1. štev,
V Kranju, dne 7, januvarja 1905,
VI. leto,
Političen in gospodarslg list.
Izhaja vsako soboto lf«ć*T. — Stane za celi) letu 4 K. za \>*\ lela i K, za četrt I' rc d n i 11 v o in U prav d IJtvo se nahaji v hiši št. I(T> nasproti župne letal K. Za drage države slan« K 660, Posamezne številke po 10 vin. Nn | cerkve. — Ipravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbe hrez istodobne vpišiljatve naiočnine se ne ozira.      Za oznanila se    j   oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novie«. Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo IVankiiali. -- EtakopM se vračajo.
P-      ,-»,p , — |-- ,—i *-|— -| * f*i m y ; • f> ** 'li' 'ii ' li**i * '>1 ii ' f*i     "u * In * r* W Hi" Tj i* J*jir~iin.' o        ii—n. r i > j~u m~»n.r iin j\, i~iJifii ri j\n~iriin
Vrli Gorenjci!
Vsak razumen človek mora uvideti, <ln je »Gorenjec)- največjega pomena za celo Gorenjsko. To spoznavajo tudi že naši krnel je. ki se vrdno bolj in bolj oklepajo Gorenjca«. Da se pa lisi razširi še bolj, in da se idej, katere zastopamo, navzame vsak posameznik, za tO skrbeti je dolžnost vsakega uapredmga moža. Izginili morajo izmed nas ljudje, ki nimajo već razuma, kakor kako živinče, ki gre Ija, kamor pa vlečeš. Bog nas ril ustvaril zato, da mi d lan,o in da uživajo sad našega tiuda ljudje, ki nič ne delijo. Bog nam je dal razum, da lahko sami presodimo, kaj je prav in kaj ni prav, *ato je pa tudi poniževalno za človeka, ki je ustvarji n po božji podobi, da drvi brez premisleka za raznimi ljudskimi sleparji, katerim je vera samo sredstvo za razuzdano, brezskrbno življenje. Da se razžone gosta megla, ki se leži po naši lepi Gorenjski, za to je poklican v prvi vrsti * Gorenjec«. «Gorcnjec» bode tudi nadalje brezobzirno kazal nasprotnike slovenskega ljudstva v pravi luči. Dolžnost naših somišljenikov pa je, da razširjajo «Gcrenjca» po svojih močeh in da mu pridobijo v novem letu  kolikor mogočo  naročnikov.   Naš list
PODLISTEK.
Sobotno pismo.
Dragi moj! Konec n i j bo leb špasov; sedaj se pogovorimo kaj resnega, je rekel župnik v Kolovratu pod sivim snežnikom svojim gostom na godovanju. In piiče'a se je politika. Liberalci to bili tarča, na katero se jq streljalo z vsemi mogočimi projektili iz teh pij nih kanonov. Vsi greh:, tnali in veliki, od vseli liberalcev, dobrih in hudih, so se vlekli na dan. Tekmovali so preča-tite, vina polne duhovne posode, katero izmed njih bo prej pokopalo zavrženega liberalca v blato. Izlivali so žolč, svoje blagoslovljene tri buhe pa so zalivali z vinsko kapljico, kolero je pa menda dobri Bog ustvaril samo za ljudi, utrujene v težkem delu, in bolehnim v oknp-čanje.
Zdajci se dvigne na zgornjem koncu nvzc srednja postava, baje lastna nekemu župniku iz okolice. Obširen trebuh nasloni na bogato obloženo mizo in nagne ž njim
nima nikakega fonda, kakor ^ imajo klerikalni listi, naš list ima samo zveste piijatelje in tvoato naročnike, ki nam ponngajo v boju KOper hnavske sovražnike slovenskega ljudstva. Do leh svojih prija, ijjev in naročit' kov se obračamo s to p: v vi, ko v nover letu, proseč jili. da nam ' nadalje ostanejo zvesli prijatelji. Razširjaj icr »Gorenjca*, in nr vam jamčimo, da dosežemo š« lepših Uspehov, kakor smo jih doslej. Z geslom: Vse za blagor slovenskega zatiranega ljudstva! stopamo v novo leto, ne boječ se niti skrivnih niti očitnih sovražnikov.
Vsaka dob a stvar mora konečno zmagati, zalo trdno upamo, da bodo zmagale tudi ideje, katere zastopamo. Tema se mora umaknili luči, potmi bode zoprl sreča na svetu.
Vsakega dosedanjega naročnika bodi v novem letu sveta dolžnost, da nam pridobi vsaj še enega novega naročnika, kajti »Gorenjec' je cd n najcenejših slovenskih listov, ker stane samo 4 krone na leto.
Da bodemo mogli pa tudi podajati zanimiva in točna poročila, zato prosimo, da se nam pošiljajo vedno in zanesljivo vsi najvažnejši dogodki s cele Gorenjske, potem bo •Gorenjec res pravo glasilo vseh trezno mislečih in za blagor naše Gorenjske res vnetih
krožnik, na kalen ni je bil le ostanek mastne polivke ravnokar zavži'ega jajca. Polivka se zlije po činih hlačah in polagoma kaplja na tla. Z lepo zalito roko in debelimi priti razmaže jo po hlačah in pravi:
»Mastila gospoda! Oprostile mi nujo nerodnost — — Ni pa to snov moji ga go-voia. namenil sem se. da Vam izpre^ovorim o vse kaj drugem. Prosim da se med tem odkašljate in izpraznile vsak iz svoje kupice to božjo kapljico. Ravnajte 16 [O moji m izgledu 1»   Govornik ispije polni kozarec.
«Vi vat I Živio!* hrešče tanki in debeli glasovi. Cmakanje z jeziki in druge podobne ovac je govorniku se vrste taKo, da do'go ne more pričeti z govorom.
»AiniciJ Bratje v Gospodu!« •Bravo, bravo! samo kmalu končaj!« -Gosprda! Povedal vam bom danes zg< duo iz žii ljenja, la-tne doživi aje. Ne bom pa opisoval kako težavno, čez vse neprijetno pot k bolniku, lem VI6 povedali vam hoCvtfl pikantna doživljaje, katerih se nihče izmed \as ne sme branili, ker Ic-li so mala izpre-inemba v našem pustem, liživncm in napornem življenju.   Naj vam bo moj govor
Gor« njcev.   Naj ne manjka v listu nobene vasi, odkoder ne bi pri liti v svet resnica, ta ljuba  hčerka  božja.   In če se bodemo po ravnali, potem nam je bodočnost zago-•vljena   Ton j naprej!
Uredništvo Gorenjca >.
In zopet na ovinku.
Ko se je po osvohojenjii srbske države od turškega jarma začel medsebojni boj med Karažorževiči in Obrenoviči. vsled katerega se je prelilo cele potoke bratske krvi in vrlilo inbroj javnih in za vratnih umorov, dežela in ljudstvo pa pešala in hirala vedno bolj in bolj, — slavila se je od meiojajne srbske strani na Dunaju ponudba, naj Avstrija zasede Srbijo in napravi red. To ponudbo je odklonila dunajska vlada. Bodisi i', strahu pred Rusijo, bodisi — in to je še bolj verjetno — ker so bili dunajski državniki mnenja, da je Avstrija nemška država in bi bilo državnim smotrom v kvar. če se oknpi in pomnoži slovanski živelj.
Če se danes spomnimo te epizode, imamo čut človika, kojemu je bil usojen glavni dobitek, ki pa ga je zaspal.
(!e bi bili voditelji avstrijske države imeli v začitku preteklega stoletja prepričanje, da
očitna Izpoved - odvezo vem, da ste mi dali že naprej — obenem pa svarilo, — začnem z besedami sv. pisma, ki pravi: Bodite kiotki kakor golobi in zvili kakor kače. Tam doli v lepi ravnini na polju, kjer sem p iprej služboval, kakor vam je znano, za kapelana ali kakor pravijo župnikovega in božjega namesti ika, se mi je nekaj časa godilo prav slabo. Postrežček mi je bil organist, kuharica župnikova milostiva, sitna babnioa, ki je zaporedoma otiiala svoje kosti pred osornim, sicer pa nji čez vse pokornim župnikom. Nobene zabave, hrana slaba in že sem mislil, da bom moral poginili v leh nežnosti h i ozimnih. Nobenega belila, nobene pikantne knjige ni imel župnik za posodit in tako som res pričel prebirati brevir ter naš «Wilzblalt» — Danico.
Srečen slučaj pa jd hipoma izpremenil moj slabi položaj. Moj poslrežček, organist, je mnogo bolj pridno brisal prah s sodov v kleli, kakor pa iz molitvenika in omar, To me je spravilo enkrat v ne malo zadrego. Nepričakovano me obišče dekan. Po krat-kera pogovoru pokbkne na pručico, češ, da moia izmolili ta kratko  molitvico. Seveda
Avstrija ni urinska država katero prepričanje danes monta že imajo ni če bi bili I mri! pogum usvajati ti tega prepričanja le lak ral posledice, katerega poguma pa ludi danil le nimajo, l»i bila davno le rečena vsa narodnostna vprašanja•
To M pa ui /godilo. V i;isii, ko je \a-
ptiloon tc proklamira] valnosl narodnostne ideje, imeli smo svoje vojake v IrJnjnvab ob
Hi ni. velik del  najboljše kivi  pustili smo v
Lombardiji in Veneciji. Povso 1 smo ovirali normalni tgodovinskl razvoj: ob leni sedi«
nje ije Nemčije, v Lombardiji zudillj nje Italije. Posledica je bila Sadova, neomejena premoč
mažarskega elementi, ki onstran Litve llači ({•vate, Srbe. Rumune in si vike, in je glavna ovira, da se ludi pri nas razume ne moiejo konsolidiiall.
Odkar imamo ustavo, naplavimo en k< rak naprej, en korak nazaj, en k ruk rstian
in potem -ino zopet veseli, če nioreino slali
in kaj (asa ni enem in istem mestu.
In sedaj topel sloji državni voz na ovinku; s< anji voznik je odstavljen in vajeli je \/.< 1 v roke nas dobri znance baron Gautscb.
O o Isbivljeiiem ministrskem pred- dniku ptnvijo, da je izvrsten biiokrat, vztrajen dela Vt C, briljanlen si lisi, in ki i je bil mnenja, da je najaigumejfe stali ni enem in i-b in mestu, obdržal se je celili pel lel n.i povišju; ali ravnotako gotovo Je in to smo posni li iz njegove lastne izpovedi v zadnjem govoru v državni zbornici, da ni imel prav nobene državniške ideje.
Njegov program bil j" omogočti reIno
delovanje državnega zbora. Po našem um nju
ima ta program na sebi nekaj tarega, kakor sedlati konj.i pri repu. N'ezmoŽOO«! državnega zbora Z;i redno delovanje j- posledici našli raznni in pa njih vznk. Ti liezmoŽ-nosi sledi iz nerešenega naredi ustnega vpni-
lanja. K<lor reši naroduos'no vprašanje, oidravi obenem državni zbor. nemogoče pa je o/.drav-ljenje državnega zbora, dokler narodnostno vprašan, e ni rtleno. Razen tega si je vrgel dr. Korbi i takoj pri nastopu sam verigo okoli vrulu. ker je obljubil Nemcem, da ne dovoli
Slovanom ničesar ra/.i n v Sporazumu z. .\Ymci.  Kakor pa-lir, ki je š. I kopat zaklad,
• > udi jaz mul njegovo mol tvijo prdno zv.eil brevir. Ko dekm konča in v-lane. držalo se Je njegovih komolcev in kolen za pral n i debelo prahu, -le/no me pogleda.
G< spi I kljpelan, pr .v i, «vi malo molite ali p.i imNle malomarno posIrežuicoN
- linam poalrrloika, prečasLti,. odvrnem samozavestno,
Se mi je zdelo, kajti ženska loka opravi to mnogo boljše 1
Dekan se je po-lovil, meni p;i je padla mrena z oči.
Do tedaj som se 21 cerkveno petje jako malo brigal Naenkrat se mi je pa zazdelo, da so le cerkvene pevke premalo iz.vežbane. da pojo vidno ene in iste pesmi, da imajo slabe glasove, in sam no vem, kaj si m se našel na njih.
Tu sem pričel izvrševati načrt. Povedal sem mnenje župniku, ki je sicer nevoljno nekaj godrnjal o iiovolurijah, vendar ni naravnost nasprotoval reformiranju cerkvenega petja.
Poklical sem organisla in mu vi lel prinesti nnro * iiu. Natočil sem kar tudi njemu. — pa ni bila moja navada —. videl sem. du SI' vselej napije že v kleti.
postavil se je v ris, okoli pa sam nastavil gtialirju. kol priče, da lega risa ne bo prestopil. In le s tega stališča nam je razumno
njeg tvo postopanje. Na svojih ramah je nosil breme hib portfelje V, in za vsak resori je
izdajal ktatne ukaze, imel /a vsakega posameznika polno sladkih besni, pri vsem tem ubaežnem delovanju pa je bil. kar nsra je nazadnje suni povedal fatalist.
Narodnostno vprašan/1 da* se resiti le na dvojen način: ali polom kompromisa ali potom sile. Dr. Korber je \ prvih let h svojega vlad.uija poizkušal S kompromisnu, včasih je lugll lud! s silo, ali odločnosti ni pokazal na nobenem polu. In ko jo videl, da s knmpiomisoin ne gre. in ker za uporabo sile iii imel poguma ali pa ne d ivoljenja. pustil je vii/, obtičali v močvirju.
Boj proti nemški nadvladi vodila je vs;i desnea, v prvi vrsti češki klub m po ebno d. Kramar, O katerem tarnajo nemški listi, da -' daj vedi državni zbor.
Ta iaznnT.1 je imela le par let značaj dvoboja iu je postala nnd zadnjo veliko dr-žavnozborsko debato doieloma osebna, In koneeno j; ui. Kramar zmagat, /e par lel je uporabljal ta bte/ dvoma najhoj nadarjeni izmed s danjih aktivnih poli ikov ves svoj veliki tal, nt v češkem klubu, da je ta vzhajal pn ob.-lrukeiji. v delegaci ah in državni zbornici pa je razvijal ves svoj pereči sarkazem in v;e svoje obširno znanje v dobro cizelirane pušice. ki so lelele na OH:DO ministrskega preda dnika.
V zadnjem vel kem gOVOfU ga je pri-meijal z timskim Kure jem in navajal, kako je žitvoval ta samega sebe iu skočil v vrzel, • ta je resii državo; kako pa dr. Korber stoji ob propadu, ima lepe in dolge govore o nevarnostih države, ne skoči pa nikdar v globino, ampak vrne se zopet domu po n ičelu, da je bolje biti tilister v Stutgatiu, kakor Aliilej v Taitaru. Pii v-aki priliki pa mu je očital, da je dr. Koiber vzrok, da stranke ne pridejo do sporazumljenja, da on la ruzpor neli. ker od njega živi.
In pri tej priliki je ušla dr. Korberju izpoved, ki niti je moiala zlomili vrat.
Povedal sem mu. kaj si m ukrenil glede ceikvenega pelja iu da ne trpim nobenega ugovora. U >vež se je prestrašil tako, da se mu je vino zaleteli. Sele. ko sem mu obljubil, da bodem ludi jaz učil mlade pevke novih pesmi m modernega petja, se je*potolažil,
Ugibala sva, katere pevke bi sprejela v pouk, ali bolje, narekoval sem jih jaz. katere sem imel že določene. Seveda je bil ghis in pevke zmožnost takrat postranska stvar. Določila sva dan poskušnje.
Nalil sem organislu še ei kozarec, ki si mu pa ni zaletel, potem sem ga poslal, da naznani iz.voljenkam moj sklep in jih pokliče na poskulnjo, Poskušnja se je vršila v kapetaniji, kjer sem imel harmonij. Kako mi je trepetalo srce, ko so prihajale deklice, stare od lil do 1H let, zaupljive in nedolžne, ter mi poljubljale roko. Držal sem se sveto in Strogo in sem jim pojasnil lepoto ubranega cerkvenega pe'ja, zasluge pred Pogoni, čast peli pred Nn j »veh j-im i. t, d.
štiri, in sicer najbrhkejše so dobro prestale izkušnjo. Druge sem pa odslovil. Pouk se je pričel,   Z veseljem so prihajale. Pri
(»menjal je, da če dr. Kramar trdi. da ministrski predsednik nima nikakili uspehov, tudi on (govornik) ne vidi nobenih uspehov, katere bi bil dosegel dr. Kramar po svoji taktiki.  To je bilo skoro neukusno.
Nadalje pa je izjavil, da on sloji na stališču, di stalnega miru ne bo prej, nego da bojujoče stranke omagajo v med-sobojnem boju in da državni organizem to še lahko prenese. To je bila oeilmi izpoved fatalizmi in la izpoved je po
našim mnenju provzročila njego« o smrt,
Bohinjska železnica.
i.
S postavo z dne il junija 1901, št. 27. drž. Kak., se j" naši vladi dali, dovoljenje, da sme zidati več novih železnic v prclimiiiiraunii znesku okrog t*7 milijonov kron. Med temi železnicami zavzema proga Celovec-Gorica-Trsl — takozvana droga žolcznična zveza z Dunajem gotovo najvažnejše mesto. V investicijskem programu so proračunjetl (roški za to progo na I08,8u0.000 ki on.
Delo ui tej progi ni prevzela država v lastno režijo, temveč je isto oddala raznim podjetnikom za takozvane jednotne cene. Po čl. V. zgoraj omenjene postave mora vlada pri (ildaji del - stavb in investicij — dajati prednost domači industriji, luzemskiai tehnikom in delavcem. V koluo se je to zgodilo, oziroma se moglo zgodili, videli bomo pozneje.
Po čl. VI. le postave se morajo nadalje dHa pri gradbi novih žele/.nic tako pospešiti.
da se bo mogla proga (lelovec-{Beljak)-Go-
rici-Tr.-t v letu L905 izročili javnemu prometu.
Kn nas v prvi vrsti zanima oni del železnice, ki teče po naših gordijskih tleh, ozirali se bomo v svojih nadaljnili izvajanjih pred vsem le na la kos proge.
I/. Iložne doline na Koroškem vodi čez osem kilometrov dolgi predor — karavanški predor — ni kranjsko stran.
Po splošnem proračunu bi znašali stroški za ta predor 21 milijonov kron. Ta znesek se je pa že sed»j prekoračil in bo treba najinem pn seje pričelo novo življenje, da, Življenje p-jliio življenja. I/bral sem tudi izmed njih postretnico in odslovil organisla, ki se je sicer držal kislo ne zaradi dela. temveč radi sodov v kleli, vendar, ko sem ga povabil, da naj pride, k: dar bo žejen, seje potolažil.
In kako lepo sta mi stregli Francka in Ivanka. Imel st m vsak teden poriban«' sobe, pililo v najlepšem ledu, nikjer ni bilo videti nili najmanjšega piaška. Ob, kako mehko zrahljano posteljo sem imil! Kadar je li-bala. nisem smel stopiti na tla, da nisem kaj umaz.al, zalo sem sedel na posteljo.
Kako mehko si mi postiala, l''rancka,» s m ji rekel.
Prijela je za postelj, da se prepriča o resničnosti moje trditve. 1'jcl sem jo za roko in posadil poleg sebe. No, le prepričaj se, da ne lažem. Ni se branila, še malo po-i incnln je     uh. ub . . .
<Saj je res mehko; moja postelja doma je pa tako lrda» in pomenljivo me je pogledala.
Včasih sem pa naročil Ivank1, da me pokliče drugo jutro,   imel sem kako nujno
1. priloga ,-Gorenjcu" št. 1 iz 1. 1905.
manj kakih 15 do 18 milijonov pridati k zgornji svoli. Delo je prevzela tvrdka K. Groti »V i'.o. na Dunaju, ki so je zvezala s tvrdko Bachstein z Nemfije.
Drugi večji predor na tej progi je pa bohinjski, ki znaša nnd (1 kilometrov. Ta predor jo jedini na vseh progali. pri katerem se preračunani znesek 20'/« milijona kron ni bistveno prekoračil. Dela v lem predoru so se izničila italijanskemu podaniku Gecco-tiijn, ki je v Avstiiji že zaslovel po zgradbi arlberškega predora. Odpi ta proga od llru-šicc do It hinjske Ristricc se je pa razdelila na pet takozvanih losov« in se je prvi ter drugi «les oddal tvrdki Mad le Ar Co. v Ge-lovcu, tretji in četi ti .los. italijanski tvrdki Itella & Oo., peti los. pa praški tvrdki Cbierici k Picba. Ta podjetništva so prevzela dela za skupno svolookrogdevet milijonov kron.
Pred vsem vidimo, da ni mil jeden Slovence ali tudi Slovan prevzel kakega <b'la nove železnice kljub temu. da se jih je nekaj potegovalo za to, med temi izmed Slovencev tudi stavbenik Filip Supančič v Ljubljani in inžener Viljko Pollak v Tržiču.
Vodstvo železničnih in predorskih zgradb jo torej samo v tujih rokah. Pri podjetništvih Cecconi, Chierici in Rella nahajamo med inženerji, uradniki iu preddelnvci skoro Ukljućno Italijane, podanike tujega kralja, pri tvrdki Sladite je poleg Italijanov nekoliko Nemcev, povečjem iz rajna •, tehnično in uradniško osobje pri karavanškem predoiu pa obstoji v veliki večini iz Ogiov, me I temi dokaj Židov.
Pri vseh podjetništvih je navada, da se posamezna dela zopet oddajajo takozvanim akordantom. Med vsemi večjimi akordanti, kolikor j j nam znano, ni ni t i j cd nega domačina. Italijanski podjetniki oddajajo svoja dela Italijanom, n. pr. Cecconi svoje kamenolome Gubianiju iu Cblochiatiju, ki sta zaslužila prav lepe tisočaki-, ogrski židje pa zopet svojim ljudem. — Za izgkd navedimo le kamenoloma M rca pri Jesenicah in Kamenitnik pri Š»Ofji Loki, kjer se dobiva kamenje za karavanški predor. Ogiski Žid Fabian, ki ni niti kanieiusek in ki je prišel brez bora na Kranjsko, jo izpodrinil v kratkem svoja kom-panijona v obeh kamenolomih in si v par
opravilo, recimo molitve; ključ sem pustil na oknu. Prišla je ločno, včasih Se malo prezgodaj. Jaz sem pa spal, trdo spal, seveda včasih tudi nalašč. Prijela me je za glavo či-to na rahlo, ali pa me nekoliko pošć'ge-tala po slopalu na nogi, katero sem ravno slučajno pokazal izpod odeje. Vodil sem jih na božjo pot. Šla sva z Ivanko na Trsat, s Francko na Sveto Goro, vse skupaj sem peljal i,a Brezje in jim naprej molil rožni vene: — — —
Želel sem, da ostane tako. Naš naporni stan se mi ni zdel več tako neznosen. Udano šein prenašal vse težave in hitro so mi tekli dnevi življenja — — —
Naplavil sem župnijski izpit in dobil Carice, iz hvaležnosti pa s m vzel tudi Francko in Ivanko seboj in prav sem storil, kajli, kadar jima ni kaj po volji, skregata se malo in se polasata med seboj, meno pa puščata v miru. Tudi oni sla z menoj zadovoljni, bojim se le, kaj potem če mi prekmalu opešajo življenja  moči  ----- — — —
letih pridobil že celo premoženje. Tudi drugod se menda dobi sposobno kanu nje za prodore; nekaj podjetnih domačih ljudi je tudi ponudilo svoje kamenje — toda ostra < onzura n i odobrila nobenega.
Za nnšega domačina je ostalo pri vs h podjetjih le še navadno delo težakov, V družbi z Macedonci. Hrvati in Črnogorci on prinaša kamenje, odvaža pesek Ur zemljo in gleda, kako plačilo dobiva tujec in kako on.
Tedenski politični pregled.
Novo ministrstvo smo dobili za novo lelo. Ministrski predsednik jo postal dr. Pavel Gauttch pl. Fiankenthurn, minister za notranje posle je grof Aitur Bylandl-Rheidl, piavosodni minister pa dr. Fr. Klein, vsi ostali ministri so obdržali svoje portfelje. Baroni Gautsoha imamo Slovani se precej dobro v -pominu: on je listi, ki je odpovulal Cehom za časa svojega ministru anja 1. 18(.*H. še tisto trohico pravic, ki SO si jih bili v dolgem boju izvojevali od avstrijske vlade. Sedaj baje pra* i, da bode dovolil Čehom notranji uradni jezik, več pa od njega Čehi nimajo pričakovali. Baron Gaulseh se je že posvetoval z raznimi politiki, ludi slovenska državna poslanca dr. Ploj in dr. Šušlcršič sta bila pri njem. — V drugi polovici tega mescea se snidc državni zbor, in takrat bodemo videli, ali seje baron GauUcfa kaj izpametovsl, ali je še vedno - sovražnik Slovanov.
Štajerski deželni zbor se je otvori I, kakor znano. 28, m. m. Prošnji tižanov v Št. Jurjii ob juž. želez., da se tržka občimi izloči iz kmetskih občin, se je ugodilo ter se kmetske davčne občine zlrožijo v okoliško občino, dočim se za trg ustanovi samodejna občina. Sprejel se je predlog nemškh poslancev, da se ustanovi v Gradcu dižavna višja n alka. Nemci bodo potemtakem imeli tri popolne realke, Slovenci pa niti meščansko šole ne mor jo dobiti. Je pač imenitna avstrijska enakopravnost. Rešilo se je več važnih predlogov. Sprejel se je ludi štirimrsečni proračun-ki provizorij brez debate z vsemi glasovi proti glasovom Slovencev.
Ogrski državni zbor je cesar 4. t. m. s prestolnim ogovoroni razpustil, Po maši v dvorni kapeli se ni pela cesarska pesem, kakor je bilo doslej v navadi, marveč madžarsku himna.
Na Balkanu vladajo še vedno turške razmere. Turški častniki vUrfi so se uprli, ker že več mesecev niso dobili plače. Guvernerja so meli ves dan zaprtega, blagajniške uradnike so pretepli, blagajno pa lekvestirali. — V Rahu blizu Romanove je napadla 20 mož bioječa vstaška četa komisarja, ki je pobral davke ter ubila njega in njegovega sp ernlje-valca. Po napa Iu je prihittl v vas oddelek turških vojakov, nakar so vstaši zbežali, pustivši štiri svoje mrtve.
Rusko-japonska vojna.
Toraj je vendar prišlo, kar je moralo priti. Kar se je mesece in mesece prorokovalo, a se ni uresničilo, to se je 2. t. m. izpolnilo. Nekdaj ponosna ruska trdnjava Por t Ar tur je padla. Osem dolgih mesoeev je trajalo neprestano obleganje, a Port Artur je ostal neomajen. Z nadčloveškimi silami je branila portarlurška
poadka vsako ped svoje zemlje, za vsa! korak naprej je moral sovražnik plačati ogromnimi žrtvami. Slednjič pa je venda Steselj uvidet, da je la odporna sila posadk jela pojemali, se manjšali iu zavedal se j« da trdnjavi ni več rešilve. V lem Irenolki je dozorel v njem sklep, da izroči trdnjavo ki je že itak storila več nego svojo dolžnosl svoji isprva ji že določeni usodi, to tembolj ker je posadki že pošlo tudi streljivo General Steselj. junak, čigar ime b( no-il. zgodovina človeštva, je odložil svoj meč, k< je uvidel, da je vsak nadaljni boj brezuspešen ko se je prepričal, da se mu v doglednen času ni nadejati od nikoder rešilve. Japoni so pet dni noč in dan bombardirali trdnjave Celo bohešnice so bile vse pomšene. Qi 80.000 mož broječe posadke, je bil 16.000 že nesposobnih za boj, ostal pa so bili tako utrujeni in izmučen da so se komaj držali na nogah. V.-le tega se je Steselj odločil podati se. Pri ten pa se je sklenilo razdejali vse trdnjave z di nami'om, razdajati vse topove in uničili š v pristanišču ostale ladje. To se je tud pozn je zgodilo.
Najhujši napad je bil dne .'!(). m. m. Ja ponci so zavzeli Frlunšan. Boj je trajal o 10. ure dopoldne do w. ure zvečer. Ob 4. ui popoldne je pr šlo do stratega boja. Japone so vdrli ob čili topov v notranjo t ter za deli ob Ruse, kateri so iz svojih zavarovani pozicij prizadejali Japoncem veliko izgub, i dolgo še niso mogli dtv.ali. morali so s umakniti. Pri tem spopadu so izgubili Ja ponci čez 1000 mož. Japonci so že več me secev naprej pripravljali napad s tem. da s utrdbo po Iminirali.
Z mandžurskega bojišča ni posebni poročil. Dne 80! m. m. so Japonci zelo ob streljavali ruske | ozicije pri vasi Linšipt Ruske baterije so uspešno odgovarjale so vratniku. Dne 1. L m. je pričelo v centrum silno stieljati s topovi,, katero je pozneje za menjalo s puškami. Silen napad raznaša ve like oblake prahu in snega, tako da jemlj vid. Vzlic temu še niso veliki sovražni na padi najmanje posrečili prodreti ruski centrun Japonci so bili z velikimi izgubami odbil — Sodi se. da pride lekom lega mesec 200.000 Rusov na bojišče.
Dopisi.
S Klanca. Proti deveti uri na noveg leta dan sem šel domov. Srečal sem hujan škega ceikovmka z lučjo, a zraven njega j stopala neka ženska, ki je nisem spozna Kaj lo pomeni — sem si mislil in sem še d lje. Doma so bili veseli, peli so in pili ii plesali. Rekel sem jim, naj malo utibnejc kaj i zdajpazdaj morajo priti nekoga obhajal Hrup se je polegel, orgije so utihnile in ja sem legel k počilku.
Drugi dan me zbudi strašna novicr .klanski fantje so skoro vsi zaklani« — Tre tresla me je ta novica, še bolj so me raz buiile pa posameznosti. Eden je pravil take drugi zopet tako. Ljudje so se zgražali na PiemskoUjani in pomilovati uboge Klančane Kakor sem slišal od različnih, tudi od tepe uih samih, je bila stvar nekako takole: Graj zar je otvoiil novo gostilno na Klancu. Go slilna spada v jrtini tudi pod Klanec, kajl svel je kupljen od klanskega kmeta L Koželj:
hiša sloji Ioi.ij na klanskom svrtu in nc spada pod Prcmskovo, kakor trdi Kožclarji. Klančani so torij naredili svojo dolžnost, ako «1 prinesli Grajzarju »smrečico«, <nj tako jo že od nekdaj v navadi. Pa tudi IVmskovljnni so pripravljali smrečico., ludi oni so mislili enkrat piti zastonj. Ob I udi popoldne so imeli Klančani že vse pripravljeno in zbralo
so je mnogo fantov, ki so veselo pevajoč in
ukajoč nesli   smrečico   novemu gostilničarju — mimo J. Gorjanea. Premskofljani SO lotlj videli, da so jih Klančani prehiteli In v svoji oholosti in Olabnottl so zažgali le DSjdovr-Seno i Smrečico . Ali pri plamenu te smrečice« so zaprisegli osveto, maščevanje. Vsi so bili tako razburjeni in jezni, da se je bilo bati najhujšega.  J, li SO raz«rajali in takoj odiinili za  Klnučaiii,  da jim poka/.cjo. kaj premorejo kline njih nožev, posebno zdaj, ko so jim odplavali oni sladki upi. da se napijo enkrat  zastonj.   Jaka doljane jih je miril in jim dal menda par hlrov vina zašli nj, samo da bi jih pridržnl. boječ se. da se no stepejo. Klančani so prinesli drevesce novemu gostilničarju in  tudi on je storil svojo dolžnost.  Dol jim je vina, kar se ga jim je /.ljubilo pili. Mili so zidane volje, peli ao in pili.  V tem stopila v gostilno dva Ko-želurja.   Naročila  sla liter vina in prvi jc začel zbadati Klančane. kakor je že od nekdaj njegova navada. Približal se je mizi. kjer so si deli Klančani in izbil je i neiiin klobuk I glave. Ta pa po koncu, skoči proti nji mu in ga oklofula prav pošteno, liter se mu je lazbil na trdi Koželjcvi buči, razletel se je na kosce in kri se je pocedlla.  Nek drugi Koželar,   sam  ne  vem,  kako je  prišel k Grajzarju,  tisti dolgor eti Uršič je stekel k Gorjancu in povedal, kaj se godi pri Grajzarju.   «Pot ral ovoga   Joža-   bodo Klančani ubili, pojmo no pomagat!>•   Pri Grajzarju so jih spravili na cesto in zunaj so fantje malo postali, potem so mislili odi ini (i v Kranj. V lem so se ludi Koželarji vsuli na ceslo pri Goijancu  in drli so kakor podivjani proti Grajzarju. Potegnili so nože in nekdo zaklanih mi je pravil, da so se kline svetile kakor sablje . . . Nekateri Klančani so stekli, drugi so pa ostali na mestu, kakor zid . . . Seveda Koželarjov je bilo mnogo več in vrhu-tega vsi oboroženi z noži . . .   Klančani pa niso imeli, kot prazne roke, saj niso prišli na prelep, niti mislili niso na kaj tacega. oni so storili samo svojo dolžnost . . . Prini-skovljani so kar skočili po Klančanih in jeli udrihati z noži po njih . . .  Kden izmed Klančat ov, jako pameten fant, ki ni bil še nikoli v nobenem pretepu, jih je jel miriti, ali vse zamanj, dobil jo je tudi on sam . . . «Jaz  imam   že zadosti,«  je zavpil elen, jaz imam že tudi dosti.« je 'zavpil njegov brat, «tudi jaz. imam dosti,■> je zajičal trelji biat . . . Tudi drugi so jo dobili z noži ali v roko. vrat ali glavo . . . Izmed vseh Klan-čanov, kar jih je ostalo tam. je bil samo eden Klančan neranjen . . . Premskovljani so   sedaj   stekli,   ko   so   naredili, kar so    nameravali,    in    tam    pred Graj-zarjem se je vzdignilo milo ječanje in stokanje, ki je prodrlo doli do Klanca. Ženske, ki so slišale, so bile vse prestrašene in mali nesrečni sinov je tekla tja goti in pri Marijani je našla najmlajšega sina vse"i krvavega, vsega oklanega. Šele is let star in revež je imel 7 ran. Uboga mati, solze so ji vdrle po licu, ko je videla svojega sina zvijajofiega sc
v bolečinah.   Kje pa sla onadva, Franeelj in
Tone?* steklu je ne cesto in obupno klicala:
.Krancelj. Franeelj Tone. Tone! - kje sta? Nič o(govora. Iskala je revlca v temi zastonj. <>na dva sla namreč odda lakoj k zdravniku.ko sta začutila tane v viatu. Tam pred pokopališčem sla st> zgrudila na Ha . . Mati je hitela v Kraj in našla je oba že pri zdravniku. Zdravnik je sprli n talil rane in potem so jih odpeljali domov . . . Koliko so reveži trpeli, poslalo jim je zelo slabo in O enem so mislili, da ne bo učakal jutra. K bolnikom je prišel duhovnik, k Pivniskov-Ijanom pa orožniki in odpeljali so jih v luknjo...
Iz Krope, če zamorca se bolj umivaš, ostane črn, če se kropa rski župnik Honig-
man še bolj pere v .Slovencu«, on ostane umazan, kakor je. Dne 10. decembra se je ta obllrni mož hvalil v .Slovencu«, koliko dobrega je stoiil Kroj arjem. K i se lastna hvala pod mizo valja, hočemo mi tudi po resnici povedali o velikih dobrotah /.upnikovih. Nesreča je hotela, da je pred 12. leti prijel v naš Irg k cerkvi sv. Lenarta župnik Honigman. Dopis v Slovencu« pravi, daje župnik dobil nekatere družine brez denarja in brez obleke ter jim je on po" eni pivski bel obleko in denar, on je pa samo delil. To bi pa znal vsak drugi tudi storili. In ker dopisnik v Slovencu vprašuje, kje so bili lakiat tisti dop;sniki «Naroda» in «Gor. njca ■. povemo tukaj očilno. da smo na tihem premišljevali in obžalovali, da je Kiopa dobila takšnega dušnega pastirji, ki je a prižnice začel pripovedovati, da zadostuje v Ki opi samo ena gostilna in ena prodajalni. Trdil jo «dobii» župnik, da delavci kovači preveč zaslužijo in če en oče z družino zasluži .'JO kr. na dan. lahko preživi družino in lahko se k njemu (župniku) prinese desol krajcarjev spi a vit. To ni župnik samo enkrat povedal v Kropi, liinveč najmanj 2<>krat. Ali je to govoril v svoji nevednosti ali fantaziji, lega 1 e vemo. morda pa tudi iz same hudobnosti, ker ne motorno si misliti, da bi on verjel, da bi družina za 80 krajcarjev poldrugo kilo kruha pojedla na dan, oče pa naj bi poli g te brane le delal in tolkel od šlrih zjutraj do (i. ure zvečer. Ako župnik poizkusi preživeli sebe vsaj 14 dni z dvajsetimi krajcarji, bode videl, da se mu bode kmalu zmanjšal tisli del telesa, ki ga ima on za — boga. Kdo je ustanovil v Kropi žebljarsko zadnigo. lo ve Vsak Kropar. ki se jo zalo zanimal. Ustanovitelja sla bila takratni predsednik trgovinske zbornice gospod Ivan Mur-nik in dr. Zupan, < dvelnik v Ljubljani. Župnik se je res držal zadruge nekaj let. toda le zato, ker je mislil pri tem na svoj dobiček in na to. da bi komandiral celo zadnigo. Toda, ker sla imela gospoda Fr. Šol ir in ranjki L. Kenda tudi svoje glave in ludi svojo misli in jezike, so sc kmalu razdrli z župnikom, menda največ zalo, ker je župnik res hotel, da bi delavci zasluzili po 30 kr. na dan. Kristus je rekel: «Po njih delih jih boste spoznali,- tako volja tudi tukaj, da smo našega župnika spoznali po njegovih delih. Kdo je ob času požara skrbel za Kropo? Dopisnik v Slovencu« pravi, da samo župnik, in da je v 12. letih preskrbel revežem 40.000 K. O kako debela laž je to, debelejša, kakor župnik sam !! Ako govorimo po pravici, je ob času požara največ dopisoval, se liiulil in delal takralni uadučilelj g. Josip Korošec.   Pisaril je cele noči. Kar
je res, se nc sme tajili in zavijati. Najvočja zdivala gre le g. Korošcu, kakor sploh smo ime'i K roparji v eč koristi od učiteljev, kakor od duhovnikov (izvzemal rojake - duhovnike). Ob času požara so drugi prosili iu dajali, žipnik jo pa samo delil podpore. Iu kako delil!? Janezu Megušarjii ni zgorelo niti za en vinar. Da <i je pa mogel napravili hišo, dobil je podporo DUH) K. Moga-linec .linij Megušar si je tudi pustil izplačali podporo, dasiraviio jo bilo vaČ drugih bolj potrebnih. Nekateri niso bili nikjer zavarovani in bodo čutili požar še dolgo let, dočim bi bil bogalinec Megušar lahko brez podpore postavil svojo hiše. Kar se pa tiče ladtUt* 11 iti uradnikov, ni potreba mislili, da se dopisnik »Naroda, iu .Gorenjca* mora ftnjimi spoiaziimevati. ker dopisnik ima se cele kupe pisati zanimivih stvari. Slovencev dopisnik pravi: ali naj so Kropa rji poprimejo <dio-renjčevega   dopisnika in popuste župnika?
Na to odgovarjamo, da se nikouiur ne vsiljujemo, kakor dela to župnik, tudi ne znamo panali ognja, kakor so prismojene torcijalke govorile takrat, ko je v Kropi gorelo, dn je župnik panal ogenj. Ogenj so panale briz-galmco, na spodnjem koi cu posebno hrizgal-nica sosedov Kamnogoričanov. Tem gro zahvala, ne pa župniku. Vendar pa še vprašamo lislega. ki hoče župnika lioiiigmana postavili v Iron. Komu pa daje llfuiignian kruha? Komu preskrbuje zaslužek? Ali jc Užko odgovoriti na to? Hočemo pa pri tem. da g. Fr. Šolar, sedanji župan, odvaga !•!• krat na dobrodelnosti Kroparj m. To je mož na svojem mest n. Župniku Homgmanii je dišal I' Luka Hafner, ki je občino oškodoval za 2277 K. Ta župnikov pajdaš, vili katoličan in klerikalec, si jo mislil najbiž na školo občine prisvojili lepe kronVe. Zalo bodo od* sedaj naprej K roparji vedeli izbrali župana drugače, kakor pa tako. da bi ga jim župnik UliliL Sedanjemu županu smemo zaupati, bolj kakor Luknici in bolj. kakor župniku, ker vsak človek zaupa takim, na katere sc zanese. Ko liko pa se sme zanesti na L Hafnerja in njegovega prijatelja, nam priča pri-mankljaj 2277 K. Ni vse, Če je človek klerikalec, pa ima druge pege.
Seše Vidimo.
Novice iz Cerkljan.
— Poročali smo že, da je igral »li-kof> glavno ulogo pri volitvi župana. Če ta ni zadostoval, so obljubovali štipendije sinovom odbornikov, obrtnikom, da jim pojde županstvo na roko, t. j. da b'de pristransko. Tako je Jazbec kupil županski stolce ip žnjim sekretar mesečno plačo.
— Ker so barantanja navajeni občinski očetje, so pri zadnji seji barantali za županovo plačo. Nič manj kot 1030 kron so oče župan zahtevali za eno leto. Toliko je malo preveč za človeka, ki se ni učil drugega kot sekati drva, trešti štulco in nategovati haimoniko. Pa-don! Znajo — oče župan — svoje ime «namalati», a zapisati no,
— Okna premajhna. Odbornik gosp. župnik je predlagal pii zadnji seji, da morajo biti nova okna v župnišču. Do pa že zopet trebil odpreti kmetom mošnjiček!
— Neumesten predlog. Zahtevalo se je ludi, naj županstvo nikomur ne izdaja dovoljenja za ples. Seveda je šel predlog v koš.
2. priloga „Gorenjcu" št. 1 iz 1. 1905.
— Cerkljmell likaj se inko malo
menile za občinske račune. To ni prav! Zato dela županstvo r. občinskim denarjem kot svinja I mehom. Odbornikov se nihali, kjer skoro nobeden ne ve. koliko je 2 X Drugi občani se za lo ne zmenijo. Tako ima sekreler prvo in žudnjo besedo.
— Govori sc. da plačuje občina IV-trovčevi mami 2(50 kron z« listo kamrico, kjer kupai), sekrrtei iu občinski slugu prodajajo dolgčas, kljub temu, da jo v šolskem poli pju nalašč zidBiia soba /.a občinsko pisarno. Doze mili. ali se bo sedanji občimki odbor, kaj zmenil zn to?   Ne verjamemo.
— Ali jo ros? Kako jc mogoče, da sloji v računu postavka za raz<vclljnvo občinske pisarne? Vemo dobro, da ima župan čas uradov ali po dnevu !
— Cerkveno petje je v miši cerkvi pravi škandal, to vam jc cviljenje iu kričanje, dn že podgane bei€ i/ vasi Da se le katom v Um mrazu in vetru ne prehladi.
— Vso sc raduje. Vsa 1'iiru, ludi Marijino hčerke se vesele, kor nas je zapustil kapelan Kos. Takega gospoda še nismo imeli in si ga ne žiltno, da hi se brigal za vso drugo, opuščal pa bi svojo dolžnosti. To jo vplivalo jako slabo na vedenje fnranov. Ta gospod ni hotel iti obhajat bolnikov na smrtni postelji, da so mu umrli bi o/, tolažil sveto vere. Dajal jo napačna navod la glede poki pov. Zgodilo se je, da so pokopali mrliča, drug dan so lah) v oeikvi oznanili pokop ! In liiiko /obeljeni so bili njegovi računi glede poiok in pokopov. Kdor ga jc i/kusil. la vc. Do Luhovič je računil nič manj kakor 80 kionie. In kako je znal gospodarili z ljudskim naoljeni. Vslod njegovih zaslug brde morala fant, oziroma občina okrog 600 kron na leto več plačevati za (orkveno pelje. Vidile, kmetje, taki go3po-darji so duhovni gospodje. Sumi no plačujejo nikakih davkov, zalo pa s tujim lahko-inišlj'iio go-podorijo. Kdnj bomo, kmetje, izpiogledali iu videli, da je klerikulizem tak škodljivec kmetu, kak r ogre (bel črv) spomladi rastočim rastlinam.
— Odbor čitalnice j«- takole sestav Ijen : predsednik rradučitelj Andioj Kmet; podpredsednik Jožef Jenko mL; tajnik učitelj Josip Lipnjne; blagajnik Fian Ablin; knjižničar učitelj Karol MahkiJi ; odbornika Janko Ahbn in Tomaž Zup;n; namestnik Ivan Korn.
— Umrla jo dne 31. de ambra min.I. v Cerkljah povsod znana 78 letna Uršula Pb> nat, ki je služiovabi v hiši pokojnega A. Vavkna celih 4H let.   Gotovo lopa doba!
Novice iz kamniškega _________ okraja.
— Kamniški klerikalci ho poslali stekli vslod odločbe deželne vlade kranjske, s katero so razveljavljajo občinske volitve v H. razredu glede izžrebanja Iroh klerikalcev. Kakor stekli psi grizejo v loiko om »Slovencu* krog sebe, a lo je dobro, da je njihova sti k-linii neškodljiva. Zgodila se jim je velikanska kiiviua, ker ni odločiJu ib žolni vlada tako, kakor so klirikalci zahtevali. To je pa bilo, je in-bo, da klerik ilcl kriče, da sc jim godi krivicu', ako se ne zgodi ravno lako, kukor klerikalci zahtevajo. -'- Njihovo lajanje nas prav nič no moti!
-~ Kamniški postopači v črnih suknjah groze *apob karju., da bodo druge strana napili, Bilo bi ros dobro, da bi stiuno lako napol', da bi počila. Kadar so to zgodi, bodo Himci veseli, ako jih pustimo živeli!
• Pisač ok raj n ega glavarstva je klerikalcem ludi ostal v želodcu. Pravijo, daje brutalno kršil zakon! Nam je pa znano, da eelibatarji vsak dan 'brutalno kršijo zakon, ker ne izpolnujejo svojih dolžnosti.
— Našemu tehantu se zdi naš advokat dolgočasen. Mogoče je lo res! Lojzka bi že vedela povedati, kdo je kra tkočasen, ali lepi Janez ali advokat, Kranjski tehanti morajo biti jako kratkočasili, ker žive, kakor turški paše!
— L.ep Silvestrov večer znajo prirediti kamniški klerikalci. V tem se posebno odlikuje listi mesar, ki je rekel, da gre kupovat k'avo, v resnici je pa Šel na volišče ■ kupovat« k'oiikalnc krave. Ženo in hče i je na omenjeni večer počastil z najlepšimi besedami, ki jih je zmožen le kak klerikalni kravar. V hI« vu je pa iz škafa napajal svojega hlapca, rekoč: .Tone, pij, le pij; saj bosta oba zadosti imela, ti in konj!« Kje je bil vendar t«hant, ki je ob kakih volitvah vedno na cesti, kakor konjska figa, da bi bil poučil svojo ovč'co, da ni krščansko iz škafa napajali svojo hlapce?
— Pogorelo jc na novega leta dan hišno poslopje Frana Benkoviča, podbmače pri Krištotcu v Blagovici. Goreč utrinek je padel na sosedno hišo, ki je tod! popolaoma po-goiela. Radi velikanske burje se je bilo bati, da pogori vsa vas. Da se to ni zgodilo, je zasluga gasilnega društva v Lukovici, ki je bilo takoj na mestu.
Jfovičar.
Vabilo na naročbo. P. n. naročnike „Gorenjca" uljudno prosimo, naj nam te dni izvolijo poslati naročnino za leto 1904. Obenem se obračamo do vseh prijateljev lista s ponižno prošnjo, da listu pridno pridobivajo novih naročnikov.
Osebne vesti. Deže'novladni konceptni piaklikant g. dr. Bogumil Senekovič je iz Radovljice prestavljen v Ljubljano.
Gorenjec in <Slov. Narod v cerkvi. Po mislih raznih duhovnikov in samostancev. ki prav dobro živo od neumnosti našega kmeta, je ustanova rimsko - katoliške cetkve na tako slabih nogah, da so je vsak dan bati, da jo ne uničita «Gorenjic» in «Slovenski Narod'. Kar trenejo se častitljivi duhovni očitje pred tema dvema listoma, tako da moramo i ebote mislili, da «velečastili» sami ne verujejo, da je rimsko-katoliška crkev božja naredba, kajti če bi veiovali, daje ustanovil katoliško c> rkev Bog sam, potem bi se pač ne mogli bati, da bi dva slovenska lista uničila nekaj, kar je Bog napravil. — Ljubljanski očetje lazaristi, ki si v potu svojega obiaza služijo vsakdanji kmh, so imeli nedavno v Šk< tj i Loki «prepolrebni> misijon Ob sklepu misijona so uprizorili malo komi -dijo. Vse v cerkvi zbrano občinstvo je moralo priseči, da ne bode nikdar več či-alo niti «Goienjca» niti »Slovenskega Naroda«. Ljudstvo je pris.glo, po končani komediji (drugega imena lo ne zasluži) je pa vsakdo komaj čakal, da je dobil kateri od prepovedanih
listov. — Mi rečemo samo to, da sovraštvo gotovih ljudi do naprednih listov izvira od tod, ker resnica oči kolje.
Volitev v delavsko zavarovalnico proti
nezgodam V Trstu se je vršila dne .'10. decembra. Slovenci so izgubili edini mandat, katerega so doslej imeli v VI. kategoriji. Oddanih je bilo v tej kategoriji 12 glasovnic, in sicer jc dobil dosedanji slovenski zastopnik g. Feliks Stare, graščak na Kolovcu, 3 glasove, Vinko Majdič .3 iu Lah (1 glasov. Da je po amezen volllec tako zanikrn, da se ne zaveda svojih narodnih dolžnosti, temu so še ni toliko čuditi, da je pa slovensko politično društvo «Eiinoat» v Trstu tako zanikrno, da niti od g. Starata vposlanih lo do 20 glasovnic ni izročilo volilni komisiji, lo pa že preseda vse mojo!
„Narodna čitalnica" v Kranju priredi« je dno 31. dec. svojim članom in gostom Silvestrov večer, z objavljenim sporedom, Igrali sta se veseloigra «Mešal ina • in burka «Stric Jaka«. Obe igri sla uspeli izvrstno, kakor smo že vajini od naših vrlih diletanlov. Smehu ni bilo nc konca ne kraja ob izvrstnem izvajanju dosti komičnih pruprov obeh iger. Zbor našdi diletanlov je dobil izvrsten prirastek v osebi gospoda S—rja, ki je ta večer v mali vlogi Bledičnika pokazal, da so imamo nadejali od njega najboljšega. Pi vikrat je pri nas nastopil tudi gospod II—r v vlogah Božiča in strica .lakota. Na njegovi p idobilvi si more čitalnica čestitati; kajti med diletanti se nahajajo lo ledkokje tako izboine moči. Naiavno-t smemo reči, daje večer tako dobro uspel v prvi vrsli po zaslugi gospoda H. Dobro došel! Druge vloge so bile v sproti nih rokah naših dobroznanih igralk S. lor N. O. in A. S. ter igralca g. .1. S—ca, ki jo bil v vlogi iiikovskega trpina, krojača Iglarčka prav v svojem elementu. — Po dokončani gledališki predstavi bi bil moial nastopti sloveči japon ki čarodejnik Gmk-Cank-Fuč; a ker ga je bil na potovanju z Japonskega v Kranj ujel odmiral Božden tvonskij, nastopil je mesto njega učenec slavnega Boska, g. H—r. ki je zopet s svojim mirnim in elegantnim proizvajanjem raznih čari. dejstev vzbudil splošno zanimanje in pri mnogih gledalcih uprav presenečenje in strmenje. Vmes pa je trosil svoje izvrstne dovl pe in žel sploh mnogo priznanja in smehu. Sledila jo potem prosta zabava, med katero je naš slavnozoani č tab iški pe\>ki zbor nudd tudi resnejšega užitka. Prehod iz starega leta v novo seje izvršil ob izvrstnem in prav primernem, govoru deželnega poslanca, g. Cirila v Pirca in p. tem smo se veselo zasukali ter plesajo nastopili pot skozi novo leto. Zabava je bila kaj živahna in neprisiljena, in umaknili smo se šele bližajočemu se julru. Pred in med igrama in k plesu je igral oddelek tukajšnje meščanske godbe. _
Iz trgovskih krogov se nam piše: Kelte je od mnogih strani povodom našega božičnega drevesca toliko govorilo in nekatere osebe toliko skrbi, kaj je s prebitkom, bodi tem potom povedano, da smo izročili piebitek 40 K si. trgovskemu društvu Merkur^ v Ljubljani, Več trgovskih pomočnikov,
X. redni občni zbor Gorenjskega Sokola > se je vršil ob mnogobiojni udeležbi dne 5. januvarja. V odbor so bili izvoljeni bralje; Ciril Pire, starostom, Vinko Majdič, podstarostom, Miroslav Ambiožič načelnikom, Franc Ažman, Gašper Eržen, Konrad Geiger
Ivan Jagodic, Hudolf Hooss in Janko Sajovie odbornikom ; /dravko Novak in Ivan Svare progledovalcem računov. Natančneje poročilo sledi.
Žrebanje mladeničev. rojenih I. 1**4. ki pridejo letos na nabor v prvem razredu, se vrši pri okrajnem glavarstvu v Kranju dne 13, t. m., ob develib dopoldne.
V tukajšnji dijaški kuhinji je bilo plačati v decembru za I69ft kosil in 1484 \o-čerij 590-50 kron.
„Slovenćev" dopisnik iz Kranja pobira iz  »Gorenjca*  in "Ljubljančanke kranjske novice. Žabci jih le še s prisilim, slsbodi« Šcčim klerikalnim  maslom in jih potem v "Slovencu«  prodaja za svoje blago. Zabela mu je seveda pri tem glavna stvar, da brizgne žnjo. če le mogočo, mimogrede nekoliko po neljubih osebah. Tako si jo diugod izposodil poročilo o občnem zboru tllkajtnc požarno hrambe, sam je pa pristavil nastopni duhoviti odstavek: Cirilu Pireu se je zdelo potrebno, da jo ocenil zasluge bivšega načelnika. Mi pa mislimo, da bi storili prej otrebnemu društvu prononsirani liberalci največjo uslugo, ko bi ga pustili pri miru.* Prav veseli nas, da smatrajo klerikalci požarno brambo zopet enkrat za prepotrebno di ušivo, kajti ni še dolgo tega, kar je Koblar zapodil društvenega slugo, ko je prišel k njemu pobirat letnih prispevkov. Sicer naj pa Slovencev dopisnik res nikar ne vlači požarne brambe v politični boj, kajti gasilno d uštvo je nepolitično in v njem vlada popolno jedinstvo, odkar so se izbacnili iz društva različni hujskači in klerikalni Koblarjovi podrepniki. Kolikor toliko je v to pripomogel tudi G. Pire in prav gotovo je tista mlečna šlevica, ki piše v "Slovencu*, zadnja Otebica, katero bi Pire vprašal, če se sme udeleževati občnih zb' rov požarne brambe in na istih govoriti kot član in podpornik društva kar »Slovencev  novičar prav gotovo ni. — Pišoč o pr hodu pri kolodvor u, katerega pa ne bo naprav 1 okrajni cestni odbor, kakor napačno poroča dopisnik, marveč železnična uprava po svoji m svetu vslod dre-zanja po cestnem odboru, se obregne Slovencev* poročevalec pri tej priliki oh občinski odbor, češ, da je bi sploh Kranj v starih, lepih časih, ko le niso Imeli prve besedo liberalni politiki, ampak za mesto vnel', izkušeni gospodarji.   - »zavbersko* meslo, danes pa — ? No, radi splošno znane inažnosti in ličnosti mesta se ne bomo prepirali s klerikalnim neslanetom. Bržčas si želi nazaj onih časov, ko so se po kranjskih ulicah prepirali radi slavnoznanega »vsak pol>. Ti »stari lepi časi* so minuli,  kajti sedaj pograbijo vso blato klerikalci in je odkladajo v ljubljanskega »Slovenca*.
IzBesnice se nam piše: Našega fajmošlra smo vendarle toliko privadili manire, da se nekaj časa sem obnaša nekoliko dostojneje. Pustili bi ga pri miru. a mož je v svoji neprevidnosti preskrbil ponatis znane izjavo odnosno zaupnice v «Sloveneu», za katero sta nabirala podpise njegova podrepnika Klinar in Tibernik. V izjavi se zabavlja na Vašega dopisnika ter na »Gorenjca* in so poje slava Medvedovemu Francetu ter lepi Juhki. Škoda, da niso ponatisnem tudi podpisi, da bi saj videli, kateri gimpeljni so se ujeli na Pokor-tovo limanieo. Prihodnjič enkrat bomo dokazali, da ta zaupnica ni vredna niti lis'e pol lape čikov, katero je nekoč podaril fajmošter riberniku.
Silvestrov večer, katerega je priredila naredna Čitalnica v Škofji Loki v soboto 81. m. m., je potekel kaj zabavno. Dr. Anton Arko. ki jo po kralkem presledku zopet prevzel predsedniško, nagovori občinstvo z izbranimi besedami obenem bodreč čitalnične člane k delavnosti in agilnosti. Občinstvo ga je burno pozdravilo. Program se jo moral sicer radinop ričakovanih ovir nekoliko i/.pre-meniti: namesto burke Čitalnica pri bra-njovki*. se je uprizorila enodejauka Raztre-senci •, katero so diletanti prav dobro p dili. Nastopil je tudi Zane z Iblane», Ki*je z ostro satiro bičal ob»toječe razmere. O polnoči je imel pozdravni nagovor akademik g. Ante Gaber. Voščil je vsi m navzočim srečno novo Ido, nakar si jo ludi občinstvo metl-soboj navdušeno eestilalo. Končno se je razvila prav animirana prosil zabava. Šaljiva pošta je kaj živahno delovala, godba gospoda Otona Sadarja jo pa poskrbela, da so je mogla mladina zabavati do ranega jutra s plesom. Zadmo ure starega leta so torej v veseli brezskrbnosti potekle.
Občni zbor »Slovenskega bralnega društva" v Škofji Loki se je vršil včeraj sv. Treh kraljev dan. Podrobno poročilo prinesemo v prihodnji številki.
Prostovoljno gasilno društvo v Skorji Loki priredi plesni vemVk v nedeljo, dne 1"). januvarja 1906 v prostorih »pri Kroni*. Med počitkom bode sročkanje. Pri plesu svira godba si. c. in kr. pešpolka Leopold II. kralj belg. štev. 27. Cisti dohodek je namenjen za poplač lo doma. Vstopnina nečlanom 2 K. Gospe in gospice proste. Članom gasilnih diuštov 1 K. Začetek ob 7. mi zvečer.
Odbcr.
Sivolasi Črevljar Anton Komil v Škofji Loki j" bil ni sumu, da je oskrunil mladoletna dtkleta. Izvršila se aretacija, a je b«l potem zopet izpuščen. Sodišče pa ga je potem na novo pozvalo predse. Deželno sodišče v Ljubljani ga jo nato obsodilo radi oskrumbo na 3 mesece poostrene ječe.
Blejske vesti. Prijateljski sestanek imajo učitelji radovljiškega okraja v četrtek dne 12. januvarja ob dveh popoldne v gostilni g. Peter nela. — Občni zbor posojilnice za Bled in okolico bo jutri v nedeljo ob treh popoldne v "Blejskem domu«.
Nevarno je poškodovala dinamltna patrona dne 30. m. m. v kamenolomu na Bohinjski Beli delavca Rajmuiida Zageta. Ža-geta je dobil več težkih poškodb na nogah in zgornjem delu telesa. Prepeljali so ga v ondotno delavsko bolnico.
Ponočni nemiri so v Kr.mj-ki gori v dno pogostiji. Tudi celo božično noč se je razgrajalo. Županstvo bode vendar moralo kaj ukreniti, da se ne bode skoro vsako noč kalil mir.
Učiteljski Tovariš' je letos stopil v 45. leto svojega obstanka, obenem pa izhaja kot tednik. "Učiteljski Tovariš" je sidaj najstarejši slovenski časnik.
*   * *
Silovita burja jo divjala prve dni t. m. po Krasu in krog Trsta. Blizu Ilirske Bistrice je prevrnila 2. t. m. tovorni vlak. En sprevodnik je bil težko ranjen dva pa lahko. Mod Divačo in Gorenjem! Ležečami je burja metala debele, zvezane deske s tovornega vlaka. Pri vlaku je trgala burja streho od voz in deske ob strani. V Trstu jo burja izruvala na raznih krajih plinove svetilko. 40 oseb jo h lo ranjenih. Tudi v Postojni in v Reki je bila burja.
Laiki sleparji \t Vidma love slovenske kmete, da bi jih spravili v Brazilijo. Po škofjeloškem okraju so razširja oklic, ki je poln najlepših obljub. Brazdijanska vlada daje mn/odovitnojšo zemljo avstrijskim državljanom zastonj, tudi vožnja je od Genove daljo brezplačna. Upamo, da naš kmet ni več tako neumen, da bi verjel takim obljubam. Vendar pa svarimo naše ljudi, da naj bodo previdni, da se ne usedejo kakemu sleparju na limanieo. Na brazilijanskih sladkornih in bombažnih plantažah delati kol suženj, bi ne bilo posebno prijetno!
Romanje v Jeruzalem. Letos marca me-srca se bo priredil romarski vlak iz Avstrije v Jeruzalem, kakor poroča »Slovenec. Romarji bodo lomali čez Ogrsko in Srbijo v Carigrad, odtod po morju v Smirno, Bajrut, Damask in od Haifo po kopnem preko Na-zareta v Jeruzalem« Vožnja v prvem nizredu stane 1000 K, v drugom 127f> K in v tretjem 060 K. Poto. arije traja približno 40 di i. Romarji, na nogo torej, da bodete izveličani!
Dinamit je ubil v rudniku v Ameriki Valentina Banka iz Dragomelj pri Domžalah.
Nov črkostavni Stroj. Že dosedaj znani stroj za slavljenje črk je pomenil hudo konkurenco črkostavcem, ker se more ž njim postaviti v eni uri 5000 besed. V tiskarni londonskega lista t Times* pa so postavili te dni stioj, s katerim 89 da v oni uri postaviti (»0.000 besed. Strokovnjaki, ki so stroj pregledali, pravijo, da se mora človek naravnost diviti ženialnosti iznajditeiji. Na ta novi stroj pa jo tr> ha zelo paziti t- r se pod njim ne smejo prav nič tresti tla. Zalo je stroj postavljen na visoko prdlago iz cementa.
Čuden atlet. V Brigittenau pri Dimau živi neki 34letni delavec, ki slovi zaradi svojih nenavadno močnih las. Pusti se po najmočnejšem Človeku vzdignPi za lase v zrak in visi tako dalje časa. Težke železno ub že si da privezati za lase ter jih nosi pol ure. Cela njegova lobanja je nenavadna. Najmočnejši ljudje ga smejo biti s pestjo po glavi, ne da bi on trenil z očmi.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 2. t. m.
Prignalo se je 168 glav goveje živine, 4 teleta, 105 prašičev, — ovac, — kozlov, -r-buš. — 50 kg pšenice K 10-50, pro=a K 8-50, ovsa K 7-50, rži K H-25, ajde K 8"—, ječmena K 7'—
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu decembru 1904 so 204 stranke vložile K 40.235-79, 142 strank vzdignilo K 22.377*51, 7 strankam izplačalo sc je posojil K 9.600'—. Stanje hranilnih vlog K 1.133.458-03. Stanje hipotečnih posojil K 873 37531. Denarni promet K 183.074-61. j
Darila.
Tretji iskaz dijaške  kuhinje v Kranju
za december 1904: prof. kolegij 13 K, meščani 31 20 K, Ant. Majdič na Trati 2 K, Frank Barle v Ameriki 200 K (po uprav. »Gorenjca-), Fr. Benedik na Sv. .loštu 2 K, kaz. zad. Josip Kotnik - Fr. Jenko 10 K; F. Pollak - H. Jereb 6 K in Mana Bostic 10 K, župnik i. Škrjanec v Vremah 6 K, Štafan Kojnik, rač of v Gradcu 4 K, Fr. KoSmelj v Žoleznikili 4 K, Fel. 1'rbanc v Ljubljani 10 K, župnik Fr. Porenta v Kritih pri Tržiču 10 K, Al. Pavlin, vel. pos. v Podbrezjah, letni priipevek 60 K, čarodejna piedstava Hotse-Wara pri pusčnvniku 14 K, denar, kateremu ni najti gospodarja IU K, županstvo Stara Loka 20 K, županstvo Jesenice 20 K, notar Karol Pleivveifl v Višnji gori 10 K, Edv. Dolenz 20 K mesto venca ranjkemu osmošoku Ant. Slambergerju, iz istega
namenn prof. kok'gij 21 K in rodbina K. Kloriun 8 K, kur nd, J, Sajovic — M. I'»Iko fi K (s<adj. Antlog.,), ines'ni kaplan V. Ilvbašek 50 24 K kol čisti dobiček
veselice, prirejena na korist dijaške kuhinje v lukajsni
Marijini družbi dne 26. doc, rodhina (iriijz«-r iz fVnčuija
za odkup od novoletnih voščil 10 K.
Konjsko-kovaškega pomočnika
in onega v lo stroko »padajočega učenca lakoj
►prejme 4 i
Gašper Maher
kovač, in žbinozdravn. pomočnik v Sk^lji l.ok'.
Izjava.
Ker se po okolici Sirijo govorice, da pišem jaz zadnje dopise iz Ccrkljanv "Gorenje., . prosim si. uredništvo eenj. 1'sta, naj blagovoli potrdili, da ne pišem jaz in da z listom nimam nikake zveze. (1'olr.jujcmo. Op uradn.) Kdor ho le nadalje s'ril take in temu enake govorice, hočem sodmjsko proti njemu postopati.
Zg. Brniki 1. januvarja 1905. 2_! Josip Jenko, posestnik.
Zahvala.
V«em mladeničem se zahvaljuje za brezplačno nošnjo k večnemu počitku njenega hi al i
M Kristan se« trn,
;i t
J. Spreitzerjcv naslednik
LJUBLJANA,
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Specijaliteta: 103-31
vuljični zastori (Rollbalken).
BI. Podkrajšek
Sistem laike
Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las.
Oddelek za dume s seperatuim vhodom.
p. Juriste, lekarnar
palfrac.
Pozor! Bolnemu zdravjel
Pozor! Slabemu moč!
Vidmarić ka*e kmetom moč „Pakraških kapljic" in „Slavonske zeli.
Pakraške kapljice in slavonska zel, lo sla danes dve nuj-pi iljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani
svela.
Pakraške kapljice dilujejo izvrstno pri vseli tdodef ih in in črevesnih boleznih tur odstranjujejo krče, bolesti It želodca, vel ove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjnjo nuzl oo in vse druge I olezni, ki vdrd mrzlici naslajico Zdravijo v-e bolezni na jetrih in vrani'i. Najboljše iro.'ltvo [>roli bolesti maternice in niadron; uto ne I mejo manjkali v nobeni ineš-čanski in kmečki hiši Naj vsakdo naroči in naslovi: PETER JURISIC, lekarnar v Pakracu at. 209, Slavonija. Denar se pošilja n.prej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sdedeča (franko na vsako pošlo): 12 stekleničie ([ ducal) 6 kron, 21 steklenici C (2 ducat«) 8 kron (50 vin, 86 stekleničie {3 ducati) 12 kron 40 vin., IS steklenici.' (4 ducati) Ki kron, 80 stekleničie (5 ducatov) 18 kion.
Manj kakor 12 stekleničie se ne razpošilja.
Slavonaka zel se rabi s prav sijajnim in najboljšim vapebom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hiipavos i v grlu, tetke m u dihanju, ostmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter d.luje izvrstno pri vseh, tudi nnjslaiejših pisnih in pljučnih bolestih.
Gena je slede'a (franko na vsako pošto): 2 oiiginalni steklenici 3 krone 40 vin., 4 originalne steklenice 5 kron 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 kron 20 vin.
Manj kakor dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, dH se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija.
11)5 7
150 -18
Iz Ljubljane v
Novi York
z dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek it četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkral brezplačno.
Zastopnik:
Hi. SEUNKl,  Ljubljaiia,   Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „Jft£R3{UR" peter Jtiajdič
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, le moža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje sledilna
ognjišča, vodne žage,
pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje za obijanje
v JJranju.
7?
.p
p
■o
■n O
a.
.p
H O
3 p
N< (t < ČD
N<
5*
■n
siiopov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, železnih peči
Jloman-inportland-cement, traVerze, stare, železnice Jinc
šine za kolesa, podvozi indrugoželezo,sesalkeza vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Svetilk, zaloga različnih barv.
Loterijska srećka dne Ml, decembra m 1
Gradec:  8     4ii     66     2,"> 51
Sa9* Krojaški salon za gospode
Ivan Magdić
Ljubljana, Stari trg 8
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tu-zemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.
221 - 8
Naznanilo.
Naznanjam, da sem letos nakupil veliko dobrega
vina
ter ga prodajam na debelo in drobno. Priporočam se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi.
224 -2 Anton Kummer
gostilna „pri Golarju* v Kranju.
Zobo- tehnični 8tdj$
Oton Jcydl
pri g1, dr. E.Globočniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile koie-nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor ludi vse zobozdrav-niške operacije Izvršuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Jffestna hranilnica v Kranju
obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje posojilnica sania.
1 l
Stanje vlog K 3.432 02932.   Stanje hipotećnih posojil K 2,003 06964.
Na debelo in na'drobno pri
jfint. Jtfrisperju v £jubljani
kakor ludi pr< ilede*h tvrdkab:
Ceškiitli M rja, Ljubljan-. Dolničsr D. Postojna. Ilarle'mav Josip, Kočevje, Hen- dikt -I. s., Ljubljana, lirinsek Iv., Trnovo. Engtlsberger H., Krško Homann Friderik, Radovljica, llomann Otn, Radovljica, r tli sa-fer 1.....pold, Radovljica, Gratner Jurij, Kamnik. Gaisc'i A., Kostanjevica. Kolar Jos. ^ lk>„ Ljubljana. Lajne Valentin, Idrija. Moiaiie Josip, Novo mesto. PetrMić Vaso, Ljubljanu. Persche Alojzij, Lljubljana
Pollak Marija, Kranj
Petelin Andrej, Ribnica. Trevn Valenlin, Litija, Trevn Anton, Jesenice, Treo Kaiolina, Ljullja^a. Verbič Anton, Sevnica, Jeunikei Erneit, Ljubljana. Kascb A . Ljubljana. Kenda Heniik. Ljubljana, Leutgeb Anton. Ljubljana. Iteknagel K jI. Ljubljana. SchflfTer Albert, Ljubljana. Sehmilt K,, Ljubljana Szantner Kr., I jub-Ijana. Lebinger k Ber^mann, Litija. Ferjan I , Jesenice. E. Hullmann, Kočevje. Ji nke Franc, Kočevje, Bar* boiir- M, Novo metlo. Koćetl I N.. Skefjn Loka. 216 3
Znižane cene.
Jamčeno najbolje blago
220 2
jtojtfecja zaloga
najnovejših vrst slamorezn c, gepeljuov, mlatilnic, mo torjev, tromb in cevi, klin in drugih potrebščin za polje del sivo se nahaja pri
Franu Zetnanti, Ljubljana
Poljanska cesta št. 24 pri št. Peterskom mosiu.
Kmetovalci!
za  prašiče, pujske, krave, teleti, vole, ovce. konje, pTiitnno i. !. il. Le pod tem imenom, ki je postimo kot znamka zavarovana, se dobi j ristul dr, pl, Trukoczvjev kranjski iciblni prašek za p ašifo Natboljš. zdravi dodatek b k rini, ki se n j uporablja kot dietelično redilno sredstvo. Do' I je na tis če zalivalnib pisem o izloinib nsp bib nnjvšje medalje na lazstavuli v Londonu, far zo. Hiniti iu na Dunaju. 1 invo z« 61 vin. pri vsakem trgovcu. Po pošti o lito-jev na n?slov: Leknina Trnkorzv, Ljubljana. Fllipeifalci dobe 148-9 popust.
-o
»(inoA'c ycc\} 5tv9i t iti It j, n
z*a ftopeii, naftot lm?i n i pe, uuM in
dtua* afinadti ibdtlU* v   u.v ft    (w i im It.   ttptitM   in >:»••>' piipotoća   pi.ua  iti  u.ij ivćj, i
lom t na
pccij  i ii ali itd: fin tž?*fno«
C:1 1>CJ n >l Sktfta
U C J M 6 f j *
<m 27
Mili.
I, Suttner, urar
Nikelnasta anker-iemont. roskopf. želez-ničaijem dobro potnana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel pld. 8*7R, najfinejša znan • ka. ifld. iif)0.        114-27
v Kranju
priporoča svoji izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrn ine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
TapetniH in prcprojar
Dragotin Puc
LJubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška tlela ter jma v zalog tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka.
Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 2#. februarja 1904. 13i>-ih
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za svojim sinom Jožetom Žumerjem. Tudi bom
vsakega sodnim potom zasledoval, kdor bo od njega kaj kupil.
V^oglje, 28. decembra 1004.
223 2 Martin Žumer. po dom. Pcrneš.
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*.
Ono je Mp" zajamčeno Čiato "P® in brez vsake škodljive primes'. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobili zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119 26 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen".
Dobiva se povsod!
"m        JURIJ SCHICHT j*
(ČesKo) najVc^a toVarna sVojc Vrst« na eVropsH«« Kontinent«. P»)
Ejnbljana (Kolizej)
fvANG na Marije Terezije cesti
Bogata zaloga po-hiitva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike r vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostilniški stoli.
97 82
Modroc.i iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi,
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
l/ŠIll jc
„Dobra Kuharica"
Spisala M i II k a Vasi č c v a
v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 676 stianeh več nego 1800 receptov za pripravljanje najokusnej-ih ji ili domare in tuj« kuhe, lina Ji fino koloriranih tabel in je trdno m elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega slmkovnjaškega stališča, lit rama kritika zaradi lepega, l.ihko umevnga jezika, lina dama zaradi njene lepe, pii slovenskih ku-har-kili knjgah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja uradi njene cene, ker ni nič dražja, nep> znme nemške kuharske knjige, in 03
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s is si
SmeHaloVimi brizgaltiicami
nove sestavo, koje oit desne in leve sirani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalniee nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1 03 v Pragi bi'a je nala tvornica 11. A. Smekal odlikovana z dvomi največjimi odlikovanji, in sicer: 8 1. počastno diplomo sa izboljšanje parnih in motor-briz-galnic ter lestev in z zlato kolajno za prednosti pri rodnih brizgalnioah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brlzgalniu, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički   po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld.
Specijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju.
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
la sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, sten sko ogledalo,
t/%
Najbolje za zobe
G. Tonnies
104.T2
tovarna /.a stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot   pos1 bnost  žage  in vse
stroje za obdelovanje lesa. franci s - turbine o?obito za žagi ne naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesal no-genera -I o rs k i plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do S vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji \u kolesa
'tovarniška zaloga 121 — 14
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča, svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
ceniki se dopo-ljejo na zabtevanje zastonj.
X< IiMiV-jfc*   Je   noj vfc?c\jj*? bogastvo.
3(apljtce sv. JrTarka
To glasovito in nenadkril jive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje iu zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo U ga nje in otekanj; p< kosti h v nogi in roki ter ozdravijo glavobol, t'čink ijejo nedosegljivo in -pa^onosno pri želodčnih boleznih, ublazujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo iu shoijd j*jo prebavo, čistiju kri in čreva. Prsteno velike in male gliste ter v-e iz glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno pioii hripavosti In prehlajenju l.ečjo vse bolezni ia jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in v>e iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljici so najboljše sredstvo proti bolezni na mitterniji in mudrnnu ter ne bi sin le ra i egn manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se lamo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naro ujejo točno pod naslovom:
MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Markov trg št. 90, poleg cerkve sv. Marka.
l)«nar se pošilja naprej ali pa pov«mie. Mniij kot ena dvanajstorica se ne ne pošilja, Cena Je naslednja, in sicer Iranko d stavljena na vsako pošto;
1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 stekl.) 8 K, 3 ducate (36 stekl.) U k, 4 ducate (48 steklenic) 1460 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
lutam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zalo navajam samo imena nekaterih g/, ki »o s posebnim vsp-hmn rabili Kapljice sv. Marka t-r popolnoma ozdravili: Ivan Haialinčič, učitelj; ,'anko Ki ur, kr. nndlogor: Slep in Borčić, župnik; Ihja Mamic, opinkar; Zofija Vukelie, šivilja; .1. Selj'anić, seljak itd.
ib710        MESTNA LEKARNA, ZAGREB
Markov trg št. !K) polig cerkve sv. Marka.
je  i*«jv*?ojfc?   t>oj.«i!st\'0. -mg
Ustanovljena 1.1860.
Izdaja konsorcij »Gorenjca
Odgovorni urednik Andrej Sever,
Lastnina in tisek Iv. IV, LiimprsU v Kranju