Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi Je moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVEJVCEV V AML"RIK.I Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Stev. 39 Entered ns Second-Class Matter .Inly 8th. 1903, at the Post-Office at Chicago. 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 30. septembra 1910 Kdur ne ne mor9 Leto IX POZDRAVLJENI delegati za drugo glavno zborovanje S. S. P. Zveze v Chicagu, 111. Minilo je komaj 14 mesecev, odkar se je vršilo prvo glavno zborovanje organizacije, ki je bila vstanovljena 1. septembra 1908, in zopet ste dospeli, cenjeni delegati, v naše mesto, da delujete v korist in prospeh S. S. P. Z. ter slovenskega naroda v Ameriki. Iskreno in od srca Vas pozdravljamo, ker vemo, da pozdravljamo može svobodnega mišljenja, ki se ne'klonijo in me podajo zavedajoč se svojega pravilnega delovanja. ’ Cenjeni delegati! Čaka Vas ne ravno lahka naloga, toda to Vas ne bode plašilo, ker nalogi ste kos. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza je, kakor prej omenjeno, še mlada organi zacija. Najmlajša izmed vseh slovenskih organizacij te vrste, in vendar se ponaša danes, tako s številom družtev 65, kakor s številom članov, katerih je okoli poldrugi tisoč možkih. V malo časa je tedaj najmlajša slovenska podporna organizacija tako napredovala, kakor nobena druga ne pred njo. In, če bode še v nadalje tako napredovala, prekosi v doglednem času vse slovenske Jed-note in Zveze. Da se pa to doseže, je ležeče na delovanju glavnega odbora, ki sestoji iz odbornikov, izvoljenih iz srede delegatov. Delegati imajo torej neposredno odločevati! Cenjeni delegati! Danes, ko pozdravljamo Vas, ki ste prihiteli iz raznih krajev v tako lepem številu, nas prešine veselje in radost, ker častno.število delegatov oziroma zastopnikov Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze nam jamči, da se naši mili rojaki Slovenci-probujajo in zavedaje nepreneenljive koristi, katere nudi dobro urejena organizacija na svobod miselni podlagi Cenjeni delegati! Gotovo ne pretiravamo, ako trdimo, da pričakuje nestrpno na tisoče in tisoče slovenskih delavcev izzida drugega glavnega zborovanja S. S. P. Zveze. Mnogo se je rovalo in pisalo proti tej mladi organizaciji, in v tem oziru bode pač na mestu izrek, ki se glasi: “Lepa beseda lepo mesto najde, grda pa še lepše! To je nepobitna resnica. Grdo se je rovalo proti Zve zi, in marsikedo se je dal preplašiti, da ni stopil pod njeno okrilje. Sedaj ste tukaj, možje svobodomiselnega mišljenja, da pokažete, da je edini namen in cilj S. S. P. Zveze, pomagati svojim rojakom v novi domovini. Prepričani smo, da se zavedate svoje težke, toda svete in častne naloge, ukreniti vse potrebno, da se okrepi in razširi S. S. P. Zveza na svobodni in napredni podlagi v korist in pomoč elanom. Delujte skupno, kakor Vam veleva vest, vest poštenjakov in imejte pred očmi, da je mogoče v složnosti vse doseči in da je v slogi moč, katere nihče ne orna ju. Cenjeni delegati! Prepričani smo, da ne bodete razočarali one mhožice slovenskih delavcev, ki zre z zaupanjem v Vas. S svojim složnim in vestnim delovanjem razženite dvome in predsodke, katere so vcepili v srca Vaših rojakov nasprotniki S. S. P. Z. Da je bila vstanovitev te organizacije potrebna, nam dokazuje danes število družtev in članov, Vi pa, cenjeni delegati delujte na to, da se Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza še bolj razširi, da bode v pomoč in ponos slovenskega naroda v Ameriki. Ne strašite se težke svoje naloge, delujte složno, in s takim delovanjem dosežete, da bodete pri prihodnji konvencije zastopali dvakrat toliko članov. Iskreno Vas pozdravlja mo ob prihodu na drugo zborovanje Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze in Vam kličemo: DOBRODOŠLI! Razgled posvetu. AVSTRUSKO-OGRSKA Budimpešta, 28. septembra. — Dolgo iskanega večkratnega roparskega morilca Vitalis, ki je bil več let strah in trepet večih komitatev, v katerih je ropal in moril, je vendar enkrat dohitela usoda. Iz puške izstreljena krog-lja mu je vzela življenje. Vitalis je bil v Berettyo-Ujfa-lu, v komitatu Berettyo, spoznan. Orožniki in «vojaki so ga zasledili in obkolili. Ropar se je zatekel v neko votlino, odkoder je začel streljati na svoje zasledovalce. Enega orožnika je že u-strelil, ko se 'je sam, predrt od kroglje, zgrudil mrtev na tla. — V nekaterih krajih na Ogrskem je zahtevala kolera že mnogo žrtev. Posamični slučaji so se pripetili tudi na Dunaju, kakor smo že poročali. NEMČIJA V berolinskem mestnem delu Moaibit so zaštrajkali delavci v premogarskih skladiščih. Prišlo je do velikanskih nemirov, pri katerih je po znanem načinu “posredovala” policija. Navalila je na štrajikarje, ki so se zbirali na ulicah, z golimi sabljami. Poročila javljajo, da je bilo pri pouličnih bojih ranjenih 150 oseb, 55 od teh smrtno. Večina ranjencev so štrajkar-ji; vendar je tudi mnogo policajev pri boju dobilo svoj del. Več tisoč mož se je udeležilo) boja. Štrajkarji so bili razjarjeni posebno radi tega, ker je dobila policija nalog, naj proti njim kar najstrožje postopa. Skraja so se zbirali na ulicah samo v malih gručah, katere so deloma vodile ženske. Pri prvih spopadih je bila pognana- policija v beg in štrajkarji so naredili ¡-¡kode pre-mocarskim baronom za več tisoč mark. Nemiri se v Moabitu nadaljujejo. Odkar so se pričeli boji, je bilo ranjenih najmanj 138 policistov, med temi štirje smrtno. — Pripravljeno je vojaštvo, da stopi v slučaju potrebe v akcijo. ITALIJA. Kolera, ki se je najprvo pojavila v južni Italiji, se je sedaj že zanesla, v Rim. Profesor Doria, predsednik rimskega zdravstvenega urada naznanja, da so do- sedaj obolele štiri osebe za kolero. Eden bolnikov je umrl, ostalim trem se pa obrača zdravje na bolje. V južni Italiji oboli vsak dan več ljudi, radi tega so se zdravstvene odredbe še poostrile. Posebni policijski oddelki so odposlani v Napolj, da bodo pomasra-li pri izvršitvi sanitetnih odredb. — V Napolju je umrl ameri-kanski konzul E. S. Crownnin-shield. — George Chavez, ki je pri poletu z letalnim strojem čez al-pe ponesrečil, je umrl v Domo-dossola za zadobljenimi poškodbami. FRANCIJA Pariz, 28. septembra. Upljivni list “Temps” razmotriva namero Zedinjenih držav, utrditi panamski prekop, in zaključuje, da i-majo Združene države za to pravico. List naznanja, da je strah Anglije in Japonske radi nameravane utrditve «popolnoma ne-osnoivan, ker ti dve državi ne razumete pravega namena arneri-kanske vlade. PORTUGALSKO. Kakor smo v zadnji številki že poročali, je odkrila policija v Lisboni, zaroto, naperjeno proti monarhiji, in zasledila skrivno tovarno za bombe. “Imparcial”, vladni list, svari zarotnike in pravd, da bode vlada vsako revol-to neusmiljeno preganjala. Več jezuitov samostana Aldea Ponte, ki so bili zadnjič izgnani iz dežele, so morali vladni organi spet spremiti do meje. Časopisje poroča, da so vrnivši se mnihi vdrla samostanska vrata, ki so bila' po izgonu zaprta. ŠPANSKO. Iz Madrida prihaja poročilo, da je dobil osrednji odbor klerikalcev od papeža Pija desetega, po kardinalu Merry del Val, pa oeževemu tajniku naznanilo, da dovoljuje prihodnjo nedeljo brati mašo na prostem in prirediti katoliške demonstracije. Papež je ooslal vernikom tudi svoj apostolski blagoslov. ANGLIJA. Proti dr. Crippenu in njegovi ljubici Ethel Leneve ni mogla oolicria dobiti skoraj nič dokazov. Oba. ki sta obtožena umora, ‘ajita. Glavna obravnava se prične najbrže 18. oktobra. Razne novice. OBREKOVALCI PRED SODIŠČEM. Mr. Frank Sakser iz New Yorka je dal zapreti urednika “Hr-vatske Zastave” Filipa Kovačevič, in izdajatelja omenjenega lista, Frazijo Strmiča. Slovencem v Ameriki je znano, kako nesramno je začel pisati znani newyorski falirani bankar v svojem listu “N. L.” proti tvrdki Frank Sakser Co. Ker je slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu v Ameriki že znana “poštenost” in “resnicoljubnost” onega hrvatskega lista, ki je igral pred polomom banke Frank Zoiti svojo vlogo, se za tako pisanje ni-kdo ne zmeni, najmanj pa še tvrdka Frank Sakser Co. V vrsto sovražnikov slovenske tvrdke pa je Vstopila zadnji čas tudi Hrvat-ska Zastava v Chicagu. Dne 16. junija je bil priobčen v tem časopisu dopis iz Monroe, La. pod naslovom: “Zopet delavska kri. Frank Sakser delavski izkoriščevalec. Newyorski Nemec požira delavske žulje.” V dopisu se glasi, da so poslali Juro Pajnič, Josip Žagar, Filip Volf in Petar Tornač po -tvrdki Frank Sakser Co. «v staro domovino denar, ki pa ni dospel v roke naslovljencev. Iz tega je izvajala “Hrvatska Zastava” in pristavila k dopisu, da je Frank Sakser ravno tak švindler in lopov, kakor znani Fr. Zotti v New Yorku. Svarila je svoje bralce, naj ne zaupajo trdo prisluženega denarja takim “krvosesom”. Očividno je, da je nameravala “Hrvatska Zastava” s svojim pisanjem postaviti tvrdko Frank Sakser Co. v slabo luč, ker ji je naravnost očitala poneverjen je. Napadala je še pozneje tvrdko, ko je ta že dokazala, da je bil denar pravočasno odposlan. Frank Sakser je bil tedaj kot predsednik Fr. Sakser Co. prisiljen nastopiti tožno pot, da obvaruje svoje in tvrdke pošteno ime. Po zborovanju delegatov. druživa sv. Barbare v Cleveland, O. se je pripelial 21. t. m. v Chicago, ter vročil zadevo češkima odvetnikoma NmNk in Pollack, ki sta vložila tožbo. Municipalni sod na Ilarrison policijski postaji je izdal za urednikom Filipom Kovačevičem in izdajateljem “H. Z.” Frazijo Strmičem zaporno povelje in v soboto so detektivi aretovali oba obtoženca. Sodišče ju je potem stavilo pod varščino po $1000.00, in ker sta jo položila, sta bila odpuščena na svobo-io do obravnave. Obravnava se vrši danes v petek dopoldne pred Harrison policijskim sodiščem. O izidu ne moremo poročati ta teden, ker je list v tem času že dotiskan. Če se obtoženca ne bodeta zavezala, Fr. Sakserju Co/storjene krivice poravnati, bodeta pač morala nositi posledice obrekovalnega pisanja. Mr. Frank Sakser ima neovrgljive dokaze od pošte in občinskih u-radov, da je bil denar točno in vestno odpravljen ter izplačan prejemnikom, od katerih ima tudi tozadevna potrdila. Torej lahko dokaže, da je bilo pisanje “H. Z.” neopravičeno in brez podlage. Vendar je mogoče, da se o-bravnava preloži, ako zahtevata obtoženca sodbo pred poroto. Odvetniku Fr. Novaku je naznanil napadeni Sakser, da ne zahteva nikake denarne odškodnine. O zadevi Frank Sakser contra “Hrvatska Zastava” poročajo vsi chicaški časopisi. SENZACIJSKA RAZKRITJA O KRANJSKEM GROFU AUERSPERGU. Ljubljanski protestantovski pastor dr. Hegemann toži grofa Auersperga za 54.000 kron, s katerimi se je podal v Ameriko, da bi oženil kako milijonarko. Grof Guido Auersperg iz Kranjskega, sedaj bivajoč na štev. 73 zapadna 71. ulica v New Yorku, bi se rad oženil. Prišel je v Amepiko z gorečo željo, da bi “povzdignil” kako milijonarko v grofico in — kar je glavno, o-zdravel svojo denarnico zares hude bolezni sušice. Grof seveda nima nič denarja in tudi ne bi mogel priti v obljubljeno deželo, v kateri so lepa dekleta s še leoši-mi dolarčki, če ga ne bi podprl ljubljanski protestantovski pastor dr. Hegemann. Grof Auersperg je torej urišri ored nekaj meseci v New York. ;n kmalu je vse govorilo, da bi se , rad oženil. Srečna nevesta in pri-1 hodnja grofica bi morala biti seveda najmanj milijonarka. New-yorški listi so pisali o neizmernem bogastvu grofa Auersperga, seveda z očividnim namenom, obrniti pozornost na njega. Mladi kavalir, (po zatrdilu našega newyor-škega izvestitelja ima frizuro a la Sing Sing in mu pristoja frak, kakor bi ga nanj kdo od daleč vrgel,) je govoril, da je prišel proučevat ljudi in deželo, ter da se bo dal pri prihodnjih volitvah voliti «v avstrijski državni zbor. Avstrijski generalni konzulat ja imel težke čase. Grof se je dal u-pisati v vsa mogoča pevska in pivska družtva, pri konzulatu je pa naganjal, daj mu kmalu sko-ihandirajo kako bogato nevesto. Toda “Kranjc nima sreče” in i-mel je ni ni Auersperg, dasiravno je grof. Neveste le ni bilo, ker so se naše milijonarke menda že spametovale, in župnika Hege-mana v Ljubljani so začele skrbeti svitle kronee. Vložil je tožbo za posojilo 54.000 kron z o-brestmi in sedaj je v newyorških krogih, ko so o tem zaznali, veliko presenečenje. Sedaj vedo, da “neizmerno bogastvo” grofa Auersperga ne obstoji mogoče v drugem, kakor raztrganem žepu in velikanskih dolgovih! Zanimivo je tudi, da je moral grof Auersperg, predno je dobil od pastorja Hegemaua denar, s katerim je nastopal po Ameriki kakor bogataš, prestopiti k protestantovski veri. Grof navedenih dejstev ne taji, in pravi, da se je udal v svojo usodo, ter da za Amerikanke ne la nič. Seveda, grozdje je prekislo! No, naj bo kakor hoče, časti Kranjcem ni napravil kranjski *rof. — Hitra vožnja parnika “Mauretania”. Parnik “Mauretania” od Cu-nard Line, ki je najhitrejši parnik na oceanu, je pri zadnji vožnji prekosil svoj prejšnji rekord. pot, 2780 milj, je dovršil v 4 dneh, 10 urah in 41 minutah in je rabil 110 minut manj, kakor pri ooprejšnji rekordni vožnji. . Na oarniku je bilo v prvem in drugem razredu 928, v medkrovju pa li5«2 potnikov. Listu v podporo. L. Groser 25c. J. Culjkar 40c. Premogarski štrajk v Westmoreland okraju Dasiravno bi morali premogarski baroni iz nevstrašnega zadržanja štrajkarjev že davno sprevideti, «da je vsako upiranje zaman, se še vedno niso podali in nočejo ugoditi delavskim zahtevam. Položaj je neizpremenjen. Štrajkujoči premogarji so izjavili, da nadaljujejo s štrajkom in če treba deset let. Po raznih poročilih sodimo, da zmaga premo-garjev ni več daleč. Rojak John Batich iz Claridge, Pa. nas obvešča, naj naznanimo družtvom S. S. P. Z. da naj še nekoliko potrpijo glede objave darov, ker se mu ja naznanilo vsled raznih neprilik zakasnelo. Deset let za kokoš. Leroy Billings, iz Mason City, Iowa je bil zadnji teden po sodniku Follows, obsojan, ker je ukradel kokoš, v desetletno ječo. — Velikokrat srno že čitali in slišali, da se je delavca obsodilo, ker je ukradel hleb kruha — v ječo, in zopet drugega «poslalo v državno zbornico, ker je okradel ljudstvo by wholesale. Tako ta revež naj bi bil ukradel milijon namesto ene kokoši, pa bi bil dobil namesto deset tudi samo eno leto ječe. Oče 56tih otrok. Oče 56tih otrok, lastnik 5,000 akarjev zemlje v Roekingham o-kraju v Virginiji, ki se ceni na $25,000 in je 75 let star ter se nahaja v državni jetnišnici v Virginiji kamor je bil leta 1906 obsojen na 8 let ječe radi nameravanega umora svojega sina, prosi guvernerja, naj mu dš prostot, da uredi svojo lastnino, predno umre. Štirje otroci so zakonski, katerih mati je umrla, vsi drugi so nezakonski, ki jih je imel s svojimi deklami. Toda vse priznava za svoje. $100,000 dolguje bivši predsednik Roosevelt samo Pennsylvaniji železniški družbi za potovanja. Southern, železnici $60,000 in koliko drugim? er DELAVCI! Bodite povsod širitelji, edinega slovenskega delavskega lista “Glas Svobode”, ki se za vas bori pri vsaki priliki. Borite se zanj tudi vi! otm« wvrmoTH? VOHUN.* rit rtr rit tIt SPISAL J. F. COOPER. (Nadaljevanje.) Devetindvajseto poglavje. Lahko si je misliti, kako sta o-strmela Henrik in krošnjar, ko sta' našla v koči Faniko. Zletela je bratu na prsi in nemo plakala. Brezo pa so prešinjali vse drugačni občutki. Pogledal je najpr-vo na ogenj, potem v miznieci in izgledal nekam prestrašen, ko jo je našel odprto. “Ali ste sami?” je hlastno vprašal. “Nemogoče, da ste prišli sami sem gor! ’ ’ “Čisto sama,” je odvrnila, pri tem pa vrgla nagel pogled proti skriti votlini, kar ni odšlo ostremu krošnjarjevemu očesu. “A kaj te je prineslo sem?” je vpraševal Henrik. “In odkod si vedela za ta kraj?” Fanika mu je vse povedala. Ko je slišal krošnjar, po kakem slučaju je zaznala za to kočo, je skočil pokoncu in razbil šipo v oknu s avojo palico. “Poznam zares le malo mirú in pokoja,” je vzkliknil, “a še tega malega ne smem uživati brez nevarnosti. Podé me po teh gozdovih kakor zver, gospodična — samo na tem kraju, ako ga dosežem, smem brez straha počivati kako noč . . . Ali hočete pomagati, da bo življenja reveža še revneje?” “O nikdar! Vaša skrivnost je pri meni varna. Kakor gotovo je bog v nebesih!” Krošnjar se je pomiril in je porabil trenutek, ko sta bila zatopljena brat in sestra v živahen pogovor, da je neopaženo smuknil v votlino. Henrik je vzel iz žepa svojo be ležnico, napisal par vrst, zganil papir in ga izročil Faniki, rekoč: “Fanika, to noč si dokazala, kako brezprimerno bitje da si. Ako me ljubiš, izroči te vrstice neodprte majorju Dumvoodu in pomisli, da more rok dveh ur rešiti moje življenje. “Hočem storiti to. Ali ne mudi se več dolgo tukaj —” “Vaša sestra govori prav,” je rekel Harvey, ki je bil neopažen zopet smuknil v kočo. “Takoj se morava odpraviti. Tukaj imam živeža za na pot.” Henrik se je iztrgal iz sestrinega objetja in izginil s svojim vodnikom v noč. Takoj nato je stopil Harper zopet v kočo, nemo ponudil Faniki roko in jo — očividno dobro znan z vsako pedjo zemlje tukaj — pe ljal z gore. Fanika je čutila, da njen vodnik ni navaden zemljan. Trdni korak dostojanstveni nastop, iskro in vendar tako milo oko — vse je izdajalo moža veljave. Ko sta dospela pod goro, je ča kal tam v grmovju na Harperja bogato-opravljen, plemenit konj. Zdaj je Fanikin spremljevalec prekinil molk. “Gospodična, Vi ste za nocoj rešili svojega brata. Ne smem se izraziti jasneje, vedite samo toliko: če se Vam posreči, zadržati dragonce samo za dve uri, tedaj je popolnoma rešen. Po tem, kar ete storili nocoj, Vas smatram zmožno tudi tega . . . Bóg mi je odrekel deco, a želel bi si tako hčer kakor ste Vi . . . Ali — saj ste moj otrok, vsi ki žive v tej deželi, so moji otroci in moji varovanci. Sprejmite torej moj blagoslov. Morda se vidiva kdaj lepših dneh zopet.” Ko je govoril to s slovesno resnobo, je ležala njegova roka lahko na dekletovi glavi, ki je v o-troškem zaupanju in plahem spo štovanju dvigalo k njemu pogled Harper je pritisnil očetovski poljub na njeno čelo in sklenil: “Tukaj se ločiva.” Dvignil se je v sedlo, pozdravi h klobukom in izginil v gozdu in moči. Z olajšanim srcem se je vrnila Fanika domov. Ravno ko je dospela v dolino, je zaslišala peke tanje konjskih kopit, nakar se je hitro skrila za grmovje. Bili so drasronci, katerih uniforma se je Tazlikovala od one Virgincev. Na čelu krdela je jahal Harper v spremstvu dveh mladih častnikov v bleščečih uniformah, in dvoje zamorskih slug mu je sledilo. Namesto da bi krenili na pot proti taboru, so zavili na levo v gorovje. Fanika je začudena premišlje- vala, kdo bi pač utegnil biti ta neznani, a mogočni zaščitnik njenega brata, — in kmalu zatem je srečno in neopaženo dospela domov. Trideseto poglavje. Od tete je zvedela Fanika, da majorja Bumvooda še ni nazaj, dasi je bil duhovnik, za katerega ga je bil poprosil Henrik, že do-šel. Na tetina^ radovedna vprašanja gled Fanikinega ponočnega izleta pa ni mogla ta drugega odgovoriti, nego da se je sveto zavezala molčati. Naenkrat se je ustavil pred hišo jezdec — bil je major. Kurir, odposlan od Harperja, ga je bil našel pri brodu na reki, kjer je čakal na ITarperjevo vrnitev. Zdaj je stopil, ves razburjen, ves zmeden, v sobo. Faniki je vtri-palo srce v strahu, še je manjkala cela ura do roka, po čigar preteku bi bilo Henrikovo življenje rešeno, — do roka, na katerega je polagal največjo važnost celo mogočni, vplivni Harper. “Kako neprevidno je bilo,” je vzkliknil Dunwood, “ne, kako brezobzirno od Vašega brata, da je pobegnil zdaj, ko sem ga vendar zagotovil, da je rešen!” Fanika, ki je bila sama v sobi, je vzkliknila začudeno: Ali se ne veselite, da se je Henrik odtegnil nevarnosti?” Nobena nevarnost mu ni pretila več, kakor hitro je imel Har-perjevo obljubo. O, Fanika, Fanika! v kakšen strašen položaj ste me spravili!” ‘Kako to?” Še vprašujete! Mari nisem prisiljen, da grem še to noč lovit Vašega brata, ko sem upal, da pojdem lahko s tako srečnimi mislimi k počitku? . . . Delati moram, kakor da sem Vaš sovraž nik . . ,. jaz,.ki bi dal z veseljem zadnjo kapljo krvi za Vas: o Fa mika, bilo je prenagljeno, breob zimo . . . bila je nesrečna napaka!” Plaho se je sklonila k njemu ki je truden sedel na stolu, prijela ga za roko in mu pogladila lase z vročega čela. “Zakaj pa hočete preganjati mojega brata?” je vprašala. ‘Do movina ne more zahtevati od Vas take žrtve! ’ “Fanika!” je vzkliknil mladi vojak in skočil pokoncu. “Ne do movina, moja čast terja to žrtev Ali ni ušel mojemu voju? Ako bi tega ne bilo, tedaj bi se še lahko odtegnil tej strašni nalogi, tako pa . . . Ah, videti hočemo, še predno vzide solnce, če se sme predrzniti kdo in trditi, da je lepota sestre rešila brata!” “Dunwood!” je zavpila deklica. “Meni zastaja kri — ali hočete mojega brata ubiti?” “O, kako rad bi umrl.zanj! To veste sami! A Henrik me je spra vil tu v položaj, ki me žene do o-bupa. Kaj si bo mislil Washington o meni, ako zve nekoč, da sem postal Vaš soprog!” “Če Vas ta misel straši,” je odvrnila Fanika trepetaje, “tedaj ne postanite nikdar moj soprog.' “In to naj mi bo tolažba, Fanika? — Ali dragoceni čas beži Mazon in moji ljudje čakajo, pripravljeni na odhod. Fanika, s težkim srcem odhajam. Pomilujte me, a ne skrbite za brata . . . vje ti ga moram zopet, a življenje njegovo je varno.” “Dunwood, ostanite — rotim Vas!” je zavpila Fanika, videča z grozo, da je kazalec na uri imel napraviti še dolgo pot do določenega časa. “Berite te vrstice ... od Henrika so . . . bil je trdno prepričam, da jih piše prijatelju svoje mladosti.” “O, Fanika, odpuščam Vam to trpkost. Pride čas, ko me bodete pravičneje sodili! ’ ’ “Ta Čas je že zdaj tukaj,” je rekla. /‘Kako pridete do tega pisanja? O, vbogi Henrik — ti čutiš zares prijateljstvo za-me. Če kdo misli na mojo srečo, si ti.” “Da,” je rekla Fanika, ničesar sluteča, “on je to.” “O, da bi smel isto misliti o Vas!” je rekel Dunwood in ji izročil pismo. “Berite.” Fanika je strm brala naslednje vrstice: “Življenje je predragoceno, da bi ga človek smel zaupati sluča- ju. Bežim — nihče ne ve za to nego Cezar, ki ga priporočam Vaši milosti, Dunwood. A druga skrb me teži. Moj oče je star in betežen, moji sestri sta brčz varstva... Dokažite mi svojo ljubezen in prijateljstvo. Pustite duhovnika, ki ste ga hoteli pripeljati meni, naj Vas še nocoj združi s Faniko in postanite tako na mah sin, brat, in soprog ob enem.” Faniki je pal list iz rok -— temna rdečica jo je zalila. “Ali sem vreden njegovega zaupanja, Fanika? Ali me pošiljate proč, da poiščem svojega brata? ili pa naj gre častnik kongresa po angleškega častnika?” In bo li Vaša dolžnost potem kaj drugačna, Dunwood, ker bom Vaša žena? Ali bi bil Henrik potem man je v nevarnosti?” Henrik je varen, ponavljam to. Harper je njegovo zavetje in njegova rešitev. Fanika je premišljevala. V resnici, izkušnjava je bila velika! Saj ni bilo druge poti več, kako pridržati Dunwooda, da preteče usodepolna ura. K temu se je pridruževala strašna misel na večno ločitev od Dunwooda, ako se mu posreči privesti brata zopet nazaj, njegovi kazni, morda smrti v naročje . . . “Zakaj se pomišljate, Fanika? Zakaj mi nočete podariti pravice, da ostanem Vaš varuh vse življenje?” Fanika je gledala na uro, kate kazalca, kakor njej v muko petn0 vjetje je majhnega pomena v primeri z nalogo, ki Vam jo s tem odkazujem. Če ga torej Vaši ljudje zasledujejo, pokličite jih nazaj in izkušajte z njimi pobiti sovražnika. Vaš Jurij Washington..” “Hvala bogu!"’ je vzkliknil Dunwood. “Rešen sem te strašne naloge.” Dalje prihodnjič. S3 ŽUPNIK MORILEC. re komaj da sta se premikala z mesta. “Govorite!” je prosil Dunwood,. “Ali hočete biti moja?” Šepetala je nekaj .besed — in on jo je burno pritisnil na prsi. “Eno besedo!” je še rekla. “Ne morem stopiti pred altar s prevaro . . . Videla sem Henrika po njegovem begu — ne vprašujte dalje! Pridobiti časa, je zanj rešitev. Tu je moja roka — ako je zdaj ne zametujete.” “Njo zametavati! — Jemljem jo kakor najbogatejši, nad-vse me osrečujoči dar nebes! Še o-staja dovolj časa. V dveh urah sem skoz gorovje . . . jutri opoldne se vrnem z Washingtonovim pomiloščenjem Vašega brata.” V blaženi sreči je pritiskal na srce svojo krasno nevesto. Gospod Hvarton in teta Ivanka sta brez ugovora privolila v poroko, teta je z največjo naglico pripravila potrebno — in Četrt u-re pozneje je stal mladi par pred duhovnikom. Fanika je stala uri ravno nasproti in ušel ji je marsikateri plah pogled na njena kazalca. In ravno ko je bil izrekel duhovnik svoj blagoslov, je ura bila devet. Od Harperja določeni čas je potekel. Težko breme se je odvalilo Faniki s srca. Sveti obred je bil končan, in tu so se odprle duri in na pragu se je prikazal poročnik Mazon. “Major, mi smo pripravljeni. Ali naj jezdimo naprej? Saj nas kmalu dohitite.” “Da, da, dragi moj — kar pojdite. Pri prvi postaji se dobimo.” Vsi so se odstranili zdaj in pustili novoporočenca sama, da vzameta slovo. “Zdaj grem pomirjen svojemu bratu naproti,” je rekel Dunwood. “O, ako bi ga le mogel pridobiti za našo stvar! Saj je stvar njegove domovine! — Ali čim preje grem, tem preje sem zopet nazaj.” Dunwood je objel Faniko po-slednjikrat, ko je pripeljal njegov sluga v sobo častnika, v katerem je spoznal major enega Washingtonovih adjutantov. “Major Dunwood,” je rekel prišlec po prvem pozdravu, “vrhovni poveljnik Vam pošilja tole pismo.” Nato se je takoj zopet poslovil “radi bujnega službenega opravila”. “Ah, kakšen nepričakovan preobrat cele stvari!” je vzkliknil Dunwood, prečitavši pismo. “A razumem . . . Harper je dobil moje pismo —; in njegov vpliv se že kaže!” “Ali imaš kako vest o Henriku?” je hlastno vprašala Fanika. “Poslušaj sama.” “Gospod! Ko prejmete to pismo, zberite svoj škadron, da pojezdite proti sovražnem oddelku, ki je določen, da krije svoje furažerje ob reki. Jutri ob destih dopoldne i-mate biti na krotonskih višavah, kjer najdete pehote v Vaše oja-čenje. O begu angleškega vohuna so mi sporočili, a njegovo zo- Pred par tedni so v Zadru aretirali župnika Tomaševiča in njegovo kuharico, ker je v ječi v Kopru se nahajajoči bivši župnikov hlapec Šime Kovačevič priznal. da sta župnik in njegova kuharica sokriva umora, zaradi katerega je bil on obsojen na smrt in kasneje pomiloščen v 201etno ječo. Stvar je bila taka: Meseca avgusta 1905. 1. je bila v Polešniku pri Zadru v hiši župnika Fr. Tomaševiča umorjena starka Ana Rančigaj, župnikova teta, doma iz Gotovelj pri Celju. Ana Rančigaj je imela v banki v Zadru naloženih 40.000 kron. Ta denar bi imel podedovati njen nečak žup nik Tomaševič. Ker pa starka ni bila zadovoljna z razuzdanim življenjem župnika Tomaševiča, ki je živel s svojo kuharico Antonijo Ostriž v konkubinatu, je nameravala župnišče zapustiti. Seveda bi s tem prišla v nevarnost za župnika dedščina v znesku 40.000 K. Da to prepreči, da bi prišla dedščine v druge roke, je župnik v družbi s svojo kuha rioo najel svojega hlapca Š. Kovačeviča, naj teto umori. Ta je to storil. Dasi je župnik stvar nato tako uredil, kakor da bi njegova teta umrla naravne smrti, vendar je zločin prišel na dan in državno pravdništvo je tožilo radi umora vse tri: župnika, kuharico in hlapca. Porotna obravnava o tej stvari se je vršila ieta 1906. Pri tej obravnavi sta bila župnik Tomaševič in kuharica Ostriž oproščena kljub raznim obteže-valnim Okolnostim, hlapec Kovačevič pa je bil obsojen na smrt, kasneje pomiloščen v 201etno ječo. Zaprt je bil v kaznilnici v Kopru. Tu je pred par dnevi razkril vse. Izpovedal je natanko, kako sta ga župnik Tomaševič in kuharica dolgo časa nagovarjala, naj umori starko, kako sta ga usode-polno jutro opijanila* kako se mu je takrat kuharica udala, da ga še bolj omami, kako je po izvršenem zločinu župnik položil starko in posul okrog nje riž. da bi bilo bolj verjetno, da je padla in da se je ubila itd. Kovačevič je nadalje še odkril, da je kuharica spočela župniku tri otroke in da je bil on poslan v Zader k babici, ki bi spravila te otroke s pota. Končno je tudi povedal, da ve, kje je zakopan eden izmed teh o-trok. Kovačeviča so na to prepeljali v Zader in od tu v Folešnik. Tu je moral sodni komisiji pokazati mesto, kjer je baje po njegovi izpovedba zakopan župnikov in ku-harični sin. Komisija je dala na dotičnem mestu kopati, in res so našli v globini 15 cm otroške kosti. S tem je bilo dokazano, da Kovačevič ni lagal, zato je tudi državno pravdništvo takoj predložilo obnovitev kazenskega postopanja. Še isti dan so zaprli v Zadru župnika Tomaševiča, ki se je prav pripravljal. da odide na novo boljšo župnijo v Barbat, na otoku Paga, in njegovo kuharico Antonijo O-striž. Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega ljudstva. IŠČE SE prodajalec v trgovini za obleke. Povprašaite ustmeno ali pismeno pri N. STRAUS, La Salle, HI. «t SLOVENCI PCSEČAJTE Little Botetnio” kjer se toči izborno imper-ti ra no plzeo »ko. Aiheuser Bush io Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kvhinla. Fina vina in smodka. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni nižini Blue Island Au in zap. 18. • 1. LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO V RaVENSDALE, WASHINGTON VSTANOVLJENO 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. Taj Hu: CIRIL ER HE VC, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE DERVOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJU F, Ravensdale, Wash. POROTNI ODBOR: RUDOLF PEČNIK JOHN MAHKOVEC FRANK PUSTOSLEMŠEli. Društvena seja vsake zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgetown pri Frank Marcus v prvem nadstropju. tí: :r Pemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati a vem, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. D. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BUIE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 483. m M. A. VVEISSKOPF, M. D. ----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -- 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland A\e.: od I. — 3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m OTTO HORACEK Diaminti. are, stenske ure ii zlatnina Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in druge zlatnine. g * * * * * _______________________________________ * « * 1843 Blue Island Avenue, Chicago, 111. * * g «r S Izdelujoči zlatninar. g OČI pregledamo zastonj. n, ' »i ****** teces« ********** «««»«»«m »k» h» tu * * a a a 1 a *. e g S * * t EDINA VINARNA ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga priaeljemo na dom — brezplačno! Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došli! Jos. Bernard 1903 Blue Island A ye. Telefon Canal 842. GOSTILNA kjer je največ zabav« in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, Ul. Telefon Canal 1439. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plača. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo m\i io spomladie oMfe. Celoletna naročnina na “Olas Svobode” je dva dolarja. Najboljša gostilna na Blue Iilnnd Ave. v Chiongi Je J. F. Bolek-ova, kjer se tofcl izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena ku> binja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kaka druge pijače 200. Večer a s pijačo samo ISO. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOL EK 1870 Blce Island Avenue vogal 19. ni. Gostilna "Slovenski Dom" na 2236 So. Wood cest« to je med Blue Island ulico in 28 Mladič à Krempata Slovenska Svobod misel Podp. Zveza Chicago, Illinois. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISHEK, podpred'sedni k. Box 227 Nofc omis, 111. JOSIP IVANŠEK, tajnik: 1517 S. 43rd Ave., Chicago, Ul M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, ILL WA\N KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pulimam, Ul. JOS. WERŠČAJ, 1504 S, 57th Ct. Chicago, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, IU. POROTNIKI: JAKOB ZAJC, (predsednik) ; Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 238 — 136. St. Chicago, 111. ,IOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: IVAN MLADIC, 2236 Wood St.. Chicago, Ul. ' IVAN GESUELL, 2348 Blue Island Ave., Chicago, Ul. WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, Ul. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na, tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Urajdno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu GLAVNI ODBOR, DELEGATJE IN POOBLAŠČENCI ZA n. GLAVNO ZBOROVANJE S. S. P. ZVEZE, ki se prične 3. oktobra, 1910 v Chicago, 111. Anton Mladič, predsednik; Josip Ivanšek, tajnik; Ivan Kalan, blagajnik; M. V. Konda, zapisnikar; Josip Benko, Josip Verščaj, — nadzorniki. Louis Skubic. Za društvo št. 99 99 9 9 9 9 9 9 99 99 9 9 99 99 99 99 99 99 9 9 99 9 9 99 99 9 9 99 9 9 9 9 99 99 9 9 99 99 99 9 9 99 9 9 99 99 9 9 99 99 9 9 9 9 9 9 9 9 99 99 9 9 99 99 9 9 9 9 99 99 99 99 99 9 9 99 9 9 9 9 99 9 9 99 99 99 9 9 99 9 9 99 99 99 99 99 9 9 99 9 9 9 9 99 99 9 9 99 99 99 99 99 9 y 9 9 99 99 99 99 9 9 99 99 9 9 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 9 9 9 9 99 9 9 9 9 99 99 9 9 99 9 9 9 9 9 9 9 9 99 9 9 99 99 99 9 » 99 99 9 9 9 9 99 9 9 99 1, Chicago, Ul. Anton Duller. 2, Claridge, Pa. Ivan Batič. 4, Black Diamond, "Wash. Matija Petčnik. 5, Darragh,Pa. Ivan Košer. 6, Winterquarters, Utah, Josip Ivanšek. 7, Arona, Pa. Ivan Košer. 8, McGuire, Colo., Anton Križman. 9, Leadville, Colo. Anton Križman. 10, Moon Run, Pa. Frank Čuk. 11, Staunton, 111. Anton Avsec. 13, Witt, ni., Anton Ausec. 14, Yale, Kans. Josip Cvetkovič. 15, Granville, 111. Anton Kladnik. 16, Clinton, Ind. Frank Mrak. 19, So. Chicago, Ul. Viljem Rus. 20, Cleveland, Ohio, August Kužnik. 22, Indianapolis, Ind., Andrej Uršič. 24, Milwaukee, Wis. Ferd. Glojek. 25, Reading,Pa. Frank Košmerl. 26, Collinwood, Ohio, Ivan Potočar. 27, Forest City, Pa. Frank Leben. 28, Madison, 111. Anton Pleše. 30, Bishop, Pa. M. V. Konda. 31, Farmington, W. Va. Ivan Kubin. 33, Livingston, ni. Anton Avsec. 36, Springfield, 111., Louis Pekol. 37, Lovvber, Pa. Ivan Ferjan. 38, Jenny Lind, Ark., Anton Duller. 39, Aguiar, Colo. Josip Ivanšek. 40, Salida, Colo., Josip Ivanšek. 41, Ambridge, Pa., Josip Ivanšek. 43, High Bridge, la., Josip Ivanšek. 44, Virden, 111. Anton Fisher. 46, San Francisco, Calif. M. V. Konda. 48, Brezzy Hill, Kans., Josip Cvetkovič. 52, Somerset, Colo., Josip Ivanšek. 55, Broughton, Pa., Josip Kirk. 56, Rock Springs, Wyo., Josip Ivanšek. 59, Conemaugh, Pa., Ivan Batič. 61, Barberton, O. Josip Ivanšek. 62, Lorain, O. Josip Ivanšek. 63, Sheboygan, Wis. Ferd. Glojek. 64, St. Mihael, Pa. Josip Ivanšek 65, Onnalinda, Pa. Josip Ivanšek. t j t-v vrnif ■ r- *5" ■* - .v-«*v PRIPOMBA: Cenjena društva in člane se naproša, da bla-govole pošiljati telegrame in dopise, tičoče se konvencije, od 3. do 8. oktobra naravnost na 2005 Bine Island Ave., Chicago, 111. Bratski Nazdar JOS. IVANŠEK, glav. tajnik. REDNA SEJA GLAV. ODBORA S. S. P. ZVEZE se je vršila 21. septembra t. 1. pod predsedstvom Anton Mladiča. Prisotni so bili vsi uradniki. Zapisnik prejšnje seje je bil sprejet. Brat Fr. Trdina, član dr. 45 iz Baltie, Mich. je bil v Chiea-gi, kakor sklenjeno pri seji gl. odbora zadnji mesec, da se ga pokliče in pusti zdravniško preiskati, kar se je storilo. Ker se je dokazalo, da je neozdravljiv, se mu je izplačalo $200.00 in je prenehal biti član Zveze. Odšel je v staro domovino. Za izplačilo $75.00 operacijskih stroškov na slepem črevesu operiranemu br. Frank Zormanu, čl. dr. št. 41 v Ambridge, Pa. stavi br. Skubic predlog, da se mu izplača, ko nima nikakoršnjih svojih sredstev za pokritje teh stroškov. Sprejeto. Dr. št. 12 v Sublet, Wyo. poroča, da želi br. Mart. Zagorc, da se mu izplača za operacijo po zadobljenih poškodbah na obrazu. Ker se pa poročila ne vjemajo, namreč, da je bil, ko je od soseda ob 9. uri zvečer šel domu, zavratno napaden od 'nepoznanih lopovov, ki so ga grozno na obrazu poškodovali, je odbor nato zahteval natančnejših poročil. Poznejše poročilo, o katerem se je no-čoj razpravljalo pa trdi, da so v hiši pili; Angleži hudi ko jim Slovenci niso pit dali, so se z omenjenim 51. radi tega tudi prepi- rali in ga potem, ko se je vračal domu dejansko napadli. Zaključilo se je, da se zadeva predloži v razsodbo konvenciji, ki se vrši v kratkim. Društvo št. 34 v Oregon City, Ore. poroča, da je prišel brat čl. Goloba, ki se je nahajal v bolnišnici za umobolne nekje iz Montane menda iz Anaconda, in ga odpeljal seboj. Poročilo se vzame na znanje. Konvenciji v razsodbo se prepusti tudi zadeva Andrej Testi-na iz Baltie, Mich., kateri je bil operiran na očesu. Omejeni je bil bolan na očesu že pred sprejetjem v društvo. Istotako se predloži konvenciji zadeva nekega rojaka v Ely, Minn, se mu li povrne denar ali ne. Odbor.je mnenja, da ne, ker predno so bila izdana pravila, bil je merodajen zapisnik zadnje konvencije v katerem stoji jasno povedano, da se ognjegasci v Zvezo ne sprejemajo. Dr. št. 26 v Collinwood, O. poroča, da je obolel br. Jos. Majcen na legarju in se nahaja v bolnici v Glenville, O. Poročilo se se vzame na znanje. Nato poroča br. predsednik o umrlem br. Frank Anseljnu čl. dr. št. 1 v Chicago, 111. na kar so vsi navzoči v znak sožalja vstali raz sedežev. Nato stavi br. Werseaj predlog, da se izplača usmrt-nina za, njim postavnim dedičem. Sprejeto. Nato poroča predsednik nadzornega odbora o stanju Zveze. Brat tajnik predloži še razne račune in predsednik zakluči sejo ob 11. uri. M. V. KONDA, zapisnikar. DRUŠTVENI URADNIKI. Št. 1 v Chicago, 111. ; M. V. Konda, preds., 1518 W. 20. st. ; Ivan Marentič, taj., 1411 Clarenoe ave. Oak Park, 111.; Josip Ivanšek, blag., 1517 S. 43. ave. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 2 v Claridge, Pa. : Ivan Mlakar, pneds., Box 68; Ivan Batič, taj., Box 487; Lovrenc Sturm, blag., Box 434. — Seje 2. nedeljo v mesecu. Št. 3 v Depue, 111. : Jos:p Omerza, preds.; Dan Badovinac, taj.; A. Kuhar, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 4 v Black Diamond, Wash.: Jos. Plavee, preds., Bx 644 ; Math Pečnik taj., Box 4; A. Slapnik, blag., Box 630. — Seja 1. nedeljo v mesecu v prostorih hr. A. Slapnika. Št. 5 v Darragh, Pa.: Matija Kio, preds., Box 96; Jos. Hauptman, taj. in blag., Box J40. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 6 v Winterquarters, Utah: Peter Mede, preds.; M. Krstnik, taj., Box 44; Ivan Mlakar, blag., Box 11. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 7 v Arona, Pa.: Vin. Huter, pred. ; Mih. Rajer, taj., Box 117 ; Andrej Štih, blag. Box 81. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 8 v McGuire, Colo.: Jakob Frelih, preds. ; Frank Bregač, taj. Box 4; Jakob Hribar, blag., Box 72. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 9 v Leadville, Colo.: Anton Goršič, preds., A. V. S. Oo. ; Fran Jelenc, taj., Box 972; Josip Lanič blag., Box 972. — Seja L nedeljo v mesecu. Št. 10 v Moon Run, Pa.: Franc Butija ipreds., Box 271 ; Ivan Arhar, taj., Box 284; Franc Čuk, blag., Box 41. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v Union dvorani ob 9. uri piredpoldan. Št. 11 v Staunton, Ul.: Ivan Maček, pred.. Box 667 ; Anton Ausec, taj., Box 158 ; Ivan Spudič, 'blag., Box 2, Sawyerville, 111. — — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 12 v Sublet, Wyo.: Ivan Jamšek, pTed., Box 126; Ivan Kolar, taj., Box 64; Frane Petač, blag., Box 97. —Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 13 v Witt, HI.: Anton Ulčar preds.. Box 95; Ivan Repolnsky, taj., Box 317 ; Luka Demovšek, blag., Box 208. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 14 v Yale, Kans.: Anton Rupam, predh.. Box 65; Josip A-lič, taj., R. R. No. 8, Pittsburg, Kans. ; Franc Šetina, blag, Box 127, Yale, Kans. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 15 v Granville, Ul.: Jakob Cesar, preds., Box 168; Peter Tomšič, taj.. Box 14; Ivan Pa peš, blag.. Box 171. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v g. Ivana Papeš dvorani. Št. 16 v Clinton, Ind.: Vincenc Verhovnik, preds , Box 569; Frank Mrak. tajnik.. Box 73; Rudolf Cesar, blagajnik, Box 412. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. predpoldan. Št. 17 v Aurora, Minn.: Ivan Rožanc, preds., Box 148; Franc Mahnič, taj., Box 264; Štef. Mahnič, blag., Box 264. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 18 v Girard, Ohio: Matija Leskovec, preds., Box 372; Ivan Škof. tajnik. Box 11; Ivan Leskovec. blag.. Box 428. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 19 v So. Chicago. Ul.: Jakob Ti sol. preds., 11353 Fulton Ave.; William Rus. taj., 11316 Fulton V ve. : Ivan Levstik, blag., 11262 Stephenson Ave. Vsi v Pullman, 111. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu. i Št. 20 v Cleveland, O.: August Kužnik, preds., 8323 Connecticut ave. S. E.; Jernej Urbas, tajnik. 982 East 67th Str.; Valentin Kandoni, blag., 6305 Glass Ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v Knavsu vi mali dvorani. Št. 21 v Naylor, Mo.: Ivan Zime rman, preds.; Franc Levar, taj., Box 123; Valentin Dobnikar, blag., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 22 v Indianapolis, Ind.: Josip Pušnar, preds., 725 N. War-man ave. ; Frane Hruban, taj., 721 Ketchman st.; Louis Bučar, blag., 711 N. Warman ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu, ob 2 uri popoldne v g. Pese f at dvorani na 717 N. Warman ave. Št. 24 v Milwaukee, Wise.: A. Bergant, preds., 257 — 1st ave.; Ferd’. Glojek, taj., 477 Virginia st. ; Franc Matjaš, blag., 195 Reed st. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 25 v Reading, Pa.: Peter Kočevar, preds., 143 N. River st. ; Franc Košmerl taj., 430 Tulpe-horken st. ; Ivan Košmerl, blag.. 430 Tulpehorken st. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 26 v Collinwood, O.: Ivan Potočar, preds., 5624 Elsinor st.; Ivan Aljančič, taj., 6321 Arcade st.; Jos. Kunčič, blag. — Reja 2. nedeljo v mesecu. Št. 27 v Forest City, Pa.; Jakob Trček, preds., Box 406; Frai. Leben, taj., Box 419; Ivan Šume. blag., Box 233. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 28 v Madison, Ul.: Anton Pleše, preds., Box 14; Emil Tof-fant, tajnik, Box 183. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 29 v Taylor, Wash.: Mihael Skerbinc, preds., Box 7 ; John Zavolovšek, taj., Box 17 ; Ignac Pugel, blag.. Box 7. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 30 v Bishop, Pa. : Ivan Muz-gelj, preds., Box 8; Paul Osebek, taj., Box 14 ; Andrej Renko, blag. Box 13. Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 31 vj Farmington, W. Va.: Jos. Juraieh, preds., Box 21 ; Ivan Kulbin, taj., Box 218 ; Ivan Koren, blag., Box 14. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 32 v Wenona, Dl: Antor Žitnik, preds., Box 245; Anton Germ, taj., Box 93; Alojz Jaklič, blaj., Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 33 v Livingston, Dl.: Matija Gorenc, preds., Box 132; Karol Izlakar, taj., Box 152; Albert Švajger, blag., Box 148. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu, v g. čeme in Zajec dvorani Št. 34 v Oregon City, Oregon: Peter Kurnik, preds., Box 155;; Math Škof, taj., 131 — 18 & Main st.; Fran Sajovic, biag., 131 — 18. & Mais st. ,— Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 35 v Franklin, Kan5.: Alois Korošec, preds., P. O. Girard, R. R. No. 4; Ivan Zager, taj., R. R No. 4., Girard, Box 89, Crawford. Kans. ; Anton Šraj, blag., P. O Franklin. Box 3, Crawford, Kan. — _Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 36 v Springfield, Ul.: Martin Pekol, preds., 715 N. 14. st.; A. PekT. ta i.. 1731 E. Adams st.; Josip Grobelnik, blag., 1031 So. 15. st. — Seja 3. nedeljo v mesecu Št. 37 v Sovvber, Pa.: Ivan Umek. pred;?,; Martin Škoda, taj.. Box 82; Ivan Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 38 v Jenny Lind, Ark: Martin Fabijan, predb.. R. F. D. No 3. Forth Smith Ark.; John Spe-lič, taj., R. F. D. No. 3, Box 139, Ft. Smith, Ark.; Anton Aubei, blaj., R. F. D. No. 3, Forth Smith, Ark. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 39 v Agular, Colo.; Franc Požrl, precis., Box 203; Matija Lukežič, taj., Box 15, Broadhead; Josip Morgl, blag., Box 47. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 40 v Salda* Colo.: Franc Lubič, preds,, Box 313; Franc -Miklič, taj., Box 571; Matija Manc, blag., Box 641. — Seja 17. dne v mesecu. Št. 41 v Ambridge, Pa.: Franc Tomažič, preds., Box 141; Fred. Ogulin, taj., Box 70 Ambridge, Pa.; Andrej Unetič, blag., Box -’63, Ambridge, Pa. — Seja 2. ne-le’jo v mesecu. Št. 42 v Red Lodge, Mont.: Anton Božič, preds., Box 32; Anton Kanclarič, taj., Box 32; Dragotin Grenko, blag., Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Ct. 43 v High Bridge, Iowa: Andrej Pelko, preds., P. O. Ma-Irid. lova; George Rajkovič, taj., II B. Ia., P. O. Madrid, la.; Martin Supan, blag. — Seja 3. nede-ljo_ v mesecu. Št. 44 v Virden, III.: Matevž 8termec, preds. Box 340. Virden, lil; Ivan Deželak, taj., Box 41, Girard. 111.; Anton .Stopar, blag., Box 231, Virden, 111. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 45 v Baltie, Mich.: Karol 8topar, preds., Box 147, Baltic, Mich.; Leo Navoda, taj., Box 155, Baltie; Franc Osolin, blag., Box 155. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 46 v San Francisco, Calif.: Frank Skubic, preds., 591 Vermont, St.; Anton Serjak, taj. in blag., 2314 — 24th St. — Seja 2. sredo v mesecu ob 8. uri večer na 816 Ilempshire st. Št. 47 v Chicago, Dl.: Antonija Lesar, predsednica, 2727 S. 42nd Ct.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1517 S. 43rd Ave.; Marija Marentič, blagajnica, 4508 Ellis Ave.; vse v Chicago, 111. — Seja se vrši drugo nedeljo v mesecu. Št. 48 v Breezy Hill, Kans.: Štefan Dudaš, preds., F. F. D. No. 2. Box 109, Mulberry, Kans.; Martin Očko, taj., R. F. D. No. 2. Box 109, Mulberry, Kans.; Frane Šetinc, blag., R. F. D. No. 2. Box 100 Mulberry, Kans. — Seja 1. oedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj. Št. 49 v Winterquarters, Utah: Antonija Orach, predsednica, P. O. Box 71; Frančiška Peček, tajnica, P. O. Box 106; Marija Škri-nar, blagajnica, P. O. Box 42. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 50 v Milwaukee, Wis.: Aha Bergant, predsednica, 257 — 1st ave.; Lima Bastel, tajnica, 562 Mineral Str.; Marija Ocvirk, blagajnica, 140 Clinton St. — Mesečna seja se vrši 1. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v Bergantovi dvorani. Št. 51 v Ravensdale, Wash.: Paul Koss, preds., Box 10; Franc Maurič, taj,, Box 1; Ivan Arko, j blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 52 v Bowie, Colo.: Anton Majnik, preds., Box 106, Somerset, Colo.; Rudolf Zobar, tajnik, Box 131, Somerset, Colo.; Kajetan Ernožnik, blag., Box 155, Somerset, Colo. — Seja 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri predpoldne. Št.^53 v La Salle, Dl: Valentin Potisek. preds., 1237 — 1st St.; Matevž Hren, taj., 1026 Canal gt.; Martin Požežn k, blag. 28 Lahar-f>e st. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. uri predpoldne v dvorani br. V. Potiska. Št. 54 v Ely, Minn.: Martin Grahek, preds., Box 478. IvaQ Kardel, taj., Box 391; Ivan Te-kavec, blag., Box 391. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 55 v Broughton, Pa.: Ivan Reven, preds., Box 51; Blaž Godec, taj., Box 235; Ivan Žitnik, blag., Box 186. — Seja 4. nedeljo v mesecu. St. 56 v Rock Springs, Wyo.: Anton Novak, I. preds., Box 253; Math Batič, taj., Box 299; Franc Burnik, blag., Box 563. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 57 v Barton, Ohio; Franc Leustek, preds.; Aloj» Barnet, taj., Box 30; Franc Coran, blag., Box 50. — Seja 1. nedeljo v me-seeu. Št. 58 v Greenland, Mich.: Josip Pintar, preds., Josip Kraker, taj., Box 111; Jakob Brula, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu. St. 59 v Conemaugh, Pa.: Franc Dremelj, preds., Box 73; Ignac Travrik, taj., Box 275; Frank Perko, blag., Box IDI. — Seja 3. nedeljo v mesecu; Št. 60 v Pueblo, Colo.: Martin Kočevar, pred., 1219 Eiler ave.; Anton Stražišar, taj., 1317 E. A-briendo ave.; Geo. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern ave. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 61 v Barberton, Ohio: Anton Sigmond, preds., 176 Centre st.; Rudolf Puželj, taj., 166 Huston st. Thos. Pavlič, blag., 614 N Cornel st. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št 62 v Lorain, Ohio: Jurij Petkovšek, preds., 1605 E. 29. st.; Fr. Ziherl, taj., 1641 E. 29. st.; I-van Zallar, blag., 1708 E. 28. St. Seja 1. nedeljo v mesceu. St. 63 v Sheboygan, Wis.: Josip Možina, preds., 412 New York ave.; Jos. Malar, taj., 720 George ave.; Franc Barbuč, blag., 827 New Jersey ave. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 64 v St. Michael, Pa.: Nick Zvonarič, preds., Box 122; Jakob Repar, taj., Box 131; Ivan Štritof, blag., Box 46. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 65 Onnalinda, Pa.: Ivan Zalar, blag., Box 2; Gašpar Zorc, taj., Box 4; Josip Švelc, blag., Box 4. —- Seja 2. nedeljo v mesecu. Parniki Glavni ftAUKICE W. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi par obrodi, Parniki Glavni ftAUKICE W. La Provence ........30.000 HP La Si voie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov parnik.....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih dražbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Pristanišče 57 N)rtb Ri^er vzaožjj ista St, New Yark City ujejo vsak Četrtek. zastop na 19 State St. New York. KOŽMTNSKI, glavni zastopnikza zapad, 1 Dearborn St. Chicago, 111. ' ran K Jieaosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaSko FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PBBVOZNA DRUŽBA, ~E?i 'i; ' VŸ. \.: u . V'i ' OLAS «SVOBODE «« »t Glas Svobode (Tub Voiok of Libkbtt) WEEKLY Published by The Qlas Svobode Co., 1SI8 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2. 00 per year. Advertisements on agreement DELAVSKE ORGANIZACIJE. Za delavce vseh kategorij so vsak hip iz delavnice. Kdo mu mo-nedvomno največje važnosti in re to zabraniti, in če ga požene iz «-rednosti organizacije — unije, najkrivičnejšega vzroka? Nikdo. Meonganizovan delavec je izročen Svest si je svoje vsegamogočnosti, na milost in nem lost iekoriišče- ker ve, da se drugi, neorganizova- Prvi svobodomiselni ust za slovenski narod v Ameriki._____________________ 'Glas Svobode' izhaja vsaki petek ------------— in velja --------------- ZA AMERIKO: Za celo leto............... za pol leta ................ ZA EVROPO: Za celo leto......... za pol leta........... $1.20 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. 231 Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega ljudstva. Ljudje vedo samo v trenutkih slovesa in svidenja, kako močno ljubezen skrivajo v srcu . . . V Bridgeton, malem in popolnoma “suhem” kraju države New Jersey, niso izpili tekom nekega političnega zborovanja nič manj kakor 27 sodov pive . . . Tudi Roosevelt, ki pač ni prijatelj delavcev, ve, kolike vrednosti so organizacije. V Columbus, O. je rekel, da bi bil, če delavec, prav gotovo član kake unije. Na Japonskem so odkrili zaro-. to. Kakor poročajo listi, so hoteli umoriti zarotniki japonskega ce sarja, po katerega naročilu je pre povedala vlada vsako delavsko or ganiziranje. Na Kranjskem je nastal spor v narodno napredni stranki. V laseh so si “mladi” in “stari”. Ta ko gladijo narodnjaki pot klerikalcem in njihovim zaveznikom Nemcem! Češko-nemška spravna pogajanja so se zaključila z vspehom bode sklican češki deželni zbor za dve seji. Če bode deželni zbor vspešno deloval, je pa drugo vprašanje. Žena ima do razvitja svojih zmožnosti iste pravice, kakor možje; človek je, kakor možje, in radi tega naj ima tudi pravico nastopati kakor svoj lasten gospodar. Olko’nost, da je bila rojena kot žena, nii pri tem nikaka ovira Predsednik Taft je rekel svojim prijateljem —- če tudi ne narav nost— da se pri prihodnjih predsedniških volitvah “ne bode dal poriniti na stran od člana kake druge stranke.” Kaj bode rekel k temu njegov bivši prijatelj in pokrovitelj Teddy? . . . Vsaka žena v New Yorku dela v kaki delavnici ali tovarni, in 47 odstotkov od teh jih dobi manj kakor šest dolarjev tedenske plače! — K temu ne moremo drugega pristaviti, kakor, da se imenuje New York ponosno za najbogatejše mesto ... valcu — kapitalistu, i če se radi storjene mu krivice pritoži, mo-a molčati, kar nima zaslo'.nbe pri ¡vojih tovariših — sode aveih, ki stotako niso organizirani. Do ne-organimvanih delavcev tudi delodajalci nimajo nikakega spoštovanja, katerega zasluži vsak dela- ni njegovi delavci ne bodo potegnili za svojega tovariša. V skab- skih “odpiti-i” delavnicah se na najnesr-amnejši način izkorišča o-troke, ki morajo v nežni starosti o-pravljati težka dela za najnižjo plačo. Delavske organizacije pa ne dovoljujejo izkoriščevanja v ec. In zakaj ne? Ker se jih ne ^ mladoletnih otrok, bojijo! ^ j Kake vrednosti je organizacija Na tem mestu smo se ne dolgo v siugaju štrajka, menda ni treba tega pisali, da morajo hiti dclav-.§e posebej p0vdarjati. Da se prav ci ved n o pripravljeni na even- na kratko izrazimo, povemo le to: tuvalni boj za svoje prti vi e e, če kapitalisti morajo obratovati svo-i m jvn hočejo kapita isti klatiti. je delavnice, tovarne, rove itd. če ALI JE BIL COOK NA SEVERNEM TEČAJU? KOLERA V EVROPI IN NJENA POTA. Z zaspanimi, nezavednimi, neor-ganizovanimi delavci pometajo nastane štrajk, iščejo skabe, da bi s pomočjo istih obratovali. Ska- ^ ^ , ...a U - V 1*4 J V * ** v *** — - 'kapitalisti in delaio z njimi kar ,y pa ne moreja iskati med or- hočejo. Tega se pa ne upajo ston- gamzovanimi zavednimi delavci, i z orgamzovan:-« delavci, ker ker med temi vlada sioga in naee-vedo, da stoji za onim, kateremu 1q; Vgi za enegaj eden za vse! Iz hočejo storiti kako krivico, cela armada zavednih delavcev.1 . . . ,.v . . . . In ,s to delavsko armado morajo!klonitl kapitalistični izkonseeval i tega torej sledi, da se morajo u- kapitalisti računati, ker vedo, da C1 oigamzovamm delavcem m u-,proti organiziranemu delavstvu g»dlti njihovim zahtevam. V svo-ničesar ne dosežejo. S tem je v Jih delavnicah, tovarnah, rovih kratk h besedah vse povedano. —« Y Ameriki imamo unijske., ta- itd. morajo obratovati, in, ker ne dobijo skabov, morajo sprejeti koimenovane odprte in skabske pogoje organizovanih delavcev! V delavnice. Kaka razlika je med u-nijskimi in skabskixi delavnica- tem se ravno kaže velikanska moč in pomen clelav. organizacij — u- mi! V unijskih delajo delavci, ki nij. Štrajki, ki so trajali in traja-se zavedajo, da so d* c 1 a v e i , | j» po več mesecev, (premogarski da oni stvarjajo vse in da niso štrajki v Illinoisu, Kansasu, West sužnji svojjcga delodajalca, ampak moč, s katero računa že danes ves svet! In če pogVdamo v skabsko de’avnico, kaj vidimo;? moreland, Pa. okraju,) bi bili kmalu končani, če bi bili vsi delavci organizovani in člani unij. To mora uvideti vsakdo, in tako Delavce, na katerih obrazih jim j ne moremo drugega, kakor zaje zapisano suženska po dvrženost, (kij učiti članek z opominom: De-ki živijo v vednern strahu, da jih lavci, bodite složni, organizujte se požene vsegomogoči delodajalec in postanite člani unij! DRŽAVA, V KATERI PRETEPAJO ŽENSKE. Če ima žena pravico, iti na ša- j drugo. V Fulton county, Georgia, se nahaja ječa, — ena onih južnih kazenskih kolonij, od katerih se je že mnogokrat veliko slabega slišalo, ne da bi se zgodile kake reforme. Ječa, katero fot, (morišče) mora imeti tudi pravico, iti na govorniški oder.” Tako se je izrazila junaška Olympe du Gouges, zagovornica ženskih pravic v parižki komuni. — Pravice, stopiti ženskam na go- imamo v mislih, je samo za žen vomiški oder, jim niso hoteli pri- ske jetnike, vendar so vsi pazniki znati možje onega časa. ki so se j možje. Enega teh paznikov je ne-borili za svoje pravice. Toda pra- Naši finančni aristokratje izdelujejo načrte za prekomorske parnike, ki bodo prevažali samo milijonarje v Evropo in nazaj. Kakor čujemo, je antipatija bogatašev naprav revežem tako huda, da bodo celo kotle kurili milijonarji. , Jezuit in katoliški pridigar Bernard Vaughan se je izrazil na en-harističnem kongresu v Montreal, Canada med drugim: “Kolikor so mi znane razmere v Zedinjenih državah, bodo kmalu kontrolirali katoličani deželo s svojo močjo.” Radi verjamemo, da dišijo pobožnemu jezuitu amerikanski dolarji, pa stavimo, da ne bodo nikdar ■žvenkljali v kutarskih žepih . . . : (Portugalska je na najboljši poti, da postane republika. Republikanska stranka sedaj sicer še nima večine, toda vsak dan očividko raste. Prebivalstvo večjih portugalski mest je popolnoma re-•prablikansko, Dasiravho ne bodr reprbPka rešila Portugahev, jr Vendar mnogo ' boljša,' kakor monarhija. In radi, tega je bojs prot-' požeruhom na kraljevsfcrrr' pre. atolu do-bra šola za republikanske ljudstvo. i vice, končati svoje življenje na morišču, jim niso kratili. Ona sama je umrla junaške smrti, kakor neštevilno drugih mučenikov tedanjega časa. Kar je vedela O-lympe du Gouges pred 117 leti, to ve danes ves ženski svet v vseh takoimenovanih kulturnih deželah. Politična nezrelost in brezpravnost žensk ne izključuje nikdar, da bi ne bila kriminalno pravno zrela in polnovredna. ;Ne sme izdajati postav, toda pokoriti se jim mora pravtako, kakor možje. Ne sme izvoliti zakonodajalcev, toda v slučaju prestopka bo ravnotako kaznovana, kakor mož. Zagovorniki sedanjega zi-stema imajo ženski spol še vedno za nevrednega, da bi skupaj z možmi skrbel za upravo javnih zadev, toda nikdar ne za nevrednega, da je aretovan po možkem, obsojen, zaprt, insultiran in psovan. To “pravico” priznajo ženam tudi oni slaboumneži, ki govorijo o slabejem spolu, in imenujejo možki spol kakor naravnega varovanca prvega. Še več. Vse čase in pri vseh narodih so bile podvržene žene najstrožjim postavam, medtem ko v javnem življenju niso imele ni-kakih pravic. Pri Rimljanih ni bila žena nikdar polnoletna; celo omožena žena in vdova je bila ->od skrbstvom svojega očeta ali bližnjega možkega sorodnika. Če se je pa pregrešila, je bila zasledovana z vso strogostjo postave, nedtem, ko je bilo pri možeh n. or. zakonolomstvo nekaj vsakda-ijega in nekaznjiveiga. Pobožni ouritanei niso nikdar dovolili ženam da bi odprle usta bodisi v lerkvi ali občinskem svetu. Raz-un v kuhinji niso nikjer smele iz-aziti svojega mnenja. Toda sramovali se niso, svoje žene javno zasramovati radi kakega malega oogreška. In še danes se to doga-:a povsodi. V vseh onih državah, kjer so žene politično najbolj brezpravne, se uporabljajo proti njim postave kar najstrožje. Kaj nas je napotilo do te razprave? — Čisto kratko poročilo, ki ga je priobčilo prošli teden časopisje in ki samo radi tega hi 'zbndilb obče pozornosti, ker ži-'imo še v barbarskem času in zra-en tega še v posebno barbarski deželi, kjer podi ena grozovitost ka jetnica vjezila. Na kak način, poročilo ne pove, pač pa, da je jetnica mlada, slabotna ženska. In to mlado, slabotno žensko, ki ga je vjezila, je paznik zvezal in potem «bičal; zadal ji je liO.u-darcev z težkim jermenom. In to ne bi prišlo v javnost, ako ne bi o tem izvedel nek duhovnik in paznika ovadi. Toda ne verjamemo, da bi bil paznik kaznovan ali odpuščen iz službe, ker se sklicuje na svojega predstojnika, tajnika kaznilnične komisije, ki mra je dovoli, jetnieo pretepsti. In kaj pravi postava ? — Pred nekaj leti se je pripetil sličen slučaj in prišel v javnost. Takrat je bila jetnica skoraj do smrtni pretepena, kar je proVzro-eilo sprejete v postave, po kateri je prepovedano bele jetnice bičati. Torej se lahko črnke postavno še kakor preje pretepa, in bele se ne postavno, kar dokazuje navedeni slučaj. K temu ni treba nobenega komentarja. Saj je slučaj tudi nemogoče komentirati, ker za razmere, kakor so tam, ne zadostujejo besede. Temu pristavimo samo še to: Georgia, država, v kateri pretepajo ženske, je ona, v kateri sežgejo vsakih par tednov ali mesecev enega ali več zamorcev žive. Georgia, država, v kateri pretepajo ženske, je ona, v kateri morajo delati otroci v starosti od opem do dvanajst let, na dan po dvanajst in štirinajst ur. Georgia država, v kateri pretepajo ženske, je ona, v kateri se i_e nek visok uradnik izrazil na tozadevno vprašanje: “naše žene so preveč vposlene s svojimi otroci in domačimi dolžnostmi, da bi se mogle brigati za politiko.” Georgia, država, v kateri pretepajo ženska, je ona, v kateri je neka nasprotnica ženskega gibanja rekla: “Ženske v jhižnih državah nimajo volilne pravice in si je tudi ne želijo, ker bi jim politika škodila na lepot i 1 -Ir Vsak slovenski delaveo möra čitati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!" Eno leto je že preteklo, ko je presenetil dr. Frederick A. Cook ■.vet s poročilom, da je dospel na severni tečaj, in osem mesecev že ■ o ljudje prepričani, da je temeljito lagal. Toda, ali je vse, tar je poročal o svojem potovanju, dagano? O tem vprašanju, katerega najbrže ni še nikdo stavil, bode sedaj nekaj opazk menda na mestu, to tem bolj, ker je nastopil kapitan Bernier meseca julija z kanadsko polarno ladijo ‘Arctic” pot v polarno Ameriko :n bode med drugi r' tudi obiskal pokrajine, kjer je baje bil Cook. Pred vsem se ne sme oporekati, da je oriavil Cook 19. februarja 1908 Smithsund in se je vrnil tjakaj šele 15. aprila 1909. Kje je bil med tem časom? V bližini Smithsunda gotovo ne, ker bi ga pač kdo videl. Kakor sam zatrjuje, je prepotoval najprvo Elles-mereland do severno zapadnega konca in 17. marca nasprotni severni konec Heibergin otokov, kap Thomas Hubbard. Tako je tudi pisal od tam svojemu prijatelju R. Franke, ki je bil na povratku z Flaglerfjord. Ta trditev je nedvomno resnična, in Cookovi Eskimovci jo tudi potrjujejo. O tem se bode lahko prepričati, ker je Cook po lastni navedbi na severnem izhodu Nansensunda, pri Črni Steni (v bližini kapa' Thomas Hubbard) pred odhodom proti severu naložil skladišče, do katerega pa pozneje ni mogel priti, in mora torej, če ga niso razdejali medvedi, biti še vedno tam. 'Tudi da je potoval Cook z kapa Thomas Hubbard ser verno po ledu polarnega morja, potrjujejo njegovi. Eskimovci. — Tukaj je torej potoval in vprašanje je sedaj samo, kako obsežni) je bilo potovanje. Mogoče je, da je res videl po njemu imenovano Bradley deželo, katero postavlja nekako pod 102. do’ gostno stopinjo in 84. na širino. Pot bi tordj bila enaka z Pearyevo leta 1906;; toda eksistenca Crocker dežele je kljub Pearyu še dvomljiva. Bernier upa, da pride tako daleč in preišče, je li tam zemlja ali ne. Če je ni, ne bi bilo niti proti Cooku niti proti Pearyu kaj dokazanega; ker polarni potniki ne morejo samo druge ljudi, ampak tudi sami sebe prevariti. Cookovo poročilo o povratni poti s severa je mnogo krajše, kakor ono o potovanju proti severu. Dolgo pot po princ Gustav morju in po Sverdrupu najdenih otokih na zapadu Ellesmereland do Jonessunda spomladi in vse poletje 1908 omenja le z ma’o besedami. Natančneji podatki se tičejo šele kraja njegovega zimskega bivališča. To je bil baje kap Spar-bo, ob Jonessundu na severni strani North Devona ležeče točke po 84 stop. zap. dalj. kjer je trpel septembra 1908 veliko pomanjkanje in odkoder sg je napotil koncem februarja 1909, da se je vrnil v Smitlisund. Cookovim nadaljnim poročilom, da je tekom zime lovil z lokom in pušico potrebno divjačino, že takoj skraja ni nikdo verjel in so gotovo zlagana; toda naznanilo o pre-zimnišču pri kapu Sparbo bo menda resnično. O tem, o čemur se je mogoče prepričati, Cook gotovo ni lagal, in prepričal se bode Bernier; sledovi prezimišča morajo še biti in najti jih tudi nc bode pretežko. Cookovo potovanje je menda v teh delih istinito: Skozi Ellesme-reland h kapu Thomas Hubbard, od tam po ledu proti severu z zmerno obsežnostjo in povratek po Sverdrup arhiplih in Jones-sund z prezimovanjem pri kapu Sparbo. T0 je samonasebi, brez severnega tečaja, lepo potovanje, katerega se Cooku ne bi bilo treba sramovati. Toda on je pač hotel slavo prvega človeka, ki je dospel na severni tečaj, in njegovo slavohlepje ga je pokopalo, ko so ga razkrinkali kakor goljufu. Staremu priiatelju, ki se je v dolgih letih izkazal, je treba o-branit’. zvestobo. Kdor trpi za nadležnim prehladom, naj ne posku* 'a vsa mogoča in nemogoča sredstva. ampak nai si preskrbi takoj pristni “Pain Expeller”. Naj se drame ž njim krepko po vratu prsih'ter stopalih in takoj bo dobro. Pain Expe’ler se lahko dobi V' Ameriki po vseh lekarnah za 25 -'entov stek’enira. Treba pa je pariti da se dobi .pridnega z varstveno znamko a 6tdrom. Na dveh točkah v Evropi dviguje strah kolere grozeče svojo glavo :na jugu v Italiji in na iztoku v Rusiji. Že petkrat se je “indijski nadloga”, kakor se tudi i-menuje kolera po svoji domovini, v manj kakor enem stoletju razširila po vsem sveta, in vedno je nastopala enako. Odkar so iznašli provzročitelja te bolezni, je dokazano, da sledi pri razširitvi vedno potom ljudskega prometa. Prve krati, ko je prišla iz svoje domovine, je pokazala pota, po katerih prihaja in se razširja. V letu 1817 je divjala po vsej Indiji kolera epidemija, ki se je polagoma razširila do obrežij in mej: Pred Indijo je prišla bolera zapadno v Maskat na arabskem obrežju, in spomladi leta 1812 je dospela iz Bombaya do Mezopotamije; sledila je rekama Evfrat in Tigris in prišla v Mozui ter slednjič v Sirijo; decembra meseca je prodrla že do Alepo Zima ji je omejila njeno morjenje, toda naslednje leto se je zopet pojavila na sirijskem obrežja V maju istega leta je prišla po poti skozi Perzijo v Transbavkaz v ruske pokrajine, v avgustu jc bila v Baku, in 22. septembra je dospela v Astrahan, kamor so jo za nesli mornarji. V Evropi so imeli takrat mir pred njo. V šestih letih se je razširila po okolišju, obsezajočim 100 geogra-fičnih stopinj na daljavo in 67 na širjavo. Njeno takratno razširjenje je, z ozirom na slab promet, majhno. Kakor hitro se je pa pro met povzdignil, se je tudi kol .ra vedno bolj širila, kar dokazuje jo sledeči podatki: Leta 1826 je spet divjala na Bengalskem huda kolera epidemija, ki se je raz širjala ob obrežjih rek; dve leti kasneje se je zanesla bolezen na Kitajsko h Kirgizom, in tako je dospela leta 1829 avgusta meseca v Orenburg. Istočasno je prišla po poti, kakor prvič, skozi Perzijo v Astrahan. To pot se pa ni omejila na azijsko Rusijo: napadla je pokrajine ob Volgi, ob o brežju kaspiškega morja, leta 1830 je dospela v gubernije Perm in prišla končno tik do Petrograda; tudi zima je ni mogla zadrževati v napredovanju in leta ISol je napadla zapadne gubernije, niške province ob severnem morju in Poljsko; junija meseca je bila v Petrogradu, istočasno Orelu in Arhangelsk, in mesec dni pozneje se je lotila Finske. Po Rusiji je prišla Nemška na vrsto; ruske čete šo zanesle ko lero v Poljsko in ob glavni prometni cesti je potovala naprej in dospela iz Breeze skozi Bialo in Lublin v Varšavo. Koncem julija je bila v Kališu in prekoračila prusko mejo. Napadla je zapored Poznanj, Bromberg in Šlesijo; sledila je toku reke Odre. Istočasno je bila na severoiztoku meseca maja 1831 in prišla v Dancig. Na tretji poti je prišla iz Podolije v Galicijo in Avstrijo. Splošna evropska kolera epidemija je obiskala skoraj vse dežele. Prvič se je pojavila kolera na slovenski zemlji leta 1831—32. Pozneje se je pojavila 6- junija 1836 v Postojni. Tistega dne krog poldne je namreč dospel 2. bataljon pešpolka Rotbkirch št. 12 ki je korakal iz Italije v Galicijo. Komaj so vojake spravili iz hiš, že je obolelo troje mož, Židov, in sicer jih je kolera napadla s tako silo, da so vsi trije v nekoliko urah umrli. V petih mesecih je tistega leta samo v Postojni, ki je takrat štela 2232 duš, u-mrlo 95 oseb. Ponehala je kolera v Postojni 27. oktobra. — Hudo je gospodarila in morila po Ljubljani, divjala je po okraju Ribni ca in sosednjih okrajih Turjak in Kočevje. V obče je ob svojem prvem navalu na Evropo (1830 37) po vsej Evropi pomorila blizu en milijon ljudi. Bolezen se ni vstavila na atlantskem oceanu, ampak je preskočila na Angleško, in leta 1832 je že bila tudi v Kanadi in s tem v novem svetu. Po navedenih potih je prihajala tudi pri poznejših pandemijah, vendar so se' ji pri vedno večjem prometu odpirala vedno nova pota. Odkar se uporablja sueški kanal za vojno pot v Indijo, ga uporablja tudi kolera, ki pride na ladijah v Evropo. Na ta način se je menda zanesla tudi sedaj v Južno Italijo. V drugič po letu 1831 se je kolera navalila iz Rusije v Evropo leta 1847—56. To pot je nevsmi-ljeno divjala tudi po Kranjskem, tajerskem in Koroškem. Na Kranjsko so jo zanesli vojaki leta 1849, ko so se v velikih trumah vračali preko Postojne z italijanskih bojišč. Ko je leta 1864 tretjič navalila na Evropo, je Kranjski prizanesla, in od leta 1866. pa do leta 1883. se azijska kolera na Kranjskem ni več pojavila, niti ne epidemično, niti ne v posameznih slučajih. Kakor smo že večkrat poročali v Glasu Svobode, mori sedaj ta strahovita bolezen na Rusiji in tudi v Italiji je našla rodovitna tla. Slučaji kolere so se primerili V na Dunaju, v Teplicah na Češkem in večjih krajih na Ogrskem in Nemškem. Na Kranjsko bi se-prav lahko zanesla iz Italije, zato je izdal mestni svet ljubljanski posebne odredbe. Tako tudi tržaški in goriški. Vendar za evropejske dežele,, kjer je nastopila kolera, ni posebne nevarnosti, ker je sedaj zdravilstvo na visoki stopnji in se tudi takoj, kakor hitro se pojavi kak sumljiv slučaj, ukrene vse potrebno, da se ne more bolezen pri dobri pazljivosti razširiti. Večja nevarnost obstoji za obmorska mesta, in skoraj vsako leto javljajo časopisi o kakem posamičnem slučaju v Trstu; vendar se je dosedaj še vedno posrečilo, preprečiti epidemično razširjenje. Kdo je zakrivil atentat na new- yorskega župana Gaynorja? V svojem listu “Jeffersonian” je priobčil Thomas AVatson v Atlanti, Ga., ki je že* tudi dvakrat kandidiral za predsednika, senzacionalno izjavo, v kateri dolži katoliško cerkev, da je naročila Gal-lagherja, naj umori newyorške-ga župana Gaynorja. Gaynor je bil izvoljen kljub vsemu protiagitiranju katoliške hie-arhije. Potem je začel spolnjevati svoje obljube in je ostranil mnogo sinekur, kakor tudi nepotrebnih uradnikov. Od zadnjih jih je bilo največ katoličanov, katere so nastavili Tammany vodje. Z odpravo teh uradov so se zmanjšali tudi dohodki hiearhije. Odpuščeni Gallagher je bil samo o-rodje v rokah duhovščine. Gallag her ni poznal Gaynorja in nek duhovnik mu je pokazal svojo žrtev. Kakor hitro je začel Gallagher streljati, je duhovnik izginil. Časopisi v New Yorku si ne upajo naznaniti tega dejstva, župan Gaynor se pa o atentatu noče natančneje izraziti. Odpravite bledico. Bledoličnost je vedno znak bolezni. Kri ima premalo prepotrebnih rdečih telesc, in to prihaja, ker ni zavžita hrana popolnoma prebavljena. To pomanjkanje krvi je vzrok slabosti, telesne moči -‘in energije; in postane jako nevar no, ako se je pusti brez jmmoči. Najboljše sredstvo za pomneženje krvi in ojačenje telesne inoči je Tri n er j e vo Ameriško zdravilno grenko vino'ki je, narejenb iz čistega. bogatega, rdečega vina in zdravilnih zelišč, velike vrednosti. Rdeče vino že samo na sebi pomnoži in ojači kri, združenje i-menovanih zelišč pa ga spppolni in mu da pravi vkus. V vsaki bolezni, ki je združena z bledostjo, in je vzrok netečnosti, telesne slabosti in vedne utrujenosti, je Tri nerjevo ameriško zdravilno grenko vino skoraj vedno najboljša odpomoč. Mi ga toplo priporočamo sosebno bledoličnim in bolehavim ženskam in onim, ki ,po trebujejo nove, čiste in bogate krvi. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 — 1339 So.: Ashland Ave., Chicago, 111. DEKIHJE « STKI DOMOVINO poill]smo: za t 10.35 ............ 50 kroa, za # 20.50 .............. 100 kron, za I 41.00.................. 200 kron, za $ 102.50 ............... 500 kron. za $ 204.50 ............. 1000 kron za $1020.00 .............. 5f 00 kron,, Poštarina je ršteta pri teh a otah-Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. NaSe denarne po*iljatve izplačuje c.kr.poSt-no hranilni urad v 11. do 12.«.dneh. Denarje nam poslati je najpriličns-je do 425.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje mesto» «o Domestic Postal Honey Order ali p» New York Draft: FRANK SAKSBR PO. <2 OnrtlBfi* St. Ni« Tat f|M St. CUu Avs., M. K. OLAS Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Ustanov. 21. nov. 1909 Društvo Incorp. ¡5. marca 1910. DARRAGH, PR>i\SYLVAKIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK:'Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 1-10. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. NADZORNHU: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM. Aroma, Pa. A AŠKERC: DELAVČEVA PESEM O PREMOGU. K/ r - - ■f m : PA.*' f' •- *7i » < ■Tl ■ 4' •• Globoeje in globočje dol v prepad . . . Bojiš-li vožnje se pod zemljo čudne, ko peljal bi v vodnjak se, bratec moj? Kaj, če utrga se železna vrv? In vse to pade z viška zdaj tiadol globoko več sto metrdv ... Ni to šala! Otročje misli in otročji strah! Kaj ne, tovariš? Kdor se rad boji, pod zemljo ta ne hodi kruha iskat . . . Na dnu. Na vse strani gredo hodniki ko .rovi krtovi. In delavci ko krti črni se razhajamo. Temnejša in tesnejša pot čimbolj. Soparno je in dihaš tukaj težko. Vročina raste . . . Bližamo se peklu? Da, pekel tu je nekaternikom; hudo se pokorijo v njem za greh, da hočejo živeti in pa jesti . . . Brlijo lučke blede v zagati, ko vešče po močvirju ti migljajo . . . V polmraku pa se gnetejo molje do pasa nagi, mladi, žilavi; in kopljejo in izkopavajo in ga vzdigavajo iz temnih jam —■ zaklad podzemski, “črni dijamant” . . , Kdaj pač si zelenelo, drevje ti, in kdaj cvetelo — kdo nam to pove? in trta, žito zeleni in drevje -A isto solnce, kakor naše dni, prav isto solnce grelo ti je debla, in isto solnce ti poljubovalo košate glave, vrhe bujnorasle; in isto solnce barvalo ti listje in naše solnce barvalo ti sad ... A v senci tvoji hladni tiste dni počival ni še delavec od truda; od deblu tvojem’ slonel ni pastir, da piskal bi na piščal tenko svojo; na klopi pod zelenoj strehoj tvojoj sedelo ni zamišljeno še dekle in pelo pesem o ljubezni mladi. Pod taboj človek mislil ni še mislij velikih, močnih svojih in globokih; uganke bitja večne ni rešaval . . . A človek tudi ni moril človeka . . . Pač mnog vihar drevil je preko tebe, divjal ob tebi, lamal veje tvoje ... In vekov te pokopal je vihar! Globoko v zemlji zdaj leže ti debla po grobih skritihtisoč,, tisoč let, okamenele, puste mumije, H ’V ' ’-I-’ "f*- -a?.. i * "■ T ‘ • ':£% ■■ r rr.r ' -i ŠJi isr telesa brez življenja in krvi, — ko kralji slavni v piramidah starih . . . In dalje krti rijejo pod zemljoj in mečejo krtine velikanske iz globočine kvišku dan na dan. Zamazana in črna so jim lica in s čela teče znoj jim curkoma ... ^ Zamolkel slišiš včasi govor vmes, tu vzdih, tam kletev, smeh in tu dovtip . . . Oglaša se iz dalje dinamit . . . A pesem glasna ne odmeva tod . . . Svetiljke blede svetijo ~ri delu — drugod je tema, tema kakor v grobu. Tam gori pa^ia vrhu sije solnce, . in trva, žito zeleni in drevje; v svetlobe morju koplje se priroda; in rože pisane cveto po vrtih. In človek trudi, peha se za kruhom; a peha se in trudi v žarkih solnčnih . . . Naprej, naprej! . . . Utrujeni in lačni odhajajo iz jam premogarji, potrti ko jetniki, bledih lic . . . Molče koraka trumasjih po cesti; porniče j o ko senčne se prikazni. In solnce samo njihovim očem, navajenim podzemskega mraku, presvetlo sije že in prebleščeče . . . Kaj mar jim solnce in kaj mar jim dan! Za kruhom svojim mora siromak — svetloba, vžitek, ah, to je za druge! . . . Le idite! Že čaka vas obed. Pod njim se miza sicer ne šibi, ne bo predolgo se muditi treba . . . Le idte krepčat se in počivat za novi težki trud! . . . Naprej, naprej! In jama spet požira nove čete spočitih mož v prepad svoj nenasitni. In ista pesem dan za dnevom . . . Stojte! Počasi vi premogarji predrzni! Pod zemljoj spava demon silen skrit. Gorje, če ga z razgrajanjem vzbudite! On gospodar bogastev je podzemskih In on lastnik premoga samega. Gorje, če se vzbudi! Osveti se, če najde vas tatove tihotapske, ki prišli ste zaklade mu jemat! Kako jih čuval veke je neštete! On sam je vedel zauje, nihče drug. On sam jih gledal je, on sam zaklepal, on sam s ponosom se jih veselil . . . In zdaj priplazi človek se do njih, ta zvita stvar, prekanjena in zlobna! In z lakomnimi gleda jih očmi, z umazanimi grabi jih rokami in vlači jih na svetlo te zaklade! Gorje, če se predrami skopi škrat! Užge vse pline svoje smrtonosne, ki hrami jih pripravljene za vas. To bode blisk in grom^ potres pod zemljoj! In v pekel vam goreč prečara jamo in v hipu vas pobije jezni duh . . . In tisti dan bo žalosten in grozen . . . In iz prepada temnega- na vrh, kjer sije solnce, kjer življenje vtriplje, gor, gor vas spravijo tovariši, mrliče, ki vas težko bo spoznati, vas stokajoče v bolečinah strašnih, umirajoče mučenike dela: In pride večer preturobeo, bridek .^. . Gorele bodo baklje mnogobrojne in v mrak bo svetil njih krvavi žar . . . Po cesti vil se sprevod bode dolg . . . Pri krsti krsta črna . . . “ Miserere ”... Zastava delavska, zavita «»flor, vodila vas bo k večnemu pokoju pod zemljo spet , . . Zvonovi bodo peli tako otožno, da bi jokal kamen . . . Ah, kaj porečejo pač žene vaše? In deca vaša kaj poreče takrat? * * * * * * * * * * * * * * * •h * * * Največji čudež današnjega dne. Td grafično pošiljanje dinarja v stari kraj za SO centav. kateri plača SO centov več, kakor je navadno plačal pri po- IIT 5llk'nju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele- frrufirnn t/ cliri bro 1 ’’ <« * * * * *■ * grafično v stari kraj. D.el?ar.je !e dan v Evropi nakazan in izplačan a čez 10 do l- dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. Prijemnik denarja v starem kraju i e lača niti vinarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa - prijem* nika ali kako drug*o naznanilo poprej. Ni kdo drug-i na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino. Puskusite in prepričajte se. Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regi-strovanem pišu u. Pišite po cenik in navodila. Kdor mi pcišlje naslovov, dobi lepo darilo. IVAN NEMETH, BANKIR * * * & * * * * * * Blv cesarski in kraljevski kousnl. agent. 457 Washington Street, New York, N. Y ^ IV času dela in jela, spomni se J f na ne-delo in ne-jelo. * Zemlja za kmetije, in kmetije § ^ MISSOURI! MISSOURI! § i/j Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake H: vode, gozd ali deloma posekano, aker od 18—22 gf ¡Sr dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol, aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. 1/r Kmetije 16—30 dolarjev aker. Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se (ft mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. | F. GRAM REALITY Co. Naylor, Wo. | AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA, NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA; Oceania...............5. Oct. Alice............12. Oct. 1910 M. Washington 19. Oct. 1910 Argentina... 2. Nov. 1910 P vrniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri pjpoldne iz pristanišča Bash’s Stores, Pier Na. 1 na koncu-Site ceste v Sjuth Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., fJL 2 Washington St., New York, N. Y. Najmodernejši FOTOGRAFIJ KI záyodl v Ameriki Izdelujemo 'like v vseh velikostih. Pridite k nam! 1439 W. 18. cesta ■asprtti f. S. A. dvorane. i / Popolno Resnico in ne prazno Govorjenje ‘f 1 I mm¡ DOKAZUJEJO TSKUŠENI ZMOŽNI IN VEŠČI ZDRAVNIKI. Ni dovolj biti samo zdravnik ter imeti I f\R C /D O Ai t 1VT © razne oglase po časopisih.^ Naš ubogi, bolni Slovenski narod potrebuje, dobre vešče in izsknšene zdravnike I (h)!. OJalii Hg). katpri jim zamorejo v bolezni tudi resnično pomagati, ker naši bolni Slovenci ne morejo njih težko prisl" ženi denar v neuspešne I ■— ' i svrheproč metati ter prazne žepe neveščih zdravnikov polniti ter si z nj h slabimi zdravili bolezen še bolj poslabšati. ustanovitelj Ako trpite na: Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imata reumatizem, glavobolj, fikrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio.mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano. Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E G. Coliins-a spisanih knjig, katero dobite povsem I brezp'ažno •"•uA v ? ROJAKI ! ne verujte sladkim in lepim besedam takih zdravnikov kateri se v malih oglasih in časopisih4uno hvalijo in pisarijo o njih veščnostib, kateri ne moiejo niti jednega povoljnega slučaja njih zdravljenja dokazati Zdravniki THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE so dobro poznati med vsem Slovenoem. Ti zdravniki se žrtvujejo že monogo let za naš bolni Slovenski narod ter njib dobroto in zadovoljnost Učili in prakticirali so mnogo, mnogo let tako da so sedaj zmožni, z najboljšim uspehom ozdraviti vsakovrstne bolezni najsibode še tako zastarana in zanemarjena vsled nepravilneea zdravljenja in slabih zdravil, dragih zdravnikov. Na tisoče in tisoče zahvalnic, ter veselje in zadovoljnost mnogobrojnih družin Vam to dokazujejo ter hvalijo požrtvovalno in uspešno delovanje teh zdravnikov. THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE sprejema samo najboljše, najvešče in najiskušene zdravnike kateri prakticirajo zdravila. Tu ga ni bolnika, katerega bi ti zdravniki odpustili nezadovoljnega in da bi mu ne bilo pomagano. Zadravila katere zdravniki tega zavoda predpišejo so najboljša na svetu in katera nikdar svojega oilja ne zgreše ter vedno pomagajo proti bolezni. ^ Ako toraj trpite na kakoršni koli bolezni, najsibode nova, akntna zastarela ali kronična, ne čakajte dokler se ista še bolj ne poslabša in da ne postane neozdravljiva, temveč poiščite si pomoč takoj in nemudoma. Ako zahteva Vaša bolezen takojšnjo pomoč, pišite ali pa pridite brez obotavljanja in čakanja. Ako ne veste »ami prav gotovo kaj da Vam manjka in na kakej bolezni da trpite vprašajte zkravnike The Collins New York Medical Institute pismeno ali osebno nakar Vam bodejo isti z veseljem in to popolnoma brezplačno razložili ter svetovali. To je smoter in požrtvovalno delovanje zdravnikov tega zavoda, potom katerega postajajo vedno bolj priljubljeni In slavni. Vsa pisma naslovite na: Dr. S. E. Hyndmanu M. D. of The Qollins New York Medical Institute 140 W. 34th Street - Hew York City. Uradne ure za osebne obiske so; vsaki dan od 10 do č ure popoldan. Ob nedeljah in pravnikih od 10 do 1 ure popoldan ¡in vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure. DOPISI. Cleveland, 0. Cenjeno uredništvo Gl. Sv.: — Zborovanje S. S. P. Zveze je pred durmi; še nekaj dni poteče in sestali se bomo na določenem prostoru, da storimo »opet en korak naprej za razvoj in napredek S. S. P. Zveze. Na tisoče svobodomiselnih slovenskih delavcev pričakuje nestrpno izzida II. zborovanja te mlade organizacije. Daši je S. S. P. Z. še mlada, vendar lahko rečem, da ni še nobena slovenska Jednota ali Zveza v tako kratkem času tako napredovala, kakor S. S. P. Z., kljub temu, da ima vse nolno protiagitatarjev in zabavljačev. Naša organizacija raste tako ranidno, da so naši nasprotniki že uvideli, da z zaganjanjem vanjo ne morejo ničesar o-praviti; še malo časa, pa bodo popolnoma pobiti in poginili bodo v lastnem blatu, v katerega so zabredli. Cenjeni sobratje delegatje in odposlanci družtev, spadajočih k S. S. P. Zvezi: Vaša naloga je težavna ali ne ustrašite se je. Uver-jesn sem, da bodete na zborovanju delovali z podžrtvovalnostjo, v korist Zvezi in slovenskega naroda v Ameriki. Vedite, da ima edino naša organizacija brate, ki si služijo z delom svojih rok kruh zase in svoje otroke. In ti rojaki so stopili v Zvezo, ki je bila gotovo potrebna. Bratje pošiljajo Vas delegate na zborovanje, da ukrenete •najboljše v korist in prospeh Zveze, korist bratov in tukaj živečih Slovencev. Bratje delegatje, zavedajte se, da naša organizacija ni gnezdo, v kateri bi se gojili in redili koristolovci, ter se mastili od naših žuljev. Pazite, da se ne vtihotapijo v našo Zvezo zviti lisjaki, ki bi radi živeli na stroške slovenskega trpina delavca. Bodite trdni na svojih mestih in imejte pred očmi vaše brate, ki so vas poslali na zborovanje. Zastopajte jih ponosno in skrbno. Stroški konvencije so veliki in denar morajo sobratje delavci težko prislužiti. Naša Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza naj bode Zveza slovenskega svobodomiselnega delavstva v Združenih državah. __ Kar se tiče pravil, ho treba marsikaj prenarediti v izboljšanje in olajšavo Zvezi in bratov. Zatrdno upam, da se vse izboljša in marsikaj koristnega za člane in Zvezo ukrene. Gotovo prinese vsaki delegat seboj želje svojega družtva, kje da želi izpremembe ali dodatke v pravilih, da bo vsem v korist. Pozdravljam vse brate in sestre S. S. P. Z. delegatom pa kličem: Živeli in na svidenje. August Kužnik, delegat družtva Lunder Adamič št. 20, S. S. P. Z. v Cleveland, Ohio. i - Chicago, 111. Cenjeno uredništvo: — Ni še dolgo tega, kar smo vsta-novile Sovenike v Chicago podpor no društvo in ga priklopile S. S. P. Zvezi. Slovenke, sedaj se Vam nudi lepa prilika za pristop. Katera še ni pri nobenemu društvu, se u'judno prosi, da pristopi v naše. Vstopnine je samo en dolar in 75c mesečnih prispevkov. — Društvo plača $3.00 podpore na teden. Ker se vrši v najkrajšem času druga konvencija S. S. P. Z. pri kateri se bode vstopnina najbrže -b višala, je sedaj za pristop najugodnejši čas. Pozdrav vsem sosestram in sobratom S. S. P. Zveze. Antonija Ivanšek, tajnica. i ' Moon Run, Pa. Ceni. uredništvo Gl. Sv.: — Že je preteklo nekaj mesecev, odkar nisem čital nobenega dopisa iz naše naselbine v Glasu Svobode. Zato sem se namenil, da jaz nekoliko opišem tukajšnje razmere čitateljem našega delavskega lista. Slovencev nas je v tej naselbini približno dve sto. Večina nas dela v premogovih rovih, kjer je zaslužek različen, kakor povsodi. Orga-nizovani smo vsestransko. Imamo pet bolniško podpornih družtev, ki pripadajo raznim Jednotam. Strokovno smo tudi organizovani in naša organizacija pripada U. M. Workers of America, distr. št. 5. — Vsem v Ameriki bivajočim rojakom bode znano, da so se te me- sece bili in se še bijejo velikanski delavski boji v premogarskib o-krajih. Boji med premogarskimi delavci in premogarskimi baroni. In .še se dobijo premogarji, ki se upirajo organiziranju. Dostikrat smo že culi, kako bi bilo pod kapitalisti, ako ne bi bili delavci organizovani. Neorganizovan delavec je sužen in živi po beraško. Organizacija je naše orožje, s katerim varujemo svoje skromne delavske pravice, je naša moč, katere si ne smemo pustiti odvzeti ampak jo moramo gledati na to, da jo okrepimo. Dolžnost vsakega delavca je, da se organizuje in pomaga svojim tovarišem v boju proti kapitalistom in njihovem zistenm Kdor je pa pri organizaciji, naj se tudi zanjo briga. Pri unijskih sejah bi moral biti- vsak navzoč, da ve, kaj se je sklenilo, in da se ve po tem ravnati. V tem pogledu bi tudi nasvetoval, naj bi slovenski premogarji, ki so naseljeni po raznih distriktih, predlagali enega Slovenca v distriktni odbor; pri tem bi morali složno nastopati, ker naš rojak bi nas moral v odboru zastopati, da dobimo potem v slučaju potrebe podporo, kakor drugi narodi. To naj velja tudi za rojake v Westmoreland o-kraju, ki se potegujejo za unijo. Gledati morajo pri tem, da bodo imeli od nje tudi kakšno korist. Kandidati bodo menda kmalu predlagani in je torej sedaj čas za složno delo. Ker plačujemo v umri prispevke, imamo tudi pravico, da imamo v odboru svoje zastopnike ! Pozdravljam k sklepu vse eita-telje Glas Svobode, kakor tudi člane in članice S. S. P. Z. tebi vrli list pa želim obilo vspehov. Frank Čuk. Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik: — Najprvo se obračam danes na naročnike in čitatelje našega lista, potem še le hočem poročati kaj iz naše naselbine. Kaj pa je, si bo morda marsikdo mislil. In vendar je to stvar, katero bi bil vsakdo že davno lahko storil. Ako gledamo po listih drugih narodnosti, nahajamo dopise in novice iz vseh -bi, le jaz ne, odkar me je zadela nesreča 'že 15. januarja. Z ženami in otroei moram ostajati doma in čakati boljših časov, če sploh zame še pridejo ... Toda vsak se mora podati v svojo usodo, kakor sem se tudi jaz . . . IS pozdravom Valentin Stenovec. Chisbolm, Minn. Cenjeni urednik: — Opazil sem, da mi poteče naročnina za Glas 'Svobode 31. oktobra. Da 'bodem redno dobival list, Vam že danes pošiljam 2 do’arja, da bom imel plačano naročnino do 31. oktobra 1911. Poleg tega Vam še prilagam 50 centov listu v podporo. Pozdrav Jurij Brinšek. Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. riovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine,.kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar ie v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y MLADI MOŽJE STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI. Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi tl možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju. Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupi jen je krvi ati sifilis, triper, slabost, spiošna oslabelost, zguba spolne moči,nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni. ,000 KNJIŽIC ZASTONJ MOŽEM Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož. Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam P9ve, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo * tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi. Odrezek za brezplačno knjižico. Pošljite danes. DR. JOS. LISTER & CO. Aiu. 301. 22 FIFTH AVE., CHICAGO. GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj. IME.......................................... NASLOV ...................................... ZMAGA. Prejeli smo: Vlada Združenih držav je potrdila predložene ji formularje naših priprav ter dovolila, da se prodajajo brez vladne license. Uvrščene so med pripoznana zdra-vila. Ta zmaga je zopet dokazala da je * Trinerjevo zdravilno Grenko vino prvo od vseh podobnih priprav. Gledali nismo ne na denar, ne na čas, samo da smo privedli to zdravilo na vrhunec, ter ga naredili pravo, čisto ter zanesljivo družinsko zdravilo. V vsaki bolezni, s katero bodete našli neko združenje z ono v želodcu ali izgubo moči in energije, Vam bo to zdravilo gotovo pomagalo. Priprava je največje vrednosti proti Izgubi slasti, oslabelosti, živčni bolezni, izgubi energije, izgubi moči, pomankanju krvi, proti zobasanosti in izgubi teže. ter v vseh želodečnib boleznih in neprebavnosti. Je narejeno iz zelišč in rndečega vina. — Blede in bolne ženske si lahko veliko pomagajo s tem elegantnim in izvrstnim zdra* vilom, ki nima nobenih škodljivih suovi. Vsak požirek zaleže človeškemu telesu. Vzemite ga vsakokrat, kadar se ne počutite dobro in opazili bodete hitro odpomoč. Zapomnite si, da je Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino EDINO GRENKO VINO pripoznano kot ZDRAVILO. Varujte se ponaredkov. Se dobi v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovatelju samem JOS. TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago. III. Triner’s Angelica Bitter Tonic, je najboljša želodčna grenčica na svetu. The Komad SctiieieiCo. Sheboygan Wis. 'aritelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Idelbrau in Pilsen pivo iz aše pivovarne je najboljše. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca odovioe mineralne vode in drugih eopojnih pijač. 2—84 Fisk St, Tel. Canal 1406 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So, Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrohščia. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. yMKIMMIWIlWJ n* — ■ —- RAZNO IN DRUGO \ Velikemu poneverjenju so pri- ili na sled pri pravoslavnem kon-sistoriju v Zadru. Manjka okoli 80.000 kron. V smrt na vešala je bil pred ljubljanskim deželnim sodiščem obsojen Franc Martinjak iz Šenčurja, ki je< dne 3. julija t. 1. v Mostah ubil svojo ženo. Major radi revščine skočil pod vlak. 571etni nemški major Gustav Fritz je v Genfu skočil pid ekspresni vlak. Bil je takoj mrtev. Pri njem so našli 15 centimov denarja. Zločil proti nravnosti. Sodišče t Straubingu na Bavarskem je obsodilo 631etnega šolskega ravnatelja Reitha v petletno ječo, ker je zlorabljal šolarice. Proti njemu je bilo zaslišanih 42 učenk. Kandidat za Nobelovo nagrado. Švedski socijalni demokrat Erik-»on je predlagal, da se prihodnja Nobelova nagrada prizna grofu Levu N. Tolstemu. „ Bivši šah — bančni ravnatelj. Banka Poljakov v Moskvi je ponudila mesto ravnatelja odstavljenemu perzijskemu šahu Mohamedu Aliju, ki živi v pregnanstvu v Odesi, ker ima jako mnogo akcij. Mohamed Ali bo baje to mesio •prejel. Ždravnice v Turčiji. Turska vlada je dovolila, da smejo tudi ženske izvrševati zdravniško prakso. Tako dovoljenje pa dobe samo turške podanice. Iz Novega mesta. Pred nedavnem je ponesrečil okrajni šolski nadzornik g. Turk v Novem mestu. Padel je s kolesa tako nesrečno, da si je zlomil nogo in tudi sicer zadobil občutne poškodbe. — Češka industrija v Makedoniji. Nedolgo tega je bil v Solunu in v Skoplju ravnatelj češke sladkorne tvornice iz Belgrada, da prouči trgovske razmere v Makedoniji in sondira, ako bi se ne dalo v Makedonijo uvažati češkega sladkorja. Vpokojitev radi malomarnosti glede kolere. Mestpi višji fizik, na Dunaju je odšel na dopust, s katerega se več ne vrne. Poslan je bil v pokoj, ker je bil prema lomaren v varnostnih odredbah proti koleri. Mož je bil svojeeasno ljubljenec pokojnega župana dr. Luegerja. Streha ubila tri 'deklice. Blizu Gerneheima na Ilescnskem šo tri dekleta v starosti 17 do 18 let vedrila med nevihto pod nekim kozolcem. V kozolec je udarila strela in vsa tri dekleta so bila ubita. Požar v vojašnici. V Parizu je nastal v neki pehotni vojašnici požar, ki je uničil celo vojašnico. Eksplodiralo je tudi 200 kartuš, vendar se ni nihče ponesrečil. Domneva se, da je nekdo nalašč zažgal. Nesreča na železnici. 1. sept. popoldne je brzovlak št. 133 iz Ljubljane v Laškem trgu povozil železniškega uslužbenca Antona Bratca, ki se je hotel izogniti vlaku, prihajajočemu iz Celja, a je prišel pred ljubljanski brzovlak. Bratec je bil takoj mrtev. Slovenec — izpraševalni komisar na praški tehniki. Slovenec Ivan Arh, vladni svetnik in ravnatelj cesarskih domen na Češkem, je imenovan za izpitnega komisarja na češki tehniki v Pragi za II. državni izpit in sicer iz poljedelstva. Nevarna muha. Posestnika Matijo Walda iz temešvarske okolice je pičila v roko muha. Roka je zatekla tako, da je moral Wald v bolnišnico v Temešvar. V bolnišnici so Waldu roko odrezali, vendar je kljub temu umrl vsled zastrupi j en j a. Hrvaški jezik v čeških gimnazijah. S prihodnjim šolskim letom se nvede po čeških gimnazijah hrvaščina kot neobvezen predmet. Čehi so uvideli tako potrebo, ker hočejo s svojim kapitalom delati n& vseh važnejših mestih, slovanskega juga; zato treba tudi jezikovnega znanja. Povodnji. Na Ogrskem so nastale velike povodnji. Voda je napravila že veliko škodo; posebno sta oškodovana mesta Nagy-klot in Kissklot. Velike površine zemljišč so pod vodo, mostovi so porušeni. Smrtne obsodbe v Albaniji. — Vojno sodišče v Skopljem je obsodilo vodje albanske ustaje: Bar-jam Muktarja, Ramo Bekirja, Rustan Regjepa in Zako Zejnela na smrt. Sultan Mohamed V. je to smrtno obsodbo potrdil, vsled česar so bili vsi obsojenci obešeni. Draginja mesa. Socijalno-demo-kratična stranka v Budimpešti poživlja prebivalstvo, naj se vzdržuje mesa. — Po mestih v zahodni Nemčiji se vrše protestni shodi radi draginje živil. Kot vzrok se navaja varstvena carina in zaprtje mej, ki je samo v interesu nekaterih agrarnih kapitalistov. Razveljavljena sodba. 171etni posestnikov sin Ivan Bukošek iz Stranic pri Konjicah je bil spomladi pred porotnim sodiščem v Celju obsojen radi umora nekega dekleta na sedem let ječe. Ka-sacijski dvor je pa zdaj sodbo razveljavil, ker ni bilo dovolj dokazov za umor in ker se je javil nek slaboumen človek, ki trdi, da je sam zaklal dotičnega dekleta. Sovraštvo do Slovencev. V bližini Gleichenberga je bila v nedeljo, dne 28. avgusta, v neki gostilni veselica. Ko se je kočijaž Janez Predikaka, doma iz Št. Petra pri Mariboru, vračal v temi domov, so ga nemški fantalini s kamenjem napadli. Dva kilograma težek kamen, ki ga je Predikaka dobil v glavo, ga je ubil. Surovine so nesrečneža potem pustile ležati v luži krvi. Oficirske sluge bodo odpravili. Z uvedbo novega brambnega zakona in s tem združeno dveletno službeno dobo hočejo odpraviti tudi oficirske sluge. Da se pa oficirjem omogoči, da si drugje preskrbe potrebni personal, kar je s sedanjim ekvivalentom za oficirske sluge nemogoče, bodo tega zvišali. S tem bo odpravljena tudi razna zloraba oficirskih slug, katero se je tolikrat lahko opazovalo. -I Prebrisani ponarejalci denarja Neka družba nemških ponarejevalcev denarja je izgotovila veliko komadov, ki se jih lahko oddaja za dve marki ali za goldinar (2 K), ker je na eni strani podoba cesarja Viljema, na drugi pa avstrijski dvoglavi orel. V Avstriji polagajo denar tako, da kaže avstrijskd lice, na Nemškem pa tako, da se kaže obraz gostobesednega Viljema. Kakor poročajo nemški listi, je tega denarja že mnogo v prometu. Škof proti kandidaturi duhovnika. Hrvaški listi javljajo, da je djakovski škof, dr. Krapae, prepovedal bivšemu poslancu dr. Svetozarju Rittigu, ki je profesor bogoslovja, kandidirati pri bodočih saborskih volitvah na programu Starčevieeve stranke prava. Ta prepoved je izzvala v vsi hrvaški javnosti veliko nevoljo, ker kaže. da je škof Krapae res madža-ronskega mišljenja, kar pa je mož, ko je bil imenovan za škofa, zanikal. Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Dne 29. avgusta t. 1. se je zagovarjal radi hudodelstva uboja Alozij Wolf. Dobil je tri leta težke ječe. Alozij Wolf je doma na Kočevskem in ne razume nič slovenskega. — Dne 30. avgusta se je zagovarjala bivša pošta-rica v S. radi uradne poneverbe. Porotniki so jo oprostili z 8 proti 4 glasovom. Gotovo so upoštevali od zagovo'rnika dr. Globevnika naglašano izkoriščanje poštnega osobja po tržaški poštni direkciji. Stotisoč kron za molčanje. Znani honvedski ritmojster Mihaio-Vies, vzgojitelj v rodbini nadvojvode Jožefa, s katerim je imel enkrat buren nastop, je nameraval izdati svoje doživljaje pod naslovom: “Moja tragedija”. Knjiga je bila že v tisku, ko mu je rokopis odkupil nadvojvoda za 100.000 kron. Mihalovies se je zavezal o-benem, da njegovi spomini sploh ne pridejo več na svetlo in se je odpeljal v Ameriko. Tu se je pač prav do besede izpolnil pregovor, da je molčanje zlato. Kočevarji med seboj. Jože Ho-nigman, podomače Kikelš in Jože Honigman, podomače Mikelš iz Koflerjev sta imela že delj časa jezo na Ivama Perza od ravno-tam, ker jima ni hotel pomagati pri raznih tepežih. Mikelš je Per-zu zažugal že dne 31. julija, da se ne sme več prikazati na vasi. Dne 8. avgusta je prišel Perz nekako opolnoči domov pred domačo hišo, kjer sta ga napadla Kikelš in Mikelš in ga smrtnonevar-no poškodovala. Kikelša so takoj zaprli. Obsojeni Bolgari/ Pred vojnim sodiščem v Solunu je bila razprava proti 12 Bolgarom, ki so bili '■'bdoDoni, da so podpirali četniš-ko akcijo in da so nagovarjali svoje rojake, naj oblasti ne izro-če orožje. Izmed dvanajsterice jih je bilo oproščenih 8, štirje pa so bili obsojeni v težko ječo na 101 leto, to je v dosmrtno ječo. Med obsojenci je tudi bolgarski učitelj Lešnikov. Nova cerkvena neumnost. Papež je izdal ukaz, da morajo otroci opraviti prvo obhajilo, ko so Stari sedem let. Prej je cerkev ličila, da mora otrok, ki gre k prvemu obhajilu, pojmiti vsaj najvažnejše nauke katoliške cerkve, in da mora zlasti pojmiti to, kak velikanski čudež se zgodi pri obhajilu. Zdaj pa hoče papež vse cerkvene nauke prevrniti in bi menda najrajše obhajal že dojenčke. Gotovo se je moralo zgoditi! nekaj zelo važnega, da se je p*N , pež odločil za ta svoj najnovejši j korak. Mogoče je pa Je dvoje:; ali so postali otroci že s sedmim letom pametni, ali je pa papež na starost postal neumen. Izgubljena stolpna ura. V neki južnočeški vasici — Dovrš se ime-1 nuje — imajo staro cerkvico. Ne-1 kdaj je bila v stolpu tudi ura, ali počasi se je kolesje porazgubilo, ostale so le velike rimske številke in en kazalec. Dobri vaščenje so torej jeli zbirati za novo stolpno uro. Ko je bilo denarja dovolj, so si jo naročili nekje v Brnu. Dolgo pričakovani zaboj pride po povzetju, ko ga pa odpro, najdejo v zaboju le par starih strojnih koles. Začudenje in preseneče-1 nje je bilo seveda splošno. Zdaj Raziskujejo orožniki, v katerem žepu je stolpna ura “obtičala”. Angel j varuh ga je zapustil. Mizarski mojster Schratzenstaller v Monako vem je bil več let v ka-, pueinskem samostanu za “brata”, j “Bratu” pa kuta ni ugajala, za-j to jo je vrgel proč, ušel iz samo-! stana ter se oženil. Mož je pa tudi pozneje prav po samostansko živel, kar najbolj dokazuje obravnava, ki se je te dni vršila pred deželnim sodiščem v Monakovein. Bivšemu “bratu” in sedanjemu zakonskemu možu so se v šestih slučajih dokazale razne grdobije s 4 do 141etnimi deklicami, za kar je mož dobil tri leta ječe. Schrat-zenstaller je sprva tajil, ko je pa uvidel, da mu tajenje nič ne pomaga, se je udal v svojo usodo, rekoč: “Me je že menda angelj varuh zapustil”. Lep božji namestnik. Župnik v Trevisu v Italiji, don Mihael Pie-t.ro, je svoj čas odpeljal nevesto svojega brata. Zaljubljeni župnik je pravil dekletu, da bo izstopil iz katoliške cerkve in da se bo potem z njo poročil. Dekle je du-hovbiku verjelo — saj se mora duhovniku vse verjeti — pobralo nekaj denarja, ter z župnikom pobegnilo. Nekaj noči sta prav dobro preživela, neko jutro je pa duhovnik okradel svojo ljubico j ter pobegnil. Dekle se je osramo- j ceno vrnilo v domačo vas, o župniku pa ni bilo od tistega časa več nobenega sledu. Don Mihael Pie-! tro je bil te dni v Rimu s kontu- ■ mačno sodbo obsojen na tri leta ječe. Strah ima velike oči. Pred par tedni je dobilo praško policijsko ; ravnateljstvo ponoči vest, da je v neki praški kavarni nanagloma zbolel neki znani praški komik in pianist, in pokazali so se “sumljivi znaki”. Ljudje so brž mislili, da je kolera, spravili so “bolnika” na njegovo stanovanje in prišla je zdravstvena komisija — sploh: vse je bilo pokonci. Komisija pa je takoj konstatirala, da je bila “bolezni” vzrok prevelika množina jedi in pijače, in da se tisti “sumljivi znaki” pokažejo večkrat v pozni uri — tudi kadar ni kolere — pri ljudeh, ki so preveč jedli in pili. —• Dozdevni “bolnik” je danes najbrže že čil in zdrav. Pruska klobasa in pruska justi- ca. V Glogavu na Pruskem je bil neki mesar obsojen na štiri mesece ječe, ker je deval v klobase slabo meso pa mnogo vode. Značilno za razsodbo je to, da se v razlogih poudarja, da je mesar posebno zato dobil tako ostro kazen, kor njegovih klobas ne kupujejo samo revnejši ljudje, marveč jih u-živajo tudi najvišji krogi v Glogavu. Mesar se je proti obsodbi pritožil, toda tudi prizivno sodišče je bilo menda mnenja, da zasluži ostrejšo kazen, ker jedo njegove slabe klobase tudi boljši ljudje, kajti potrdilo je obsodbo prvega sodišče. Če bi jedli slabe klobase saimo nižji sloji, potem bi bil mesar najbrž obsojen samo na malenkostno denarno kazen. ^BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBH BBB' BBBBBBBBBBBBB Resnica je! { Kdorkoli Slovenc^/ je pošiljal jp B -M denarje v staro domovino b*- 1 v • / .> f ■ se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. ^ M Kdorkoli Slovencev se je cbrnil na tvrdko / B Frank Sakser Co» f B 82 Cortlandt St., New York, N. Y., f| ali na njeno podružnico »T« 6104 St Gair Ave. N. E.. Cleveland, 0., | da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi, *? • kar mu je šlo. tinti«y? »?■ »t» ••• id Id s td Er m td [Sl LSI © S isl © (sl isl m ¡a a S © s a a a a a a a a a a a a a a a a m a a a a 1 a a a a a a a a iw Vsako leto se ozdravi na tÍ3oóe bolnikov po pra-‘ vočasni rabi Severovih Zdravil. DELAVSKE NEPRILIKE. Glušeči ropot strojev — nevarnosti, ki so jim izpotavljeni delavci in delavke — večna jednoličnost dela — skrb in jeza, vse to prena-penja živce in izpodkopava najmočnejše ustroje. Edina zanesljiva in izdatna tonika za živce je < i < •< < < < i < SEVEROV INervoton -r"T 'V V T1 HT-^r ▼ ’TV To neprokosljivo zdravilo leči živčno oslabelost in onemoglost, izgubo častihlepja in čilosti, turobnost, nervozno glavobol, mr-šavost, splošno slabost in utrujenost. Cena $1.00. Nervoton In vsa Severova zdravila se dobivajo v lekarnah. Vedno zahtevajte pristnih Stverovih Zdravil. Ne vzemite drugih Veliko denarja bi nekateri ljudie radi plačali, ako bi se mogli iznebili nadležnih obistnih bolezni, pa e vedo, katero zdravilo poikusiti. Tisočeri taki bolniki so uživali Mim Zteilo n obisti ii jetra Prepričani so bili, da je to pravo in zanesljivo zdravilo za razna obolenja obist', jeter in meluvja. omagalo je ti sti m, ki so ga poskusili — pom aga lo bo Vam. Cena S0c in $1.00. Na tisoče pisem prejetih iz vseh delov dežele, vsebuje prepričevalne dokaze, da se nečista, osi at ela in pičla kri lahko napravi obilna, krepka in čista, če se uživa Severov Kričistilec. Vsakdo ga lahko uživa — mož, ženska in otrok z najboljšimi posledicami, kaj'i to zdrahi o piž .vij a tkanine, napravlja obilno čUto kri in kre ji celo telo. Poskusite glin v dili boste, kako bo koristilo Vašemu zdravju. Zdravniški svet zastonj pismeno vsem. LeJ id Id *© Id (d © © © © © © © m © © © © I © © © © © © © © © © © © m © © © © © © s © © © © © .0 W. 1 F. S EV E D M cedar rapids KA 10WA ODVETNIK PATENTI URL STRDVER 1009-140 Washington St. Tki.. 3989 MAIN CHICAGO. Dobra UnijsVa Gosi lina,‘J", ^r'.'ÄXJos S. Stastny 2005 Blue Island Ave. delikt Dvoran» za druStvvne in linijske seje, in Vruga dvorana za koucerte. ženitve in zabave SALOON s lepo nrejenim kegliščem in arre že Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 BhM Island Ave. Chioago Di s a «3 Hr potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj V* t» h» -O c- vase “ pridite k nam. N tj večja zaloga moške obleke, srajc klo bukov in spodnega perila na zapadni strani. Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu. S J. J. DVORAK & Co. I « ------------------* li 1853-55 Blue Island Ave- Telefon Casal 1198. ^ Velika francoska revolucija 1789 do 1815. I. Od začetka revolucije dot Napoleona. ;• : Narodni ¡bpnvéntl j: Največji silnik bil Je ’Koibespiër--re sam: Da bi se lože znebil nasprotnikov svojih in da bi se svetu pokazal pravega prevratnika, ki nikakor ne misli ponoviti kraljestva, predložil je v konventu dne 10. junija novo grozno postavo, po katerej pri zatožbah ni treba ne prič ne dokazov, ampak dovolj je, ako porotnik pravi, da je sodil po svojej vesti. Zatožene« se proti taki razsodbi ni smel niti zagovarjati, niti pritožiti na kako višje sodišče. Konvent je postavo sprejel in Robespierre, je zdaj divjal zoper svoje nasprotnike, da jih je v pet in štiridesetih dneh poginilo kakih 1400. V i-stem odboru za občno blagostanje niso vsi odborniki odobravali takošnega početja, akoravno sta krvoloka Billaud-Varennes in Collo d’Herbois zahtevala, da se ima še več ljudij pognati na morišče. Še večji razpor pokazal se je v konventu, kjer so se zmernejši možje z najgrozovitnejšimi divjaki zedinili zoper Robespierra in tovariše njegove. V Parizu jé ' takrat živela prismuknjena ženska Katarina Thčot, ki je prerokovala, da bo rodila novega zveličarja, Robespierre da je njegov sprednik, ki mu mora ogladi-ti pot. V vséh standvih našlo se je"■ljudij, ki so hodili gledat in péslüsat čudno prerokinjo, a’ najimenitnejši njeni gesti bili so gospa Amarant he, odločna zagovorim ea kraljeve vlade, in — Robespierre. Nasprotniki v konventu so mu to očitali ter ga ob enem smešili in dolžili, da je skriven privrženec kraljestva, Robespierre bil je tako zbegan, da ga skoraj poldrugi mesec ni bilo né v konvent, né v odbor za občno blagostanje; le v jakobinski klub je zahajal, ter vedno in vedno govoril zoper nasprotnike svoje. Odbor za občno blagostanje je med item neprenehoma moril v Parizu in na njegovo povelje so tudi po ostalem Francoskem na podlagi postave od 10. junija kar na kupe ubijali ljudi, ki mogočnim oblastnikom niso bili po volji. Y naglo-Sti, 8 katero so Zdaj sodili, godile¡ so se še večje krivice. Večkrat u-bili so očeta namesto sina, ali pa narobe. Prav pogostoma umorili so nedolžnega človeka samo zato, ker je imel isto ime z obsojencem, ki se je skril ali ušel. Včasih so rabeljni polovili več ljudij istega imena, a ker niso vedeli, kate-j ri da je pravi, dejali so vse na giljotino. V dveh, treh urah zato-i žili, obsodili in pogubili so po 30—60 ljudij. To je bil plod tiste) postave, ki je človeka obsodila samo po vesti porotnikov, kateri ¡ so se volili izmed najnesramnejše jakobinske druhali. Krvavo gospodstv0 je tedaj do vrha prikipelo. Dokler se je bilo bati, da bodo tuje vojske zmagala in se zedinile z domačimi privrženci kraljeve vlade, so tudi ¡mirni republikanci mislili, da res, droba strahovanja ; zdaj pa je bilo drugače. Vendejci bili so potrti, a z bojišča so vsak čas dohajala poročila o zmagah francoskih junakov, čemu torej te nove groze T Tako jeli so Francozi umovati in od dne do dne bilo jih je manj. ki so v Robespierru videli zveličarja svojega. To spremembo je Robespierre dobro čutil in dne 26. julija prišel je zopet v kon-vent ter govoril zadnji svoj govor. Po stari navadi povzdigoval je samega sebe, a poniževal svoje nasprotnike; naposled pa je po i-•menu naštel nasprotnike svoje v odboru za Občno blagostanje (Col-lot, Billaud, Fouché, Tallien, Carnot, Barreré) in Zahteval, da se morajo kar takoj zameniti z novimi. Nekoliko časa bilo je vse tiho; nihče ni ugovarjal, ampak sklenili so, da se ima govor tiskati in razposlati po vsem Francoskem. Med tem so se Robespierro-vi nasprotniki ohrabrili in drug ža drurim so poprijeli besedo ter neüsmiljeno očitali Robespierru samolastra in krvoločna dejanja njegova. Govorili SO tako prepričevalno, da je konvent preklical prvi sklep ter naročil, da se Ro-bespierrov govor ne sme tiskati. Robespierre ' bil je kar osupnjen in šel je iz zbornice. Zvečer bil je v klubu pri zvestih svojih Jakobincih ter jim čital svoj govor. Rotil jih je, naj rešijo svobodo, dokler je čas; kakor so pred letom očistili ¡konvent'; od Dirondi-, slov, tako naj zdaj iz njega vržejo ostale sovražnike svobodfc. Razkačeni Jakobinci so navzočna Collota in Billauda pri tej priči zgrabili za vrat ter ju vrgli iz kluba. Tudi mestni župan Fleu-riot in poveljnik meščanske hrambe Henriot bila sta za Robespier-ra, in še bi se morebiti ljudstvo dalo naščuvati k novemu uporu, ko bi se bil Robespierre sam odločno postavil na čelo. Ali za to on ni bil pravi mož; namesto, da bi se lotil dela, je zadovoljen šel domov. Drugi dan je Saint-Just v konventu govoril zatožbo Robespier-rovih nasprotnikov, ali vsak čas mu je kdo segel v besedo, in niso mu dali govora dovršiti. Ko se je vzdignil Billaud in rekel, da so Jakobinci v klubu svojem delali zaroto zoper narodni konvent, na-vstal je po vsej zbornici silen hrup in nemir. Robespierre se je kar penil od jeze. Hotel je govoriti, ali ko je Stopal na lečo, zagrmelo je po dvorani: “Doli s trino- gom!” in ta krik se je takoj ponavljal, kadarkoli je Robespierre z nova skušal spregovoriti. Poslanec Tallien zažugal je z golim bodalom, da bo sam umoril Robeš-pierra, če ga ne bodo v zatožbo dejali. Zdaj je konvent sklenil, da se ima zapreti poveljnik meščanske brambe Henriot in še nekoliko najpredrznejših Robespier-rovih tovarišev. Poslanec Fouche zahteval je, da naj se tudi Robespierre kar takoj dene v zapor, in kakih sto glasov mu je ob enem pritrdilo: “V zapor ž njim.” Ves hripav tulil je Robespierre: “Predsednik razbojnikov še enkrat Vas prosim, dajte mi govoriti!” Pri teli besedah se je spehan in obnemogel zgrudil na klop, sosed pa se je zadrl na-nj: “Grdoba! Čutiš li, kako te duši Danto-nova kri?” S splošnim navdušenjem je konvent zdaj sklenil, da se imajo dejati v zapor Robespierre, Couthon in Saint-Just, katerim sta se dobrovoljno pridružila Lebas in Robespierrov mlajši brat, Stražarji bili so kar o-supnjeni in v prvi mah se niso upali zgrabiti mož, ki so malo prej imeli toliko moč in veljavo; še le ko so videli, da je resnica, odpeljali so jih v zapor. Toda temničar Robespierra ni hotel zapreti, ampak izpustil ga je, ostale štiri pa je še isti večer osvobodil mestni uradnik Coffinhal. Vseli pet beži-lo je v mestno hišo in tu so čakali, da se sreča zopet obrne na njiho \’o stran. Še ni bilo vse zgubljeno. Mestni župan Fleuriot in ž njim vsi svetovalci bili so z dušo in telesom udan^ Robespierru. Da bi ga rešil, dali so po cerkvah plat zvona biti, po ulicah bobnati, a ob enem so po vsem mestu razposlali zanesljivih mož, da so ljudstvo in meščansko brambo pozivali k u-poru zoper konvent. Kakcr sicer o takih prilikah, so se ljudje tudi to pot zbirali po svojih okrajih, ali nekdanjega navdušenja ni bilo več. V mnogih okrajih so preudarjali, na katero stran bi pri-stopili, v nekaterih pa so se odločno uprli mestnemu starešinstvu. Tudi brambovci se niso mogli odločiti. V tem je Henriot ušel iz zapora ter ves pijan prijahal med uje. Rekel jim je, da so ga zopet imenovali poveljnika, in peljal jih je tudi pred konvent. Ko je oa topničarjem ukazal streljati v zbornico, so mu vojščaki odpovc-lali pokorščino, kajti tisti mah so ooverjeniki oznanili, da je narodni konvent sklenil pregnanstvo nad Robespierrom, Henrietom in vsemi, ki so se samolastno odtegnili postavnej preiskavi, ter nad njihovimi zavezniki v mestnem starešinstvu. Henriot je oddirjal nroti mestni hiši, brambovska krdela pa so drugo za drugim prestopila na stran konventa, ki je 'e tisto noč po vseh mestnih okradli imel večino za se. Velika ploha razgnala je množico ljudij, ki so se zbrali pred nestno hišo, in nihče ni mislil, da ’e bo pred jutrom še kaj odločilo. Bilo je ob dveh po polnoči in še se je Robespierre s svojimi tovariši v mestni hiši posvetoval. — Ravno je podpisoval oklic na privržence svoje, v tem poči samokres, a kroglja mu predere levo lice in razdrobi čeljust. Krdelce hrabrih vojščakov je namreč s poverjenikom narodnega konven-ta nenadoma prišlo v mestno hišo, da bi polovilo ondi zbrane zarotnike. Lebas je uskočil v drugo sobo in se sam ustrelil; Robespier-rpv„.brat Av.gpštin jn, Henriot. skočila sta črez okno, ter sta na .ppi j mrtva prišla vojščakom v pest,; jej Saint-Justa so zdravega odpeljali. “Zmaga!” razlegalo se je ob treh zjutraj po mestnih ulicah in ljudje so kakor v procesiji bodili gledat ukrotenega Robespierra, ki je v strašnih bolečinah ležal na o-dru v dvorani odbora za občno blagostanje, kjer je še malo prej z groznimi ukazi svojimi strahoval vso Francosko. V jeli pa so tudi mestnega župana Fleuriota in nekoliko druzih zarotnikov ter so vse skupaj, njih eden in dvajset Po številu, takoj drugi dan 28. juv lija ob glavo dejali. Robespierre je strašno zarjovel, ko mu je rabelj pred smrtjo odtrgal obvezo od razmesarjene čeljusti. Ko so drugi dan potem pogubili še kakih osemdeset najnevarnejših zarotnikov, je narodni konvent dne 1. avgusta preklical grozno postavo od 10. junija ter ustavil sodbe revolucijskega sodišča. Po vsem Parizu bilo je veselje nepo-pisljivo, kajti nihče ni več dvomil, da je konec krvavemu gospo dstvu. Res je, da se niso več ponavljale takošne strahote, kakoršne so se godile od kraljeve do Robes-pierrove smrti; ali mirni časi se zdaj še nikakor niso povrnili. Še ni nobena stranka do dobrega zmagala, in v istem konventu so zmerni možje (moderatisti ali ter-midorijanci) in strahoviteži (teroristi) zdaj drug drugemu odje-njaii, zdaj še zopet zgrabili ter se poganjali za gospodstvo. Tako so zmerni stranki na voljo ustavili strahovanja in preganjanja, a kmalu potem je strahovitežem obveljalo,, da so dne 21. septembra 1794 po sklepu celega konventa napravili veliko svečanost na..čast krvoloku Maratu, čigar truplo so v slovesnej procesiji na okinča-nem vozu peljali v Panteon. Podobo tega jakobinskega malika videl si v Parizu po vseh gostilnah in kavarnah, po gledališčih in v samem konventu. To je jasno pričalo, da je Jakobincev še zmiraj bilo veliko, in da se še niso mislili odpovedati gospodstvu svojemu. Ali že je odrasel mlajši zarod, ki se je hotel maščevati nad morilci dragih prednikov svojih. Meščanski in kmečki sinovi, ki so pred letom morali iti na bojišče, prihajali so domov hrabri in skušeni ter so narod svoj drugače ljubili, nego jakobinski razbojniki in morilci. Teh krepkih mladeničev bilo je v Parizu čim dalje več; videl si jih v velikem številu skupaj po vseh očitnih mestih, po gostilnah in kavarnah, po tr gih in šetališčih, zlasti pa na prehodit konventa, kjer so se s psi kanjem ali pa s ploskanjem vtika li v razprave in govore narodni! poslancev. Imeli so svoje shode, f glavno zbirališče bilo jim je v istem Palais-roialu, kjer so se nekdaj shajali prvi začetniki francoske revolucije. Od Jakobince' ločili so se tudi po obleki, kajt; namesto kap nosili so klobuke hlače imeli so do kolen, a okol: vrata lepo zavezan robec. Od doma niso šli nikdar brez krepke gorjače, da so takoj mogli udri hati, če so zašli v kak pretep z Jakobinci. Najimenitnejši med njimi so pogostoma zahajali na dom poslanca Talliena in njegove žene Tereze, ki sta v svojih dvo ranah zbirala najodličnejše gosti zmerne stranke. Jakobinci so t; mlade može zasmehovali ter jim dajali razna zbadljiva imena, ka kor n. p. pozlačeno mladino (jeu nesse doree), gizdaline (petits-maitres) ali pa dišeče junake (museadins). Toda ravno ta “mlada bratovščina” je z odločnim ir zložnim postopanjem dobila čim dalje večje veljave in kmalu imela je za se vse trezno misleče prebivalce, katerih je že davnej presedalo razsajanje jakobirV'e druhali. Prav na prizadevanje te “mlade bratovščine” je konvent izpustil iz zapora vse tako zvane “sumljive ljudi”; izpahnil iz odbora za občno blagostanje Billauda, Collota in Barriera ter jili dejal v zatožbo; in dal je na smrl obsoditi grozovite?a krvoloka Carriera. Tcuje Jakobince strašno razkačilo in zopet so jeli div-iati: ali dne 9. novembra je “mlada bratovščina” prihrumela v njihov klub, jih s biči in gorjačami razgnala, a narodni konvent je na to dal zapreti jakobinski Hub ter tej nevarni družbi pra povedal, da se ne sme nikjer več zbirati. ____ DOPISI Calumet, Mitih. Uredništvu Glas Svobode. Prosim za malo prostora v priljubljenem listu Glas Svobode, da na kratko naznanim, kako so se končale zadnje volitve. Kakor znano, je kandidiral za državni zbor odvetnik Anton Lucas — Lesae, ki je po rodu Hrvat. Zmagal z večino 158 glasov, do zmage so mu pa pripomogli združeni hrvaški in slovenski delavci. Umevno je, da vlada sedaj med njimi veliko veselja, katerega pa ne bi bilo brez sloge. V slogi je moč! Vas pozdravlja Goričan. Iz Westmoreland okraja. Cenjeni urednik: — Samo v malo vrsticah Vam hočem nekoliko sporočiti o sedanjem položaju v Westmoreland o-kraju. Po pravici rečeno, žalostno se imamo, toda trdno upanje imamo na skorajšno zmago in to upanje nam daje novih močij za na-daljni boj. Podamo se za noben denar ne, dokler ne dosežemo svojih pravic. Za vzgled smo si vzeli tovariše v Illinoisu, ,ki so častno zmagali. Upajmo, da tudi naša zmaga ni več daleč. Do tedaj pa pozdravljena vse rojake po Ameriki, posebno one, ki so mi tovariši po piku in lopati. Štrajkar. POZIV NAROČNIKOM IN SOMIŠLJENIKOM! Podpisano uredništvo prosi rojake somišljenike in naročnike, da nam pošiljajo razne zanimive novice iz slovenskih naselbin. Poročila morajo biti kratka, stvarna in nova. Kakor hitro izveste za kako zanimivo novico, jo TAKOJ sporočite, četudi le kratko. Dopisnica zadostuje in tej seveda lahko sledi daljši dopis v pismu. Na ta način se bodo naši bralci bolje spoznavali med seboj, mi pa bomo mogli naznaniti rojakom v kratkih poročilih zanimive notice iz vseh slovenskih naselbih. Na delo torej, kdor nima pretežke roke, in ima časnikarske zmožnosti! Na poročila brez navedbe imena in naslova se ne moremo ozirati. Uredništvo “GLAS SVOBODE”. |\r.Richter’C ^“PAI N-'\ EXPELLER” 1 C ij ti koristijo no*.n * mišice, če trplS na revmatizmu. * PA1N-EXPELLER dobrivdr®nl*n. tl takoj ola1$ t ^lečiae ir» odst-anl njih vzrok • Pngfic. in 50c. v vseh ’ek-imah. F. Ad. Richter & O., ITALIJU i ADRIATIC po s ta roj i najsigurnijoj GUNARD LINIJI POSTAVLJENA 1840 OOD irta-iMiOTSto listo 'Jd New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Na polisa i Trieste Novo Moderni utvrdjeni Šlfovl CARPATHIA, - 13,600 TONS PANNONIA, - 10,000 TONS ULTONIA, - - 10,400 TONS ‘ Jedne Ciose Cabina $60 (dolara) do Naplesa $65.00 (dolara) doTriesta i Fiume GUNARD, STEAMSHIP GO., Ltd S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts. CHICAGO 111 kod svakog obližujeg agenta. Angleščina br, z učitelja! 5 o vensko-Angl- ška Sl .vnica. Tolmač ¡n Antl. Slo-. Sltvar stane samo tl.00, in je dobiti pri J. V. KUBELKA 538 W. US St . New Yo^lt. N. y. Naj' eč.a saltga slov. knjig. Pilite po ceniki Billiards—Pool Table—Prenočišča za potnike. Domače pripravljene ji di. Odprto podnevi in ponoč P« Peric, 1412 W. 18. Stv, CHICAGO, ILL. / ZE VEG KOT 10 LETNO UREDOVANJE kot glavni zdravnik in ravnatelj NA SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEW YORKU Vam je dosti dokaz, da je naš slavni svetovani DR. J. E. THOMPSON NAJBOLŠI ZDRAVNIK, in ima popolnu izkušenost v zdravljenju vsih bolezni.-Že dosti velika nesreča za svakega je, ako ga napadne bolezen, a še večji siromak je oni. kateri zaupa svojo bolezen v zdravljenje neizkušnemu zdravniku: NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popolnom ozdraviti, on Vam j amči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih bolezni«: Posledice onanije, triper. čankir sifilis, impotenco, polnnijo ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca, tlave. grla. i šes, ledic. pljuč, prs, mehurja: kilo ali bruh; Vse spolne bolezni na notarnji ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje; beli tok, padanje maternice, neplodivost ;Vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, uši na spolnih delih, i. t, d, ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNU OSTANE STROGO TAJNO ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen vv materinem slovenskem jeziku ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in Vse druge podrobnosti ter pisma naslavljajte edino le na sledeči naslov: SLOVENSKO ZDRAVIŠČE DR. J. E. THOMPSON 3« I». 27lh ST.. NEW TORN. N. I. IVABILO NA VESELICO! katero priredri * * * * * * * Družtvo štev, I. S. S. P. Z. Chicago, Iti. V SOBOTO, DNE 8. OKTOBRA 1910 ob zaključku 2. glavne konvencije J v Narodni Dvorani, vogal Centre A ve- in 18. ulica. * Navzoči bodo delegati S S P. Z. Slovansko občinstvo sr vab!, da se veselice udeleži v obilem Ste vito Godba na lok (osem. miz 1 - Izvrstna postrežba v vsakem oziru. Začetek ob 8. uri zvečer. VSTOPNINA 25c. VSI DOBROŠL1. * * * * * * * * * * * * * * * ^4*4*4* 4^*4^ 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*4* 4* 4*4* 4* 4» 4* 4* 4* n Kašparjeva Državna Banka, -------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.-- VLOGE $3,500,000.00 GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . 8100,000.00 Prra I« edina češka državna bank« v Chi žagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hraollne predale. PoRiljamo denar na vse del« i »veta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. Večina slovenskih krčmarjev v la Salle, III. toči PERU PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! h ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasa, kajti ona prldelnje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. T LAOER | MAGNET | ORANAT ~“1 Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. NA PRODAJ! Lepa priložnost za onega, ki govori razven slovenščine tudi poljski jezik. Trgovina z novim in riarim vsakovrstnim pohištvom. Prodajalna v dva nadstropja, k nji spada zraven stoječa hiša z desetimi izbami. Najemninska pogodba za pet let. Tozadevno se je obrniti na F. W. Beyer, (dolO-21-10). Kenosha, Wis. Rojaki, podpirajte tvrdke, ki oglašujejo v Glas Svobode in pri nakupu vselej omenite iGl&s Svobode. To pomaga listu. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Mirtin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. id Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. trgovina s novodobnim obuvaimo Vstunovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-. Chicago. Druga vrata od Koaparjeve Boak*