadeve. Hišne instalacije smejo izvršiti pooblaščeni inštalaterji oziroma .obrtniki. 5. člen Vodovodni priključek se položi na lahko pristopnem mestu v ravni črti pravokotno na gradbeno črto in z malim vzponom proti zgradbi. Najmanjša globina cevi vodovodnega priključka izven zgradbe je 0,30 m, v zgradbi brez kleti 0,80 m, a v zgradbi s kletjo 0,30 m izpod površine tal. Vodovodni priključek se ne sme položiti tam, kjer bi materialu dovoda pretilo razdejanje in s tem kvarjenje vode. Ta mesta so straniščne jame, gnojišča, smetišča, kanalizacija, peči itd. 6. člen Notranji premer priključnega ali zasebnega voda mora biti tak, da je glede na razsežnost in število iztokov hišnega voda omogočena redna oskrba z vodo. Pri dolžini do 30 m mora imeti priključni vod najmanj 18 mm, pri dolžini nad 30 m pa 24 mm premera. 7. člen Vsaki priključni ali zasebni vod preizkusi organ za stanovanjske in komunalne zadeve oziroma za to pooblaščeni vodovodni inštalater na račun lastnika objekta. Eventualne napake, ki se pojavijo, se morajo takoj odstraniti, nakar se vodovod ponovno preizkusi. O uspehu preizkušnje se izda potrdilo. Za vse poškodbe, ki bi nastale z uporabo priključnega ali zasebnega voda pred izdajo potrdila o preizkušnji, jamči lastnik z vodo oskrbovanega objekta sam. 8. člen Voda se oddaja potrošnikom proti pavšalni mesečni odškodnini (vodarini) ali po m3, kjer so že nameščeni števci (vodomeri). Voda se plačuje pri odvzemu vode ne glede na lastništvo. Vodarino je treba plačati najkasneje v 8 dneh po izstavitvi računa. Kolikor odjemalec ne plača vodarine v odrejenem roku. se dolg izterja sodnim potom. Vodarino pobirajo vodovodni inkasanM, ki so posebej za to pooblaščeni od pristojnih stanovanjskih Skupnosti oziroma krajevnih odborov. Vodarina se pobira po tarifi, ki jo predpiše Svet za stanovanjske in komunalne zadeve. Višina vodarine temelji na kalkulaciji po individualnih planskih stroških s tem, da morajo stanovanjske skupnosti oziroma krajevni odbori kriti z dohodki vse stroške, dobiček pa sme samo zmerno presegati stroške proizvodnje. Začasna uporaba iz vodovoda za gradnje in podobne namene je dovoljena proti plačilu odškodnine. Za gradnjo večjih objektov je obvezno pred uporabo na priključno cev namestiti števec (vodomer). Mesto in pogoje namestitve določi uprav- ni organ, ki je pristojen za stanovanjske in komunalne zadeve. Za gašenje požarov iz javnih hidrantov se voda ne zaračuna. Vodarina se plačuje za en mesec nazaj. 9. člen Za vse nove več kot dvostanovanjske zgradbe je obvezno, da se pred uporabo vode namestijo števci. Za ostale več kot dvostanovanjske zgradbe pa se morajo namestiti števci v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. Prav tako se morajo v roku enega leta namestiti vodni števci v vseh industrijskih in ostalih obrtnih delavnicah ter lokalih, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda. S tarifo o vodovodni pristojbini se lahko določi plačevanje vode malih podjetij in obrtnih obratov v pavšalnem prispevku. ,10. člen Določila tega odloka veljajo smiselno tudi za Obstoječe priključke in zasebne vode. Ti se morajo preurediti povsod, kjer ne odgovarjajo predpisom, kakor hitro smatra upravni organ za stanovanjske in komunalne zadeve to za potrebno. Ako lastnik tega ne izvrši na svojem zemljišču v postavljenem roku, izvrši to upravni organ, ki je pristojen za stanovanjske in komunalne zadeve. 11. člen K hišnemu vodu spada celotno omrežje v notranjosti posestva. Vodo lahko uporablja odjemalec na svojem posestvu le v one namene, za katere plača vodarino. Voda se ne sme po nepotrebnem izlivati in tratiti. Notranji premer .glavnih vodovodnih priključkov navpičnih in stranskih vodov mora odgovarjati številu izlitkov. Ves material (cevi, sestavni deli, tesnila in spajalna sredstva itd.), ki se uporabljajo pri instalaciji vodovodnih naprav, mora .po kakovosti, dimenzijah, teži itd. ustrezati JUS predpisom, kolikor pa tega ni, pa veljavnim predpisom. Kot pritrdilna sredstva in pomožni material za pritrditev cevi in ostalih instalacijskih predmetov se smejo uporabljati kljuke, oklepi in objemki, ki ustrezajo "JUS predpisom. 12. člen Vse priprave, s katerimi se odvzame voda ali zapira dovod, morajo biti tako urejene, da pri zapiranju in odpiranju ne povzročajo v vodovodnem omrežju škodljivih tlakov. Ako bi organ za stanovanjske in komunalne zadeve ugotovil, da znaša pri taki pripravi nastali škodljivi tlak več kot eno atmosfero, se mora ta naprava takoj odstraniti ali preurediti. 13. člen Priključni zasebni ali hišni vodi, ventili, vodovodne pipe in sploh vse vodovodne instalacije se nahajajo pod stalnim nadzorstvom stanovanjskih skupnosti oziroma krajevnih odborov in njihovih organov, ki se morajo pri izvrševanju nadzora legitimirati. Nadzorni organi imajo pravico neoviranega dostopa vsak čas k vsem vodovodnim napravam. Lastnik posestva je odgovoren za škodo, ki bi nastala na vodovodu zaradi samolastnih sprememb hišnih instalacij. Vse brez pristojne odobritve izvršene naprave se morajo na zahtevo organa za stanovanjske in komunalne zadeve odstraniti. 14. člen Uporabo vode iz vodovoda lahko odpove lastnik z vodo oskrbovanega zemljišča po predloženem potrdilu občinskega sanitarnega inšpektorata, da ima na svojem zemljišču za užitne namene primerno vodo. Odpoved se izvrši s pismeno prijavo na organ za stanovanjske in komunalne zadeve. Odpoved ima za posledico, da se voda takoj zapre na glavnem priključnem vodu. 15. člen Vsako 'spremembo v lastništvu z vodo oskrbovanega posestva mora nov lastnik takoj prijaviti organu za stanovanjske in komunalne zadeve. Z dnem prevzema preidejo vse pravice in obveznosti v zvezi e dobavo vode iz vodovoda na novega lastnika. 16. člen Lastnik z vodo oskrbovanega zemljišča jamči, da bo izpolnjeval vse obveznosti, ki jih določa ta odlok. Pri tem mora upoštevati še ostale predpise, ki urejajo uporabo vode. 17. člen Organ za stanovanjske in komunalne zadeve ne prizna potrošnikom ni kake odškodnine zaradi motenj v dobavi vode. Pri občasnih motnjah dobave vode zaradi trenutne prekinitve ali 'zmanjšanja dobave vode zaradi napak, nastalih na omeržju ali iz drugih vzrokov, se ne prizna odškodnina. Potrošniki tudi nimajo pravice zahtevati popust pri vodarini ali povrnitvi škode, če ni bilo mogoče iz kakršnihkoli vzrokov začasno ali za krajšo dobo uporabljati priključkov ali zasebnih vodov. Organi stanovanjskih Skupnosti oziroma krajevni odbori so dolžni pri naprej predvidenih prekinitvah obvestiti pravočasno prizadete stranke. 18. člen Prijave o motnjah glede dobave vode, katere bi utegnile povzročiti pomanjkljivosti na vodovodnem omrežju, se vložijo pismeno ali ustno pri pristojni stanovanjski skupnosti oziroma krajevnem odboru. Ako se pri pregledu pokaže, da je motnje povzročila pomanj_ toljivost v hišnem ali zasebnem vodu, mora poravnati odjemalec vode s tem v zvezi nastalo škodo oziroma stroške. Ako poči ali se kako drugače poškoduje glavni vod, ga oseba, ki jo zato določi stanovanjska skupnost oziroma krajevni odbor, .zapre in nemudoma o tem Obvesti lastnika z vodo oskrbovanega zemljišča. On pa je na drugi strani dolžan, ko opazi kakršnokoli pomanjkljivost v glavnem priključnem vodu ali zasebnem vodu, to prijaviti stanovanjski skupnosti oziroma krajevnemu odboru. Pritožbe zoper ukrepe stanovanjskih skupnosti oziroma krajevnih odborov se vlagajo pri organu, ki je pristojen za stanovanjske in komunalne zadeve. Koristnik vodovoda se je pri gradnji vodovodnih naprav dolžan držati veljavnih tehničnih predpisov glede projektiranja in gradnje vodovoda. Vse obstoječe vodovodne naprave, ki niso v skladu s temi predpisi, se morajo spraviti z njimi v sklad v roku enega leta od dneva, ko začne veljati ta odlok. Zlasti mora upoštevati koristnik vodovoda naslednje: 1. Vodovodne cevi se ne smejo polagati na zunanjih stenah in sploh povsod, kjer bi bile izpostavljene mrazu, nadalje skozi straniščne in gnojne jame, odtočne kanale in dimnike. Skozi težko dostopne prostore se mora položiti vod z obojestransko odprto in za vodo nepropustno cevjo primernega večjega premera. 2. Pri spojih z ohojko mora biti zatesniitev izvršena s konopljino vrvjo in litim svincem ali konopljino vrvjo in svinčeno volno. Konopljina vrv mora biti prepojena s fimežem. Raztaljeni, še mehki svinec, je treba primemo zaphati. Zatesnitev s svinčeno volno mora biti izvedena v slojih in skrbno zaphana. Prostor med obojko in cevjo mora biti povsod enak in ne sme biti v ceVi niti konoplja, niti svinec. Pri zelo mokrem vremenu in mrazu nad 5° C niso dopustna tesnilna dela s taljenim svincem. Delo pri spajanju in krivljenju cevi mora biti izvedeno trdno, strokovno in tako, da je ohranjen povsod isti prerez cevi. Pri ceveh s posebnim materialom veljajo le navodila proizvajalca. 3. Pri polaganju cevi Skozi zidovje se mora napraviti skozi zid okoli cevi zadosten prostor, da se preprečijo poškodbe vodovodnih cevi pri eventualnem posedanju zidovja ali zemljišča. 4. Pri polaganju cevi v zemljo kakor tudi v vlažnih in jedkim plinom izpostavljenih prostorih je treba poskrbeti za strokovno izvršeno instalacijo. 5. Cevi, odcepi in zvezni deli se smejo nameščati samo na lahko dostopnih mestih. 6. Kot zaporne naprave na celotnem vodovodnem omrežju so dovoljeni samo ventili in zasunki, ki zapirajo ter ne povzročajo škodljivih tlakov na cevovodih. Zapirati se morajo vsi brez izjeme na desno, odpirati pa na levo. 7. Vodi za gašenje požarov in hidranti morajo biti tako napravljeni, da jiih lahko vsak čas uporabljajo gasilska društva. 8. Pri nabavi novih in pri popravilu obstoječih hišnih vodov se smejo uporabljati samo take cevi, ki so proti rji zadosti zaščitene in ne vplivajo kvarno na kvaliteto vode. Prenesti morajo najmanjši preizkusni tlak 15 atmosfer. Vsi vodi se morajo vzdrževati v dofo-forem in nepredušnem stanju. 19. člen Za prekrške se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev, kdor: 1. izvršuje kakršnakoli dela na vodovodnem omrežju, na priključnih vodih z vodo oskrbovanega objekta, neupravičeno izvršuje dela pri hišnih vodih, izvršuje spremembe na priključnih zasebnih in hišnih vodih (2. odstavek 2. člena); 2. samovoljno odvzema vodo brez plačevanja vodarine (3. člen); 3. navrta glavne oziroma zasebne vode brez odobritve pristojnega organa za stanovanjske in komunalne zadeve ali njegovega nadzorstva (3. odstavek 4. člena); 4. dopusti, da se položi vodovodni priključek v nasprotju z določili 4., 5. in 6. člena tega odloka; 5. pobira večjo ali manjšo vodarino kot je predpisana v tarifi (3. odstavek 8. člena); 6. predsednik hišnega sveta ali druga odgovorna oseba, ki opusti namestitev vodnega števca po preteku roka (9. člen); 7. neupravičeno trati vodo ali uporablja vodo za druge namene, za katere plača vodarino (11. člen); 8. predsednik hišnega sveta Edi druga odgovorna oseba, ki opusti prijavo spremembe o latstništvu z vodo oskrbovanega posestva (15. člen); 9. hišni svet ali druga Odgovorna oseba, ki dopusti, da se pri gradnji vodovodnih naprav vedoma ne upoštevajo določila 6. odstavka 18. člena tega odloka. 20. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o vodovodnem redu (Uradni vestnik okraja Celje. štev. 1-7/59). 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01-04-6/1-1960. Slovenske Konjice, dne 26. februarja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slov. 'Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r. 114. Po 3. točki 26. člena statuta občine Slovenske Konjice in skladno s smernicami zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana za leto 1960 je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. marca 1960 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Slov. Konjice za leto 1960. PRVI DEL SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1960 I. poglavje GLAVNI SMOTRI IN NALOGE DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1960 Upoštevajoč temeljne smotre in naloge perspektivnega plana gospodarskega razvoja v letih 1957—1961 in upoštevajoč uspehe v letih 1957—1958 in 1959 se postavljajo z družbenim planom občine za leto 1960 naslednje naloge: 1. Povečati obseg proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah, da bodo temeljne naloge in cilji petletnega plana gospodarskega razvoja občine uresničene v letu 1960, kar pomeni eno leto pred rokom; 2. doseči povečanje družbenega bruto proizvoda v gospodarstvu občine skupaj za 14,4 % (družbeni sektor za 14,4 %) in porast narodnega dohodka skupno za 13,8 % (družbeni sektor za 13,6 %) v odnosu na leto 1959; 3. stremeti za tem, da se poveča delovna storilnost v industriji povprečno 9,2 % a v ostalih gospodarskih panogah povprečno za 8,3 %, kar bo osnova za povečanje proizvodnje in izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. V ta namen je potrebno, da se poleg investicijskih vlaganj za povečanje proizvajalnih sil, poveča vsestransko prizadevanje za .strokovno izobraževanje kadrov, izpopolni sistem nagrajevanja po učinku in uvajanje boljših delovnih metod v gospodarskih organizacijah; 4. posvetiti vso pozornost razvoju kmetijstva, zlasti povečanju blagovne proizvodnje kmetijskih proizvodov na osnovi kooperacijskega sodelovanja, katerega je potrebno še v naprej krepiti in razširiti. Posebno pozornost se mora posvetiti vprašanju zakupa s strani kmetijskih zadrug. Investicije v kmetijstvu morajo biti usmerjene predvsem za dvig živinoreje na osnovi industrijskega načina proizvodnje in to v cilju redne in zadostne preskrbe tržišča z mesom in mlekom; 5. investicijska sredstva za razvoj gospodarstva osredotočiti v tiste -gospodarske panoge in dejavnosti, ki bodo v najkrajšem času pripomogle k povečanju proizvodnje in dohodkov v letu 1960. Posebno pozornost posvetiti razporejanju investicijskim naložbam v tiste dejavnosti in objekte, ki bodo pripomogli k izboljšanju družbenega standarda; 6. da se omogoči hitrejši razvoj obrtne dejavnosti družbenega sektorja v Občini, se pristopa v tem letu k združevanju prostih sredstev obrtnih gospodarskih organizacij v poseben sklad združenih sredstev, ki je namenjen hitrejšemu razvoju obrti. S temi sredstvi se bodo omogočile večje investicijske naložbe za posamezne obrtne organizacije. Z istim ciljem se ustanavlja tudi nov sklad za finansiranje investicijske dejavnosti za potrebe šolstva, kulture in komunalne potrebe v Občini. V ta sklad se stekajo sredstva, ki jih določa družbeni plan ter ostala sredstva in prispevki, ki se po sklepu ObLO namenijo v ta sklad; 7. na osnovi planiranega povečanja proizvodnje za leto 1960 se pričakuje, da se bo povečalo skupno število zaposlenih za Okrog 100 v gospodarstvu družbenega sektorja, kar znaša 3,9 %, v industriji pa za 1,8 %, kar je v skladu s splošnimi smernicami nadaljnjega omejevanja, naraščanja števila zaposlenih. Nova delovna sila bi se zaposlila predvsem v obrtni ter komunalni dejavniosti, kjer bo možno zaposliti znatno število od-višne ženske delovne sile. To pomeni, da se bo .povečanje proizvodnje opiralo v glavnem na porast delovne storilnosti, boljšo organizacijo dela ter na ostale pogoje, ki bodo vplivali na porast proizvodnje. II. poglavje DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Na osnovi dosedanjih uspehov in podane materialne in družbene pogoje za nadaljnji gospodarski razvoj občine ter skladno s postavljenimi nalogami petletnega perspektivnega plana gospodarskega razvoja občine ter njegove izpolnitve v štirih letih, računamo v letu 1960 z nadaljnjim porastom družbenega bruto proizvoda ter narodnega dohodka. V letu 1960 se bo povečal družbeni bruto proizvod za 14,4 in narodni dohodek za 13,8 % napram realizaciji v letu 1959. Glej razpredelnico spodaj. Družbeni bruto proizvod se je v štirih letih povečal za 77,2 % ter s tem znatno presegel predvideni 55,3 % porast s petletnim planom do 1961, Povprečno letno povečanje je znašalo 19,3 napram planiranemu 11%-nemu letnemu povprečju. Narodni dohodek se bo v letu 1960 povečal za 58,3 %v primerjavi z letom 1956. S tem bo presežen petletni plan povečanja za 2,5 %. Povprečni letni porast narodnega dohodka je 14,5 % nasproti 11,5 % planiranemu povečanju. Na posameznega prebivalca občine odpade naslednje povečanje družbenega bruto proizvoda.in narodnega dohodka (v dinarjih); _________________________ 1959 1950 Indeks Družbeni bruto proizvod 414.00 471.000 113,7 Narodni dohodek 156.900 177.600 113,1 Za uresničitev 14,4 % povečanja družbenega bruto proizvoda ter izpolnitev petletnega plana v 4 letih je potrebno, da posamezne gospodarske organizacije po- 1956 1960 1959 1959 Indeks 1960 1956 Družbeni bruto proizvod 4,862.374 7,535.347 8,620.869 114,4 177,2 Narodni dohodek 2,051.164 2,856.379 3,251.706 113,8 158,3 Od tega družbeni sektor: Družbeni bruto proizvod 4,171.599 6,614.327 7,568.341 114,4 181,4 Narodni dohodek 1,688.753 2,385.345 2,709.763 113,6 160,4 večajo v letu 1960 obseg družbenega bruto proizvoda v naslednji višini: (Indeks 1960/1959) Panoga Družbeni sektor Vsi sektorji skupaj Gospodarstvo skupaj 114,4 114,4 Industrija 114,8 114,8 Kmetijstvo 104,1 113,2 Trgovina 108,1 108,1 Gostinstvo 107,9 107,5 Obrt 115,6 113.2 Komunala 112,0 112,0 Višina družbenega bruto proizvoda za leto 1960, ki je planirana na osnovi malterialnih din drugih pogojev ter ostalih smotrov je za posamezne gospodarske panoge naslednje: 1959 1960 Indeks Družbeni sektor: Industrija skupaj 6,001.563 6,892.800 114,8 TKO Zreče 950.000 1,200.000 126,3 TKI Vitanje 105.000 105.800 <+)100,7 KOSTROJ Sl. Konjice 250.000 300.000 120,0 OPEKARNA Loče 34.000 36.000 105,8 LIP Sl. Konjice 962.563 1,051.000 109,1 KONUS Sl. Konjice 3,700.000 4,200.000 113,5 Kmetijstvo KZ in KG 178.808 186.156 104,1 Trgovina 74.564 80.600 108,1 Gostinstvo 64.263 69.100 107,9 Obrt 249.459 288.485 115,6 Komunala 45.670 51.200 112,0 Zasebni sektor: Kmetijstvo 813.230 937.528 115,2 Gostinstvo 17.990 19.350 107,5 Obrt 89.800 95.650 106,5 Opomba: (+) po novem predlogu plana 122.885. III. poglavje INVESTICIJE Investicijske naložbe v letu 1960 so usmerjene prevsem za hitrejšo dovršitev začdtih objektov in za pospešitev tistih rekonstrukcij, za katere so izvršene tehnične priprave ter za gradnjo ostalih zmogljivosti, ki bodo vplivale na hitrejši porast življenjske ravni prebivalstva. Prav tako je treba pravilno usmerjati investicijske naložbe za gradnjo objektov družbenega standarda — predvsem gradnjo stanovanj, šolskih objektov ter objektov komunalnega značaja. Celotna investicijska sredstva se bodo v letu 1960 uporabila za naslednje naložbe: 1959 1960 Indeks Gospodarske investicije Negospodarske investicije 207.000 171.186 635.898 189.500 307,1 110,6 Skupaj: 378.1-86 825.398 218,2 A. Gospodarske investicije: Posamezne gospodarske panoge bodo v letu 1960 vložile v cilju splošnega gospodarskega napredka naslednja investicijska sredstva: 1959 1960 Industrija 143.565 460.410 Kmetijstvo 29.478 65.062 Gozdarstvo — 31.126 Trgovina 5.920 11.800 Gostinstvo 3.694 25.500 Obrt in komunalna podjetja 24.419 42.000 1. Industrija: Za cilje napredka in povečanja industrijske proizvodnje bo v letu 1960 vloženih 460,4 milijonov investicijskih sredstev. Ta sredstva se bodo uporabila za modernizacijo in razširitev Obstoječih objektov (rekon-sitrukcije). — Usnjarski kombinat »KONUS« Slov. Konjice bo uporabil sredstva v glavnem za gradnjo Objekta za proizvodnjo umetnega usnja ter za ostale rekonstrukcije v Obstoječih obratih. — TKO Zreče bo vložilo sredstva za gradnjo in predpripravo za širšo rekonstrukcijo ter opremo; — TKI Vitanje bo uporabilo investicij sika sredstva za gradnjo trafopostaje ip 2,5 km daljnovoda; — Opekarna Loče bo gradila »KELLER« sušilnico, uredila sanitarije in nabavila razno opremo; — KOSTROJ Slovenske Konjice bo uporabilo sredstva za gradnjo montažne hale; — LIP Slovenske Konjice bo vložilo investicijska sredstva za rekonstrukcijo montažne hale ter za ureditev treh delavnic. 2. Kmetijstvo: Povečanje kmetijske proizvodnje zlasti v živinoreji narekuje potrebo po večjih investicijskih naložbah. Glede na to računamo, da bo v letu 1960 vloženo v kmetijstvo okrog 65 milijonov investicijskih sredstev. Ta sredstva se bodo uporabila pri poedinih kmetijskih zadrugah in kmetijskem gospodarstvu v sledeče namene: — Kmetijsko gospodarstvo Slovenske Konjice bo uporabilo sredstva za dograditev h meljske sušilnice v Slovenskih Konjicah, adaptacijo hlevov v Žičah, ureditev sadnega nasada 4 ha, za manjše melioracije ter za pričetek predvidene melioracije na senožetu pri Ločah; — Kmetijska zadruga Loče bo uporabila investicijska sredstva za gradnjo provizoričnega hleva za pitanje mlade goveje živine s kapaciteto 200 glav; — Kmetijska zadruga Zreče bo z investicijskimi sredstvi adaptirala hlev, uredila sadni nasad 10 ha ter nabavila kamion s prikolico; — Kmetijska zadruga Vitanje bo gradila provizorični hlev za 200 glav goveda ter nabavila razno opremo; — Kmetijska zadruga Slovenske Konjice bo izvršila manjše rekonstrukcije na osnovnih sredstvih. 3. Trgovina: Da se omogoči povečanje blagovnega prometa v trgovini ter doseže kulturnejša postrežba, bodo trgovska podjetja investirala v letu 1960 okrog 11,8 milijonov sredstev. S temi sredstvi bi se izvršila adaptacija raznih trgovskih lokalov ter se nabavila modernejša oprema. V okviru teh sredstev hi se tudi uredila v Zrečah prodajalna mesa in v Lečah prodajalna 'kruha. 4. Gostinstvo: Investicijska sredstva, ki se bodo uporabila v gostinstvu, so v glavnem usmerjena v tiste objekte, ki 'bodo pripomogla k povečanju turizma na področju občine. Tako bi gostinsko podjetje »JELEN« v Slovenskih Konjicah z adaptacijo pridobilo in povečalo število tujskih sob. V tem letu je prav tako predviden pričetek gradnje »MOTELA« v Slov. Konjicah, kar bo bistveno pripomoglo k razvoju turizma ker so v bližnji okolici dani vsi pogoji. V celoti se bo vložilo v gostinstvo in turizem okrog 30,5 milijonov investicijskih sredstev. V teh sredstvih je zajet tudi pričetek gradnje Planinske koče na Rogli, ki bo povečala možnost razvoja turizma. 5. Obrt: Nadaljnji razvoj obrtništva zahteva znatne investicijske naložbe za povečanje kapacitet in porast proizvodnje. Glede na to sc predvideva, da bo v letu 1960 vloženo 42 milijonov investicijskih sredstev za napredek obrti. Ta sredstva bodo uporabljena za gradnje, adaptacije ter modernizacijo opreme. Poedine obrtne gospodarske organizacije bodo sredstva uporabila za naslednje namene: — »COMET« Zreče za dovršitev gradnje in ureditev Obratnih prostorov; — »KLJUČAVNIČARSTVO in VODOINSTALA-TERSTVO Slovenske Konjice bo uporabilo sredstva za nabavo opreme; — »KOVAŠTVO« Slovenske Konjice bo izvršilo manjše adaptacije; — »KROJASTVO« Slovenske Konjice bo uporabilo sredstva za premestitev in ureditev prostora za novoustanovljeni obrat usnjarske konfektije; — »MIZARSTVO« Slovenske Konjice bo z investicijskimi sredstvi preuredilo svoje delovne prostore; — »TAPETNIŠTVO« Slovenske Konjice bo z nabavo opreme omogočilo večjo proizvodnjo; — »OBRTNIK« Vitanje bo vložil sredstva za adaptacijo delovnih prostorov in za razširitev dejavnosti; — Nabavila se bo oprema za »FRIZERSTVO« v Zrečah; — Znatna sredstva se bodo vložila za dokončanje gradnje nove pekarne v Slovenskih Konjicah ter za nabavo njene opreme; — Investicijska sredstva, ki so namenjena za novoustanovljeni »GRADBENI REMONT« v Slovenskih Konjicah v katerem sestavu je dosedanji komunalni remont in soboslikarstvo, se bodo uporabila za adaptacijo delovnih prostorov in delno za nabavo opreme. B. Negospodarske investicije : Za negospodarske investicije bo v letu 1960 vloženo okrog 189 milijonov dinarjev, kar bo znatno pripomoglo k dvigu življenjske ravni prebivalstva. Ta sredstva se bodo uporabila v naslednje namene: V milijonih Struktura Stanovanjska izgradnja 78,0 43,7 % Komunalna dejavnost Šolstvo, prosveta in 26,0 13,7 % telesna vzgoja 29,0 15,3 % Zdravstvo 11,5 6,1 % Državna uprava 16,0 8,5 % Ostalo 29,0 12,7 % 1. Stanovanjska izgradnja: V letu 1960 se predvideva začetek gradnje 24 Stanovanjskega bloka ObLO v Slovenskih Konjicah, dograditev 16 stanovanjskega bloka v Zrečah, dovršitev 16 stanovanjskega bloka Usnjarskega kombinata »KONUS« v Slovenskih Konjicah in pričetek gradnje 4 stanovanjskega bloka v Vitanju in 2 stanovanja v Zdravstvenem domu v Ločah. Znatna sredstva bodo vložili v stanovanjsko izgradnjo tudi zasebniki. Zasebnih stanovanj v gradnji je okrog 50 — od tega bo znaten del dokončan v tem lotu, 2. Komunalna dejavnost: Investicijska sredstva namenjena za komunalno dejavnost se bodo uporabila za rekonstrukcijo vodovoda v Slovenskih Konjicah in Zrečah ter za izdelavo načrtov za vodovod Loče in Vitanje. Nadalje se predvideva napeljava telefonske zveze Draža vas—Žiče—Špitalič, gradnja gasilskega doma v Zrečah in gradnja mrliške veže v Slovenskih Konjicah. 3. Šolstvo, prosveta in telesna vzgoja: Sredstva za te namene se bodo uporabila za gradnjo osnovne šole v Zrečah, za nabavo opreme delavske univerze v Slovenskih Konjicah ter za gradnjo in ureditev raznih športnih objektov. 4. Zdravstvo: Investicijska sredstva namenjena za zdravstvo, se bodo vložila za gradnjo Zdravstvenega doma v Ločah za kar ima tudi režijski odbor nekaj lastnih sredstev. Del sredstev je namenjen za nabavo opreme v Zdravstveni postaji v Vitanjiu. 5. Državna uprava: ; Tu so zajeta sredstva za dovršitev gradnje sodišča v Slovenskih Konjicah. Za lažje reševanje problemov pri financiranju investicijske dejavnosti za šolstvo, kulturo in komunalne potrebe v občini, se bo ustanovil poseben sklad, kamor se bodo stekala sredstva, ki jih določa občinski družbeni plan ter druga sredstva in prispevki, ki se po sklepu ObLO namenijo v ta sklad — dotacije in prispevki gospodarskih organizacij, zavodov, ustanov in skladov ter ostala sredstva. IV. poglavje ;i!i ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST Ob predvidenem porastu celotne proizvodnje v letu 1960 se bo lahko povečalo število zaposlenih v gospodarstvu Občine največ za 3,9 %, v industriji za 1,8 % — kar je v skladu s smernicami omejevanja naraščanja števila zaposlenih. Pretežni del nove delovne sile bi se zaposlil v glavnem v obrtni dejavnosti, kjer bodo nekatere obrtne stroke znatno razširile svojo dejavnost — kot »COMET« v Zrečah, »Ključavničarstvo in vodoinstalater-stvo« v Slovenskih Konjicah, Gradbeni remont ter novoustanovljeni obrat usnjarske konfekcije, kjer bo možno zaposliti znatno število nezaposlene ženske delovne sile. S tega stališča novih zaposlitev se bo zagotovil večji porast delovne storilnosti kot osnove za povečanje osebne potrošnje. Na osnovi teh načel zaposlovanja bi bilo mogoče doseči porast delovne storilnosti v industriji za 9,2 % in v ostalih gospodarskih panogah za 8,3 %. Temu problemu morajo posvetiti vso skrb — ne samo organi delavskega samoupravljanja, temveč tudi ljudski odbor in ostale družbene ter politične organizacije. Za izvedbo tega je potrebno: 1. da gospodarske organizacije nadalje izpopolnjujejo načine nagrajevanja ter dosledno izvajajo nagrajevanje po gospodarskem uspehu celotne gospodarske organizacije ter po doseženem učinku dela; 2. izboljšati izrabo razpoložljivega delovnega časa z zmanjšanjem izostankov in fluktuacije delovne sile, p od vzeti ukrepe za boljšo delovno disciplino in izboljšanje delovnih ter življenjskih pogojev zaposlenih ter dosledneje izvajati higiensko tehnične zaščite; 3. za dvig storilnosti je potrebno, da gospodarske organizacije posvetijo vso skrb splošni in strokovni izobrazbi zaposlenih ter priklopijo k organiziranemu izobraževanju, da se doseže boljši kadrovski sestav. Gospodarske organizacije naj uporabljajo sredstva sklada za gospodarske kadre, predvsem za izobraževanje delavcev na delovnem mestu na osnovi izdelanega programa. Poleg tega morajo gospodarske organizacije posvetiti več pozornosti izboljšanju strokovnega kadra na osnovi štipendiranja. Napredek delovne Storilnosti in stanje zaposlenosti morajo stalno spremljati delavski sveti podjetij ter pristojni organi ljudskega odbora, ki vsklajujejo z gospodarskimi organizacijami politiko zaposlovanja. V. poglavje OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD Na podlagi povečane proizvodnje, večje delovne storilnosti, dviga zaposlenosti in prejemkov na račun povišane stanovanjske najemnine računamo, da se bodo povečali osebni dohodki za 13,5 %. Realni osebni prejemki pa bi se povečali za okrog 9,3 %. Povečana osebna potrošnja kmetijskih proizvajalcev bo dosežena s porastom kmetijske proizvodnje — predvsem blagovne proizvodnje. Za realizacijo in razvoj osebne potrošnje je nujno, da se izpolnijo osnovne proizvodne naloge postavljene s tem planom — kot porast proizvodnje in narodnega dohodka, povečanje delovne storilnosti, boljiša organizacija trga, razvoj obrtniške proizvodnje in uslug ter izboljšanjem poslovanja v ostalih panogah. Prav tako tod k temu pripomoglo pravilno usmerjanje investičijiskih sredstev za izboljšanje trgovin, družbene prehrane, ustanavljanje raznih servisov v okviru stanovanjskih skupnosti, z izvajanjem ukrepov za stabilizacijo cen itd. Za dvig družbenega standarda se bo v letu 1960 vložilo znatna sredstva in sicer okrog 157 milijonov dinarjev, ki bodo pripomogla k hitrejšemu dvigu in razširitvi služb družbenega standarda. Razpoložljiva sredstva je potrebno smotrno razporejati tako, da bodo v čimkrajšem času pripomogla k izboljšanju posameznih dejavnosti. Za gradnjo stanovanj v letu 1960 bo vloženo skupno okrog 78 milijonov dinarjev, S temi sredstvi bo omogočeno pospešiti stanovanjsko izgradnjo. Na ta način bo v teku leta v gradnji oziroma dovršeno nad 90 stanovanj. Sredstva v višini 29 milijonov dinarjev namenjena za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo se bodo uporabila za gradnjo osnovne š'ole v Zrečah, za ureditev športnih objektov v občini ter razno opremo delavske univerze v Slovenskih Konjicah. S sredstvi namenjenimi za komunalno dejavnost se bo izvršila rekonstrukcija vodovoda v Slovenskih Konjicah in Zrečah ter za načrte vodovoda v Ločah in Vitanju. Za izboljšanje zdravstvene službe v občini bo vloženo 11,5 milijonov dinarjev. S temi sredstvi se bo gradil Zdravstveni dom v Ločah, nekaj sredstev pa odpade za nabavo opreme za Zdravstveno postajo v Vitanju. K izboljšanju pogojev in možnosti zdravljenja kmečkega prebivalstva bo pripomogla uvedba zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. K reševanju perečih problemov v šolstvu, kulturi in komunalni dejavnosti je potrebno v ta namen poiskati primerni način za združevanje sredstev ljudskega odbora, gospodarskih organizacij ter sredstev zasebnikov, kar bo le na ta način možno pristopiti k izboljšanju in povečanju kapacitet dejavnosti za dvig družbenega standarda. Stanovanjske skupnosti in krajevni odbori naj v okviru smernic družbenega plana sestavijo ustrezajoče delovne in akcijske programe, prav tako tudi načrt akumulacije finančnih sredstev, potrebnih za realizacijo plana. DRUGI DEL VI. poglavje INDUSTRIJA Za leto 1960 se predvideva povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje za nadaljnjih 11,2 % v primerjavi z letom 1959. Z ustvaritvijo tega povečanja bo v letu 1960 doseženega 98,2 % povečanja industrijske proizvodnje, ki je bila planirana z družbenim planom gospodarskega razvoja občine v letih 1957 do 1961. To pomeni, da bo industrija skoraj v celoti uresničila naloge petletnega plana v 4 letih. Po posameznih industrijskih podjetjih se bo fizični obseg proizvodnje v letu 1960 povečal takole: (vrednostni pokazatelji so prikazani po cenah iz leta 1956 v 000 din). Realizacija 1959 Plan 1960 Indeks Industrija skupaj 5,460.781 6,083.554 111,2 TKO Zreče 612.884 684.790 111,7 TKI Vitanje 131.188 131.732 100,4 (+) KOSTROJ Sl. Konjice 357.615 402.510 112,5 OPEKARNA Loče 25.243 25.642 101,7 LIP Sl. Konjice 348.001 369.685 106,2 KONUS Sl. Konjice 3,985.850 4,469.195 111,8 (+) = po novem predlogu plana indeks 121 Pričakovano povečanje industrijske proizvodnje temelji predvsem: — na rekonstrukcijah in modernizaciji obstoječih objektov; — na večji produktivnosti dela in boljšem izkoriščanju obstoječih kapacitet; — na smotrnejšem izkoriščanju reprodukcijskega materiala in zagotovitvijo preskrbe z osnovnimi surovinami; — na pričakovanem povečanju delovne storilnosti za 9,2 % na zaposlenega in na predvidenem zvišanju števila zaposlene nove delovne sile za 1,8 %. Pričakuje se, da bo industrija v letu 1960 povečala proizvodnjo nekaterih proizvodov in to: 'a) kovinska industrija — povečati proizvodnjo odkovkov, orodja za kmetijs/tvo, delov za kmetijsko orodje in naprave, strojev za industrijo in delov strojev in naprav ter ostalih sredstev za široko potrošnjo; b) industrija gradbenega materiala — poveča proizvodnjo votlih zidakov in stropnikov; c) lesna industrija — poveča proizvodnjo žaganega lesa hrasta in bukve, stanovanjskega pohištva in raznih finalnih proizvodov; d) industrija usnja — povečuje predvsem proizvodnjo umetnega usnja, zgornjega usnja -težkih kož in ostalega zgornjega usnja, usnja za podlago d robni c ter tehnične konfekcije. Fizični -obseg industrijske proizvodnje v letu 1960 Enota Količina TKO Zreče: — odkovki pr-ost-o kovani in v modelu ton 600 — deli za kmetijske stroje, orodje in naprave ton 430 — orodje za kmetijstvo ton 7 — ostalo orodje ton 500 TKI Vitanje: — siva in -temper litina ton 132 — orodje za kmetijstvo ton 64 — ostalo -orodje ton 160 — ostala sredstva za široko potrošnjo ton 76 KOSTROJ Sl. Konjice: — osltali stroji za industrijo ton 440 — deli strojev in naprav ton 30 — montaža 006 i din 12.700 — usluge 006 i din 10.160 Opekarna Loče: — zidaki votli 000 enot 300 — zidaki polni 000 enot 1.300 — strešniki 000 enot 400 — stropniki 000 enot 900 LIP SL Konjice: — žagan les hrastov m3 200 — žagan les bukov m3 700 — žagan les iglavcev m3 5.000 — drugi žagan les m3 50 — žagani pragi m3 — — zaboji m3 900 — nekompletno manjše -stan. pohištvo kom. 115.000 — hišne barake in deli m3 400 — razni finalni proizvodi 000 din 7.000 KONUS Sl. Konjice: — spodnje usnje i ton 1.300 — umetno usnje ton 1.000 — spodnje usnje težkih kož m2 445.000 — zgornje usnje m2 12.500 — cepljeno gornje usnje m2 50.000 — usnje za podlago — drobnic m2 12.500 — ostalo usnje za podlago m2 24.000 — tehnično usnje ton 487 — tehnična konfekcija ton 265 — opetnice 000 par 3.600 Realizacija druiibenega proizvoda planiranega za leto 1959 in plan za leto 1960 v odnosu na realizacijo 1959 je po poedinih industrijskih podjetjih naslednji: Glej razpredelnico 'spodaj. Porast družbenega bruto proizvoda v industriji se je v letih od 1957 do 1961 gibal takole: Družbeni bruto proizvod % letnega v porasta Indeks r odnosu na leto 1956 Realizacija 1956 • 3,741.826 100 Realizacija 1957 4,331,980 15,7 115,7 Realizacija 1958 4,893.129 12,9 130,7 Realizacija 1959 6,001.563 22,6 160,3 Plan 1960 6,892.800 14,8 184,2 Povprečno letno povečanje družbenega bruito proizvoda v letih 1957—1960 znaša 16,5 %. Predvideno povečanje delovne sile za okoli 1,8 % ne bo bistveno vplivalo na porast proizvodnje. V glavnem se porast proizvodnje opira na povečano produktivnost dela ter na ostale pogoje, ki bodo k temu pripomogli. VII. poglavje KMETIJSTVO Na osnovi ustvarjenih pogojev za hitrejši napredek kmetijstva in njegove proizvodnje predvidevamo, da se bo fizični obseg ikmetijsike proizvodnje povečal v letu 1960 za 16,7 % napram realizaciji v letu 1959. Dejanski odstotek povečanja proizvodnje bo glede na večletno povprečje manjši in to iz razloga, ker so bili v letu 1959 izpadi pri proizvodnji nekaterih pridel- kov (krompir, njivske krmske rastline ter v sadjarstvu in vinogradništvu). Z ozirom na to se pokaže večji odstotek povečanja napram letu 1959. Planiramo poyečanje kmetijske proizvodnje bo doseženo v glavnem s pomočjo organizirane proizvodnje (koopericije) med kmetijskimi zadrugami in individualnimi kmetijskimi proizvajalci. Sam plan kooperacije za leto 1960 predvideva, da bo v tem letu zajeto v proizvodnem sodelovanju 18 % ornih površin in 33 % površin travnikov. Na ta način bo v letu 1960 zajeto v intenzivni proizvodnji! 1788 ha obdelovalnih površin ali 23 %. Na podlagi tega sodelovanja in boljših agrotehničnih ukrepov, ki jih bodo morale izvajati kmetijske zadruge, kakor tudi sami zasebni proizvajalci, računamo z naslednjim povečanjem kmetijske proizvodnje kot celote: Indeks 1960 1959 Poljedelstvo 113,0 tem: a) žito 82,7 h) industrijske rastline 117,8 c) vrtnine 135,2 d) krmske rastline in travništvo 122,2 Sadjarstvo 131,6 Vinogradništvo 118,3 Živinoreja 118,0 Predelava 129,3 Kmetijstvo skupaj 116,7 V ‘poljedelstvu se predvideva, da se z istočasnim povečanjem hektarskih donosov postopno zmanjšujejo njivske površine pod žitom. Pri vrtninah se mora z boljšimi agrotehničnimi in zaščitnimi sredstvi doseči večji donos, zlasti pri krompirju. Pri industrij sikih rastlinah se bo povečala v glavnem proizvodnja hmelja. Pri njivskih krmskih rastlinah pa bo potrebno glede na povečan obseg živinorejske proizvodnje (povečanje staleža in blagovne proizvodnje) povečati njivske povšine pod krmskimi rastlinami in obenem doseči maksimalne hektarske donose. td •r—l Realizaci 1959 Plan 1960 Indeks 1960:1959 1. Žito in koruza ton 3.487 2.920 86,4 2. Hmelj ton 26,9 33,9 126,0 3. Krompir 4. Krmske rastline ton 7.700 10.840 140,7 — njivske ton 12.868 20.852 161,6 5. Jabolka ton 1.309 1.944 148,3 6. Grozdje ton 900 1.052 116,8 7. Mleko 000 1. 4.100 4.420 107,8 8. Jajca 000 kom. 2.000 2.100 105,0 Plan Realizacija 1960 Indeks 1959 1959 Plan 1:2 3:2 1 2 3 4 5 Industrija skupaj 5,328.916 6,001.563 6,892.800 112,6 114,6 TKO Zreče v 880.000 950.0d0 1,200.000 107,9 126,3 TKI Vitanje (+ + ) 96.200 105.000 105.800 109,1 100,7 KOSTROJ Konjice 210.000 250.000 300.000 119,0 120,0 OPEKARNA Loče 33.000 34.000 36.000 103,0 105,8 LIP Slovenske Konjice 857.116 962.563 1,051.000 112,3 109,1 KONUS Slovenske Konjice 3,252.600 3,700.000 4,200.000 113,7 113,5 (++) po novem predlogu plana indeks povečanja DBP za 117. Kooperacijska proizvodnja: Plan kooperacijske proizvodnje v poljedelstvu, kateri je fbil sprejet in po katerem so kmetijske zadruge dolžne izvajati in ostvariti naloge, ki so bile z njim postavljene — obsega za lefto 1960 naslednje površine in kulture: Zasebni sektor skupaj Zajeto v kooperaciji Njive 3.494 ha 648 ha 18,5 % Sadovnjaki 292 ha 40 ha 13,6 % Travniki 3.194 ha 1:100 ha 34,4 % Za področje posamezne kmetijske zadruge obsega kooperacijski plan naslednje površine: -r tgr Travniki ha KZ Slov. Konjice 204 25 300 KZ Loče 184 15 300 KZ Vitanje 111 — 200 KZ Zreče 149 300 Koaperacij'ski plan za leto 1960 zajema naslednje posevke in kulture na teh površinah: Kmetijska zadruga Občina skupaj Konjice Loče Vitanje Zreče 2. Ječmen ha 60 15 17 14 14 1. Pšenica ha 200 75 67 20 38 3. Oves ha 60 15 17 14 14 4. Koruza ha 65 28 27 — 10 5. Krompir ha 85 20 15 25 25 6. Hmelj ha 15,3 10 1,7 — 3,6 7. Črna detelja ha 70 15 15 20 20 8. Lucerna ha 30 10 10 5 5 9. Pitnik ha 20 8 7 — 5 10. Travniki ha 1.100 300 300 200 300 11. Sadovnjaki ha 40 25 15 — — Živinoreja: Plan živinorejske proizvodnje predvideva v letu 1960 povečanje staleža goveje živine v občinskem merilu za 1.063 glav — kar predstavlja 15,1 % povečanja. Na ta način bi koncem Idta 1960 dosegli stanje 8.221 glav goveda. V zasebnem sektorju se pa mora število goveje živine dvigniti za 897 glav ali 13,1 %. V prašičereji se računa na poveč&nje staleža prašičev za 7,1 % ob koncu leta. To povečanj se nanaša na zasebni sektor. Za izboljšanje preskrbe potrošnikov z mesom in ostale potrebe tržišča, predvideva družbeni plan občine precejšnje naloge v živinoreji. Pričakujemo, da bo vzreja goveda za blagovni promet in zakol znašala v vseh sektorjih lastništva na področju okoli 756 ton (žive teže) — od tega zasebni sektor 673 ton. Proizvodnja prašičev pa mora doseči 781 ton in sicer v zasebnem sektorju. Za realizacijo tega plana bo potrebno, da se na vsaki hektar obdelovalne 'površine proizvede 100 kg goveda in 103 kg prašičev (žive teže) za blagovni promet dn zakol. Za poedine sektorje lastništva se predvideva s tem družbenim planom vzreja goveda in prašičev za zakol naslednjo kvoto (v tonah): Goveda Prašiči 1 Vsi sektorji skupaj 756 781 Socialistični sektor 83 — Zasebni sektor — skupaj 763 781 od tega: KZ Slovenske Konjice 217,5 288,5 KZ Loče 168,5 236,5 KZ Vitanje 150,6 123,8 KZ Zreče 136,4 132,2 Pri prašičih je vračunan tudi zakol za lastne potrebe gospodarstev podeželja. Za uresničitev cilja v govedoreji postavljenega s planom bo pripomogla v znatni meri prepoved klanja telet, kar bo vplivalo na povečanje staleža goved. Vzreja goveje živine kot tudi prašičereja pa nujno zahteva, da se v čim širšem merilu izvede 'intenzivna vzreja 'in pitanje živine v obliki kooperacije med kmetijskimi zadrugami in živinorejci. Da bo možno doseči takšen vzpon in obseg živinorejske proizvodnje, kateri se 'postavlja z letošnjim družibenim planom, bo nujno vložiti vse sile za povečanje hektarskih donosov njivskih krmskih rastlin in njih razširitve ter kvaliteto. Sadjarstvo in vinogradništvo: V letu 1960 se pričakuje boljša sadna letina v odnosu na sadno letino minulega leta. Za ustvaritev tega porasta proizvodnje bo potrebno pravočasno in doslednejše izvršiti vse agrotehnične ukrepe in zaščitne mere — zlasti škropljenje 'sadnega drevja. Nadaljevala se bo asanacija sadnega drevja na sadjarsko intenzivnih Okoliših v Zrečah, Vitanju in delno v Slovenskih Konjicah. Na že asaniranih okoliših pa je potrebno izvesti vse ukrepe, ki so bili nakazani sadjarjem ob sami asana-ciji — kot izločitev starih nerodnih dreves ter pomlajevanja drevja, kjer so pogoji. Pristopiti k rekonstrukciji že obstoječih mladih nasadov, predvsem v socialističnem sektorju. V ta namen je treba pripraviti in izdelati programe. Istočasno se morajo pospešiti priprave za ureditev 'intenzivnih nasadov ter v ta namen izkoristiti primerna zemljišča, ki bodo prišla od zasebnikov v najem. Površine pod jagodičem (ribez, maline) 'bodo ostale na ravni iz leta 1959. Potrebno pa bo posvetiti več skrbi vzdrževanju teh nasadov — kar do sedaj ni bilo storjeno v zadostni meri in je negativno vplivalo na proizvodnjo. V vinogradništvu pričakujemo v letu 1960., da še bo pridelek grozdja napram preteklem letu povečal za 16,8 %. Za navedeno povečanje proizvodnje je potrebno uvesti širšo uporabo umetnih gnojil in zelenega gnojila ter uporabo učinkovitejših zaščitnih sredstev. Na osnovi statističnih podatkov je na območju občine 276 ha vinogradov, od te površine pa je še vedno 65 ha ali 23,5 % samorodnice. Te površine samorodnice se bodo morale postopoma zmanjševati in namesto njih urediti sadne nasade v kolikor ustrezajo ali pa zasejati z drugimi koristnejšimi kulturami. Kmetijske zadruge: Predstoječe naloge plana kmetijske proizvodnje za leto 1960 in njegove realizacije, nalagajo kmetijskim zadrugam veliko odgovornost. Zaradi tega se morajo kot glavni sprovajalci in organizatorji intenzivne ter sodobne kmetijske proizvodnje vsestransko usposobiti. — Za pravilno sprovajanje vseh nalog je zlasti nujno izboljšanje sestava kadra pri kmetijskih zadrugah; pristopiti k širšemu uvajanju kooperacijskega sodelovanja v kmetijski proizvodnji z zasebnimi proizvajalci in doseči večjo in kvalitetnejišo proizvodnjo — zlasti v proizvodnji mesa; — kmetijske zadruge morajo s pravilno odkupno politiko zainteresirati proizvajalce k čim večji blagovni proizvodnji kmetijskih pridelkov ter stremeti za tem, da zajamejo vse tržne Viške na svojih področjih; — skrtoeti za pravočasno dobavo zadostnih količin kvalitetnega semenskega blaga ter ostalega reprodukcijskega materiala (zlasti umetnega gnojila) za potrebe kmetijskih proizvajalcev. V to svrho je potrebno izboljšati trgovino z reprodukcijskim materialom; — spapolniti svojo mehanizacijo z vsemi pripomočki in z njo v čim večjem obsegu zajeti obdelavo in pripravo zemljišč; — izboljšati in doslednejše izvajati zaščitno službo — kot asanacijo in škropljenje sadnega drevja, zaščito ostalih rastlin in drugo; — posredovati strokovno pomoč kmetijskim proizvajalcem; — posvetiti vso pozornost zemljiškim površinam, ki bodo vzete v zakup ter stremeti za tem, da se zajame čim več teh površin ter na osnovi njih pospeševati kmetijdko proizvodnjo; — z ustanavljanjem lastnih ekonomij in pitališč z industrijskim načinom proizvodnje v živinoreji, prispevati k splošnemu povečanju kmetijske proizvodnje. Kmetijsko gospodarstvo: Za uspešno izvrševanje planskih nalog bo kmetijsko gospodarstvo Slov. Konjice, katero prevzame tudi del osnovnih sredstev KG Loče, v letu 1960 preusmerilo in specializiralo svojo proizvodnjo na proizvodnih obratih. Slovenske Konjice — poljedelstvo in živinoreja s poudarkom na hmelj in krave molznice; Skalce — sadjarstvo in vinogradništvo; Žice — poljedelstvo in živinoreja s poudarkom na pitanju mlade živine. V teku je preusmeritev živinorejske proizvodnje oziroma celotnega obrata živinoreje. 'Posestvo bo za povečanje staleža živine adaptirallo hlev za 200 glav. Da bo/zagotovljena krmska baza so v ta namen izdelani izsuševalni načrti z melioracijo 50 ha senožeta v Žicah in izvedbo hidromelioracij na površini 20 ha na Goliču. Z ozirom na to, da so površine kmetijskega gospodarstva zelo razdrobljene je postopoma začeti z arondacijo na obratu v Žicah in Skalah. Predvidena je obnovitev 2 ha nizko debelega nasada 'jablan, že obstoječe mlade nasade pa rekonstruirati. V izdelavi je načrt za generalno obnovo Sikale, 'od katerega bo posestvo obsegalo 120 ha. Obnova se bo začela predvidoma leta 1961 v sklopu s postopno arondacijo. V splošnem se bo setveni plan kmetijskega gospodarstva spremenil toliko, da bo večina poljedelskih kapacitet podrejena živinorejski proizvodnji. VIII. poglavje GOZDARSTVO Plan sečnje v gozdovih zadružnega in zasebnega sektorja obsega 28.100 m:l bruto lesne mase, kar predstavlja 2 %-tno povečanje napram letu 1959. Poveča se posek za potrebe družbene proizvodnje za 5,8 %, a zmanjša se podeželska potrošnja. Od skupne kvote poseka odpade 22.200 m3 lesne mase na družbeno proizvodnjo in 5.900 m3 za podeželsko potrošnjo. Razmerje sečnje med iglavci in listavci je 74,4:25,6. Količinski obseg sečnje v m3: Družbena Podeželjska . proizvodnja potrošnja v l!J J 1959 , 20.970 6.565 27.535 1960 22.200 5.900 28.100 Indeks 105,8 89,9 102,0 Plan sečnje na negozdnatih tileh pa predvideva poleg prej navedenih količin še 700 m3 lesne mase — in to iglavcev 300 m3 ter listavcev 400 m3. V letu 1960 je stremeti zlasti za tem, da se poveča količina proizvedenega tehničnega lesa, zlasti za industrijsko predelavo to je hlodovino za žago, jamski in celulozni les iglavcev. Sredstva za reprodukcijo gozdov zadružnega in zasebnega sektorja v višini 11,869.000 dinarjev se bodo uporabila za naslednje namene: v dinarjih 1. Za gojitev gozdov a) žetev plevela 14,45 ha b) čiščenje 15,50 ha 539.000 2. Varstvo gozdov 49.000 3. Urejanje gozdov — 4. Odkazovanje 5,550.000 5. Redno vzdrževanje gozdnih komunikacij 3,612.000 6. Gradnja neutrjenih gozdnih poti in gozdne ceste TIJEK—ZBIČAJ-NIKOVA ŽAGA 31,126.000 IX. poglavje TRGOVINA Splošni porast proizvodnje, zlasti v industriji in kmetijstvu bo pripomogel k povečanju razpoložljivih blagovnih Skladov za široko potrošnjo ter reprodukcijo. Na osnovi tega porasta pričakujemo, da se bo blagovni promet na drobno povečal v letu 1960 za okrog 7,5 % napram realizaciji 1959. K povečanju v trgovini bo istočasno pripomogla povečana kupna moč prebivalstva — a na osnovi povečanja osebnih prejemkov ter povečane blagovne proizvodnje v kmetijstvu. Letni promet v trgovini na drobno je naslednji: Plan Realizacija Plan 1959 1959 _____1960_______ Letni promet 611.700 633.000 680.000 Za nadaljnji razvoj in večji porast blagovnega prometa v trgovini je potrebno, da se nadaljuje modernizacija in rekonstrukcija obstoječih trgovskih lokalov. Pravtako bo potrebno povečati število trgovin z novogradnjo glede na potrebo zlasti v Tepanju in Šentjerneju. V Zrečah 'pa obstoja potreba po trgovini z zelenjavo. Istočasno je stremeti, da se v trgovini poveča in izpolni asortiman potrašnih -predmetov za zadovoljitev naraščajočih potreb prebivalstva. K nadaljnjemu izboljšanju preskrbe nekmečkega pnebivaltsva z osnovnimi kmetijskimi pridelki bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti. Zlasti je potrebno, da se pravočasno zagotovijo zadostne količine, da bo lahko premet s temi artikli nemoteno potekal. Kmetijska zadruga kot glavni nosilec odkupa na svojem proizvodnem področju, mora stremeti, da na podlagi pogodb z zasebnimi kmetij sitimi proizvajalci ter z dobro organizirano odkupno mrežo zajame vse tržne viške kmetijske proizvodnje. Za ureditev tega morajo kmetijske zadruge izvajati pravilno odkupno politiko in s tem zainteresirati kmetijske proizvajalce 'k večji blagovni proizvodnji in kvaliteti blaga — kar bo bistveno pripomoglo k stabilizaciji cen na tržišču s kmetijskimi proizvodi, Istočasno morajo kmetijske zadruge izboljšati in povečati svojo trgovino z reprodukcijskim materialom, glede na nenehno večanje potreb, ki jih zahteva kooperacijska proizvodnja. X. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM V letu 1960 se predvsem predvideva povečanje prometa v gostinstvu za 7,8 % napram realizaciji v letu 1959. 1958 1959 1960 Indeks 1960:1-959 Gostinstvo skupaj 91.931 105.493 113.750 107,8 Družbeni stiktor 74.658 84.403 91.150 108,0 Zasebni sektor 17.273 21.090 22.-600 107,3 Ta porast prometa temelji na pričakovanem povečanju turizma, na porastu kupne moči prebivalstva ter na iziboljšanju poslovanja gostinskih gospodarskih organizacij. Za pospešitev turizma bo gostinsko podjetje »JELEN« v Slov. Konjicah izvršilo adaptacijo s katero bo povečalo število tujskih sob in možnost prenočitev. Gradnja »MOTELA« v Slov. Konjicah, ki je predvidena, ibo omogočila širši razmah turizma v naših krajih. Prav tako bo k temu pripomogla tudi nova planinska koča na Rogli, ki jo gradi »KONUS«. Za zagotovitev nadaljnjega razvoja gostinstva in turizma je potrebno: — iskati nadaljnje možnosti razširitve turističnih kapacitet — v to svrho so naročeni načrti za restavracijo za družbeno prehrano in hotel v Slov. Konjicah; — skrbeti za kvalitetno izbiro prehrane in izboljšati postrežbo; — s pravilnim učinkom nagrajevanja po učinku vzpodbujati zaposleno osebje k kvaliteti gostinskih ušlug; ~ posvetiti več pozornosti strokovni izobrazbi in izboljšanju kvalifikacijskega sestava kadra. V ta namen morajo gostinska podjetja s svojimi sredstvi omogočiti štipendiranje mladega naraščaja v gostinski stroki; — povečati se mora samoiniciativa gostinskih podjetij, da bi nudili za zunanje prebivalsitvu več razvedrila, predvsem glede kvalitetne glasbe. XI. poglavje OBRT Za zadovoljitev naraščajočih potreb prebivalstva po obrtnih storitvah in uslugah bo potrebno v letu 1960 posvetiti vso pozrnost razširitvi obrtniške mreže in povečanju njene zmogljivosti — zlasti v uslužnostni dejavnosti. Nenehni porast ter boljšo kvaliteto obrtnih storitev in uslug bo narekovala povečana kupna moč prebivalstva. Glede na realne možnosti računamo, da se bo v letu 1960 povečal Obseg vrednosti obrtnih storitev in uslug za 13,2 % napram letu 1959. 1958 1959 1960 Indeks 1960 1959 1959 1958 Obrt skupaj 274.887 339.259 384.135 113,2 123,4 Družbeni sektor 188.887 249.459 288.485 115,6 132,0 Zasebni sektor 86.000 89.800 95.650 106,5 104,4 To povečanje bo možno doseči predvsem z večjo storilnostjo, zaposlitvijo nove delovne sile in z vloženimi investicijskimi sredstvi za manjše rekonstrukcije in nabavo sodobne opreme. Znatno povečanje obrtnih storitev se pričakuje predvsem: — v podjetju «OOMET« v Zrečah, kjer bo z dograditvijo novih poslovnih prostorov možno povečati proizvodnjo umetnih brusov in zaposliti novo delovno silo — predvsem žensko; — povečanje storitev se pričakuje tudi v »TAPETNIŠTVU« v Slov. Konjicah, ki ima vse pogoje za plasiranje svojih izdelkov; — znaten delež k povečanju vrednosti obrtnih storitev bo doprinesel predviden novoustanovljen obrat za izdelavo usnjene konfekcije iz -umetnega -usnja, za kar so delovni prostori in stroji -zagotoviljeni. Tu se bo zaposlila ženska delovna sila; — v ostalih obrtnih podjetjih se pravtako računa glede na možnosti in potrebe znatno večji obseg obrtnih storitev in uslug. Za nadaljnji razvoj obrtništva se mora na osnovi dosedanjih dosežkov in nastajajočih potrtih izdelati analiza o stanju ter program -za bodočo organizacijo — s posebnim povdarkom na uislužnostne obrate. Pri ustanavljanju uslužnosrtne Obrti in raznih ustreznih servisov v večjih strnjenih stanovanjskih naseljih je potrebno sodelovanje stanovanjskih skupnosti. Za financiranje investicij za napredek obrtništva iz občinskega investicijskega Sklada, se bodo uporabila tista sredstva, ki jih obrtne gospodarske organizacije vplačujejo v ta Sklad. Obrtne gospodarske organizacije moraj-o v sodelovanju z obrtno zbornico posvetiti več ,pozornosti nadaljnjemu izobraževanju in strokovni vzgoji svojega kadra. Prav tako pa morajo skrbeti za redno sprejemanje vajencev v uk in njihovo usposabljanje. Teh je namreč še vedno premalo v Obrti. Stremeti je tudi za vključevanje mladine v uk v Obrtni dejavnosti. Z razširitvijo in u-vedbo bdljšega načina nagrajevanja po učinku po enoti proizvoda, -dvigniti zainteresiranost posameznikov ter -s tem njihovo delovno storilnost. Komunalna podjetja: V letu 1960 pričakujemo, -da se ibo dvignil obseg proizvodnje in storitev kumunalnih podjetij za 12,0 % napram letu 1959. ____________________________1959 1960 Indeks Vrednost (v 000 din) 45.670 51,200 112,0 / Na povečanje proizvodnje in -storitev bo v precejšnji meri vplivala, predvsem s svojo zmogljivostjo, nova pekarna v Slov. Konijca-h. Prav tako bi na porast vplivala povečana proizvodnja in storitve gradbenega remonta, ker bo svojo zmogljivost povečal z rekonstrukcijo in gradnjo poslovnih prostorov. Za -pospeševanje komunalne dejavnosti je potrebno predvsem angažirati stanovanjske skupnosti in krajevne odbore. i TRETJI DEL PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH XII. poglavje ZEMLJ ARINA 1. Zemljarina, ki jo plačujejo nekmetijske gospodarske organizacije in ustanove, je v celoti dohodek občinskega proračuna. 2. Od skupnega zneska zemljarine, ki jo plačujejo kmetijske gospodarske organizacije in splošne kmetijske zadruge se odvaja: a) 30 % v sklad osnovnih sredstev kmetijskih gospodarskih organizacij in splošnih kmetijskih zadrug, ki jo vplačujejo; b) 20 % v občinski investicijski sklad; c) 50 % v -deljive dohodke občinskega proračuna. XIII. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA 1. Kmetijsko gospodarstvo vlaga celotni dohodek, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka v svoj sklad osnovnih sredstev. 2. Splošne kmetijske zadruge vlagajo del dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka v svoj sklad osnovnih sredstev in v občinski investicijski sklad v naslednjem razmerju: 75 % v svoj sklad osnovnih sredstev; . 25 % v občinski investicijski sklad. 3. Od prispevka iz dohodka od Obrtnih in gostinskih gospodarskih organizacij, ki je določen s pavšalno odmero se odvaja 40 % v Občinski investicijski sklad. 4. Prispevek iz dohodka komunalnih podjetij (pekarne in Gradbeni remont) določen s pavšalno odmero se v celoti (100 %) vplačuje v 'poseben sklad za financiranje gradenj in velikih popravil šdlskih objektov, kulturnih domov in komunalnih potreb. XIV. poglavje OBRESTI OD SKLADA OSNOVNIH SREDSTEV Splošne kmetijske zadruge plačujejo v letu 1960 obresti od sklada osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 2 %. Sredstva od teh obresti vlagajo splošne kmetijske zadruge v svoj sklad osnovnih sredstev. XV. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA Dopolnilni proračunski prispevek določen s posebnim odlokom občinsekga ljudskega odbora se v celoti (100 %) odvaja v posebni sklad za financiranje -gradenj in velikih popravil šolskih objektov- kulturnih domov in komunalnih potreb. XVI. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK 1. Od skupnega zneska občinskega prometnega davka na maloprodajo po 4 % stopnji — se odvaja 25 % .v Občinski investicijski sklad. 2. Iz občinskega prometnega davka od vina (po 7 % stopnji) se odvaja od skupnega zneska 28 % v posebni sklad za financiranje gradenj in velika popravila šolskih objektov, kulturnih domov in komunalnih potreb. 3. Od občinskega prometnega davka od ostalih alkoholnih pijač po (20 %^ni stopnji) se od skupnega zneska odvaja 50 % v posebni sklad za financiranje gradenj in velika popravila šolskih Objektov, kulturnih domov in komunalnih potreb. XVII. poglavje OBČINSKA DOKLADA 1. S posebnim odlokom Občinskega ljudskega odbora se bo določila stopnja in višina občinskih doklad in sicer: a) občinska doklada na kmečko dohodnino; b) občinska doklada na zasebne gozdove; c) občinska doklada na ostalo dohodnino. 2. Skupna sredstva občinske doklade navedena v 1. odstavku tega poglavja, pod točko a) in b) se delijo v naslednjem razmerju: a) 58 % v deljivi del proračunskih sredstev; b) 38 % v nedeljivi del proračunskih sredstev; c) 4 % pa se steka v sklad za financiranje gradenj in velikih popravil šolskih objektov, kulturnih domov in komunalnih potreb. XVIII. poglavje OBČINSKI SKLADI 1. Občinski investicijski sklad: a) od prispevka iz dohodka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije (razen kmetijsikega gospodarstva, kmetijskih zadrug in pavašlistov), ki pripada investicijskemu skladu OLO in ObLO, se po odbitku 60 % deleža okraju steka 40 % v občinski investicijski sklad. fo) Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada v letu 1960, ki znašajo okrog 26,568.000 dinarjev se bo uporabilo za financiranje investicij 19,926.000 in za obratna sredstva 6,642.000 dinarjev. Iz sredstev sklada, ki so namenjena za investicije se določi 5 milijonov dinarjev za Kmetijsko gospodarstvo Slovenske Konjice. Preostali del prostih sredstev investicijskega sklada, ki je namenjen za investicije se razdeli v naslednji višini za potrebe navedenih panog: trgovina 25,3 % gostinstvo 16,6 % obrt in komunalna dejavnost 53,1 % c) Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da preostala sredstva razporejena po panogah v prejšnjem Odstavku, prenese na tiste panoge, kjer bo sredstev primanjkovalo. 2. Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš: Sredstva občinskega stanovanjskega sklada, ki jih bo možno koristiti v letu 1960 znašajo okrog 67,628.000 dinarjev. Občinski ljudski odbor bo iz sredstev stanovanjskega sklada najel posojilo v višini 25,000.000 dinarjev za gradnjo stanovanjskega bloka za potrebe uslužbencev javne uprave in sodišča. Ostala sredstva sklada se bodo dodeljevala koristnikom po predpisih o razdeljevanju. Upravnemu odboru stanovanjskega sklada se naroča, da daje posojila namenjena iz kvote za gradnjo zasebnih stanovanj prvenstveno samo tistim prosilcem, ki grade v strnjenih naseljih. 3. Občinski cestni sklad: Skupna sredstva občinskega cestnega sklada, ki se bodo lahko koristila v letu 1960 znašajo 1,984.000 dinarjev. XIX. poglavje PAVŠALNA DOLOČITEV OBVEZNOSTI 1. Manjšim gospodarskim organizacijam se določi obveznost do družbene skupnosti v pavšalnem znesku. 2. Pavšalni znesek obveznosti obsega — prispevek iz dohodka, obresti od sklada osnovnih in obratnih sredstev ter zemljarino. 3. Višina pavšala se določi s pogodbo, ki jo sklene pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora in gospodarska organizacija. Gospodarske organizacije s pavšalnim obračunom: CEVLJAiRSTVO, Slovenske Konjice FRIZERSKI SALON, Slovenske Konjice GOSTINSKO PODJETJE »JELEN« Slov. Konjice GOSTIŠČE »POD POHORJEM«, Zreče GOSTIŠČE »PRI ZADRUGI«, ZREČE KOVAŠTVO, Slovenske Konjice KROJAŠTVO, Slovenske Konjice MESARIJA IN KLAVNICA, Slovenske Konjice MESTNA PEKARNA, Slovenske Konjice MIZARSTVO, Slovenske Konjice MIZARSTVO, Zreče OBRTNO PODJETJE »OBRTNIK, Vitanje PEKARNA, Zreče TAPETNIŠTVO, Slovenske Konjice »COMET«, Zreče GRADBENI -REMONT, Slovenske Konjice KLJUČAVNIČARSTVO IN VODOINSTALATBRSTVO Slovenske Konjice XX. poglavje DOHODKI OBČINSKEGA PRORAČUNA V LETU 1960 A) Deljivi proračunski dohodki: (v 000 din) 1. Kmečka dohodnina 15.840 2. Kmečka doklada 11.520 3. Ostala dohodnina 7.920 4. Zemljarina * 960 5. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka iz gospodarstva 52.800 6. Proračunski prispevek iz osebnega dohodki iz negospodarstva 14.880 7. Občinski prometni davek od maloprodaje (3 %) 7.344 8. Občinski prometni davek od alkoholnih pijač (5—10 %) 2.448 9. Državna taksa 3.360 10. Prometni davek od vrednotnic 96 11. Prometni davek od zasebnikov 13.608 12. Proračunski prispevek iz sklada skupne porabe 1.440 13. 10 % zvezni davek od ailkoholnih pijač 768 14. Del sodnih taks 2.688 B) Nedeljivi proračunski dohodki: 15. Občinske takse 600 16. Dohodki uradov in ustanov 200 17. Ostali proračunski dohodki 1.403 18. Občinska doklada na davek iz osebnega dohodka 20 19. Doklada na ostalo dohodnino 2.000 20. Končna doklada — nedeljiva 16.000 21. Davek na osebni dohodek državljanov 400 22. Prispevek za gozdarsko službo 2.440 23. 20 % od prometnega davka od vina in žganja . 150 24. Občinski prometni davek od zasebnikov 3.000 Dohodki proračuna skupaj 161.885 v tem: deljivi proračunski dohodki 135.672 nedeljivi proračunski dohodki 26.213 XXI. poglavje IZDATKI OBČINSKEGA PRORAČUNA V LETU 1930 Sredstva občinskega proračuna za leto 1960 v višini 161.885 se bodo uporabila za naslednje namene: (v 000 din) 1. Prosveta 55.785,1 2. Socialno varstvo 15.080,6 3. Zdravstvo 12,535 4. Državna uprava 50.503,3 5. Komunalna dejavnost 4.528 v tem krajevni odbori 1.710 6. Negospodarske organizacije — 7. Dotacije 10.723 v tem proračunskim skladom 1.732 družbenim organizacijam 5.028 8. Obveznosti iz posojil 7.427 fin. sam. zavodom 3.963 9. Proračunska rezerva 5.303 Proračunski izdatki skupaj 161.885 XXII. poglavje SREDSTVA OBČINE V LETU 1960 Na podlagi danih instrumentov delitve dohodkov računamo, da bodo v letu 1960 ustvarjena v občini Slovenske Konjice naslednja sredstva: 1. Sredstva občinskega proračuna 161.885 2. Dohodki občinskega investicijskega sklada 32.526 3. Dohodki občinskega skllada za zidanje stanovanjskih hiš 67.628 4. Dohodki občinskega cestnega sklada 1.180 Sredstva skupaj 263.219 XXIII. poglavje Ta družbeni plan se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Velja od 1. januarja 1960. Št. 03/10-30-4/3^1960. Slovenske Konjice, dne 24. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice Ing. Adolf Tavčar 1. r. 115. Po 49. in 77. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, štev. 52-847/59), 4. točki odloka o začasnem financiranju potreb politično teritorialnih enot v mesecu januarju 1960 (Uradni list FLRJ, št. 52-854/59), 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) in 26. čleAu statuta občine je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. marca 1960 sprejel ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Slovenske Konjice v 1. tromesečju 1960. leta. 1. člen Potrebe občinskih organov in proračunskih zavodov se bodo v I. tromesečju 1960. leta do sprejetja občinskega proračuna financiraHe na podlagi proračuna za leto 1959. 2. člen Izdatki se smejo izvršiti v tem času, t. j. do 31. marca 1960 do višine 25 % od skupnih izdatkov, ki so bili izvršeni v predračunih posameznih organov oziroma zavodov v letu 1959. 3. člen S sredstvi, določenimi v 2. člena tega odloka, se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih izdatkov. 4. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1960 in se morajo pokazati v zaključnem računu za leto 1960. 5. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabijo tudi pri začasnem financiranju potreb občinskih samostojnih zavodov in občinskih skladov. 6. člen S tem odlokom se razveljavi odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Slovenske Konjice za I. tromesečje 1930. leta (Uradni vestnik okraja Celje, št. 33-329/59). 7, .člen Ta odlok velja od 1. januarja 1960. Št. 01-04-5/1-1960 Slovenske Konjice, dne 24. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice Ing. Adolf Tavčar 1. r. 116. Po 14. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59), 16. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) ter 3. točki 26. člena statuta občine je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. marca 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1960. 1. člen Občinski proračun za leto 1960 obsega: dohodke v znesku 161,885.000 din izdatke v znesku 161,885.000 din 2. člen Predračune občinskih organov in zavodov, ki bi bili v letu 1960 na novo ustanovljeni, potrjuje Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. 3. člen Namestitve novih uslužbencev pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se lahko izvršijo samo v mejah odobrene sistemizacije in po predhodni odobritvi proračunskih sredstev. 4. člen Krediti, predvideni za osebne izdatke v predračunih organov in zavodov, se brez dovoljenja Sveta za družbeni plan in finance ne smejo povečati. 5. člen Neporabljena sredstva 6 % obvezne rezerve po zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1959 v znesku 1,128.467 din se prenesejo v stalni rezervni sklad občine Slovenske Konjice. 6. člen Sredstva, zagotovljena v proračunu za potrebe krajevnih odborov, se ne morejo črpati za osebne izdatke, temveč samo za materialne stroške komunalne dejavnosti in za vzdrževanje kultumo-prosvetnih domov. Odredbodajalci za črpanje teh sredstev so predsedniki krajevnih odborov, za krajevno območje Slovenske Konjice pa Uprava stanovanjske skupnosti s sedežem v Slovenskih Konjicah. Sredstva se lahko trošijo samo v namene, kakor to sklene na svoji seji krajevni odbor. S sklepom se določi tudi način uporabe teh sred- stev ter določijo morebitni drugi prispevki iz lastnih virov krajevnega odbora v Obliki voženj, storitev ali kakšni drugi materialni obliki. 7. člen Sredstva, določena za dotacije, se bodo dodeljevala gasilskim društvom potom občinske gasilske zveze, večjim organizacijam neposredno iz občinskega proračuna, ostalim družbenim organizacijam in društvom pa potom Občinskega odbora SZDL Slovenske Konjice. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Št. 01-04-17/1-1960 Slovenske Konjice, dne 24. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice Ing. Adolf Tavčar 1. r. 117. Po 11. in 62. členu splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 16-278/59), je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na predlog zbora volivcev v Zrečah z dne 21. 12. 1959 na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. februarja 1960 sprejeli ODLOK o ustanovitvi Stanovanjske skupnosti v Zrečah. 1. člen Ustanovi se Stanovanjska skupnost v Zrečah za naselja Zg. Zreče, Sp. Zreče in Nova Dobrava. 2. člen Stanovanjski skupnosti se da v upravljanje pripadajoči del premoženja likvidirane Komunalne uprave občine Slovenske Konjice. 3. 'člen Podrobnejša organizacija in način dela ter pravice in dolžnosti stanovanjske skupnosti se določijo s statutom, ki ga sprejme svet stanovanjske skupnosti, potrdi pa občinski ljudski odbor. 4. člen Svet stanovanjske skupnosti, izvoljen na zboru volivcev v Zrečah dne 21. decembra 1959, se na svoji prvi seji konstituira in izvoli še druge organe stanovanjske Skupnosti po določbah 43. do 53. 'člena splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih ter imenuje tajnika stanovanjske skupnosti. 5. člen Zakonitost dela stanovanjske skupnosti in njenih organov nadzoruje upravni organ ObLO Slovenske Konjice, ki je pristojen za stanovanjske in komunalne zadeve. . 6. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1960. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01-SA-13/1-60 Slovenske Konjice, dne 26. fdbruarja 1960. Predsednik Občinskega ‘ljudskega odbora Slovenske Konjice Ing. Adolf Tavčar 1. r. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Stane Selih — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599