<1 PPIMOr XI DNEVNIK Abh”^n* pl'’£an<» v gotovini Postale I grupo. Cena 200 lir ^V>1- J Leto XXXIII. Št. 106 (9714) TRST, sreda, 11. maja 1977 kV -,>lll"niMiiiiiiiiii,iiitiiiiiinii)iniiiiinf...im m.... JUTRI ZAČETEK SREČANJ MED IZVEDENCI STRANK USTAVNEGA LOKA Nadaljevanje pogajanj o programu ob zaostritvi polemike v PSI ^Potujoča si stališča pristašev De Martina in Manciniia ■ Spor med PLI in PRI •«i0l ’ — V četrtek se bodo srečanja med izvedenci %in' k' na različne načine pod-, j Andreotti jevo vlado. Sestan-X ,b°do zaključili predvidoma Siv- . ^a, kot je danes sklenilo Ha^^ftnsko tajništvo. Določiti kd * treba vsekakor še dnevni tej, el1 sestankov kot tudi pošto Jm *a prihodnji krog sestankov v1) T^gacijami omenjenih strank. n vlade razpravljajo 1 Dev. . v°dilni organi petih strank, N i?lra.i° sedanjo vlado. Za 12. predviden sestanek CK ko-iSii e partije, danes so se demokrščanski in sociali-• ten, Darlamentarci, jutri Da bo .^lUj, vPrašanju razpravljalo so-^no vodstvo. Politični komen-SJ? naenkrat osredotočili svojo na sestanek vodstva PSI. JiLr?? med pr'staši Giaconm ai-la (kj so izstopili iz vod faradi prevelike oblasti le-n. obstoja struj»l in lajni-\in -l® zelo ostra, medtem ko N p, bjvših pristašev De Mai*-i1 te?*' .i>h Enrico Manca) v X javnem položaju postavlja 'tl^^aandidaturo za nasledstvo ? bo' 4emai-ti novec Nevolj1 Quev-%j]|. v uvodne mčlanku jutrišnje %[e fdasila «Avanti» na kratko Položaj in stališča raznih jjVjM ®ovor bo o razkolu med poj-u1’6 Sjfma stranke kot »vmesne la-M^ativ in vstranke levičarske al-i.ada o* (pri tern tolmačenju je X |//CrT|okratiene enotnosti miš-? bij00t vmesna stopnja). Prvo naj J^liščc (pa čeprav Querci r^ine s*ec*u ni zel° jasen) bivših Jevh pristašev in tajnika %in' mcdtem ko so pristaši De Jot f Za drugo rešitev. J/iu , Potrdil tudi danes v inter-,%» opedni kom lista «La Repub-jPto , 1)3 Riccardo Lombardi za-Za ^skupni program levice» Arij« ac*o. ki naj bo prehodna l,1 SopjP® poti v socializem. Vodi-S^Ujg*, ‘^ne levice sicer ne izid1’, vetiHV ,e demokratične enotno-f io o-p1’ je do nje zelo oprezen J1uuje kvečjemu kot začasno . rdayjiJuipišnj° sejo vodstva — je Adolfi oivši Mancinijev pristaš p' Stri0„~T bomo zahtevali potrdi- Nni!rtup ' i '"snorilc: «če ima kdo po pAo Piedloge, naj kar pride haUahit...... 40. kongresa ter novo l'avnovesje, ki naj omeji ‘ScU 'rvl^vesje, ki naj omeji Rn <^snlce.» V imenu bivših ’• ^ Marima mu je od- 5noi ’* -V na 0»~. ‘*“J H........ 2 PoUri/,,dan'» S tem je neposred A s,,. Dl. da oceniuie coložai la in KD. Po mnenju prijetnega politika je spričo položaja v državi nujen sporazum o programu med vsemi strankami ustavnega loka. CANDIDA CliRZI Ameriški senat preklical prepoved vstopa tujih komunistov v ZDA VVASHINGTON, 10. - Senatna komisija za odnose s tujino je danes soglasno odobrila spremembo odloka, ki je prepovedoval vstop v ZDA članom tujih komunističnih partij. V zadnjih letih so bile izrečene o-stre kritike proti ZDA, ki so nadaljevale s politiko zapiranja vrat članom komunističnih partij predvsem iz Evrope, v okviru diskriminacijske politike do naprednih političnih gibanj. Morebitni vstop kakega tujega komunista na ozemlje ZDA je moral osebno odobriti državni tajnik. Z odobritvijo te spremembe bodo sedaj lahko tuji komunisti obiskali ZDA. Kljub temu pa bo imel državni tajnik še vedno pravico, da' prepove vstop posameznim partijskim članom. Do sedaj so obiskali ZDA na primer nekateri italijanski komunistični poslanci, trda v okviru italijanske parlamentarne komisije, ki je bila gost ameriškega senata ali predstavniške zbornice. Sedaj pa bodo člani tujih komunistič nih partij lahko zaprosili za Vizum za vstop v ZDA,- kot vsi 6stali tuji državljani. Sovjetska revija o odnosih Italija-SZ MOSKVA, 10. — Po tedniku «No-voje vremja» je tudi sovjetski mesečnik »Mednarodno življenje* posvetil dolg komentar odnosom med Italijo in SZ in položaju v Italiji. List poudarja med drugim, da je nemogoče vladati v Italiji s komunisti v opoziciji in dodaja, da bo okrepitev levice imela med drugim kot posledico tudi doslednejšo zunanjo politiko Italije in bol.i v skladu s težnjami naprednih gibanj. Revija, ki je specializirana v zunanji politiki, je tudi zelo pozitivno ocenila razvoj dvostranskih odnosov med Italijo in SZ. ^a ocenjuje položaj la-te , "°t Zelo trden in da obe-sAW., ei'jame, da bi kdo lahko y/iu s Publiko, ki bi bila v na-L%i8 tališči tajništva. biv0 f. Preživljajo btez dvoma (. X s az®; ki hi se lahko zakjjuči-d kot "^Čanjem izrednega kongre-'teva'°. nekatere struje in - z t,f hi ^ /avnovesjem. »Položaj je te-v Po, seii vodstva socialistič- i«! 'ei‘dai- ° aliuP'ne izjavil Balzamu lu 0 vi De 150 onesposobil poga-b%6indnom Programu.* V hiM A' Je zaostrila tudi polemi-vlfHelj j 'n PIJ. Republikanski bo v jutrišnji šle t« lio ,.a’nega glasila odgovoril na ju 4a v )e''alne?a tajnika Zanorteju. iuarl ^/ahu pred polomom orno-0Vlllslu kompromis med KP1 NEW YORK, 10. - Generalni tajnik OZN Waldheim je danes sprejel na poslovilnem obisku namestnika italijanskega predstavnika v mednarodni organizaciji Roberta Cavaglierija, ki odhaja na novo dolžnost. Cavaglieri bo namreč italijanski veleposlanik v Beogradu. Carterjeva pobuda za izboljšanje odnosov z Indijo NOVI DELHI, 10. - Tukaj so spo ročili, da nameravata indijska vlada in vlada ZDA vzpostaviti tesnejše medsebojne odnose in sodelovanje, v okviru naporov »za ohranitev miru na svetu*. Ta želja izhaja iz za-, menjave pisem med predsednikom ZDA Carterjem’ in novim predsednikom indijske vlade Desaiem. Pismena navezava med dvema državnikova se je začela s poslanico z voščili, ki jo je poslal Carter Desaiu ob njegovi umestitvi na mesto predsednika vlade. V tedanjem pismu je ameriški predsednik med drugim izrazil željo, da bi se odnosi med državama v najkrajšem času izboljšali in utrdili. V odgovoru je novi predsednik indijske vlade v zelo prijazni obliki pojasnil Carterju, da stranka Jana-ta »nadaljuje svoje delovanje na o snovi Ghandijevih idealov, na katere je prejšnji indijski režim pozabil*. V pismu, ki ga je Desai dobil včeraj iz Washingtona. se mu Carter zahvaljuje za prijazen odgovor in dobre namene, ki jih ima Indija in za stališča, ki jih je nedavno zavzela na zasedanju »koordinacijskega urada* neuvrščenih držav, ki je bilo' nedavno v Novem Delhiju. V tej zvezi je Carter poudaril željo svoje vlade, da prispe va k dosegi miru na svetu. skega položaja in se trenutno odpovedujejo vsedržavnim stavkovnim manifestacijam, ki bi lahko povzročile zaostritev položaja prav na tistih delovnih področjih, na katerih obstaja možnost, da se lahko s pravilno sindikalno in gospodarsko politiko omogoči zaposlitev novih mladih delovnih sil. V tem okviru so se sindikalni aktivisti odločno zavzeli za vzpostavitev najtesnejših odnosov z mladinskimi delovnimi gibanji. Spričo tega lahko ugotovimo, da je velika sindikalna skupščina v Riminiju utrdila sindikalno politiko, ki stremi po demokratičnem soočenju z mladinskim gibanjem, da se premostijo stremljenja v nekaterih delili študentovskega gibanja, ki so se postavili proti delavskemu in sindikalnemu gibanju. Poleg tega so na skupščini sklenili, da bodo v najkrajšem času sklicali vsedržavno konferenco o zaposlitvi žensk, ki naj v okviru te zahteve zajame vse sindikalne organizacije. Govor je bil tudi o sindikalni e-notnosti. o kateri je govoril v uvodnem poročilu Garavini in so se dogovorili, da bo treba uskladiti krajevne sindikalne sklepe po vsej državi, da se tako na vsedržavni kot na deželni ravni utrdijo sindikalne organizacije vseh strok in povežejo med seboj organizacije v malih in velikih podjetjih. V tej zvezi so poudarili, da mora pobuda za demokratični razvoj sindikalnega gibanja sloneti na notranji demokratični dialektiki, da se preprečijo nesoglasja, ki so do sedaj mnogo škodovala celotnemu sindikalnemu gibanju. Vse to pa mora pripeljati do premostitve sedanjih struktur sindikalne federacije. Gre torej za tesnejšo obliko sindikalnega združevanja, se pravi za večja prizadevanja za dejansko sindikalno enotnost. Ob zaključku so tudi sklenili, da bodo dali pobudo za srečanje s političnimi strankami, v okviru sestave novega »političnega programa*. ($1) . . ... r Romunski predsednik danes v Kairu KAIRO, 10. — Tukaj so uradno sporočili, da bo prišel jutri na dvodnevni obisk romunski predsednik Ceausescu, ki se bo pogovarjal s predsednikom Sadatom o vprašanjih in odnosih med državama, o krizi na Bližnjem vzhodu in zlasti o odnosih med Egiptom in Sovjetsko zvezo. Menijo, da bo skušal Ceausc-scu zbližati stališča med Kairom in Moskvo, čeprav je večina egiptovskega tiska v zadnjih dneh močno napadla Sovjetsko zvezo in jo označila kot silo, ki ..vsiljuje v Afriki svoj komunistični imperializem*. Dolores Ibarruri v prihodnjih dneh legalno v Španiji MADRID, 10. — španska vlada je izdala dovoljenje, da se izstavi znani španski demokratični bo:-ki Dolores ibarruri «La Pasionaria* potni list, s katerem se lahko vrne v Španijo. Dolores Ibarruri je predsednik španske komunistične partije. Nekateri španski partijski voditelji so izjavil1. da se bo Ibarnvri baje vrnila v Španijo že med tednom. Dolores Ibarruri je že na kandidatni listi komunistične partije za poslansko zbornico in kandidira v volilnem okrožju Oviedo v Asturiji, v pokrajini, kjer s^. je rodila in od koder je pribežala v tujino leta 1936. «La Pasionaria* je bila članica španske poslanske zbo-nice v letih'druge španske republike in je dejansko največja španska partijska osebnost v izgnanstvu. Pričakujejo, da se bo Ibarruri, ki ima 82 let, udeležila že nedeljskih volilnih shodov v nekaterih krajih svojega volilnega okrožja. V okviru volilno kampanje za izvolitev- prvega demokratičnega parlamenta po več kot 40 letih Francove diktature, je imela Združena socialistična stranka Katalonije včeraj prvo volilno zborovanje. Stranka je bila legalizirana šele prejšnji teden. Shod je bil v športni palači v Barceloni in se ga je udeležilo več kot 70 tisoč ljudi. Na shodu so voditelji katalonske socialistične stranke nakazali svoje politične smernice in pozvali Spance, naj glasujejo za demokratične stranke, da se za vedno odpravijo ostanki frankdzma. mOVA ZDRAVICA MED SPREJEMOM V ČAST I.VAJANSKK.A PREDSEDNIKA Politika obeh blokov ogroža enotnost neuvrščenega gibanja Neuvrščeni morajo odpravljati razlike in probleme, ki so posledica preteklosti, z odpravljanjem zunanjih pritiskov in s potrpežljivim usklajevanjem interesov (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 10. — Gvajanski predsednik Arthur Chung je zvečer končal bivanje v Beogradu in z vlakom odpotoval v Sarajevo. Pred tem je bil na vljudnostnem obisku pri svojem gostitelju predsedniku Titu. Čez dan si je gvajanski državnik ogledal nekatere mestne znamenitosti ter Beograjski kmetijski kombinat, predsednik mestne skupščine Živorad Kovačevič pa mu je izročil zlato spominsko plaketo Beograda. Medtem so bili v zveznem tajništvu za zunanje zadeve uradni pogovori, ki sta jih vodila zunanja ministra Miloš Minic in Fred Willis. Osrednjo pozornost sta namenila dosedanji in zlasti prihodnji dejavnosti neuvrščenih držav v zvezi s svetovpimi, gospodarskimi in političnimi problemi, razpravljala pa sta tudi o razvoju jugoslovansko - gvajanskega sodelovanja na raznih področjih. Med opazovalci v Beogradu so veliko pozornosti vzbudile besede predsednika Tita na sinočnji večerji, ki jo je priredil v čast svojega gosta iz Gvajane. Ob tej priložnosti je namreč Tito izredno jasno in odločno spregovoril o razmerah v ne uvrščenem gibanju in okrog njega po lanski konferenci v Colombu. Po sredno je dal vedeti, da nevarnost 'za enotnost neuvrščenih držav in njihovo učinkovito in koristno delo-v arij e na mednarodnem prizorišču ne pomenijo samo pritiski svetovnega imperializma ter spori ali nesoglasja med posameznimi neuvrščenimi državami, ampak tudi prizade vanja Moskve, da bi nekatere neuvrščene podredila svojemu vplivu in tako razcepila gibanje, ki se je prav zarad1 svoje enotnosti uveljavilo kot pomemben in vpliven dejavnik v svetovnih dogajanjih. • Predsednik Tito je v zdravici na sinočnji večerji z gvajanskim predsednikom namreč med drugim izja vil tudi tole: »Neuvrščene države so pomembno prispe vale k popuščanju mednarodne napetosti in si zelo prizadevajo za napredek odnosov med državami in narodi, odpravljanj^ medsebojnih iiimiMiiiiiiiiimiiiiitiiiitiittiiiiiiifiiiiiiifiiiiiiiititiiiiiiHiiiiimiiiuiittiiiiiiiiitiHiuiiiHiiiifniiiiiiiiitiiitiviiiviMiiiiiittiHittiiimitiiiiiiiniitiitmmiuimiiiiiiimiiiii ODSLEJ VEČJE SODELOVANJE ZAHODNE EVROPE IN ZDA Na skupščini NA TO je čarter poudaril potrebo po pomirjevanju Andreotti pozval atlantske zaveznike na realističen pristop k problemu uresničevanja duha helsinške konference o varnosti Tajnik Atlantske zveze l.mts DRUGI DAN OBISKA DEŽELNE DELEGACIJE V SR SLOVENIJI Po ogledu gospodarskih objektov danes zaključni uradni razgovori Obisk v krajih «zelenega zlata in v velenjskem «Gorenju», zvečer v Operi - Danes pozno popoldne srečanje z Italijansko unijo v Kopru (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 10. - .člani delegacije deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, ki se mudi na prvem uradnem obisku v Socialistični republiki Sloveniji, so izkoristili današnji, drugi dan obiska, da so se po-bliže, spoznali s sosednjo deželo in njenimi napori za vsestranski napredek, še posebno na gospodarskem področju. Tako so slovenski gostitelji pospremili deželne svetovalce, ki jih vodi predsednik sveta Arnal-do Pittoni, najprej v Savinjsko dolino, ki je's svojo lepoto, tudi zaradi krasnega sončnega dne, napravila na goste globok vtis. Tu so si ogledali najprej farmo v Podlogu pri Šempetru, kjer so jim predstavniki TOZD Hmezad orisali sodobne prijeme v živinoreji, nato pa še veliko skladišče hmelja, tako imenovanega »zelenega zlata*, ki predstavlja eno izmed glavnih bogastev tega dela Slovenije. V dolgi koloni avtomobilov se je delegacija nato preselila v Velenje, v to zares posebno mesto, ki je še v prvih povojnih letih štelo komaj 900 prebivalcev, danes pa jih ima že preko 20.000 v samem mestu, ki velja za eno najbolj modemih v Jugoslaviji. Tu so' si gostje iz Furlanije . Julijske krajine ogledali tovarno gospodinjskih strojev Gorenje, eno najbolj afirmiranih imen v slovenski industriji, saj gredo njeni proizvodi v številne zahodnoevropske države ter v daljne kraje, kot so Avstralija ali celo Hongkong. Današnji dan je Zaključil obisk v ljubljanski Operi, kjer 1 so predvajali Monteverdijevo opero »Kronanje Popeje*. 1 Obisk se ba zaključil jutri z zelo intenzivnim programom: najprej bo k/ * N mpmjp ni Prcdscduik deželnemu sveta Furlani jr - Julijske krajine A. Pittoni (desno) v pogovoru s predsednikom skupščine SR Slovenije Marjanom Brecljem obisk pri ljubljanskem županu inž. Tonetu Koviču, nato pa sprejem pri predsedniku predsedstva Socialistične republike Slovenije Sergeju Kraigherju. Na sedežu skupščine bo nato zaključni del političnih pogovorov z uradno slovensko delegacijo, ki jo Vodi predsednik skupščine dr. Marjan Brecelj. Tik pred ocUiodom a Ljubljane bo imel šef deželne delegacije Arnaldo Pittoni tiskovno konferenco, na kateri bo podal obračun rezultatov pobrska, Lončno pa bodo predstavniki deželnega sveta odpotovali v Koper na razgovore z zastopniki italijanske manjšine, „ čimer se bo obisk v Socialistični republiki Sloveniji zaključil, TOM MARC LONDON, 10. — Carterjeva «tur-nje» po Evropi se nadaljuje. Tokrat je spregovoril s tribune glavne skupščine NATO, kjer so bili prisotni voditelji petnajstih ameriških zavetnic, iz Evrope in Sredozemlja. Državnikom zahodne Evrope in dingih sredozemskih držav članic; je Jimmy Carter pojasnil, kakšna je njegova zamisel zunanje politike in vloge »atlantskega pakta*. V ospredje je postavil proces pomirjevanja in dogovarjanja s Sovjetsko zvezo, vendar je pri tem‘izrecno poudaril (in to je novost) pomembno težo evropskih držav v tem procesu. Po Carterjevem mnenju mora namreč zahodna Evropa aktivni sodelovati -v tem procesu dogovarjanja med velesilami. Zaključilo se je obdobje, ko so se ZDA samo »posvetovale* in dejansko zgolj »informirale* svoje partnerje: napočil je čas, je poudaril ameriški predsednik, ko morajo ZDA na posvetovanjih z zaveznicami tudi «pcslušati nasvete zaveznikov* jn jih upoštevati. Carter je nato opredelil velik pomen procesa dogovarjanja in pomirjevanja. V odnosih med ZDA in SZ, je dejal,, sta stalno prisotni dve komponenti: težnja po sodelovanju in težnja rivalitete, vendar je jas no, da vodi proces dogovarjanja in sporazumevanja k širjenju procesa sodelovanja in odpravljanja razlogov za rivaliteto. To je zgodovinska težnja, proti kateri ne moremo in ne smemo iti, je poudaril Carter in omenil tudi nedavni neuspeh Vanceo-vega obiska v Moskvi, ko je nastal zastoj v pogajanjih za omejitev strateške oborožitve. Sovjetska zveza, je dodal Carter, kaže očitno voljo po sporazumu in bodo težave gotovo premoščene. V svojem govoru je Carter poudaril, morda tudi kot odgovor na po- . zdrav portugalskega predsednika Ramalha Eanesa, ki vodi sejo NATO in je omenil proces demokratizacije ni Pirenejskem polotoku, pomen državljanskih in človekovih pravic, da so teiheljni kamen politike zahodnega , sveta v odnosu do sogovornikov. Glede specifičnih problemov zavezništva je Carter predlagal več točk, ki zadevajo predvsem večjo koordinacijo v skupnih naporih za premostitev gospodarskih težav ter skupen nakup orožja in druge opreme za obrambo. V razpravo so nato posegli tudi drugi državniki. Od Carterjevega posega se je delno ločil le tajnik NATO Lpns, ki je govoril o »sovjetski nevarnosti* in se vprašal »komu pravzaprav služi proces sporazumevanja in pomirjevanja*. Carter je v svojem govoru med drugim omenil beograjsko konferenco preverjanja sklepov helsinške konference o evropski varnosti ter obljubil, da bodo ZDA sodelovale na tej konferenci v duhu »sodelovanja*,■ ne pa »konfrontacije*, ki bi bila zgolj škodljiva. Na duha helsinške konference, sodelovanja in premoščanja zaprek k sodelovanju med zahodno in vzhodno Evropo, kar blagodejno vpliva tudi na politični in demokratični razvoj v zahodnoevropskih državah, se je v svojem posegu skliceval tudi italijanski predsednik vlade Giulio Andreotti, ki je dejal, da bo treba helsinškega duha preveriti konstruktivno in realistično ter iskati »točke*, kjer so možni novi sporazumi in napredek sodelovanja. An- dreotti je nato pozval druge članice NATO, naj upoštevajo nujnost, da se «duh Helsinkov*, ki je opredelil sožitje v Evropi, razširi tudi na območja izven evropske celinč, na Sredozemlje in Afriko in sploh na odnose v svetu, kjer je mogoče. V tem smislu je Andreotti pozval članice »atlantskega pakta*, naj se tega «kodeksa obnašanja* v mednarodnih odnosih držijo povsod, kjer bi prišlo do konfliktov. Andreotti je podprl tudi Carterjev predlog o koordinaciji in standardizaciji nabav orožja in opreme. Ob robu skupščine NATO je o-membe vredno srečanje ameriškega predsednika Carterja s premieroma Grčije in Turčije Caramanlisom in Demirelom. Pozval ju je, naj ugia-dita spor okoli Cipra «ob spoštovanju narodne enotnasti otoka*. ZDA niso izdelale svojega predloga za rešitev ciprske krize, ker morajo to rešiti Ciprčani sami. (st. s.) sporov in premostitev ovir za hitrejši in bolj vsestranski razvoj vseh držav. Politika neuvrščenosti je postala priznan in nenadomestljiv dejavnik današnji'* mednarodnih odnosov.* »Dejavnosti neuvrščenih n njihovo načelno zavzemanje za bolj dosledno uporabo razglašenih načel zadevata na odpor sil imperializma in dominacije. Te sile stalno poskušajo, da bi s pritiski, vmešavanjem iv-tudi z direktno intervencijo razbile enotnost neuvrščenih in spodkopale nof anjo stabilnost teh držav, saj spodbujajo tudi zrušitev posameznih vlad. Na drugi strani se pojavljajo nič manj nevarni poskus1, da bi gibanje neuvrščenosti navezali na interese posameznih blokov in ga razcepili na ideološki podlagi.* »Odločno se moramo upreti vsem tem poskusom. Dejstvo je. da so med neuvrščenimi razlike in problemi. kj so posled ca preteklosti in razmer v katerih so se razvijale ali so jih vsilili od zunaj. Toda ti spori in problemi se morejo in morajo reševati samo z odpravljanjem zunanjih pritiskov in s potrpežljivim usklajevanjem interesov, s toleranco in medsebojnim razumevanjem ob strogem spoštovanju temeljnih načel enakopravnosti, neodvisnosti in nevmešavanja. Samo tako bo mogoče ohraniti enotnost, solidarnost in akcijsko sposobnost neuvrščenih držav pri izvajanju sklepov sprejetih na konferenci v Colombu. Pri tem se moramo vsi angažirati — da bi premostili določene nedoslednosti, ki so se pokazale doslej — v korist pomembnih skupnih ciljev. To pa so mir. neoviran razvoj. pospešen družbeni in gospodarski napredek in sploh jutrišnji dan za vse države in 'narode.* VLADO BARABA« Minister Ossola na obisku v Grčiji ATENE, 10 — Na tiovabilo grškega ministra za zunanjo trgovino loannisa Varvitsictisa je v državo prišel na dvodnevni obisk njegov italijanski kolega Rinaldo Ossola. Že v prvi izjavi je Ossola podčrtal, da so njegovi razgovori s predstavniki grške vlade dejansko priprava na bližnji obisk italijanskega ministrskega predsednika Giulia Andreottija. Najvažnejše vprašanje. o katerem bodo obakrat razpravljali. bo prav gotovo vstop Grčije v Evropsko gospodarsko skupnosti Znano je, da bo Italija podprla grško prošnjo, obenem pa se bo zavzemala za drugačno politiko skupnosti na področju kmetijstva, še zlasti po pristopu še ostalih sredozemskih držav. uiiiiiiiiMiniiMiiiiiiiiHtiiuiimitiitMiiiiiiiniiiimMiiitHiititHiiiiiiiiMitmiiiiuiiiMiiiiiiiiiiifiitiKiinDnnug PO ZAKLJUČKU SREČANJA V ŽENEVI Odmevi na pogovore Assad - Carter Pozitivna ocena egiptovskih krogov Ostre pripombe izraelskih predstavnikov KAIRO, 10. — Izredno pomemben korak na poti k miroljubni in trajni ureditvi Bližnjega vzhoda. Tako so egiptovski uradni krogi ocenili nadavne ženevske pogovore med sirskim predsednikom Haiez El Assadom ih ameriškim Jimmy jem Carterjem. Vendar pa ob tej pozitivni ugotovitvi pripominjajo, da dolgi in izčrpni razgovori niso privedli do izdelave dokončnega stališča ZDA do držav Bližnjega vzhoda in do arabsko - izraelskega spora. Menijo, da se bodo Združene države dokončno opredelile šele po drugem obisku v arabskem svetu zunanjega ministra Cyrusa Vancea letos poleti. Vsekakor pa se ameriški predlogi za rešitev krize zmeraj bolj oddaljujejo od teženj izraelske države. Carterjev načrt o ustanovitvi nevtralnih pasov ob celotni izraelsko-arabski meji je namreč izzval veliko in burno nasprotovanje V izraelskih krogih, kljub zagotovilom ameriškega predsednika, da so do sedaj osnutek odobravali vsi njegovi prizadeti sogovorniki. Pred srečanjem z Assadom se je Carter namreč že sestal z izraelskim ministrskim predsednikom Rabinom, ki je medtem sicer že odstopil zaradi znane denarne afere, z egiptovskim predsednikom Sadatom ‘in z jordanskim kraljem Husseinom. Prav Rabin pa ostro obsoja naklep iii izjave predsednika ZDA ter izraža upanje, da bo Izrael ohranil dosedanje prednosti pri nakupu orožja. Veli ko pripomb je imel še zlasti k ženevskim razgovorom med Carter iem in Assadom, češ da je sirski predsednik vsilil ameriškemu last ne poglede in zahteve. Dejansko pa so nedavni pogovori potrdili velik vpliv, ki ga med a-rabskimi državami zadobiva Sirija. Dobri odnosi tako s Sovjetsko zvezo, kjer je bil pred kratkim na u-radnem obisku predsednik Assad in kjer so mu zagotovili vso pomoč, tudi zelo izdatno vojaško, ter prav tako zadovoljivi odnosi z ZDA, kažejo, da bo Sirija odigrala eno pomembnejših vlog pri nadaljnjih poskusih reševanja arabsko - izraelskega spora, Po zaključku razgovorov med delegacijama Sirije in ZDA, se je Carter vrnil v London, kjer se je srečal s predstavniki tiska. Največ časa so posvetili načrtovanim nevtralnim pasom med Izraelom in a-rabskimi državami, ki bi jih morale nadzorovati vojaške sile OZN. Vsekakor je ameriški predsednik poudaril, da še ni mogoče razpravljati o tehničnih podrobnostih načrta in se ni hotel izjasniti katere države bi pri tem sodelovale in v kakšnem sorazmerju bi morale prispevati lastne vojaške enote. Široki predsednik Assad pa se je še zadržal v Švici, kjer se je danes uradno sestal s najvišjimi predstavniki vlade. (bp) ABIDŽAN, 10. — Danes je prispel na tridnevni uradni obisk na Slonokoščeno obalo ameriški veleposlanik pri OZN Andrew Young. Kaže, da bo med 12-dnevnim potovanjem po Afrjki Young obiskal tudi Južno Afriko, čeprav so nekatera njegova stališča do rasističnega režima vzbudila oster odpor Pretorie Ob koncu svojega potovanja se bo Young udeležil konference OZN v Maputu v podporo narodom Zimbabveja in Namibije, TRŽAŠKI DNEVNIK S SEJE OBČINSKEGA SVETA Z odobritvijo proračuna odstranjena grozeča nevarnost komisarske uprave Za proračun je glasovalo 28 svetovalcev (KD, PSDI, PRI, Gašperini in Callegari), vzdržali so se svetovalci KPl, PSI in SSk, proti pa so glasovali PLI, MSI, DN, Giuricin in Marchesich Na svoji sinočnji seji, ki se je precej zavlekla, je občinski svet z večino glasov, odobril občinski proračun za letošnje leto. Za proračun je glasovalo 28 svetovalcev (KD, PS Dl, PRI, Gašperini in Callegari, pro-t MSI, DN, PLI, Giuricin in Marchesich. Vzdržali so se svetovalci KPI. PSI in SSk. Tako je bila odstranjena nevarnost komisarske u-prave. To sta poudarila v svoji glasovalni izjavi načelnika svetovalske skupine KPI Rossetti in načelnik svetovalske skucine PSI Pesante, ki sta sicer poltično negativno ocenila sedanjo uoravo in ostro kritizirala krščansko demokracijo, obenem pa poudarila, da bi bila, v sedanjih razmerah in spričo „ bodočih nalog občine in pokrajine pri izvajanju osimskih dogovorov, izmikanja političnih sil vse obsodbe vredna, komisarska uprava pa nadvse škodljiva. Rossetti .je zlasti prikazal odgo vornosti KD tako v vsedržavnem kot v krajevnem merilu in poudaril, da sedanja uprava ni znala dati konkretnih predlogov in izbir. Zato naj prihodnje upravne volitve v jeseni razčistijo položaj in pokažejo na odgovornosti. Pripomnil .je še. da se bo -njegova skupina vzdržala, da ne bo glasovala nroti proračunu, prav zaradi čuta odgovornosti, ker občinski svet mora redno delovati, dokler mu ne zapade mandat, ker so na dnevnem redu velike obveznosti (osimski dogovori, urbanistična, gospodarska konferenca, konzulte itd.). »Prišla je ura resnice. Vsaka stranka naj jasno in odkrito prevzame svoje odgovornosti, tako na občini, kot na pokrajini*. Pesante pa je še posebej naslovil poziv k čutu odgovornosti tako na socialdemokrate in republikance kol tudi na demokristjane. Za Republikance mu je nato odgovoril odbornik Cumbat, ki je poudaril, da se tržaška federacija PRI popolnoma strinja s stališčem in pozivom svojega vsedržavnega tajnika PRI La Malfe. Dolhar (SSk) jp izjavil, da bi sicer glasoval proti proračunu, ker sedanji občinski odbor ni ničesar napravil za uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti, da pa se bo vzdržal, da se ohrani občinski svet in prepreči imenovanje komisarja. Načelnik svetovalske skupine KD Richetti je zagovarjal delovanje občinske uprave, ponovil stališča svoje stranke in pripomnil, da ni bilo s komunisti in socia lKfT nobenega dogovora,' zato da bi se vzdržali. Za proračun Acegata so glasovali svetovalci KD, PSDI, PRI, Callegari in Giuricin, proti so glasovali misovci, drugi pa so se vzdržali. Predvideni primanjkljaj občine in občinskega podjetja znaša skupno 56 milijard lir. V svojem dolgem zaključnem noro-čilu je župan ponovno utemeljil predloženi proračun in omenil nerazumljive birokratske predpise ter omejitve, ki: hromijo delovanje občinskih uprav, zlasti glede javnih del. Nato je navedel zahteve raznih rajonskih konzult in pripomnil, da je primanjkljaj tako velik, ker je vključen tudi primanjkljaj občinskega podjetja za prevoze. Poudaril je tudi, da občinski svet ne sme razočarati občanov in prezreti nji- hovih upravičenih pričakovanj. S tem proračunom, je še pripomnil, se zaključuje petletna, precej razburkana in napeta doba, ker bodo v jeseni volitve za nov občinski svet. Medtem pa se bo občinski svet lahko sestal samo še osem ali desetkrat Tako župan, kakor tudi odbornika Orlando in Fragia-como, niso v svojih izjavah niti z be-seoico omenili obstoja, problemov in zahtev slovenskih občanov. OSTER PROTEST DSMO Na območju Korošcev vabijo otroke italijansko šolo Društvo Slovencev miljske občine je z začudenjem sprejelo vest, da je miljsko didaktično ravnateljstvo razposlalo vabila staršem za vpis o-trok v 1. razred italijanske osnovne šole za šolsko leto 1977/78 vsem družinam na širšem področju Korošcev, pri tem po sploh ni upoštevalo, da v tistem predelu živi po večini slovensko prebivalstvo, ki ima vso pravico vpisati svoje otroke v slovensko šolo. Iz izkušenj vemo, da je uradno vabilo že samo po sebi moralni pritisk, nasproten, v tem primeru, vsakemu demokratičnemu principu medsebojnega spoštovanja. V tem primeru ni miljsko didaktično ravnateljstvo spoštovalo do sedaj veljavnih navodil, da v krajih z mešanim prebivalstvom ne pošilja takih vabil, in celo rok za vpis v 1. razred osnovne šole ni bil še objevljen. Proti takemu samovoljnemu in nekorektnemu ravnanju odločno protestiramo in .zahtevamo, da ravnateljstvo v Miljah prekliče ta sVoj ukrep ter se obveže, da se bo v bodoče ravnalo po predpisih in dogovoru, po katerem le občinska u-prava v Miljah pošilja obvestila za vpis v osnovno šolo dvojezično vsem staršem. Odbor Društva Slovencev miljske občine je ta protest naslovil šolskemu naskrbništvu v Trstu in v vednost občinski upravi v Miljah, didaktičnima ravnateljema v Miljah ,in Dolini ter uredništvu tržaških dnevnikov. SINOČI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Mladi pianisti počastili spomin prof. Ambrozeta in Jožice Lasič Nastopili so bivši gojenci prof. Ambrozeta s pestrim in kvalitetnim koncertnim programom Glasbena matica se je sinoči poklonila spominu svojih pred enim letom tragično preminulih pedagogov, prof. Erminija Ambrozeta in Joliče Lasič-čefarin, s svominskim koncertom, na katerem so nasiopili mladi pianisti, bivši gojenci prof. Ambrozeta. Njuna smrt je pomenila veliko izgubo za zamejski kulturni prostor in nenadomestljivo vrzel v pedagoškem zboru Glasbene matice — je v uvodnih basedah poudaril ravnatelj GM prof. Svetko Grgič, toda prav sinočnji koncert je bil zgovoren dokaz, da je njuno delo, predvsem pa pedagoško delo proj. Ambrozeta, obrodilo obilne sadove, ,ob katerih se bo slovensko glasbeno življenje bogatilo in navdihovalo tudi v prihodnosti. Pred zelo številnim občinstvom, ki je napolnilo Malo dvorano kulturnega doma, in med katerim je bila še posebno številna mladina, so se predstavili Tomaž Simčič, Damjana Kralj, Verenka Terčelj, Bogdan Kralj, Alenka Podgornik, Erika Briščik, Vihra Kodrič in Ksenija Brass. Simčič in Terčeljeva sta zaigrala po dve skladbi, ostali po ena. Čeprav so med njimi razlike po letnikih šolanja od 4. razreda preko 1. in 2. razreda srednje šole do 1. razreda višje šole na konzerva- lltlllllllllllllllfllllllllltllllliMIfitniMMIItlftlllHMIMllIllllimilimilHIMHMIIIMiniltllllllllMimiimiMlltMIIIIIIIIIMtfllllllinitlllllHIMIIMIIMIIMaillllllllllllllllMIIIIIin ' UTRJEVANJE MEDSEBOJNEGA SPOZNANJA, PRIJATELJSTVA IN SODELOVANJA Včeraj v Dolini srečanje šolnikov pobratenih občin Ogled Rižarne in prisostvovanje tradicionalnemu podiranju maja Včeraj je bilo v dolinski občini vsakoletno srečanje šolnikov iz pobratenih občin Doline in Kočevja. Uradni del sprejema je potekal v jutranjih urah v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu. številne prisotne, med katerimi so bili politično-kultumi delavci in šolniki iz Kočevja, deželni šolski skrbnik prof. An-gioletti, pedagoška svetovalca , za slovensko šolo v Italiji in italijanske šole v Jugoslaviji prof. Sivec in prof. Suadi, predsednik odbora za šolstvo pri SKGZ dr. šiškovič, šolniki iz dolinske občine in starši, je pozdravil dolinski župan Edvin Švab in dejal: »Povodite mi, da prav ob tej priložnosti tolmačim občutke zadovoljstva vseh nas nad požrtvovalnostjo in učinkovitostjo našega skupnega dela, naših skupnih prizadevanj, naše skupne volje, skup nih ciljev, ki gredo v smeri utrjevanje medsebojnega spoznavanja, prijateljstva in sodelovanja.* Poudaril je, da slovenska narodnostna skupnost v Italiji še nima urejenih pravic, da bi se lahko počutila enakopravna in s tem v zvezi nadaljeval: «Današnja' pobuda je toliko bolj dragocena za pripadnika italijanskega večinskega naroda kot za pripadnika slovenske manjšine, ki prvi kot drugi postajata protagonista naših časov, novega vzdušja, novih boljših in človeško naravnih odnosov. Vsi vemo, da svoboda, mir, omikano sožitje, demokracija ni da na enkrat za vselej. Z vsakodnev- RAZSTAVA V RIŽARNI Bogato fotografsko gradivo o španski državljanski vojni Razstavo prireja tržaška občina - Gradivo je posodil beneški Bienale Včeraj so v Rižarni odprli fotograf-iko razstavo z naslovom »Španija 1936-939. Fotografija in informacija o ojni*. Razstava je pod pokrovitelj-itvom tržaške občine, fotografsko jradivo pa je zbrala in posodila stalna 'elovna komisija za informacijo ih iredatva javnega obveščanja pri be-leškem Bienalu. V imenu tržaške občinske uprave ie ob odprtju razstave prisotne nagovoril podžupan Giorgio Cesare, ki je »udaril važnost pobude, saj priča o igodovinskih dogodkih, ki jih ne sme-no pozabili. Razstava bo odprta do ineva, ko bodo v Španiji prve demo-tratične volitve, kar ima še prav poseben pomen. Nato je spregovoril španski borec, sen. Vittorio Vidali. Dejal je: da je danes Španija na poti demokracije. Nekoč nasprotujoče si sile iščejo stične točke, ki naj pripeljejo do demokratične ureditve dr-tave. Sama razstava se deli v dva dela: skupina fotografij ima dokumentarni namen, v drugo skupino pa so uvrščene »avtorske* fotografije, ki prika. zujejo vso grozljivo razsežnost španske državljanske vojne. Fotografija je torej kronika, hkrati pa priča o človeških stiskah in naporih sredi vojne vihre Fotografski material je posebna skupina strokovnjakov izbrala tako, da je upoštevala časopise držav, ki so bile politično ali vojaško soudeležene v državljanski vojni. Poseben sektor jc namenjen španskemu časopisju. Preko fotografskega medija se to- Našemu delovnemu tovarišu, ravnatelju ZTT, Sergiju Lipovcu, je žeha Vlasta rodila sinčka SAVOTA Srečnima staršema čestitamo, malemu Savotu pa želimo zdravo in krepko rast. rej gledalec lahko od bliže seznani z dogodki španske državljanske vojne, fotografije spremljajo dogajanje kot kronika, hkrati pa opozarjajo na človeško razsežnost vojne tragedije nim našim delom jih moramo bra niti, utrjevati in razvijati. V tem pogledu lahko dajemo, mi danes dobe- in nadvse pozitiven obračun. Sledil je prisrčen in dobro pripravljen kulturni program, recitacije in lietje so izvajali osnovni: šoli »Ivan Trinko Zamejski* iz Ricmanj in od Domja ter »Fran Venturini* iz Bo-ijunca, italijanska osnovna in srednja šola od Domja, na koncu pa še srednja šola »Simon Gregorčič* iz Doline. Po nag-a je vanju učencev za ex tempore »Delo in človek v dolinski’ občini*, sta prisotne pozdravila šolski skrbnik prof. Angioletti in predstavnik pokrajinskega šolskega skrbnika iz Trsta. Oba sta izrazila zadovoljstvo nad podobnimi pobuda mi. Ravna tel' srednje šole «Simon Gregorčič* dr. Aldo Štefančič je v svojem govoru prikazal ustroj srednjih in višjih šol v Italiji, učitelj Evgen Dobrila pa osnovnih šol in otroških vrtcev. Svoj pozdrav in do brodošlico sta izrekla tudi ravnatelj italijanske srednje šole pri Domju inž, Giancarlo Roli in didaktični ravnatelj za Talijanske osnovne šole Giordano Satler. Ana Savič, ravnateljica osnovne šole iz Kočevja, je orisala, položaj šole v Sloveniji, govore pa je zaključil predstavnik obalne samoupravne skupnosti za j-talijanske šole iz Kopra Musizza, ki je prinesel vabilo za obmejno srečanje naših šol z njihovimi. Po kosilu v restavraciji »Sonja* pri Domju so si šolniki ogledali taborišče smrti Rižarno, popoldne pa prisostvovali tradicionalnemu podiranju maja v Dolini. Tako je tudi letos srečanje šolnikov minilo, vsekakor pa .je še poglobilo prijateljske stike, ki so za bodočnost gotova podlaga za vedno večje medsebojno sodelovanje dveh pobratenih občin. V. L. Pokrajina seznanila strokovne organizacije s proračunom 1977 Jržaška pokrajina je uvrstila v proračun za leto 1977 nekatere postavke,*ki se nanašajo na posege te ustanove v kmetijstvo, trgovino, industrijo in obrtništvo. S tem namenom je odbornik za proračun Mar-tone sklical več posvetovanj z zainteresiranimi strokovnimi organizacijami. Na posvete je bilo povabljeno tudi Slovensko gospodarsko združenje in sicer v okviru posvetovanj ostalimi trgovsko-gostinskimi in obrtniškimi organizacijami. Vse povabljene organizacije so pohvalile pobudo pokrajinske uprave, kj pričenja nov pristop k ekonomski^ problematiki, pa čeprav z nizkimi vsotami v proračunu. V ta namen so predstavniki gospodarskih organizacij nanizali vrsto problemov, s katerimi se slednje ukvarjajo in k reševanju katerih bi lahko pristopila tudi pokrajinska uprava v mejah syojih zmožnosti. Predstavniki SGZ pa so t(idi navedli vrsto specifičnih problemov, ki jilj najbolj občutijo slovenska podjetja. *• V zaključku posvetov je odbornik za proračun % orisal še pomen in potek gospodarske konference in s kakšnim pristopom bodo pri sled nji sodelovale strokovne gospodarske organizacije. • V sobot«. 14. maja. bo ob 16.30 v dvorani »Di Vittorio* v Ul. Pondares 3, kongres bivših italijanskih in slovenskih političnih preganjancev. Izvolitev novih članov deželnega tajništva in izvršnega odbora KPI V ponedeljek sta se sestala na skupni seji deželna nadzorna komisija KPI in deželni komite KPI. Razpravljali so o sestavi tajništva in izvršnega odbora ter izvolili člane obeh teles. Soglasno so izvolili - v strankino deželno tajništvo poleg deželnega tajnika Antonirva Cuffara še Silvana Taronda (podtajnik), Angela De Piera, Tullia Paizo, Renza Pascolata, Giovannija Proserpia in Giorgia Rossetti ja. V izvršnem odboru pa so Arnaldo Baracetti, Wil-ler Bordon. Mario Colli, Roberto Costa, Isaia Gasparctto, Boris I-skra, Mario Ližzero, Perla Luša, Antonio Moschoni. Renzo Trava- nut in Spartaco Zorzenon. član izvršnega odbora je po statutu tudi predsednik deželne nadzorne komisije Silvano Bacicchi. sejam na bo prisostvoval tudi deželni koordinator FGCI Giovanni Zannolin! Nazadnje se je sestala deželna nadzorna komisija, ki je izvolila soglasno svoje predsedstvo: predsednik bo Bacicchi, podpredsednika sta Giovanni Migliorini in Silvino Poletto, tajnika Dušan Lovri-ha in Arrigo Pascolal za revizorja pa sta bila izvoljena Bruna Braida in Giuseppe De Paolis. Konferenca o možnosti sodelovanja z Madžarsko Na sedežu inštituta 1SDEE na Korzu 27 (drugo nadstropje) bo danes ob 18. uri konferenca 'o mednarodnih gospodarskih odnosih Ma džarske ter o perspektivah sodelovanja z Italijo v luč' novega položaja svetovnega tržišča. Govorila bosta glavni ravnatelj- trgovinske zbornice iz Budimpešte dr. Gerd Biro ter trgovinski svetovalec na madžarskem veleposlaništvu v Rimu dr. Gyorgy Oblath. Konferenco je institut, ISDEE priredil z namenom, da bi seznan i gospodarske in politične kroge naše dežele z gospodarsko politiko na Madžarskem ter z možnostmi sodelovanja. toriju Tartini, so vsi nastopajoči pokazali v prvi vrsti dobro podlago Ambrozetove šole, poleg tega pa seveda svoji študijski dobi in bolj ali manj izrazit j glasbeni nadarjenosti ustrezno znanje. Ni naš namen, da bi podrobneje ocenjevali njihovo izvajalsko raven, ker koncert sam tudi ni imel značaja šolske! produkcije ali tekmovalnega nastopa, hotel je biti le spomin na priljubljena in strokovno podkovana pedagoga. Velja naj zato posplošena ugotovitev, da smo poslušali dobre izvedbe in nekatere - že kar kon-certantne pristope h klavirskemu muziciranju, kot je bil to primer pri Verenki Terčelj in še zlasti pri Tomažu Simčiču. Njegova izvedba koncertne etude F. Liszta je bila lep dokaz izjemnega glasbenega talenta in prav gotovo tudi študijske resnosti in vztrajnosti. Moramo pa ob tem takoj dodati, da sta prav ti dve lastnosti odlikovali vse nastopajoče, kar je tudi jamstvo njihovega napredovanja. Izvajali so v prvem delu: Tomaž Simčič Bachovo Kromatično fantazijo in fugo, Damjana Kralj Bachovo Troglasno invencijo št. 2, Verenka Terčelj Scarlattijevo Sonato v D -duru, Bogdan Kralj Beethovnovo Sonato št. 5 (1. stavek), Alenka Podgornik Chopinov Valček op. 64 št. 2, Erika Briščik Debussgjevo Dr. Gradus ad Parnassum; v drugem delu pa Vihra Kodrič Beethovnovo Sonato op. 13 v c-molu, Verenka Terčelj Brahmsovo Rapsodijo op. 79, št. 1 v h-molu, Ksenija Brass Ra-velovo Rigaudon {n menuet ter Tomaž Simčič Lisztovo Koncertno e-tudo *XJn sospiro». Vsi so bili deležni toplih in zasluženih aplavzov. j. k- Jutri na deželi srečanje glede kamnoloma Faccanoni Vprašanje kamnoloma Faccanoni pad Sv. Ivanom bo v prihodnjih dneh spet predmet razprave na deželi. Odbornik za industrijo in trgovino Stopper je namreč za jutri sklical sestanek med vsemi ti stimi organi, ki so posredno- ali neposredno zainteresirani za reševanje tega problema. Na sestanek so bili povabljeni predstavniki družbe, ki upravlja kamnolom, izve denci, katerim je družba poverila izdelavo načrta za preureditev kamnoloma, nadalje predstavniki občine, gozdne uprave, urada za kamnolome ter zavoda za spomeniško varstvo. Drevi na gradu likovna razstava Na pobudo tržaške sekcije F1DA PA bo jutri otvoritev razstave 23 slikark vključenih v F1DAPA. Pokrovitelj razstave bo tržaška avt-0 nomna turistična in letoviščarska ustanova, vršila v a se bo na gradu pri Sv, Justu. Udeleženke iz Trsta so Wilma Allibravte. Liliana Bam-boschek. Giusg Brandaschia, Nora Carella. Maria Frigeri, Giulia na Griselli - Di Lena. Maura Izrael. Wally Kailer, Zora Koren - Škerk, Keiko Muraischi - Piani, Cate.rina Paleohgo, Popy Piazza, Maria Punzo in Anita Rovere; iz Vidma Anna Laura Acerboni Gemma Bia sl - Buzmcompagno. Patrizia ' De Carvalho, Maria Teresa De Zorzi, Mercedes Gaggi. Levci Sartorelli in Miky Sgobino; Dalma Br e solin iz Crcspana del .Garda in J^ivia. Ricci - Samaestri iz Verone. Otvoritev razstave bo ob 18. uri in ste bo zaključila v nedeljo. 22. • Konzul ZDA v Trstu Harlan G. Moen je včeraj obiskal predsednika 'pokrajinske uprave Ghersija. Pred dnevi je Ghersi skupaj s podpredsednikom Martonejem obiskal tržaškega nadškofa mosgr. Cocolina. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124. Stališča sindikata {lede podjetja IRET V zvezi s krizo, ki se je pojavila v podjetju IRET, sta se pokrajinsko tajništvo sindikalne fe deracije kovinarjev ter tovarniški svet sestala z vodstvom podjetja, da bi skupno preučili položaj, Te žave so nastale predvsem zaradi pomanjkanja novih naročil ter za radi krize na mednarodnem tržišču, k čemur .je treba dodati naraščanje pasivnih bančnih obresti na posojila. Sindikat kovinarjev in tgvamiški svet sta seznanila delavstvo s tem kritičnim položajem ter sklenila s tem seznaniti tudi lavno mnenje. Sindikati so namreč mnenja, da bi moralo imeti podjetje, ki deluje elektronskem področju, trdnejše perspektive. Zahtevali so tudi srečanje z deželnim odborništvom za industrijo, medtem pa se bodo sestali tudi z drugimi krajevnimi upravitelji ter političnimi strankami. V SLOVENSKEM KLUBU Rudi Hohn prikazal zanimivosti Dolenjske Sinoči je v Slovenskem kulturnem klubu Rudi Hohn predstavil v številnih dipozitivih Dolenjsko. Številno občinstvo je lahko sledilo fotografski poti, ki je peljala rxl pokrajinskih lepot dolenjske dežele pa do zgodovinskih spomenikov. Hohn se se je ustavil tudi v obdobju NOB, ko je bila Dolenjska eno najvažnejših središč vstaje. Predavatelj je pokazal številne arhitektonske umetnine, znane slike in freske ter rojstne hiše slovenskih znamenitih mož. V svojem prehodu po Belj krajini je fotografiral predvsem narodne noše in običaje. Seveda niso manjkali diapozitivi vinskih goric in znamenitih zidanic. Ob zaključku večera se je predavdtelju zahvalil predsednik Slovenskega kluba dr. Vlado Turina. • Drevi ob 20.30 se bo v univerzitetnem študentskem domu nadaljeval ciklus razprav na temo: »Kristjani in delavsko gibanje*. Današnje razprave se bo udeležil državni tajnik FLM Raf-faele Morese in član vsedržavnega izvršnega sveta ACLI Geo Brenna. Prometni ukrepi za rojanske ulice Po Rojanu bomo odslej vozili dru gače, kot smo bili doslej vajeni. Občinska uprava je namreč zaradi stalnega naraščanja prometa sprejela vrsto prometnih ukrepov. V nekaterih ulicah so odredili eno smerno vožnjo. Enosmerni promet se bo odvijal v Ul. di Roiano, na Trgu tra i Rivi, v /Ul. Moreri, Ul. Giacinti, v Ul. delle Ginestre, v Ul. dei Gelsomini in v Ul. Valmar tinnga. Na več krajih so namestili prometne znake, ki določajo obvezo prednosti. Ta obveza bo odslej veljala v Ul. delle Rose in na Trgu tra i Rivi. Ravno tako se bodo morali avtomobilisti ustaviti v ulicah dei Giacinti, Giusti in Scaia Santa preden bodo zapeljali na Ul. Mon torsino. Poleg tega so odredili prepoved parkiranja na obeh straneh Ul. delle Rose (v predelu od križišča z Ul Moreri) ter v Ul. Scaia Santa na strani lihih hišnih številk. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Jutri, 12. maja, bo ob 18. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo: priprava članskega sestanka, reforma višje srednje šole in razno. Tajništvo priporoča točno in gotovo udeležbo. VČERAJ ZGODAJ POPOLDNE V UL. COMBI NOV ROPARSKI PODVIG V TRSTU: SPET NA VRSTI POŠTNI URADI Oborožena roparja odnesla okrog deset milijonov lir - Govorila sta v tržaškem narečju »Vsi na tla! To je rop* — To strah vzbujajoče provelje, ki ga morajo zadnje čase tudi v našem mestu vse pogosteje okusiti tisti, ki se službeno ukvarjajo z denarjem, je včeraj presentilo pet uradnic in tri kliente poštnega urada v Ul. Com-bi 8 v predelu Elizejskih poljan. Dva zakrinkana in oborožena roparja sta ga izrekla točno ob 13.15, tri četrt ure pred popoldanskim zaprtjem uradg, pobrala vse, kar se je pobrati dalo (tudi tokrat je bil plen dokaj skromen — obsegal je okrog 10 milijonov lir) ter urno zbežala z ukradenih motornim kolesom. Kaže, da so se roparji pri nas preusmerili na poštne urade, kjer Oblačila, U m iti), roparji po napadu na postal urad. odvrgli se da z večjo lahkoto in brez po sebnih tveganj izpeljati roparski podvig, kot je dokazal nedavni primer ropa v poštni podružnici pri Sv. Andreju. Tudi dinamika včerajšnjega ropa je bila skoraj v vsem podobna tisti izpred meseca dni pri Sv. Andreju. Največja razlika je v tem, da je tokrat že omenjeno povelje izzvenelo v pristnem tržaškem narečju, kar pomeni, da bodo policijske sile prvič lahko u-smerile svojo preiskavo v tržaško podzemlje in bi zato znalo biti njihovo delo uspešnejše kot doslej. Roparja, ki naj bi bila po zmedenem in nekoliko protislovnem pripovedovanju prestrašenih in šokiranih uradnic in klientov visoke in krepke postave, sta se tokrat pripeljala z motorjem hondo 500, ki sta ga že navsezgodaj ukradla iz garaže v Ul. Berlam 11/1 39-letnemu Umbertu Biasuttiju. Odločno sta stopila v urad ter si nadela kapuce še preden jima je kdo lahko dobro pogledal v obraz. Prvi je spretno preskočil pult z okenci ter z dolgim nožem v roki ukazal u-radnicam naj poležejo na tla, drugi pa mu je s pištolo zavaroval hrbet ter pazil na trojico klientov, dve ženski in moškega, 32-letnega Sergia Vicinija iz Drevoreda C. E-lisi 59, ki se mu je očitno zdel najbolj nevaren in ga je zato zagrabil za vrat ter podrl na tla. Njegov pajdaš je medtem izpraznil predale ter prisilil ravnateljico urada, 52-letno Mario Turzielli por. Sbrisa iz Ul. Sinico 62, da je odprla železno blagajno, v kateri je bilo nad 9 milijonov lir. Ko sta zaključila z blagajno, sta uradnicam zaukazala, naj ne pojili čejo policije vsaj deset minut po njunem odhodu. Takoj zatem sta se z vso hitrostjo odpeljala z motornim vozilom, ki ga je policija pol ure kasneje našla na koncu Ul. Besen-ghi. Poleg vozila sta pustila tudi kapuci, rokavice ter kombinezona, v katera sta bila oblečena. Policija je uvedla preiskavo. Gledališča KOORDINACIJSKI ODBOR PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINE DOLINA vabi na predavanje prof. DARKA BRATINE ((MLADINA, KULTURA IN SEDANJA DRUŽBA ki bo jutri, 12. trn., ob 2030 v društveni dvorani v gledali?®11 »France Prešeren* v Boljuncu- Prosveta SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu j gostuje s predstavo Anonima Venezia-; na »BENEČANKA* 11. t.m., ob 20. j uri v Kočevju, jutri, 12. t.m., ob 16. uri m 20. uri v Novem mestu in v petek, 13. t.m., ob 16. in 20. uri v Kamniku. TEATRO STABILE Ob 11.30 v telovadnici šole Brunner in ob 17.45 v Študentskem domu nove univerze »LONTANI DA TUTTO*, gledališka lepljenka F. Bordona o furlanskem izseljenstvu. VERDI V petek, 13. maja bo ob 21. uri koncert del Beethovna, Liszta in Strawinskega. Dirigent je Hubert Soudant. Koncert spada v pomladno simfonični sezoni. Pri gledališki blagajni so na razpolago vstopnice za koncerta v petek ob 21. uri in v petek ob 18. uri. ROSSETTI Od 13. maja gostuje v abonmajskem sporedu Stalno gledališče iz Genove z delom Ostrovskega »PRAGOZD*. Delo je režiral Luigi Squarzina. Posebne cene (2.000 in 1.200 lir) za študente in mladino 19., 24. in 25. maja. Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti 2.. PD «France Prešeren* iz Bolj]« vabi v soboto, 14. maja. ob 20.3 občinsko gledališče »France na predstavo igre Avgusta Strin® ga «OČE», ki jo bo uprizorilo VO bor z Opčin. ^ SPD Tabor prireja v nedeljo-t.m., ob 20.30 v Prosvetnem doW®i Opčinah gostovanje PD »France ^ šeren* iz Boljunca. Dramski ods®“ nastopil s komedijo Oscarja »i X2* v režiji Staneta Starešin««' Predavanja STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Carsten Kriiger - Ludwig Volker MAKS ŽVIŽGAČ mladinska igra v dveh delih Prevod Scena in kostumi Glasba Režija Janez Žmavc Inž. arh. Mirko Lipužič Aleksander Vodopivec MARJAN BEVK Jutri, 12. t.m., ob 15.30 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 10. 5. 1977 Ameriški dolar: debclt 884,75 drobni 855,- Funt šterling 1520,— 'švicarski frank 347,50 Francoski frank 178,— Belgijski frank 24,- Nemška marka 373.50 Avstrijski šiling 52,- Kanadski dolar 820,- Holandski florint 358,- Danska krona 145. - Švedska krona 198,- Norveška krona 162,- Drahma: debeli 22,- drobni 22,- Dinar: debeli 44,50 drobni 44,50 MENJALNICA vseh tujih valut Včeraj-danes Danes, SREDA, 11. maja ŽIGA Sonce vzide ob 4.39 in zatone ob 19.24. — Dolžina dneva 14.45. — Luna vzide ob 1.25 in zatone ob 12.53. Jutri, ČETRTEK, 12. maja PANKRACIJ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21,3 stopinje .najnižja 10,4, ob 19. uri 18,1 stopinje, zračni tlak 1016,0 mb rahlo narašča, vlaga 55-odstotaa, nebo 7/10 pooblačeno, veter fi km na uro jugozahodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,8 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne, 10. maja 1977 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 24 oseb. UMRLI SO: 77-letna Maria Sbisa vd. Bartoli, 84-letna Maria Lolli vd. Kom, 84-letna Emilia Suman vd. Trevisan, 74-letna Eleonora Grebaz por. Posar, 92-letna Maria Pauletig, 73-letni Mat-teo Sponza, 67-letni Ugo Longa, 68-letni Antonio Attini, 74-letna Luigia Veronese, 74-letna Viktorija škerk, 91-letna Calligaris vd. Valent, 67-letni Giuseppe Rizzo, 67-letna Filomena Zorini por. Salata, 89-letni Carlo Do-len», 84-letm Ezio Petronio, 63-letni Giordano Felluga, 84-letni Ermenegildo Giusti, 51-letna Anna Maria Colautti vd. Vieser, 54-letna Angela Peretti por. Pauluzzi, 76-letni Francesco Bruno, 67-letna Faustina Sambo vd. Vieceli, 64-letni Bruno Bassi, 80-letna Maria Stocco in 60-letni Dušan Zimic. SPDT prireja jutri, 12. maja-20.30 v prali dvorani Kulturi^ doma predavanje znanega slove ga planinca Mirka Šoštariča na u f »Haloze, vegetacija, etnografska l1-ba in zgodovinski razvoj.* Vabil®1"' Razna obvestila NARODNA IN ŠTUDIJSKA KjjjJ NICA sporoča, da bo ponovno v ponedeljek, 16. t.m., v novih Pr ((i rili y Ul. sv. Frančiška 20, L ^ )i Urnik kot doslej: vsak dan od 19. ure, razen ob sobotah, ko ho ta samo od 9. do 13. ure. Slovenski raziskovalni Inštitut •• ■a, da je trenutno -brez telel zveze ter da bo predvidoma 20- "'jj-začel poslovati v novih prostorih G.-Gallina 5/3 - tel. 37465. irtf Idrijo, Sekcija SSk v občini Dolina P® ;; v nedeljo, 15. maja, izlet v Cerkno. V teku je vpisovanje - m lir za vožnjo in kosilo): tel®JJjJ( številke poverjenikov za vpis: ali 228481. Kino La Cappella Underground 19-00^" »La Via Lattea*. Režija L°ulS nufel. Igra Paul Frankeur. ^ Ariston Rezervirano za Britisn cIub- iifnod! Mignon 16.30 «11 prestanome*- 1 Allen. Barvni film. _ u^c Nazionale 15.30 «La trappola d> cio* Walt Disney. Barvni ^n0'ii I Grattaclclo 16.30 «Storie 'mrn0^jgiJ^ Appolinaire*. Prepovedano ^ pod 18. letom. Barvni film, .vr Fenice 16.00 »Napoii špara*. dano mladini pod 14. letom- pjj Excclsior 16.00 «11 fantabus V fanlastico autobus dcllera ato'® ^ Eden 16.30 »Donna. . . cosa si te», Renzo Montagnani ib 1$ Tamburi. Barvni film. PreP°v mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 »Lager SSadis*. PreP° .p, mladini pod 18, lotom. Barvni pf Aui-ora 16.30 «Cani arrabbiati»-vedan mladini pod 18. letom-Cnpitnl 17.00 «Un borgjiese P1 piccolo*. Alberto Sordi. PreP° mladini pod 14. letom. Barvni Cristallo 16.00 «La fuga di Barvni film. Moderno 16.30 «Ultimo tnondo, •* bale*. Prepovedan mladini P^ letom. Barvni film. ^ Fllodiammatico 15.45 «Salon n,aSj Prepovedan mladini pod 1®-Ideale 16.00 «Faccia a faccia*-Milian in Carol Andre. .^(It Iinpero 16.00 «Cadaveri eCce Lino Ventura. Barvni film- ff Radio 16.00 »Sugarland omrc^. žiral Sam Spilberg. Barvni J1 Vittorio Vencto 16.00 cTentacol1*' ley Winters in John Huston- ^ Abbazia 16.00 «Colpisci ancorfl Dean Martin. Barvni film- . Jjf Astra 16.00 «11 libro detla Walt Disneyeva barvna r*s3pUi! J Volta (Milje) 16.00 «Pippo. V\W Raperino alla riscossa*. Bari1" Disneyev risani film. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Obordan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1 in P. Giotti (Ul. sv. Frančiška 1). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1 in P. Giotti (Ul. *v. Frančiška 1). Izleti SPDT priredi v nedeljo, 15- ^ P tobusni izlgt na RATITOVEC l j / nad Selško dolino. Hoda bo oko^ (fi Vpisovanje na sedežu ZSšDl t pa 9 - tel. 31119). Prispevki V spomin na drago tet„° fanijo Milkovič daruje ^ ijf ” mančič (Gropada 43) 500» Skupnost. Družina Opčine. Namesto cvetja na grob je Milkovič daruje ckotr (Gropada 48) 5000 lir za .* Družina Opčine. Namesto cvetja na grob spc#. Milkovič daruje Danilo gF (Boršt, gostilna) 10.000 lir za nost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob = Milkovič darujeta Angelca ko Malalan 10.000 lir za matico. nas in tet" Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, je v starosti 74 let zapustila naša draga žena, mama, nona VIKTORIJA ŠKERK por. ADAMIČ žal**' Pogreb drage pokojnice bo danes, 11. t.rp., ob 15.30 iz iu®e sti, šempolaj 26 na domače pokopališče. . Iujt Žalujoči: mož Edvard, sinovi Iv0’ lo in Aido, snahe Rina, Anica 1® ^ vana, vnuki, nečaki in drugi 8008®’ : v-‘p- šempolaj, Praprot, Nova Gorica, 11. maja 1977 Z ZANIMIVEGA SESTANKA V ZGONIKU Kraška gorska skupnost mora prevzeti vodilno vlogo pri načrtovanju ozemlja Nevarnost, da deželni regulacijski načrt zatre še tisto malo avtonomije, ki jo še imajo Kraševci Ponedeljko javna razprava v ciaiiki jo je organizirala so- C,čna mDo sekci ja Zgonik - Repen- niatii na ^em° "Nova zakonska nor ry)V.o zazidalnih zemljiščih luč/ ;_.eže*ni urbanistični zakon zazidalnih zemljiščih in li vela mteres°v Kraševcev*, je doži-bjla Pomemben uspeh in je priva Saloo.Ve !. število pozornih poslu- Cev, ki so tudi aktivno posegli t>r JPravo- Med drugimi je bila Panom ntu-di delegacija KP1 z žu-stau„., Guštinom na čelu in pred-'Ustvo Slovenske skupnosti. lUvnT,1^ je dr. Pavel Colja v ska !r. obrisih orisal nova zakon-deja, ločila v zvezi z gradbeno ^vnostjo posameznikov. S kon-diter- 'a k?tos fr°dn morali gra-Veki1 p*ačati občinam dodatni da-8oj. 'a urbanizacijo, ki se bo po pre-dežele sukal od 5 do 20 od-nie K?y’celotne vrednosti nove grad-• ' Kdor si bo hotei zgraditi svpj dorp Dan*' °p torei nosil še večje breme kot doslej. ' 8iwj„' Darjo Jagodic je nato na Whfi° .Dredstavil študijo deželnega Bli tva o uvedbi deželnega re Dj. C|jskega načrta, ki je v seda-strogo vinkulativnega jjtj la in občine bi morale prilavo-sv°je regulacijske načrte de-ritaf,-rnu- 'fa osnutek ie bil žal avto- i^BVn° izdelan brez posvetovanja »ovaSe^!' 01 in sploh ne vsebuje smer- Za. razvoj industrije, kmetij-nosy a:vinoreje in gradbene dejav- i , . izoeian orez posvetovanja Ho^la,eresiranimi krajevnimi usta-tiic StVa .razv°1 Joj9’ živinoreje krjn n sa.i dejansko onemogoča ka •Pezn p'1 ^ovrstno dejavnost posa-v °z‘r(>rna občin. Taka ure «0v Pa je še posebno' za naše fettiljiv od^‘ne na Krasu nespre Vato, upmeljskih pasov, od rezer-ta^^elci* (173 ozemlja) ■ ?°dic je orisal karakteristike (1/3 ozemlja) do na °2erhj‘i Parkov (ostali 2/3 kraškega vSe uaK kjer so vključene" tudi., to ;!.as'; *n P°i.ia ter bodo n akna d " >gelaU podrobne načrte. Le UijaT^Sa obsega bodo pasovi s po-liVja 0lp na kmetijske, gozdarske, ^ korejske in ambientalne vredno. *'°sti V^i ‘“st zazidalne deiav Hej- ui postala omejena in skoraj lja alna- Spontano sc nam postav l(raVec , vprašanj: kaj bo z našim ‘ - tn kdo bo izdelal podrobne kdo bo imenoval kompren- Jtčrtp, feJf in kakšen bo njihov obseg? C^nja Jagodica je dopolnil še ^ača;Z vrst9 podatkov pravnega ra7-l>ra^° smo slišali nekaj v ^ predlogov in ugotovitev VsJf7-1 z možnimi rešitvami. Pred-ji 8e morajo vse okoliške upra bj n Politfčne skupine zavzeti, da deia • 1 ^iudje bili prisotni pri iz-l*hk Pudročnih načrtov, kar hi tk*° bila naloga Kraške gorske gnlaPusti. Ker omenjeni deželni re ^sn ^ Psnutek ne velja za poti ], Področje, bi po drugi stra-tjk ®uk° dežela izločila Kras iz liuj/.viikulativne ureditve kot pro-ItjLž "osimski coni*. Vsekakor bo la * dobiti primemo obliko, da bi feministične komprenzorije kra C? prebivalstvo samo izbiralo tjJ®. Predstavnike z ozirom na “Post teritorija. Jasno se je izkazala potreba, da odbor Kraške gorske skupnosti čimprej prouči vso zadevno problematiko in se zavzame, da bi prav ta medobčinska u stanova prevzela glavno besedo v komprenzoriju- in sploh pri načrtovanju. Zaključna misel je bila sledeča: ker imajo občine čas le do konca tega meseca, da pošljejo deželi pro-lipredloge, se morajo sporazumeti in enotno nastopiti vse politične šile, občinske uprave, ustanove in prebivalstvo ter zahtevati od de žele, naj zaenkrat umakne in «za-mrzne* osnutek deželnega regula cijskega načrta, v vsakem primeru pa se bomo morali s tehtnimi p-oti-predloei upreti nekaterim ključnim vsebinskim opredelitvam, ker bi v nasprotnem primeru tak regulacij ski načrt zatrl še tisto malo a v lonomije, ki jo Kraševci še imamo. — bs — Danes okrogla miza o celodnevni šoli Drevi ob Ki. uri bo v Ul. Madonnina 18, na pobudo šolske komisije tržaške federacije KPl .okrogla miza na temo: »šola s celodnevno zaposlitvijo in celodnevna vzgoja. 1 Udeležili se bodo: Luisa Balbi odbornik za solstvo miljske občine, Itti Drioli član pokrajinske komisije KPI za šolstvo, Maurizio Pessato odbornik za skrbstvo pri tržaški pokrajini, Giancarlo Roli, ravnatelj srednje šole s celodnevnim poukom v Naselju sv. Sergija in Gianfranco Spiazzi, didaktični ravnatelj tretjega okrožja. • Drevi ob 20.30 bo na sedežu v Ul. Colautti 6 seja rajonske konzulte za Sv. Vid - Staro mesto. iiiiiiiiMiiiiiHiikiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiimiiiitiuiiiijiiiiiiniiiiiimiiHMiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiutviiiiiniittiti PKEJŠNJO NEDELJO DOBRO USPELA ŠOLSKA PRIREDITEV V ROJANU Pohvala gre vsem učencem, od najmlaj. ših do najstarejših, a ludi učiteljstvu Nedelja, 8. maja, je bila za ro-janske učence,' njihove starše in prijatelje, nenavadna nedelja. Ro janski učenci so se namreč delno poslovili od letošnjega šolskega leta. Šolsko leto se bliža kraju in kot ie na naših slovenskih šolah običaj, se poslov'mo s prireditvijo Tu pokažejo otroci kaj vsega so se med šolskim letom naučili, od recitacij do petja in risanja. Tak je tudi običaj na rojanski osnovni šoli. Najprej so se občinstvu predstavili naimla.iši na šoli, to so učenci' 1. razreda, ki so sproščeno in prisrčno prikazali prizorček o Špeli počasneli. V tem prizorišču so nastopale male miške, kos, Špela in pa Smola možek. V dvorani so jih starši in ostali prisotni lepo na-gbadiki z ploskanjem, saj so si ga naši najmlajši res zaslužili. Sledil mu je 2. razred, ki se je predstavil z igrico o Muci copatarici. Tu so na odru nerodni otroci in pa zvita Muca copatarica. Tudii u-čenči 2. razreda so pokazali veliko dobre volie in. navdušenosti. Učenci 3. razreda so pa z rao- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Otroška in mladinska zborovska revi.ia NAŠA POMLAD v nedeljo, 15, maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. - I beneški dnevnik JjjjEDEUO V GRMEKU TEHNIČNA RAZPRAVA 0 URBANISTIČNEM NAČRTU Udeležili se je bodo tudi izvedenci iz Vidma in Nadiških dolin bustjCe: predsednika gorske skup-Aojkj *n predsednike treh stalnih WS11 pri Nadiški gorski skup iti U, člane urbanistične konvsije tirna n‘ke. ki jih ta problem za- V 'k'ljSL to predpostavlja, da bo ne-tfoVo srečanje prilika za izmeni $i mnenj 0 tehničnih problemih, ti j^1 Prijavili svojo udeležbo raz tiž, Z^enc'- Razpravo bo vodil .chele Gubana, predsednik ^inženirjev videmske pokra-H, ^°ia poročila bodo prebrali i0sohni »Deželni urbanistični všti v luči programskega načrto-Voi,š Sprskih skupnost'*, dr. Cia Jo$tj *Pnižbeno«ospodarske značil-'rta» deželnega urbanističnega na-skla(j’ arh. Simoniti »Presojanje o n Pstj deželnega urbanistične-%t)nacrta s stremljenjem gorske st,*, ctr J3US »Pravni prolog teom. Rucli »Vplivi deželah, , načrta- za občino Grmek* in •ki' (Pratni o vplivih v šentlenart- L ^Ulično srečanje Iki podlaga ^žeinSneižo pnttično razpravo o em urbanističnem načrtu. r,?a strokovnega zavoda ^P^tru Slovenov kovni zavod v Spetru Slove 8šr jPsta.ia že več kot 20 let, veo v8tiiJri Ze nekaj let v krizi, saj s< W.aiJaki jn Nadiških dolin vedno 1 sfli • n naaisKin aoiin vranu vPisujej°. Nižji srednji šoli v . Pp^on' 5>*°venov in v šent Lenartu Nria?ia Približno 100 dijakov .letno, j?vni . se malo fantov vpiše na stro-t‘ijajL.1!av«>d. Ustanovili so poseben ^ dom, ki omogoča vsem di- jakom videmske pokrajine, da o-biskujejo sekciji, ki še delujeta Dom je brezplačen in nudi razne usluge, ki omogočajo cenejše šolanje. Kljub temu se dijaki usme-rjavo v druge šole in inštitut izgub lja na pomenu. Na šoli so razmišljali o raznih načinih, ki naj bi vzpodbujali dijake k vpisu, vendar ni bilo pravih rezultatov. Prejšnje leto so se za položaj zavoda zanimali politični in administrativni organi, ki so ugotovili določene pomanjkljivosti v delovanju zavoda in doma. Vendar tudi 'zanimanja omenjenih sil ni pomagalo in umaknili so iz dnevnega reda vprašanje v pričakovanju, da se dežela in država izrazita glede poklicnega šolanja. V okviru pobud, ki naj bi ponov no uveljavile inštitut, je potrebno omeniti konferenco o čiščenju vode v vodovodih. Na konferenci so o-svetlili pomanjkanje posebnega zakona in razložili, kaj bi bilo potrebno storiti za čistejšo vodo, ki jo potem vsi uporabljamo. Vprašanje vode je za Nadiške doline zelo pomembno saj marsikje manjka. Te dni je npr. zmanjkala voda v občini Srednje. Konference so se udeležili dijaki, sindikalisti in upravitelji vodovoda v Pojani, ki so in-teresirani za to, da bi rešili vprašanje vode v Nadiških dolinah. dernim načinom igre podali pri zorček o kričavem petelinu. Tud’ tu nastopajo prijazne, toda lene miške in pa delavni petelinček. Nato so nastopili najstarejši na šoli. to so učenci 5. razreda. Prikazali so nastop telovadbe na motiv koračnice Regiment po cesti gre! Tu gre pohvaliti dobro usklajene ko reografijo in barve. Kot zadnji pa so se poslovili u čenči 4 razreda z Lukeševim «Pa pagajček Koko*. Podana je bila zelo živo in plastično da je vžbu dila v dvorani smeh in zabavo Prireditev ie bila skorai pri kra ju. Zato so vsi učenci vseh razredov stopil' na oder, da bi se v letošnjem šolskem letu še zadnjič poslovili. Pod vodstvom učiteljice Vere Poljšak so zapeli najprej Regiment po cesti gre in Naša putka ter Desem Naše mate kuha kafe Sledile so štiri vinske: En hribček bom kupil, Bog je ustvaril zemljico, Še kkelco prodala bom. Majol ka. Za slovesen zaključek pa so zapeli, in pri dem povabili vse pri šotne v dvorani k zbornemu petju, pesem drago vsem Slovencem. «Kol'kor kapljic*. S to skupno, lepo zapeto pesmijo, se je letošnja prireditev rojanskih učencev končala. Pohvaliti ie treba vse učence od najmlajših pa do najstarejših in tudi učiteljstvo, ki je pripomoglo k uspehu prireditve. Za rojanske učence pa ta priredi tev ne pomeni konec šolskega leta, saj imajo pred seboj še dobrih 30 dni pouka M. M. Kulturna večeru v Študentskem domu Kulturno - rekreacijam krožek tržaškega študentskega doma prireja danes, 11, maja, in jutri 12. maja, dva zanimiva kulturna večera. Danes bo ob 17.45 v konferenčni dvo rani študentskega doma. Ul. Fabio Severo št 158, recital deželnega gledališča Teatro stabile »Lontani da tutto*. Jutri bo ob 20. uri ravno tako v konferenčni dvorani študentske ga doma debatni večer z naslovom: *Okviri furlanske kulture», Razpravo bodo s svojimi posegi uvedi' prof. Gianpaolo Gri z inštituta za zgodovino ljudskih običajev, prot Rienzo PeVegrini z inštituta za zgodovino italijanskega jezika na tržaški. univerzi in prof. Adriano Ceschia iz dokumentacijskega cen tra pri Porta Aguileia v Vidmu. Uspeh letošnjega modelarstva na Montcbelu Drugi salon modelarstva «Expo-model*, ki so ga odprli v nedeljo na sejmišču pri Montebelu je vzbudil res precejšnje zanimanje tržaškega občinstva. Samo v nedeljo si je to zanimivo razstavo o-gledalo nad 5.000 ljudi, precej o b'skoyalcev pa je bib tudi včeraj in predvčerajšnjim. Veliko zanima nje Vzbujajo predvsem modeli, ki so jih ljubitelji tovrstne dejavnosti zgradili lastnoročno brez vnaprej izrezanih delov. Poleg 2.000 raz stavljenih modelov letal ladij o-klopnih. vozil in drugih, si obiskovalci lahko ogledaji helikopter augusta beli 208. izvidniško letalo s kratkim vzletonj, oklepno vozilo z raketami zemlja zemlja in dru ge vojaške zanimivosti Salon je odprt ob delavnikih od 15. do 20. ure, vstopnina pa znaša '500 lir. Z AVTOBUSOM NA DUNAJ ‘ dve M jO 2 N O S T I 2 dni: od 21. do 22. maja, cena 50.000 lir 3 dni: od 21. do 23. maja, cena 75.000 lir Ob koncertu Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki ga organizirajo koroški demokratični univerzitetni študentje. Ogled parkov in mestnih zanimivosti Informacije In prijave pri združenju UNION v Ul. Valdirivo 30 (td. 64430) od 17,30 do 19.30 S SPREMINJANJEM DNEVNEGA REDA Potek seje pokrajinskega sveta v znamenju priprav na volitve Razprava o psihiatriji je imela prednost pred proračunom, ki ga morajo odobriti do 24. maja ■Politične skupine v pokrajinskem svetu v Gorici so s svojim obnašanjem na sinočnji seji pokazale da jih preveva prav malo. da ne rečemo r»'č, dobre volje, da bi našle soglasje o proračunu ki je ključni dokument, in preprečile krizo tudi v tej krajevni ustanovi, ki se — sadeč po poteku sinočnje seje — približuje z naglimi koraki. Vzrok za takšno stanje je očitno iskati v zadržanju krščanske demokracije, ki si hoče nabrati čim več točk za prihodnje volitve, začenši pri zaslugi za sklenitev o-simskih sporazumov, kakor tudi pri zaslugi za druge politične in upravne odločitve. Po drugi strani pa ima tud levica dovolj razlogov, da izpodoija nekatere od teh zaslug in da se tudi sama pripravlja na upravne in deželne volitve. Kar dvakrat ie 'na sinočnji seji tekla beseda o korektnosti poslovanja pokrajinskega sveta: enkrat v zvezi z razpravo o predsednikovih sporočilih, drugič pa v zvezi z razpravo o spremembi vrstpega reda nekaterih točk, ki so na dnevnem redu pokrajinske seje. Obakrat je pokrajinski svet prestopil svoje pristojnosti, kar je izzvalo ostc-r predsednikov nastop ter njegovo sklicevanje na udgo vomostj svetovalcev za obstoj in ddlo vanje demokratičnega telesa, kakršen je pokrajinska svet. Že pred pričetkom seje je pre vladovalo splošno prepričanje, da bo najvažnejše vprašanje prav i-menovanje stalne pokrajinske komisije za psihiatrijo, ene izmed tolikih komisij, ki jih bo pokrajinski svet ustanovil za preučevanje različnih vprašani. Kljub temu na so morali svetovalci razpravljati o predlogu misovskega sve tovalea, le je hotel dnevni red obrniti na glavo in dati prednost razpravi o proračunu, češ da ga morajo po zakonu odobriti do 24. maja. Predsednik Agati mu je od govoril, da je računski del. sestav ljen m da ga je potrebno opremiti le še s poročilom političnega zna čaja, ki spremlja proračun, Sveto valeč jim ie zagotovil da ga bodo obravnavali v roku, ki ga zakon predpisuje, in da torej ni nevarnosti za kazensko preganjanje po krajinskih svetovalcev. Predsednik je nadalje napovedal sklicanje se je načelu kov skupin, na kateri bo do do'očili potek proračunske razprave Po teh njegovih besedah so Dokraiinski svetovalci pričeli razpravljati o vprašanju psihiatrije, ki razburja duhove na Goriškem že, bet let. 'V času. ko pišemo te vrstice, je bila razprava v teku. 1« V začetku seje so • svetovalci sprejeli ostavko Drufuca (PRT) ter na njegovo mesto izvolili Marca Del Nerija nem zasedanju ocenili sedanji položaj, predvsem v luči novega zakona št. 177, ki predvideva izbolj šave za upokojence javnih ustanov. Ob koncu del so izvolili 11-članski vsedržavni odbor, ki bo skrbel za povezovanje vseh področnih sekcij sindikata CISL. V njem sta kot predstavnika naše dežele Vincenzo Aprea iz Vidma in Bruno Ghezzo Tudi naši dijaki med nagrajenci Zveze industrijcev Goriška zveza industrijcev razpisuje vsako leto natečaj za podelitev študijskih štipendij za dijake tukajšnjih srednjih šol, katerih starši so zaposleni v tovarnah, ki so članice zveze. Ustrezna komisija je letošnje prošnje pregledala in porazdelila štipendije, ki jih bodo dijaki dobili v kratkem. Porazdelili so 12 štipendij po 100.000 lir in 12 po 50.000 lir. Štipendije so dobili tudi nekateri dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Ti so: Mara Cijan, slovenska trgovska šola, 100.000 lir: Adrijana Pete-jan, slovenska trgovsko šola, 50.000 lir; Elizabeta Kovic, učiteljišče »Simon Gregorčič*, 100.000 lir; Elizabeta Marušič, učiteljišče »Simon Gregorčič*, 50.000 lir; Vivijana Berlot, klasični licej »Primož Trubar*, 100.000 lir. • V petek bo v dvorani trgovinske zbornice v Gorici, na pobudo tukajšnjega eksperantističnega krožka, predavanje o esperantu in mednarodni kulturi. Predaval bo prof. Valerio Ari, docent romanskih jezikov na Finskem. MESEČNI PODATKI MEJNE POLICIJE MESECA APRILA LETOS 1.328.514 PREHODOV Povečalo se je število prehodov s potnimi listi Aprila meseca sp na goriških mejnih prehodih našteli rekordno število prehodov. Skupno je namreč prejšnji mesec prečkalo mejo 1 mil. 328.514 ljudi, kar pomeni več kot marca letos (1,184.401) in aprila lanskega leta, ko so našteli skupno 951.439 prehodov. Vzroki za tak porast so že običajni. Večje število prehodov so tudi v tem mesecu zabeležili s strani goriških in videmskih avtomobilistov, ki rezervoarje avtomobilov polnijo pri sosednih črpalkah. Čeprav so v Jugoslaviji bencin podražili, se nakup dragocenega goriva še vedno splača, tako da se vsak dan pri Rdeči* hiši in na drugih manjših prehodih ^vlečejo dolge kolone »žejnih* avtomobilov. Pomembno je, da se je v prejšnjem mesecu povečalo število prehodov s potnimi listi, kar dokazuje, da se je že pričela turistična se zona. Čeprav nismo še dosegli viška, podatki obmejne policije povejo, da je\ že zadovoljivo število Neofašistična provokacija v Benečiji Vsedržavni kongres sindikata upokojencev CISL V drugi polovici aprila je bil v kraju Montecatini Terme 1. vsedržavni kongres sindikata upokojencev CISL. Na njem so na dvodnev- Kjer se osel valja, tam osel dlako pusti. Tako bi v domači govorici lahko predstavili zadnjo neofašistično provokacijo v Beneški Sloveniji, o kateri smo že poročali v naši nedeljski številki. Danes objavljamo še fotofeVfffijo ndpada na znano zavedno {slovensko, družino, ki je bila lani« «*linihistratiw» (itisiJtibker so v njeni gostilni peli domači fantje slovenske pesmi. Kakor smo izvedeli, so neznani provokatorji predvčerajšnjim skušali ponoviti mazaš-ko akcijo, vendar jim je pogum padel v hlače in so barvo in čopič odvrgli v bližini poslopja. Beneška kulturna društva protestirajo proti grobemu napadu neofašističnih provokatorjev na zavedno slovensko družino ter zagotavljajo, da noben poskus ustrahovanja ne bo odvrnil illllllllllllllMIIIIIIMIIItlllllllllllllllMIIIMIIMIIIfllllllllllllllimiJMIIIIIIIIItllllltimiHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM 4. IN 5. JUNIJA V GORICI SREČANJE MANJŠIN KI ŽIVIJO V ITALIJI Osrednja skrb bo posvečena volitvam v evropski parlament Prosvdtni društvi Anton Gregorčič iz štandreža in Virgil šček iz Trsta, ki sodita v Svet slovepskih organizacij, prirejata v dneh 4. in 5. junija letos v Gorici študijski shod za pripadnike manjšin, ki živijo na področju italijanske republike. Takšen shod so italijanske narodnostne manjšine doslej imele v Aosti. Program tega študijskega srečanja obsega izmenjavo informacij predstavnikov treh manjšin, slo venske, nemške in francoske. Prireditev bo predvidoma v Attemsovi palači na Kornu, ne izključujejo pa možnosti, da bi seminarski del izvedli v novem avditoriju furlanske kulture. Drugi dan bodo priredili koncert ter obisk nekaterih sloven škili občinskih uprav. Doslej so si prireditelji zagotovili prisotnost predsednika dežele Co-mellija, pokrajinskega predsednika Agatija ter župana občine Gorica D« Simone.ja. Udeleženci seminarja sl»bodo na podlagi primerjalnih podatkov i-zoblikovali podobo stanja posameznih narodnostnih skupnosti (poleg omenjenih treh manjšin, ki prebivajo na področju treh avtonomnih dežel s posebnim statutom, bod i na shodu navzoči zastopniki tudi .drugih manjših), zlasti pa bodo na tem shodu govorili o pripravah na volitve v evropski parlament, ki je že nekaj časa osrednja tema pogovorov manjšinskih predstavnikov. Ne nazadnje so o njih razpravljali tudi na shodu v Ogleju. Slovenski oktet v petek v Tržiču Slovenski oktet bo pel v petek. 13. maja, v Tržiču. Obisk priznanega slovenskega mikanega ansam bla je pripravil tržiški pevski zbor «Ermes Griorn, ki slavi letos 25-letnico ustanovitve in ki ie ie imel ob te 1 priliki nekaj koncertov. Prej šnji petek je imel n.pr koncert sam zbor tErmes Orion*. Koncert bo v kinodvorani Etcelsior ob 20.45 Najprej bodo tri pesmi zapeli tržiški pevci, zalem bo ijneUSlovenski oktet celovečerni koncert. V programu imajo Gallusove in druge polt jonske pesmi ter, celo vrsto del slovenskih in drugih slovanskih slovenskega življa v videmski pokrajini od njihove pravične borbe za priznanje statusa manjšine in iz tega statusa izvirajočih narodnostnih pravic, provokacijski napis v bližini poslopja gostilne v vasi Ščigle v občini Podbonesec. Kratica SAM pomeni «squadre d'azione Mussolini). Občina novači delavce Goriško županstvo ,bo najelo v začasno službo pometače, delavce za odnašanje smeti in delavce za urejanje liokopališč. Zainteresirani naj vložijo prošnjo na goriškem županstvu do 20. maja. podrobnejše informacije dobijo v personalnem uradu županstva. Teden Rdečega križa Ta teden je v Gorici posvečen Rdečemu križu. V okviru tega tedna bo pokrajinski odbor Rdečega križa pripravil razne manifestacije, da bi javnost opozoril na pomen te ustanove. Sele danes v Štandrežu seja krajevne skupščine Sinoči napovedane seje krajevne skupščine v Štandrežu ni bilo, ker je odbornik za javna dela Zucalli, ki je imel na seji poročati, nenadoma odpovedal prisotnost. Predsednik Valter Reščič je proti takemu načinu dela ostro protestiral in od ložil sejo skupščine na danes zve čer ob 20.30. Seja bo v domu »An- drej Budal*. Do odložitve sestanka s tem odbornikom je prišlo že prejšnji teden. Čeprav ni odbornik omenil vzroka svojega zadržanja lahko menimo, da je hotel biti prisoten na sestanku vodstev treh sredinskih strank, KD, PSDI in PRI, ki je bil sinoči -v -Tržiču. Drevj je bila napovedana tudi seja podgorske krajevne skupščine, danes zvečer se sestane skupščina v Stražicah. V petek pa bo seja krajevne skupščine za Rojce. . - Premestitev učiteljev V okviru vsakoletnih premestitev učiteljev, nam je goriško šolsko skrbništvo poslalo imena vseh učiteljev, ki so bili premeščeni iz ene šole v drugo. Med temi se je učiteljica Marija Lenardič por. Mer-molja preselila iz osnovne šole v Ul. V. Veneto .v osnovno šolo v Ul. Croce, Nataša Paulin por. Peterin iz Štmavra v šolo v Ul. V. Veneto, Almira Vižintin por. Vescovi iz Trsta v štmaver. Požar v Turjaku Niso še znani vzroki obsežnega požara, ki je v ponedeljek popoldne izbruhnil na kmetiji Albana Cecchina iz Turjaka, Ul. Marconi 40, kjer so ognjeni zublji povzročili nad 5 milijonov lir škode. Okoli 15. ure so domačini videli uhajati dim iz senika, kaj kmalu pa so veliki plameni zajeli celotno pod-.strejše, kjer je družina Cecchini imela več stotov sena ter kmečko orodje. Gasilci goriške postaje so si prizadevali pozno v noč, dokler niso uglasili razsežen požar. skladateljev. ............................................... Dohodki Goričanov vi. 1974 Luciano Gratton 4.070.01)0 lir, Paolo Gratton 13.435.000, Roberto Gratton 5.160.000, Sergio Gratton 5 mil, 572.000 Mirko Gravnar 4.347.000. Al do Gravner 5.894.000, Jurij Grav ner 6.302.000, Jožef Gravner 4 mil 974.000, Darinka Graziani 4.152 000, Faustino Graziano 6.391.000, Gelse rino Graziato 13,084.000, Antonio Greco 4.096.000, Maria Gregoratti 4.680.000, Graziano Gregori 5 mil. 345.000, Bruno Gregorig 22.458.000. Gianfranco Gregorig 9.409.000, Gio vanni Gregorig 5.842.000, Luigi Gre gorig 5.306.000, Giorgio Gregorutti 4.033.000, Sergio Gregorutti 6.178.000 Gino Grellonj 4.643.000, Giorgio Gre mese 5.300.000. Sergio Grcmese 4 mil. 581.000, Firmno Grender.e 6 mil. 541.000. EWa Gressani 4 mil. 199.000, Adalberto de Gressi G mil. 831.000, Roberto Grisco 6.472.000, Edgardo Grignetti 4.404.000, Gra zieila Grigolon 4.612.000, Giovanni Grillo 4.673.000, Oskar Grili 4 mil. 878.000, Emilio Crnaver 5.574 000, Giuseppe Grinover 6.864.000, Guido Erinover 4.816.000, Marta Grinover 4.657.000 Orestilla Grinover 4 mil. 854.000, Angelino Grinovero 14 mii, 466.000, Giusepoe Gnon 8.458.000 Luigi Grioji 5.808.000.' Giuseppe Grob ssa 4.561.000, Gior dano Gronelli 6.678.000, Claudio Grossi 7.653.000. Italo Grossi 7 mil 374.001), Oreste Grossi 4.305.000, Fe lice Grosse 9.850.000, Giovanni Gru rien 8.054,000. Giorgio Gruden 5 mil. 942.000, Mann Gruden 4 451,000. Ro dolfo Grudina 4.253 (MK), Albertd Grusovin 7.057.000, Aldo Grusoviu 5.408.000, Alessandro Grusovin 5 mil. 118.000, Antavo Grusovin (r. 1896) 7.203.000, Antonio Grusovin (1914) 4.418.000, Anfonio Grusovin (4.2.1914) 8.116.000, Bruno- Grusovin 6.599.000. Enriso Grusovin 4 mil. 137.000. Edoardo Grusovin (r 1925) 20.432.000, Ermanno Grusovin 5.618.000, Giorgio Grusovin 6.312.000, Giovanni Grusovin (1937) 4.381 000, Giovanni Grusovin (1930) 4.484.000, Giuseppe Grusovin (1895) 10.77 1 000, 'Giuseppe Grusovin (1937) 4.642 000. Guerrino Grusovin 4.501.000 Guido Grusovin 8.574.000, Paolo Grusovin 6.097.000 Pietro Grusovin 9.159 000. Sergio Grusovin 4.987.000, Teodoro Geromin »5.287.000, Giacomo Guada gnino 4.108.000. Vincenzo Guagnin 7.925.000, Giovanni Gualdi 4.591.000 Bruno Gubana 6.065.000. Roberti. Gubesi 5.276,000, Mario Guerriero 8.911.000, Guido Guerritore 11 mil. 197.000, Dante Guglielmotti 4 mil 278.000, Marino Gugole 4.144.000, Luigi Guida 4.346.000. Angelo Gu lin 4.275.000. Oreste Gurtner 5 mil. 63.000, Francesco Guzzonato 6- mi lijonov. ) Attilio Haus 8.749.000, Gugliel mo Hlede 4.648.000, Valentin lllede 5.274 000, Valentin Hlede (1943) 4 mil. 873 000, Aleksander Hoban 5 mil. 282.000, Hilarij Hobar 4 mil. 984.000, Rolando Hoeltl 6.423.000, Ruggero Jourdan Honorč 5.943 000. Josip Hrovatin 4.635.000, Ivan Hva la 5.460.000. Josip Humar 6 192.000 Teodor Humar 5.775.000. Enzo Hvala 4.052.000. Darko Hvalič 4.752.000 Umberto Hvalič 4.756 000. Bruno lachini 6.818.000, Edoardo Iachin 5.615.000, Claudio Iacob 10 mil. 324.000, Francesco Iacona (: fnil. 577.000, Vincenzo Iacono 5 mil 149.000, Giuseppe Iacopini 5.522.000. Danilo Jakin 6.888.000, Antonio Jakončič 4.654.000, Augusto Jancis 6 mil. 252.009, Remo Janeach 7 mil. 629.000, Cosimo Iapelli 5.148.000, Gabriele Iardas 4.264.000. Oscar 'ari ni 18.147 000, Giovanni Iazbar n mil. 672.000, Giorgio Ielli 4.144.000, Francesco Ientile 6.342.000, Alfrede Ier man 5.890.000, Rodolfo lerman 7 mil. 643.000, Ruggero lerman 5 mil. 45.000, Giovanni Ieusig 6.366.000, Anfla Illicher 4.558.000. Tullio lili chčr 4,588.000, Marco Illuminati 6 mil. 145.000, Antonino Imbesi 4 mil 572.000, Camillo Imbriani 12.679 000, Vincenzo Indellcato 5.025.000, Gan-dolfo Interbartolo 10.477.000. Giusti no Interbartolo 9.237 000, ignazio Interbartolo 7.379.000, Alberto It.tor cia 5.694.000, Giovanni Baltista lor dan 8.038.000, Silvio Iordan 6 mil 487.000, Saverio Iosini 4.587.000, Sal vatore Ippolito 9.202 000 Giuseppe luccni 5.325.000. Aldo Jug 4.710 000 Angelo Iue 6.464.000. Daniele lug 5.528.000, 'Mano lug 7.508.000. Gino luretig 4.827.000, Romiro luretti 5 mil. 652.000, Guerrino lun 4.003 000, Giordano Iurich 9.393 000. Francetu turiah 4.674.000. Angeto Iurlaro 4 mii. 934.000 Radivoj Jug 5.110 000. Luigi Jus 11.780.000, Francesco Ius-sig 9.726 000, Giuseppe Ivaldi 10 mil. 100.000, Luciano Ivaldi 9 mil. 14.000, turistov obiskalo naše kraje. Gre predvsem za izletnike, ki si v tem času ogledujejo razne zgodovinske in druge zanimivosti naših krajev. Nazadnje ne gre pozabiti na dejstvo, da so konec aprila odprli mednarodni sejem Espomego, ki je sovpadal s prazniki v Jugoslaviji. Podatki s tega sejma pravijo, da se ga je ogledalo preko 40.000 ljudi, velik dela katerih pa je prišel prav iz Jugoslavije, S potnimi listi je mejo prečkalo 493.231 ljudi, od teh je bilo 262.857 italijanskih državljanov, 230.374 pa tujcev. S prepustnicami se je čez mejo podalo skupno 835.283 ljudi, od teh pa je bilo 497.148 deželanov. DEŽELNI SHOD V GORICI Kako okrepiti -^krajevno avtonomijo Preureditev krajevnih avtonomij bo predmet razprave na shodu, ki ga deželna zveza italijanskih pokrajin v sodelovanju z deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino prireja 14. in 15. maja (v soboto in nedeljo) "V deželnem avditoriu v Gorici. Na sestanku bodo opredelili tudi vlogo izvoljenih teles pri obnovi in preporodu Furlanije. Strokovnjaki s področja krajevnih avtonomij ter predstavniki političnih, gospodarskih, družbenih in sindikalnih sredin naše dežele boda preučili najbolj žgoča in sedaj odprta družbena vprašanja ter jim skušali poiskati odgovor z izoblikovanjem nove podobe italijanske družbe, pri katerem mora nujno i-meti svoje mesto tudi krajevna avtonomija. Poročevalci na tem shodu bodo izhod iz sedanje krize, ki jo država preživlja, poiskali v premagovanju ostankov centralinističnega pojmovanja, ki z zakoni še vedno preprečuje nastanek tiste »države avtonomij*, ki jo zagotavlja republiška ustava in ki jo je mogoče ustvariti s širokim ljudskih sodelovanjem na vseh ravneh. Vloga, ki jo morajo krajevne avtonomije odigravati v okviru demokratičnega razvoja naše družbe, je še prav posebej poudarjena z nalogami, ki jo imajo izvoljene skupščine pri odpravljanju posledic potresa v Furlaniji. S tem v zvezi se bo na shodu izoblikovala zahteva, da naj imajo izvoljene skupščine vse večjo odločujočo oblast, kajti samo z neposredno udeležbo ljudskega predstavništva in z zavračanjem hierarhičnega reševanja vprašanj. v podrejanju nasproti nadrejenim oblastem, je mogoče hitro in učinkovito odpravljati posledice potresa ter" zagotavljati gospodarski in družbeni napredek. O pravkar navedenih pogledih na krajevno avtonomijo bo stekla beseda 14. maja ob 9.30 v deželni dvorani, kjer bodo prebrali svoja poročila predsednik deželne zveze italijanskih pokrajin Giancarlo Rossi, univerzitetni profesor za javno pravi Ugo De Siervo, predsednik zveze italijanskih pokrajin dr. Franco Rava in predsednik pokrajine Milan dr-Roberto Vitali. Gledališča V Kanalu bodo drevi ob 19.30 uprizorili delo Vlada Vukmiroviča »MREŽA ZA VETER*. V okviru abonmajskih predstav bo drevi ob 18.00 in 20.15 v veliki dvorani Primorskega dramskega gledališča v Solkanu večer pantomime. Izvajal bo Andres Valdes. , Predavanja Slovensko katoliško prosvetno društvo — Gorica prireja aanes ob 20.30 v Katoliškem domu v Drevoredu 20. septembra predavanje geologa dr. MIRA KORŠIČA o potresu v Furlaniji. Kino Gorica VERDI 20.30 nastop gledališke skupine iz Genove z delom »LA FORESTA*. CORSO 17.00—22.00 »Genova a mano armata*. P. Lo Biartco in A. Celi. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17 30—22.00 »Arancia meccanica*. M. Mc Dovell in > P. Magee. Barvni film. Prepovedan mladini dod 18. letom. Cl.NTRAI.E 17.30-22 00 »Autostop ros-so sangue*. F. Nero In C. Clery. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00--2J.00 »Calore in pro-vincia*. E. Monteduro in P. Gori. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. iršifi PRINCIPE 17.30-22.00 »U calde lab-bra di Emanuelle*. Barvni film. LXCELS10R 16.30-22.00 »Uno suU al-tra*. Barvni film. Aorti Gorica in okolica S()ČA «Detektiv maček*. — francoski film ob 18.00 jn 20.00. SVOBODA »Devičica*. — italijanski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Dr. Divjak - mož iz brona*, — ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasam, Korzo Italija 10 - tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ulica Te-renziana 36 — tel. 44387. S ^SREČANJA NARODNOSTI SOSEDNIH DRŽAV» V LENDAVI Enakopravnost brez predsodkov Kako živijo pripadniki madžarske narodnosti na narodnostno mešanem območju lendavske občine v Pomurju Novost na knjižni polici «Prišli ste med prebivalce ob-mejnega Pomurja, med ljudi, ki ponosni in zadovoljni nad dosedanjimi dosežki v razvoju socialističnega samoupravljanja in vse boljšega lastnega političnega in ekonomskega položaja z odprtimi srci sprejemajo svoje prijatelje in sosede.» . Tako nas je pozdravil predsed nik pomurske Socialistične zveze delovnega ljudstva. Jože Gomjec, ko smo posedli prostore v sejni dvorani 'andavske občinske skupščine. Prisrčen nagovor .je veljal Slovencem iz Italije in Avstrije, slovenskim rojakom iz Porabja in hrvaškim iz sosednih županij Vas in Zala na Madžarskem, Italijanom iz Slovenije in Hrvaške, gradiščanskim Hrvatom iz Avstrije, Madžarom, Čehom in Slovakom iz SR Hrvaške, zbranim na »Srečanju narodnosti iz štirih sosednih držav*. *Naša socialistična skupnost zagotavlja narodnostim enakopraven položaj in sodelovanje v naši skupnosti, popoln gospodarski, družbeni jezikovni in kulturni razvoj, ki vi bil nikoli odvisen od mednarodnih razmer ali odnosov naše države s sosedi, predvsem pa mu ni nikoli botrovala številčnost katerekoli narodnosti... V nasprotju z asimilacijskimi predstavami in željami ponekod v svetu, pri nas nikoli ni bilo dvoma o tem. da bodo v naših konkretnih razmerah pripadniki narodnosti ohranjevali svoje narodne, kulturne. lezikovne in druge specifičnosti. ki jih označujejo kot pripadnike narodnosti. Prav obstoj narodnosti je še posebna obogatitev naše socialistične samoupravne skupnosti in je torej cilj naše narodnostne politike ohranjevali te posebnosti.» Resničnost teh besed smo imeli priložnost preverjati . na vsakem koraku v času našega dvodhevne-ga obiska, v stikih -in razgovorih z ljudmi iz oblastnih organov in s ceste. * * # v Dvojezično območje lendavske občine se začenja med vasema Hotiza in Kapca na cesti Murska Sobota - Lendava. Do njiju sc vozimo mimo Velike Polane, rojstnega kraja pisatelja Miška Kranjca. kjer so bili poleti 1041 prvi sestanki organ zatorjev jn simpatizerjev Osvobodilne fronte, in kier je v bližnji vasi Gančani 18. oktobra 1941 nadel domačin Štefan Kovač - Marko, prvi organizator osvobodilnega gibanja proti madžarskemu okupatorju. Na prihod na narodnostno mešano območje opozorijo že prvi dvojezični cesln' znaki in potem vsi drugi napisi na javnih poslopjih. urad;h in trgovinah, čeprav sama pokre .jjPa. ohranja svojo nespremenjeno podobo Danonskc Širine in zna čilne arhitekture hiš med topoli in cvetočim sadnm drevjem. Lendava sama ie povsem spremenila svojo podobo izpred štirideset - trideset let in to ne le zaradi povsod pričujoče dvojezičnosti, temveč tudi zaradi svojih novih dimenzij. Iz ozkih okvirov nekdanjega podeželskega upravnega središča se je razširila na vse strani z novimi stanovanjskimi hišami in industrijskim;' objekti. Še v prvih povojnih letih skoraj izključno kmetijsko področie. se razmeroma hitro industrializira, vendar pa še kakih 60 odst. prebivalstva živi od kmetiistva na površinsko močno razdrobljenih gosDodarstvih. Narodnostno mešano območje z madžarsko večino (okrog 9 000 ljudi") je 5 do 8 km širok pas lendavske in soboške občine vzdolž meje z Madžarsko, v sami lendavski občini, na mešanem in popolnoma slovenskem območju. Da živi po štetju iz leta 1971 nnkaj nad 18.000 Slovencev, blizu 7.500 Madžarov. 659 Hrvatov in približ no toliko drugih narodnosti. Največja. z madžarsko narodnostjo naseljena vas. ie Dobrovnik. \ # * * Srečanje vseh prisotnih delegacij narodnosti pred poslopjem občinske skupščine, je spominjalo na babilonski stolp v miniaturi: v nevezahih pogovorih so se prepletale slovenščina.' hrvaščina, madžarščina in italijanščina, slovenščina in hrvaščina z raznimi narečnimi poudarki pretežno tudi kot vezni .jezik za lažje medsebojno razumevanje, saj so vsi udeleženci ta dva jezika najbolje obvladali. V sejni dvorani skupščine je bila kot pogovorni jezik sprejeta slovenščina s pravico vsakogar, da se'Izraža v svoji materinščini, če mu je tako lažje, in seveda s prevajanjem do potrebi. Vse te tchnično-nolitične zadeve, kakor tudi celotno organizacijo srečanja, sta imenitno izpeljala domačina Ferenc Hajoš in Sander Varga s svojimi sodelavci tako. da je bilo vzdušje že od samega začetka kar najbolj sproščeno, čeprav je bi a pri vseh prisotna zavest, da sodelujejo na srečanju izjemnega pomena za nadaljnji razvoj sodelovanja med sosedi preko obstoječih državnih meia. « t» « Informacija o življenju madžarske narodnosti v SR Sloveniji, ki so jo v raznih oblikah posredovali predstavniki družbeno-politič-tih organizacij, je bila celovita, kolikor je pač dopuščal čas. Načela popolne enakonravposti na-rodoosti v Jugoslaviji so vsebovana že v programu OF Po prvi ustavi iz leta 1946 je bila enakopravnost narodov in narodnosti natančneje opredeljena, izpoool-njena in obogatena z ustavmmi r formami in vsakdanjo prakso v razvoju enakopravnih odnosov, kar se .tedaj odraža kot ustavni zakon v določilih ustave SFRJ in SR Slovenije iz leta 1974. kakor tudj v vrsti samoupravnih dogovorov in občinskih statutov narodnosti. Skladno s tem je iz slo- Nova že osma knjiga Zgodovine v slikah Knjiga obsega razdobje zgodnjega srednjega veka in prostor od Anglije, preko Sredozemlja, do južne Azije, vse do Japonske Predstavniki madžarske narodnosti družbeno-poiitičnih organizacij lendavske občine med srečanjem * delegacijami narodnosti štirih sosednih držav varja tudi izginil pojem »manjši na». Zamenjal ga ie pojem »narodnost,*, kar ni 1e drugo ime za isti pomen, marveč dejanska kakovostna sprememba Glavni jn najbolj vdni karakteristiki te kakovostne spremembe na narodnostno mešanem območju v okviru splošne enakopravnosti sta dvojezičnost in pa dvojezično šolstvo. Razumljivo te. da se Dri doslednem izvajanju uzakonjene dvojezične prakse pojavljajo občasne težave kot posledica v prvi vrsti še ne do kraja izpopolnjene kadrovske strukture. Vsi napisi v uradih občinskega poslopja so dosledno dvojezični, dvojezične so osebne izkaznce občanov, dvojezični so javni razglasi, dvojezično je poslovanje na sodiščih. Pre bivalec mešanega področja lahko vlaga prošnje in razne vlpge v slovenščini ali madžarščini in do principu prejema tud, odgovor v istem jeziku ali v obeh jezikih. Zapisnik' na sodiščih se vodijo v slovenščini, toda vsak zainteresirani prejme prevod v materinščini. To seveda- predpostavlja obvladanje obeh jezikov, kar v praksi (zlasti aktivno) še ni novsem uresničeno, vendar dvojezično šolanje vodi k popoln doslednosti tudi v tem oziru. Na vpogled smo dobili vloge, odloke in razsodbe, ki potrjujejo to stvarnost. Enakopravnost pripadnikov madžarske narodnosti s pripadniki večinskega naroda na mešanem območju se kaže tudi v njihovi prisotnosti na vodilnih in najbolj odgovornih mestih Družbeno-poli-tičnega življenja. Madžar po narodnosti je na primer predsednik izvršnega odbora občinske skupščine. sekretar ZK in sekretar SZDL, predsednik medobčinske komisije ih oba predsednika obe liskih (soboške in lendavske) komisij za narodnostna vprašanja, ravnatelj osrednje dvojezične šole itd. Pripadnk madžarske na rodnosti je celo predsednik republiške komisiie za narodnosti pri skupščini SRS. Funkcionalna dvojezičnost in e-nakopravnost pripadnikov madžarske narodnosti se odraža seveda tudi na vseh drugih Dodročj h družbenega življenja v gospodarstvu in kulturi (v šolstvu, toda o tem kasneje) in morda še naj-bol' zgovorno v dejstvu, da dejanska enakopravnost pripadnikov madžarske narodnosti v nobenem primeru ni pogojena od njihovega Števila. Merilo je le avtohtonost, pa še ta v najširšem tolmačenju. Pripadniki madžarske narodnosti razpolagajo z lastnimi sredstvi informiranja. ki bodo popolna z u-vedho televizijskega programa v madžarščini, z založniško dejavnostjo. s kulturno-prosvetnimi skupinami. z bo«atm knjižnim Ion dom v dvojezičnih knjižnicah, pri-, padniki madžarske narodnosti se enakovredno uveljavljajo v literarni in umetnostni tvornosti, no-vezujejo se z matičnim narodom preko meje itd. Skrb za enakopravnost in enakopravno soodločanje in programiranje vse dejavnosti sc uveljavlja tako v interesnih skupnostih kot preko ko- misij za narodnostna vprašanja. Pri tem pa je le treba omeniti to, kar je v svojem izvajanju poudaril tudi predsednik komisije za narodnostna vprašanja lendavske obč ne tov. Varge’, ko je dejal: «Toda vsega kar smo realizirali. ne bi mogli realizirati brez družbene materialne pomoči. Naš tednik ne bi mogel brez tč pomo-čr izhajati niti en sam teden. Brez popolne družbene zavzetosti večinskega naroda sploh ne bi mogli doseči vsega, kar smo na področ- ju narodnih pravic in narodne enakopravnosti dosegli, čul imo, da stoji za nami. večinski narod. Za nobeno' našo potrebo ni potreben kakšen poseben boj. vse je stvar skupnega enakopravnega soodločanja in urejanja, in če so še pomanjkljivosti, so te odraz skupno občutenih in skupno reše-vanih problemov kadrov in materialnih možnosti.* JOŽE KOREN (Nadaljevanje sledi) •Na zbirko knjig ZGODOVINA V SLIKAH, ki jo v originalu izdaja zahodnonemšica zalozba Holle Verin g v Baden-Badnu, za slovensko izdajo pa skrbi Državna založba Slovenije, smo že večkrat opozorili kakor so pač izhajali posamezni zvezki te svojevrstne izdaje, ki želi. s slikovnim gradivom in spremljajočim besedilom prikaza ti 'bralcu prerez svetovne zgodovine. ZGODOVINA V SLIKAH se zato precej razlikuje od ostalih' zgodovinskih knjig, pri čemer pa je treba poudariti, da zajema ta knjiga prikaz dogajanj na vseh področjih in na vsem svetu, tako da knjige tiiso omejene le na Evropo in le na prikaz politične zgodovine. Vsaka od knjig obravnava tudi določeno časovno razdobje in je po svoji notranji strukturi razdeljena na tri dele. Prvi del prinaša zgodovinski pregled, v katerem so navedem najpomembnejši dogodki, hkrnti pa pojasnjeni medsebojni odnosi med poglavitnimi kulturnimi področji in medsebojnimi vplivi. Dru- DUŠ «GUERNICA» JE NASTAJALA V TEH DNEH PRED 40 LETI Baski zahtevajo vrnitev slovite Picassove slike Nil cistični napad na baskovsko mestece - Picasso sc takoj loti dela. ki je postalo simbol - V New Yorku molčijo, pa čeprav ne zanikajo Picassove želje MADRID, 10. - Na današnji dan pred štiridesetimi leti se je začel« rojevati eno največjih u-mctni.ških del naše dobe in hkrati ena najbolj izrazitih obsodb voj ne in fašizma — slovita Picassova «Guernica», ki postaja te dni spet aktualna, na srečo ne v zvezi s kako vojno. Guernica je pravzaprav glavno mesto Baskov, torej tislega naroda v Pirenejih na meji med Francijo in Španijo, za katerega trdijo, da je najstarejša nacija v Evropi. »Guernica* kot slika pa ima drugačno zgodovino, datira le iz leta 1937. V baskovskem mestu Guernici, v mestecu, ki je podobno kot Hi-rošima postalo simbol barbarstva in tako imenovane totalne vojne, so pretekle tedne začeli zbirati podpise na pozivu bolje povedano na prošnji, ki je naslovljena na vdovo velikega španskega slikarja Picassa. V pismu je med drugim rečeno «Prosimo vas, da napravite, kar je v vaših močeh, da bi sc »Guernica* vrnila v Španijo, torej tja, kjer ji je mesto, tja, kjer se je bi'a izvršila tragedija, ki jo je rodiia. »Guernica* in Picasso pripadata nam, španski državi*. Slepimo za nekaj desetletij nazaj. »Guernica* jo prav gotovo najbolj znano Picassovo delo, pa čeprav ne njegovo najboljše deio. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo, pravijo, da bi bilo težko najti na svetu močnej še in zgovornejše »sporočilo proti vojni* od tistega, ki ga vseljuje Picassova «Guernica», velikansko platno, ki je dolgo 7,80 m široko pa 3,5 m, in na katerem jc Špan ski slikar prikazal tragedijo Guer- niee in španske državljanske voj ne. »Guernica* je zelo zgovorna ne le za človeka, ki se z umetno sije ukvarja, pač pa obstane pred njo tudi preprost človek in v new-jorškem ’ Muzeju moderne umetnosti je pred to sliko vedno veliko ljudi,, tako da ugotavljajo, da je to ena najbolj gledanih ali bolje najbolj gledana umetnina v muzeju. Res je, po .velikem delt'1 je bilo napravljenih veliko avtoriziranih kopij in reprodukcij, toda nobena v tistih dimenzijah in zato trdijo, da se izplača potovati iz. Evrope v Ameriko, da bi si ogledali to obsodbi) nasilja, obsodbo zla, ki ga predstavlja vojna. Človeku, ki si ogleda »Guernjco*. o-stanejo za večno v spominu posamezni deli velikega olja, na primer izraz moža ki joče, obraz, ženske z mrtvim otrokom, celo slika konjske glave, stika glave bika in drugi deli Sicer pg je nekdo zapisal, < da je na sliki »Guernica* upodobljen eden najbolj žalostnih dni našega stole tja. Veliko zelo veliko šp bolj žalostnih dni je temu dnevu sle dilo, toda , »Guernica* ostaja ven darle simbol neki ga zla, ki se ie pozneje še razvilo, poglobilo. Bilo je 36. aprila 1937. leta Državljt nska vojna v Sp; ni ji je bila v polnem teku. Frgneu je pomočjo nacističnih in fašističnih sil uspelo potisniti špansko retino vojsko in enote tujih prostovoljcev v obrambo. Toda fašistom in nacistom • to ni bilo dovolj. Nacisti in fašisti so se hoteli še posebno razdivjati nad Baski, ker, s« ti bili še najbolj napredno u srtierjeni del prebivalstva Španije in 26. aprila so se eskadrile bomb nikov iz Hitlerjeve legije «Ii kar, ki pa jc živel v Parizu, lotil velikega dela. In dva tedna je noč in dan delal skice in poskuse1, da bi tragedijo prenesel na platno. Nad slo risb it; načrtov je napravil in na današnji dan, lii. nu ja 1937, se je lotil dela, se jo lotil svojo veliko »Guirnicc*. ki se jo že v juniju razstavili na sv e Lovni razstavi v Parizu in jo je tedaj vsa umetnostna kritika po veiičevala kol; »vrhunsko delo naj večjega mojstra*. Od tedaj dalje ,se je o «Guerniei» veliko pisalo in obstajajo o njej velike in te meljite študije. »Guernico* zato pozna ves svet. še najmanj pa jo pozna Španija, kajti v času, ko s« »Guei nico» v najrazličnejših reprodukcijah širili po revijah, strokovnih publikacijah in tuni v dnevnem tisku po vsem svetu, so ji bila vrta v Španijo zaprta, dokler je bil na oblasti eden glavnih krivcev tragedije, generalisim Franco. Guernica pa bi morala priti v Špunijo, tako pravijo Španci, tako zatrjujejo Baski. Od leta 1939 je namreč ta velika umetnina v nevvyor.škem Muzeju modeme u-nietnosti. že prej smo rekli, da se pred njo ustavlja največ ljudi. Nekateri trdijo, da je to najbolj veljavno delo tega sicer tako bogatega muzeja, še več Picassovo delo prinaša muzeju milijonske vrednosti v dolarjih... V času, ko je bil diktator Franco še živ, je bil ob veliki sliki napis: . »To delo je tu zato, ker ga je Španija posodila muzeju*. Sedaj, ko je Franca ni več. so ob podobo dali drugi'napis. Ta pravi, da se ta umetnina nahaja v Muzeju moderne umetnosti zato, ker »jo je posodila Picassova družina*. Kaže, da je vodstvo nevv-yorškega muzeja pohitelo, da bi*-preprečilo vrnitev »Guernice*. če bi bila španska vlada zalite vala vrnitev umetnine, bi muzej moral «Guernico» vrniti, kajti u-metnina je bila dana le na posodo. Ko Franca ni bilo več. bi bila španska vlada morda to tudi zahtevala. Da bi se , to preprečilo, so v vodstvu' muzeja prenesli morebitno odločitev na Picassovo družino. S tem se zadeva zaplete in španska vlada bi torej, tudi če bi hotela, ne mogla zahtevati takojšnje vrnitve slike. V najboljšem primeru pa se vrnitev odloži. Sedaj pa Španci in še posebej Baski zahtevajo vrnitev slike. To,' zelo konkretno zahtevajo prebivalci Guernice, torej tistega mesta, (Nadaljevanje na zadnji strani) gi del je glavni del knjige in je po svojem značaju kronološki potek. Tu je izčrpno prikazan zgodovinski razvoj posameznih kultur. Tretji del s pojasnili in dopolnili razlaga stvari in pojme, ki .so bili v besedilu prejšnjih dveh delov na kratko omenjeni. Osma knjiga ZGODOVINE V SLIKAH, ki je pred nami. zajema obdobje v letih 700-950, Icar pomeni, da obravnava čas zgodnjega srednjega veka. V tem časovnem okviru je obravnavana najprej Evropa in sicer zahodna in srednja Evropa, nato pa Bizanc in slovansko območje. Sledi prikaz sveta islama, nakar zavzema posebno poglavje Indija. Jugovzhodni Aziji je posvečen poseben razdelek, prav talen Kitajski. Koreja in Japonska sta obravnavani na koncu. Gre torej za zanimiv prikaz zgodovine prostora, ki ga zavzema območje točno naznačeno z dvema vzporednima črtama in ki se vleče od Anglije preko zahodne Evrope, Sredozemlja, prednje Azije, lužne Azije tja do Japonske. Ljudstva, države, kulture, verovanja, vplivi to je predmet zgodovinskega prikaza omenjenega ob-dbbja. Ker je pri tem prikazan vzpon frankovske države v 8. stoletju, začetek bizantinskega razcveta. prodor islama in Kitajska v času dinastije Tang. lahko govorimo o pomembnem obdobja, ki pa obravnava pričujoča knjiga. Zlasti še ker je to tudi čhs kulturnega razcveta, čeprav istočasnega prodiranja islama proti zahodu in jugu. Je pa to tudi čas prvih tehničnih dosežkov (ura, vodno kolo) in čas razmaha umetnostnega ustvarjanja. O vsem tem se bo bralec lahko prepričal 'ako z branjem teksta kot 2 ogledovanjem barvnih podob. Ici so bistveni sestavni del knjige. Prav te pa dajejo knjigi posebno privlačnost. Originalno nemško izdajo zgodovine v slikah ie pripravila vrsta zahodnonemških strokovnjakov, slovensko izdajo pa sta pripravila zgodovinarja Branko Božič in Tomaž Weber. kol prevajalka pa Nataša Brumen. Gre torej za nadaljevanje ze udomačene ■ zbirke. ki si je zaradi svojega bogatega vsebinskega gradiva, predvsem slikovnega, našla dosti prijateljev tudi med našimi bralci. Sl. Ku. Dirigenta Karaj ana na Dunaju «£rdo» sprejeli DUNAJ 10. — še m dolgo tega, ko so se v odgovornih krogih na Dunaju bahali, kako je Avstrija »otok miru* v sicer razburkani Evru;«'. Res je, Avstrija se lahko pohvali,' da ima mani kriminala kot ga imajo v nekaterih drugih deželah zahodne Evrope, toda miru. pravega miru tudi tu ni. To je okusil tudi znani dirigent Herbert von Karajan. ki je po dolgih letih prišel spel na Dunaj in ga Dunaj ni sprejel z nav dušenjem. Herbert von Karajan spada med največje dirigente na svetu. Hkrati pa tudi med »visoko -ospudo*. Tega mož ne Dri-kriva. kot ni nekoč prikrival svoje nacistične opredePtve. In ko s2 je po trinajstih letih vrnil na Dunaj, so mu mladi duna:ski so cialisti pripravili pred dunajsko Oporo nič kaj prijeten «snrejem». Očitali so mu »visoko kulturo* in vse kar k temu spadg. Med ono ročniki. Iti so ea »sprejeli* ie bi) ludi sin avstrijskega , kanclerja Peter Kreisky, Herbert von Karajan, ki je navajen samo na aplavze in mani festaci.je. je zagrozil, da bo pretrgal pogodbo z vodstvom dunajske Opere, če se mu ne bodo opravičili, posebnojna račun »pes mice*. ki so mu jo zapeli pred Opero. In avstrijski minister za kulturo Sinovvatz se mu je res opravičil, pa čeprav je avtor »pesmice* in tudi glasbe mini strov sodelavec, tajnik ministr stva za kulturo Fritz Hermann. Če je bil Karajan pred Oporo tarča nekoliko vulgarne vendar pa zelo posrečene pesmi, ga je »gosposki* Dunai v Operi sprejel z velik/m navdušenjem, z, aplavzi, «kakršnih že dolgo nf' bilo v dunajskem opernem gledališču*. Pri tem jc zanimivo, da so ljudje ploskali njemu, ne pa prireditvi, ki je bila precej izpod ravni, na kakršno so Dunajčani navajeni. Karajan ie prišel dirigirat Trubadurja, kateremu bo sledila Bo-heme in pa Figarova svatba. Poslednjič je Karajan dirigiral v dunajski Operi leta 1972. REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. skoraj. 7. brevir, 13. toliko, 14. lepiti, 15. Osimo, 16. davi. 17. A.M. 18. Iva, J9. ve ter. 20. L.E., 21. Ola, 22. raven, 23. mit. 24. Sn, 25. volan. 26. maj, 27. ki, 28. eden. 29. kanal, 31. acetat, 33. DOLINA. 34. Ramona. 35. Plini j. NAVPIČNO: 1. sto, 2. kosilnica,, 3. oliva, 4. rima, 5. ako, 6. Jo, 7. blaten, 8. reven, 9. Epir, 10. vi. 11. Italijani, 12. Riniet, 16. Devan, 19. valeta, 21. Oskar, 22. Rodan, 23. Manin, 25. veto, 26. mali, 29. kol, 30. laj, 32. E.M.. 33. D.P. SREDA, 11. MAJA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA * Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.(K) Biseri sedme celine 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK — Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: Francoščina 17.00 Gioco — cltta 18*00 Argumenti 18.30 Simfonični koncert 10.(K) Dnevnik- 1 - KRONIKE 19.20 Orzouiei — 12. nadaljevanje ., Za Iso - Orzovveija se bližajo hudi dnevi, potem, ko je pr*’1 za pomoč starega poglavarja Dinov, Paoa. Batuji ga OoceJ umoriti, Boeri, katere vodi «Fior di granolurco*. pa se kljuD temu pripravljajo na spopad. Almanah in Vremenska slika DNEVNIK Poseben Dnevnik 1 k)J)oyXiicl sreda * Holandska Amsterdam: nogomet ANDERLECHT - HAMBUR0 Db zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal O tem je zdaj govor Dnevnik 2 —- OB 13. 'URI Vzgoja in dežele L odi: vaterpolo - ITALIJA - JUGOSLAVIJA Program za otroke: Vojna Toma Grattana Trideset minut za mladino Laboratorij 4 h parlamenta. DNEVNIK 2 — ŠPORTNE VESTI La barca gialla II Cantaposla — Na koncu Vremenska slika Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO GLEDALIŠČE DARIA FOJA. «ISABELLA, TRE CARAVELLE E UN CACCIABALLE* Ponovno bomo imeli pred seboj odličen ansambel gledali »La Comune* z Dariom Fojem, Franco Rame in drugimi. Pr«“ stava se. bo vrtela okoli podobe Krištofa Kolumba, ki pa. .' kot jc pri Foju navada, v bistvu le priložnost, da se prikaže) določene aktualne zadeve. Gre za satiro, jedko satiro razm« v deželi. Kronike Sergio Centi v Tuttaroma Ob koncu DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana TV šola Deklica Delfina in lisica Zvitorepka Ukročeno oko: DEŽEVNI DAN, serijski film Doslej je bilo zanimanje mladih ustvarjalcev posvečeno ra vi. če pa lep dan pokvari dež, ki noče in noče ponehati. je treba pač posvetiti' čemu drugemu. Mladi umetniki so -tokrat vzeli na muho najrazličnejše tehnike izražanja, s kat« rimi lahko povemo svoje misli, 'od monotipije, graviranja, je° kanja s kislino, linoreza in lesoreza. Obzornik Ne prezrite: PRENOVLJENA NARODNA GALERIJA Glasba takšna in drugačna Amsterdam - Nogomet — Finale za pokal pokalnih prvakov " prenos (Evr.) — v odmoru DNEVNIK Film tedna: KLETKA ZA MEDVEDA , Režija Marjan Handvverher, v glavnih vlogah Jean Pase*1 Michel Francois, Pascal Bruno, Yvette Merlin. . . Bernard ima 17 let — je značilen primerek uporniške mladine' oče je umirjen lastnik- propadajoče trgovine, ded pa u pokril V minor ki Rpi*narHn nrinovpdnir* n nnnrih »tavltnh RemS-* 19.45 20.00 20.40 21.35 12.30 13.00 •13.30 16.00 17.00 17.25 18.00 18.25 18.45 19.10 19.45 20.40 22.00 23.00 14.10 16.40 16.55 17.25 17.40 18.15 19.10 21.15 22.45 19.10 21.15 21.35 22.30 19.10- 21.15 21.35 miner, ki Bernardu pripoveduje o uporih, stavkah živi z odprtnimi očmi in kmalu začenja dozorevali kot mlad fant. DNEVNIK Koper — barvna Nogomet: ANDERLECHT - HAMBURG DNEVNIK Zvezde gledajo z neba. 3. nadaljevanje Lov v Emilii - Romagni, dokumentarec Zagreb Nogomet, prenos iz Amsterdama DNEVNIK OTROCI IZ EPRUVETE — dokumentarna oddaja Švicarska barvna TV 18.00 # Program za mladino 21.30 To in ono, razpravljanja 22.20 Kolesarske dirke: Tour de Romandie 22.30 DNEVNIK TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.2t) Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Rojstna hiša naših vclemož; 9.40 Koncert; 10.05 Prcdpoldanski omnibus; 11.40 Sol ske oddaje; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.05 Koncert lolk; 14.30 Mladina v zrcalu časa; 14.40 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 F. I. Čajkovski: Pikova dama, opera; 18.05 »Razbiti vrč*, veseloigra. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30. 10.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.35 Glasbena galerija; 10.10 Otroški količek; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poje Duško Lukin; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 15.00 V svetu znanosti; 16.10 Zbor «Rosalpina dl Bolzano*; 16.45 Med zamejskimi rojaki; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Izložba hitov; T7.30 Primorski dnevnik; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz priljubljenih oper; 20.00 Zbori. RADK) 1 i|V, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, DJ' 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 21.00 »Poročila; 6.(K) Jutranja » sba; 9.00 Vi in jaz; 12.30 Tos*-,. na; 13.30 Program z D. Mor«1;’; 14.05 Slovnica; 14.30 Radiom11 les; 15.45 Prvi NIP; 19.15 W 22.00 Lingue tagliate. SLOVENIJA 5,(K), 6.00, 7.00, 8.00, 1®$ 12.00, 14.00, 18.00, 19.00, **•$ Poročila; 6.20 Rekreacija; 'jj Beseda na današnji dan; 8ng. Glasbena matineja; 9.05 - oC-vadni pogovori; 9.25 Zapojmo jo som; 9.40 Aktualni prom«' marksizma; 10.45 Turistični . potki; 11.03 Po svetu glaSDtij 12.1(1 Lahka glasba; 12.30 Kmf" ski nasveti; 12.40 Pihalne 8,4(|5 13.3(i Priporočajo vam...; (jjn Ljudska glasbena kultura; % Glasba po željah; 15.00 Du^ ,'r-in odmevi; 15.30 Glasbeni 111 a; mezzo: 15.45 Spomini in PlS/vL 17.00 Studio ob 17. uri; 18-65 skočna deska; 18.30 Zaplov1 k0 sem borb in zmag; 19.35 Lagj|. noč. otroci!; 19.45 Ansambel |g. vo Štingl; 20.00 Koncert; 21-06 P,j; sbena panorama; 21.15 Šal1* rj-22.2(1 S festivalov jazza; 23.6’ v. terarni nokturno; 23.15 JuŽ- ” ci zabavne glasbe . Horoskop OVEN (cd 21.3. do 20.4.) Spričo nekoga neuspeha v dopoldnevu ne bodite malodušni. Neki sku pen program se bo z uspehom uveljavil. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prav nekdo, ki vam je skušal izpodnesti tla, bo moral priznati vaše zasluge. Ogibajte se neutemeljenih izdatkov. DVOJČKA ( f’’ fi Peden se lotite nekega n;,c’ j,či'e najprej zagotovite trdne fmf1. osnove. Nepredvideni stros* VODNAR (od 21.1. do 16-Z;L K koga, ki vas kritizira, P1'1151, pir molku s stvarnimi argument'^;,, zitiven sklep čustvenega z(li1 ^lo-RIBI (od 20.2. do 20.3.) ‘^e žene vam bodo nove '^^plji' naloge. Ne bodite preveč zil ^pivi do preveč radovednih s0‘ kov. % še posebno izkazali in sploh .ie ves belgijski nogomet vzponu. Zahodnonemške tigrice pa so se že itak prosla-jj evropskem merilu, tako da n J"''1 v Amsterdamu slavilo ti-k®°stvo, ki bo znalo izkoristiti Cl^jmanjSo priložnost. zahodnonemške nogometne nvj Pijance Bonhof je pred tek- 5'MORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 11. maja 1977 ^OGOMET POKAL POKALNIH PRVAKOV Drevi v finalni tekmi Anderlecht - Hamburger Ječanje bo v Amsterdamu - Nepo-Sreden prenos po TV Koper (19.10) itefo 1 ba v Amsterdamu sklepno išh Je za evropski pokal pokal-<:*k°v med belgijsko ek po it in moštvom Hamburger °dri1 Nemci imajo tako prilo-%] a že drevi posežejo po‘pr-Vu«!- n-'em evropskem pokalu, 'tako pa bo •'skušala v pokalu sto, .v Nadaljevati vrsto uspehov * u'e 'zloženega Bayerna. ZRN (ji ®l tudi letos v elitnih klub-ijIj ,Vr°Pskih tekmovanjih doka-*j|' aa je še vedno svetovna ve- HjBcnnetaši Hamburgerja so v Ujm1*1 kolu prvenstva ZRN doma ' ilv° premagali Duisburg z renutno so peti na lestvici V?.s Kdlnom in Bayemom. Kot "dpe in ZRN jih odlikuje iz-dobra telesna priprava in % A ‘,"cl J ^lecht je aina j^ra v 32. kolu belgij- Hjj,, Prvenstva igral doma. Preit S Je ekip) Waregem z 2:1) in ® trenutno drugi na lestvici, ihp ifi zanes'j'vo Vf>d' Bruges. Atifu'a kar pet točk prednosti prea dvsv3 belgijske lige manjkata i{ koli in tako ie Bruges dru-jgr°redoma belgijski prvak. ^io j .^žko je za drevišnje sre t(D dati favorita. Belgijci so se Sin > evropskih klubskih tekmo- 1 Fv Jugoslavijo izjavil: «Danes Hip ^Pi ni boljših ali slabših topi, Nogomet je povsod izredno hi , dflAP ntvin rfn f »pto dr S kji,1 j* bolje pripravljena in spretno *• kip' za drevišn V spopad v Amster ‘ta.-,e Bonhofova ugotovitev še lw?. Posrečena, kult ;nie srečanje bo neposredno 1 SLala tuc,i koprska televizija, s Pričetkot Vth keleviaija kip®10 prenašala na prvem spo v okviru športne rubrike sreda*, s pričetkom (pri-1"' °b 21.35. 'ESARSTVO zaradi dopinga ^ertens kaznovan is^^ELLES, 10, — Belgijska ko-|kltoIKa zveza je danes objavila do katerih je prišla do pre-htJ,° zadevi poživilnih sredstev. Jijskj p. s® poslužili nekateri belko .^lesarji. Do preiskave je pri-fip. dirki po Valoniji, na kateri t#jw®8al svetovni prvak Maertens. r «o rilski poizkusi so dokazali, ježili nedovoljene «pripomoč-,%, dy Maertens, Eddy Merckx, Ml- p. Plankaret, Willy Tedrlinck, f ^ollentier, Karel Rootiers in ,^GUy Sibille. Maertensa je k^^ka zveza kaznovala s tri-.Hp30 Pogojno diskvalifikacijo in S to Znesku 3.000 švicarskih fran-Sseveda odvzela 1. mesto 130 Valoniji. Merckx pa je r»ifiitUYan 2 enomesečno pogojno NrdS’0 tekmovanj in globo 1.000 frankov. Tudi do ostalih * ikr^ je zveza zavzela podob- go SPK Čupa. Cena tečaja je 15.000 lir za člane Sirene in Čupe ter 20.000' lir za nečlane. Vpisovanje pri Mitji Pertotu, tel. 412087, od i9. do 20. ure. Zaradi omejenega števila jadrnic se lahko, žal, vpiše le trideset ljudi. mp ŠPORT NA TV Italijanska televizija bo danes prenašala na 2. programu s pričetkom ob 16.00 prijateljsko tekmo v vaterpolu med Italijo in Jugoslavijo. NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI J' . Po porazu pro^i Moraru Juventina komaj tretja Moštvo je popustilo v zaključnem delu prvenstva Juventina — Moraro 0:3 (0:1) JUVENTINA: Plesničar, Marson, Tomažič, Tabaj E., Mikluš, Tavčar, Montico, Russo, Čevdek, Lorenzon, Gomišček, 12 Spessot, 13 Tabaj M. MORARO: Rigonat, Donda, O-stanel, Michelot, Spazzali, Perusin, Colognat, Scatena, Sturma, Batti-stutta, Calligaris, 13 Marega. SODNIK: Menrn iz Tržiča. ZADETKI: v 18. min. p.p. Bat-tistutta, v . 12. min. d.p. Calligaris, v 35. min. d.p. Battistutta. V zadnjem kolu prvenstva 2. AL skupine E je v nedeljo Juventina doma izgubila z enajsterico Morara. Kot sam izid kaže, so bili gostje boljši. V prvem polčasu je bila tekma , — Španec Carios r-nirt:J.e zmagal na današnji 14. P° Španiji. Drugi je bil Ije.iarreta, 3. pa Italijan Mi L skupni lestvici še vedno M#, Maertens pred domačinom Kontovel je v nedeljo priredil že drugi turnir v minibaskctu. sliki: posnetek s tekme Breg - Pldet slaba, saj je po začetnem zadetku gostov ritem močno padel, predvsem zato, ker niso domačini reagirali. V drugem delu sta obe ekipi igrali sproščeno, Moraro pa je bil v napadu priseben. Moraro je povedel v 18. min. p.p., ko je Battistutta z leve strani streljal naravnost v vrata in prevaral vratarja Plesničarja. Drugi zadetek gostov je dosegel Calligaris v 12. min. d.p., tretjega pa zopet Battistutta v 35. min. d.p. Akcija, ki je privedla do tega zadetka, je bila verjetno najlepša. Calligaris je s kota diagonalno podal pred vrata domačinov in s točnim predložkom omogočil prostemu Battistutti, da je tretjič premagal vratarja. V 24. min. d.p. so domačini zapravili z Lorenzonom najugodnejšo priložnost, ko je napadalec sam pred vrati Rigonata streljal ne dovolj natančno preko vrat. S tem neuspehom je Juventina nazadovala na tretje mesto lestvice, ki je tudi končna lestvica prvenstva. S poslednjimi nastopi naših fantov nismo zadovoljili, ker šo bili najslabši v letošnji sezoni: vsi igralci so naleteli na «kolektivne» slabe dni. To pa je precej negativen pojav, Zato je treba na take nastope čimprej pozabiti. Ostane še vedno dejstvo, da bi naši nogometaši, če bi igrali s popolno postavo in večjim prepričanjem v napredovanje, lahko prikazali lepši nogomet in zasedli višje mesto na lestvici. P. D. KOŠARKA PRVENSTVO »PROPAGANDA* Visoka zmaga Domovih fantov Dom - Tigers 69:48 (34:19) DOM: Uršič 22, Krošelj, Petrič 4, Krulc 2, Kont 10, Devetak 16, Prinčič, Gra,vner 10, čotar 5. Po dokaj hudem porazu proti Pa-gnossinu je goriški Dom zabeležil pomembno zmago proti moštvu Tigers iz Krmina. Že od samega začetka tekme je bilo razvidno, da mladi Krminčani ne bodo kos razigranim domovcem, ki so s hitrimi protinapadi učinkovito zaključevali svoje akcije, tako da je bila razlika že po prvem polčasu 15 točk. Ta razlika se je v drugem polčasu še povečala. Opazili smo, da so zlasti v obrambi domovci napravili velik napredek. Naivnih napak je bilo dosti manj kot v prejšnjih tekmah. Tudi napad je stfojo nalogo opravil dokaj dobro, PREJŠNJI TEDEN DELEGACIJA ZAMEJSKIH SLOVENCEV V LJUBLJANI PRIJA TELJSKI STIKI S KS MOSTE V košarkarski tekmi je ekipa ZSŠD1 premagala domače moštvo - Položitev venca Sna in ( upa ^hiala tečaj 5 le *a nami in s toplimi dne-el 241 društva, ki se u- s pomorskimi športi, čas Ulov Ja n^ed zimo zastavljenih N ga imamo takorekoč Som nam more nuditi raž- možnosti rekreacije in '?Dre£a udejstvovanja, od plava $ vSknbolova' j- jadranja itd. „ Pri*: šport pa je potrebna priprava, posebno pa I! te f- ske športe, ker vemo, ka-8a' ^ Sprje 'ahko nevarno za tiste-Vnspja nanj poda brez primefne- to.Ofb ^a društva, ki se s pomorih. Do avVariajo, skušajo zato nu- V|,ialjem0J'h možnostih' f,anom in S morja čimveč potrebni H»n-a in Pr>Pfave. ,.%,a Je že tečaj splošnega pote ,„,v. Priredbi SPK Čupa, ki Pred dobrim mesecem, 9 ,Pa bo TPK SIRENA pri- ki Ds Jkr* i namen,jen starejšim ža-V bna 81 že ima.io jadrnico ali to^leij °o nekega dne imeli in ki tol5ti v P°d strokovnim vodstvom V« tP„<;1 jadranja ter odkriti vse športa. h i*! Prihi l10 zače' 16. t.m. in bo C Od lžno tri tedne, kar je od-t{h ičnj ,Vl'emena, in bo zajemal a Ptod- r Praktični del. Teore-( ^ etrtkiKVan’a hodo ob ponedeljkih f(L°sC;u :d 20.30 do 22 30 ure Cii. V?nPD ,Barkovlje, Ul. Cer-tv'h Poredno pa bodo ob neto0, v do 13. ure praktične , s’janskem zalivu, z ja-‘ 41 Jih bo dal na razpola V petek, 6., in v soboto, 7. maja, je šla delegacija zamejskih Slovencev v Ljubljano na povabilo kra jevne skupnosti Moste. Srečanja so se udeležili predstavniki Združenja slovenskih športnih društev in občine Zgonik ter predstavniki krajevne skupnosti Planine pri Sevnici s Kozjanskega, Popoldne je na sprejemu v prostorih krajevne skupnosti Moste pozdravil goste tov. Madek, za ZSŠDI je spregovoril predsednik, tov. Vojko Kocman, ki se je zahvalil za povabilo. V imenii občine Zgonik pa je spregovoril podžupan Boris Simoneta. Po sprejemu smo sledili izredno zanimivemu nastopu folklorne skupine Emone iz Ljubljane. Po tej predstavi je bila tekma med ZSŠDI in KK Partizan iz Most. Po tekmi je bila večerja, ki jo je priredil predsednik socialistične zveze delovnega ljudstva, ■ tov. Matija Kuhar, katere so se udeležili poleg predstavnikov zamejskih Slovencev tudi predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Moste tov. Janez Gale, predsednica občinskega zbora krajevne skupnosti Moste Relje občine Ljubljana tov. Herman Slavka, tov. Jože Špan, predsednik krajevne skupnosti Planina pri Sevnici, tov. Edi Dolhar, predsednik sindikata Šentjur in za narodno zaščito tov. Milena Savič. Obe skupnosti sta navezali stike in začrtali bodoči skupni program. V bližnji bodočnosti bodo tudi k nam prišli na obisk predstavniki iz Planine pri Sevnici in krajevne skupnosti Moste. Naslednjega dne smo se udeležili množičnega pohoda po poteh okupirane Ljubljane, kjer je bilo prisotnih nad 60 tisoč ljudi in je bilo za nas enkratno doživetje. Popoldne sta obe delegaciji položili vence na spomenik pri Sv. Urhu. Sedaj še tekma med ekipo Moste in ZSŠDI v košarki: Moste - ZSŠDI 62:81 (25:4P) MOSTE: Slamič 13, Bevčar 2, Sambol 19, Čehovin 9, Jakšič 2, Zavašnik 12, Kalar 2, Vrajnbr 12, Crnetič, Planinc, Prežnik. r ZSŠDI: Sosič 12, Pertot 4, Fran cia 6, Tavčar 2, Dornik 4, Kraus 12, Lisjak 4, Vitez 19, Vatovec 8, Klobas 10. SODNIKA: Zajc in Žabjek iz Ljub ljane. ON: ZSŠDI 7: Moste 21. Prosti meti: ZSŠDI 12:23; Moste 7:9. Kakor je razvidno iz samega re zultata, je bila naša .peterka vsaj za razred boljša od domačinov. S tem pa ne moremo mimo dejstva, da je v glavnem naša ekipa razo čarala. V prvem delu srečanja je popustil predvsem napad, saj je bil po 11 minutah igre rezultat le 12:4. V nadaljevanju so naši fantje ostreje pritisnili in si do konca polčasa priigrali prednost 15 pik. V drugem polčasu pa smo upali, da bodo naši fantje zaigrali, kot znajo, to pa se jim ni posrečilo in 4o v drugem polčasu zaigrali še slabše. Vsekakor pa srečanje ni bilo tako pomembno glede rezultata, kakor nam je povedal trener Peter Bm men, važno je bilo to, da so se naši fantje srečali z Ljubljančani in navezali tesne prijateljske stike. Fabio Gergolet Ploden sestanek na pobudo ZSŠDI Te dni .ie bil na pobudo soriške ga dela ZSŠDI zanimiv sestanek med predstavniki združenja ter predstavniki občinske zveze te-lesnokulturnih organizacij iz Nove Gorice. Glavna tema ni bila konkretizacija raznih športnih srečanj, temveč je sestanek v glavnem bil informativnega značaja, kajti, žal, se na Novogoriškem dogaja, da zelo malo poznajo zamejstvo in s katerimi problemi se zamejski Slovenci vsakodnevno srečujejo. Dostikrat se namreč zgodi, da* ko neka naša ekipa gostuje na drugi strani meje,, je vzeta kot italijansko društvo, za kar smo mi zamejci zelo občutljivi Za nas je namreč pomembno, da ima vsako tako srečanje neko politično obeležje in da ni vzeto le kot nava den športni dogodek. Predstavniki ZSŠDI so se dotaknili tucl »Pohoda prijateljstva*, ki ga občini Gorica in Nova Gorica prirejata vsako leto. fake pobude so vsekakor pohvale vredne, vendar nepodust-no je. da je pri, organizaciji podobnih manifestacij na meji manj š.na popolnoma zanemarjena. Glede športnih srečanj med dru štvi z obeh strani meje pa sta se delegaciji dogovorili, da morajo, zaradi morebitnih' nesporazumov a-li izgube časa, vsa ta društva kon-taktirati izključno preko obeh zvez. Izražer^a ie bila tudi splošna želja, da bi se organizaciji čimpogosto-krat sestajali ter čimtesnejše sodelovali. Skupna želja je, da bi v bodočnosti organizirali interlige v raznih športih, t.j. nekako prvenstvo, ki bi se ga udeležila društva z obeh strgni meje, V poštev bi prišla zlasti ženska odbojka, ki bi predvsem na Goriškem, zaradi majhne konkurence, imela dosti večjo možnost igranja. S tem bi se zanimanje deklet za to športno panogo nedvomno zelo povečalo. Predstavniki ZSŠDI so goste iz Nove Gorice še povabili, naj ob priložnosti pridejo na ogled gradbišča športnega centra v Gor ci, ki bi, ob prirejanju kakih večiih športnih manifestacij, prišel v poštev tudi • za novogoriške športnike. To povabilo so gostje z veseljem sprejeli ter obljubili, da bodo z nasveti pomagali pri opremi športne hale. ' Mnenja smo, da je bil sestanek zelo ploden, kajti zlasti za nas je sodelovanje z obmejnimi kraji življenjske važnosti. Vili Prinčič kar za to kategorijo jasno ka$e precejšnje število doseženih, košev. Vili Prinčič PLAVANJE TURIN, 10. - V Turinu bo 11. in 12. junija velika mednarodna plavalna prireditev za trofejo «Mario Saini*. Svojo udeležbo so že zagotovili plavalci iz SZ, NDR, ZRN, Nizozemske, Romunije in seveda Italije. MILAN, 10. — Na avtodromu v Monzi bosta v nedeljo dve avtomobilski dirki: ena za vozila formule 3, druga pa za kategoriji 1 in 3 CSAI. Nogometaši Juventine so v zadnjem kolu 2. AL visoko izgubili z ekipo Moraro (0:3). Na končni le-% stvici so Štandrežci zasedli tretje mesto niniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiuMitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitni« V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH NAŠE ENAJSTERICE TOKRAT RAZOČARALE Hudi porazi v skoraj vseh kategorijah BOKS LANDOVER L. - Pred kratkim so se razširile vesti, da ima prihodnji Alijev nasprotnik Urugvajec E-vangebsta katar in se zato ne bi mogel boriti s svetovnim prvakom. Zdravniški pregled Evangeliste pa je zdaj pokapal, da te vesti niso bile resnične. NAJMLAJŠI Breg — Zaule 0:2 BREG: Scheriani, Albertini, Sa-vron, Pavletič, Grizonič, Guštini, Bandi, Rapotec, Coretti, Kofol, Zonta, Berdon. V spopadu z Zaulami so Brežani doživeli poraz na domačem igrišču. O tekmi, ki ni zadovoljila domačih igralcev in njih privržencev lahko rečemo, da se je iztekla v prid postavi, ki se je izkazala kot bolj homogena. Pri domačih opažamo preveč raztrgano in individualno igro, ki ne more prinesti uspeha. Poleg tega se dogaja, da nasprotnika preveč podcenjujejo. Brežani so dosegli za slabo igro tudi primerno plačilo. Fortitudo — Breg 7:0 BREG: Coretti, Albertini, Savron, Pavletič, Grizonič, Smotlak, Bandi, Rapotec, Zonta, Kofol,/ Berdon FORTITUDO: Di Pasquale, Fon-tanot, Turco; Brazzati, Perosa, Sa-ia, Viola, Callegaris, Azzano, Pre-donzani, Azzano. Spet so Brežani, tokrat v gosteh, doživeli' visok poraz, tokrat; ‘jim je drugouvrščeni Fortitudo nasul 4 gole v p.p. in JI. v d.p.. Opravičilo za ‘tako visok poraz je‘ tčebS' 'po iskati v odsotnosti Scherianija; nadomestil ga je improvizirani vratar Coretti, ki je že po eni minuti igre pobral prvo žogo iz mreže. Ne srečen dan branilcev, ki so zakrivili avtogol in še marsikateri očiten spodrsljaj, je bil povod pravi katastrofi. Fortitudo je seveda prevladal, toda tudi Brežani so nekajkrat lepo zaigrali. Prišli bi tudi do kakega zadetka, če bi nekoliko bolj zaupali yase. JOt.O Primorec - Inter S. Sergio 0:5 PRIMOREC: Vidali, Marko Kralj, Kalc, Finessi, Malalan, Grgič, Mule, Salvi, Franko Kralj, Franko Milkovič, Igor Milkovič. Najmlajši Primorca so v predzadnjem kolu tega prvenstva doživeli hud poraz. Trebenski nasprotnik je bila tokrat močna ekipa Inter San Sergio. Ta ekipa sodi med boljše enajsterice te skupine. Nasprotno pa Treberci niso zaslužili tako pekočega poraza. Tekmo so si Tržačani zagotovili že v prvih petih minutah igre, ko1 so trikrat bili uspešni zaradi usodnih napak trebenskeva vratarja. Po odmoru bi lahko Primo rec povedel, toda Franko Kralj je sam pred vrati zgrešil izredno priložnost. V nadaljevanju pa so bili Tržačani še dvakrat uspešni. Cibic ZAČETNIKI Kras - Chiarbola 0:6 (0:1) KRAS: Raubar, Doljak, Škrk. Drago Purič, Rudi Purič, Pernarčič, Igor Purič. Tavčav, Petelin, Terčon, Hrvatič, Franko Škabar, Klavdij Purič. Krašovci so nastopili proti prvo i uvrščeni ekipi uspešno le v prvem polčasu, ko 'so dobro ustavljali nasprotnika in so v napadu izvedli nekaj nevarnih prodorov. V drugem delu je Chiarbola imela lažje delo. Krašovci so bili v obrambi vse manj zanesljivi in so zgrešili več napak, katere so napadalci gostujoče ekipe znali spretno izkoristiti. p.G. Tekme Fortitudo - Breg med začetniki zaradi naliva ni bilo. ATLETIKA Sezonski SR Boiia EUGENE, 10. - Kenijec Boit je postavil včeraj sezonski svetovni rekord v teku na 80v m. To progo je pretekel v 1'45"87. Izvrsten rezultat je dosegel v teku na 110 m z ovirami tudi ameriški mladinec Renaldo Neheimah. Dosegel je (ročno merjen) čas 13”2. KOŠARKA V PRVENSTVU «POMLAD* Moštvo goriškega Doma doseglo kar 121 točk Borovci tesno izgubili s Servolano LJUBLJANA, 10. - Nad 100 atletov iz osmih držav je nastopilo na tradicionalnem Mitingu prijateljstva, ki je bil dai.-s v Ljubljani. Najboljša izida je dosegla Karlovčanka Jelica Pavličič, ki j- pretekla 100 metrov v 11"8, 400 pa v 55’'2. Dom — Ardita B 121:55 DOM: Semolič (k) 38, Bučinel, Devetak 37, Fait 30, Sošol 6, Košuta, Vižintin, Sanzin 4, Prinčič 6. V soboto je goriški Dom odigral na domačem igrišču tretje srečanje za prvenstvo «pomlad». Kljub odsotnosti trenerja Gojkoviča so naši fantje brez vsakih težav visoko premagali šibko ekipo Ardite B, ki zaseda zadnje mesto lestvice brez točk. Domovci so začeli v velikem slogu in so takoj povedli s 14:3. Z boljšo obrambo in s preudarnejšo igro v napadu so domačini vedno bolj večali prednost, tako da o končnem i-zidu ni nihče dvomil. Zaradi tega je tekma zgubila na zanimivosti. Toda gledalci so prišli kljub temu na svoj račun, ko so si v drugem polčasu sledile zelo lepe akcije. S hitrimi protinapadi in s točnimi meti so se zlasti izkazali kapetan Semolič, Devetak, in Fajt. Za tako prednost pa je treba pohvaliti požrtvovalnost celotne ekipe. Prihodnje kolo bo 14. maja in domovci bodo gostovali v Tržiču proti zelo močni ekipi Sidertec- nica A. Vladimir niiiMiiittmiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiitmiiimtiiiifHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHMi ODBOJKA V 3. MOŠKI DIVIZIJI Dom po desetih kolih edina nepremagana ekipa V vsem prvenstvu je izgubil le tri sete Goriška odbojkarska federacija je te dni objavila izide zadnjih kol 3. moške divizije (kvalifikacijski del) in končni skupni!lestvici. V A skupini sta se v finalni del uvrstila Časa dri Lampadario (Tor-riana) iz Gradišča in Volley Bali iz Gradeža. V B Skupini, kjer sta nastopala dva slovenska predstavnika, Dom in Oiympia, pa se zaustavimo nekaj več. Domovci so namreč edina ekipa, ki v letošnjem prvenstvu še ni doživela poraza, saj je v vseh dese (ih nastopih izbojevala zmago. «Be-lo-rdeči» so v celem prvenstvu izgubili le tri sete, kar dokazuje, da so bili naši fantje za razred ali dva boljši od vseh ostalih ekip. Kar pa zadeva drugo slovensko ekipo, ki je nastopala v tem prvenstvu, 01ympio iz Gorice, se je uvrstila na peto mesto s štirimi točkami. Pri tem pa moramo omeniti, da je to druga ekipa 01ympie, v kateri igrajo zlasti mladi igralci, ki si tako nabirajo potrebnih izkušenj za prestop v prvo «plavo» šesterko. V tej ligi sta se uvrstila v finalni del prvenstva, ki je že v teku, Dum (Gftrica) in Libertas (Krmin). Poglejmo sedaj še izide -zadnjih kol 3. MD — B skupina: Mossa - Lučinico 3:1 Dom - Libertas 3:0 01ympia - ARCI PAV 3:0 Lucinico - 01ympia , 3:1 Dom - Mossa 3:0 Libertas - ARCI PAV KONČNA LESTVICA 3:1 Dom 10 10 0 30 3 : Libertas 10 7 3 24 14 Mossa 10 6 4 20 15 Lucinico 10 5 5 19 19 01ympia 10 2 8 10 24 ARCI PAV 10 0 10 2 30 I. K. '• v.V * -3'. V 1. MOŠKI DIVIZIJI Sedma zaporedna zmaga 01ympie Ginn. PN — Oiympia 0:3 (7, 7, 8) GINN. PN: Presso, Beni, Simonel-la, Caciti, Maresca, De Paoli, Simeoni, Spessotto, Gasparini, Tur-chet. OLYMPIA: Soban, S. in M. Co tič, Antonič, Tommasi, Lavrenčič'. 01ympia je dopotovala v Pordeoon le s šestimi igralci in morda je prav zavest, da ni pomoči od «za ledja*, pripomogla k premišljeni i-gri od strani vseh. S točnimi servisi in sistematičnim iskanjem lu kenj v nasprotnikovi obrambi ter blok-outom, ki sicer ne spadajo k za oko lepim prvinam odbojke, a so izredno učinkovite, je 01ympia kopičila točko za točko. Pordenon čani so kmalu izgubili zaupanje vase in v tričetrt ure so bili že na kolenih. , Na srečo se tudi nihče izmed naših predstavnikov ni poškodoval, kajti* tudi prihodnjo soboto bodo mo rali stopiti na igrišče v okrnjeni postavi. Tekma bo v goriški telo vadnici na Komu z začetkom ob 18. uri. V goste bo prišel Libertas iz Sacila, ki zaseda trenutno dru go mesto na lestvici. P. T. KriSka Vesna je po porazu z ekipo San Sergio (na sliki: posnetek lestvice 't. amaterske lige s tekme) zdrknila na spoduji del MOSKVA, 10. — V srečanju mladih reprezentanc v Moskvi, veljavni za evropsko prvenstvo, je Sovjetska zveza premagala Grčijo s 3:0. Servolana — Bor 69:62 (32:35) BOR: Mazzucca (k) 16, Koren 2, Slobec 15, Dovgan 16, Mesesnel 13, Brana, Pegan, Jančar, Canciani. SODNIKA: Fornasari in Gillert. PROSTI METI: 8:23 (Bor). PON: Mazzucca (Bor). V soboto sta se v Škednju srečali v tekmi za prvenstvo »pomlad* ekipi Servolane in- Bora. Po dolgi in borbeni tekmi 'so zmago želi (tudi zaradi večje sreče) igralci Servolane, medtem ko so morali naši fantje ponovno zapustiti igrišče kot poraženci, kljub želji po zmagi m veliki borbenosti. Že prve minute so pokazale, da bo boj na igrišču trd in bo izid do konca neznan. Obe ekipi sta namreč vložili ves svoj trud, da bi odnesli zmago. In prav to je bil vzrok za lepo igro v prvem polčasu. V drugem polčasu so naši fantje začeli še bolj borbeno in povedli so kar s šestimi točkami. Žal, pa so nekoliko popustili in napravili več naivnih, začetniških napak, tako da so jih nasprotniki ujeli. Že je kazalo na razburljiv konec tekme, ko so poseglj še sodniki, ki so S’ pristranskimi odločitvami zelo oškodovali naše fante. Tekma se je tako zaključila v korist Servolane, zmago pa bi si mnogo bolj zashižili «plavi», ki so vso tekmo vodili, Meko MLADINCI Bor se poslovil z uspehom Don Bosco — Bor 63:67 (34:30) BOR: Ukmar 0, Marassi 3, Paro-vel 6, Perco 4, Luksa- 6, Kneip 0, Vouk 0, Ražem 21, Žerjal 27. SODNIKA: Bonicioli in Mcdolo. PROSIT METI: Bor 7:25. PET O-SEBNIH NAPAK: Ražem. »Plavi* so se posrovili od mladinskega prvenstva na najboljši način. Uspelo jim je namreč premagati v gosteh ekipo Don Bosca. Že od vsega začetka je bilo jasno, da bodo imeli «plavi» trd posel. Domačini so takoj začeli samozavestno in izkoristili zpiedo v Borovih vrstah. Borovci so bili zelo negotovi v obrambi, y napadu pa so premalo zalagali s podajami centra Ražma, ki je bil edini, ki je z lahkoto prišel do nasprotnikovega koša. V drugem delu %re so domači igralci ponovno zvečali prednost na 12 točk, vendar »plavi* so le reagirali in takoj nadoknadili zamujeno. V teh kočljivih trenutkih pa so borovci «izgubili» Ražma in njihova naloga je postala znatno težja. Za srečo pa so »plavi* zaigrali zelo preudarno in tako ukanili domačine. V drugem delu igre so borovci pokazali večjo pazljivost in zagrizenost v obrambi, medtem ko so v napadu dobro prodirali v nasprotnikovo obrambo. Tako je njihova sezona zaključena. žal, je letošnje prvenstvo prineslo borovcem več razočaranj kot uspehov, to pa zato, ker so mladinci nastopali prepogosta okrnjeni. Ko so bili v popolni postavi, pa so vedno prikazali dobro igro' in le redko kdaj so razočarali, igralci so vedno dali vse od sebe in glede tega si zaslužijo pohvalo. Peter PROMOCIJSKO PRVENSTVO Tudi v tekmi s CUS-Jadran uspešen Jadran je sinoči v telovadnici v Ul. Montecengio odigral zaostalo tekmo promocijskega prvenstva t ekipo CUS. Naši košarkarji so, čeprav ne brez težav, premagali nasprotnka s 85:69 (47:36). Jadran je tako še vedno prvi na lestvici te lige. MINIBASKET Breg - Visintini V prvem kolu prvenstva v mini-basketu za »Veliko nagrado* bodo Bregovi igralci letnika 1965 in mlajši igrali že danes, v Dolini, ob 17.30 proti neposrednemu favoritu za končno zmago, proti ekipi Visintini. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7(1470 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS . 61000 Ljubija*1* Oglas) žiro račun 50101-603-45361 «ADIT Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulu* (širina 1 stolpec, višina 43 mm) o® lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500 legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za trža- j goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku upravi Iz vseh ' pokrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 ,11. maja 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst Član 'italijanske zveze časopisnih založnikov && ČEPRAV NAJ BI SLO LE ZA ZAČASEN UKREP V PRIČAKOVANJU KAZNILNISKE REFORME Grestijeva «rainiamnestija» povzročila razdor v krogih italijanskega sodstva Neapeljski, florentinski in turinski sodniki naklonjeni, genovski in palermski pa proti Rimski državni pravdnik predlaga pomilostitev obsojenih na nizke zaporne kazni MILAN, 10. - Kot je bilo pričakovati, se neprestano množijo reakcije spričo odločitve milanskega državnega pravdnika Maura Gre-stija. da za mesec dni odloži izdajanje zapornih nalogov proti obsojenim na nižje, sicer največ 4-me-sečne zaporne kazni. Namen tega izjemnega in iz pravnega vidika nezakonitega ukrepa, ki pomeni novost in v določenem smislu tudi za-skrbljiv precedens v zgodovini italijanskega sodstva, je vsaj delna razbremenitev milanske kaznilnice San Vittore (ta je bila zgrajena za 900, v resnici pa ima kakih 1300 jetnikov), kakor tudi varnostnih celic policijskega, karabinjerskega in finančnega ravnateljstva. Splošno velja, da nekako dve tretjini sodstva načelno soglašata z Grestijevim nujnostnim korakom, kgr si -lahko razlagamo z okoliščino, da se kar 90 odstotkov Zapornih nalogov, ki so bili izdani pred kratkim ali pa bodo v najkrajšem, nanaša na obsojene zaradi lažjih prekrškov. Neapeljski sodnik Igino Cappelli, ki mu je poverjeno nadzorstvo nad zapori, je naglasil: »Zlikovce, ki dotekajo v jetnišnico Poggioreale po obsodbi na 5 do 10 dni, bomo še naprej pošiljali na »izhod*, sicer bodo postale razmere v ječah res nevzdržne*. Podobnega mnenja je florentinsko sodstvo, ki je zaradi pomanjkanja prostora v zaporih pred nekaj meseci sklenilo čimbolj omejiti izdajanje zapornih nalogov, pač pa Grestijevo odločitev graja palermski državni pravdnik Pizzul-lo. vendar brez tehtne utemeljitve; njegovo stališče je tudi razumljivo, kMikor pač nima preglavic z na-trnanostjo kaznilniških prostorov, Prav tako nasprotujejo Grestijevi rešitvi genovski sodniki, ki vidijo v njej med drugim predvsem možnost diskriminacij na račun zapornikov, z druge strani pa jo deloma podpira (urinsko sodstvo, kajti v Piemontu je položaj jetnišnic ravno tako dramatičen kakor v Lombardiji (in skoraj vseh drugih deželah v Italiji). Načelnik preiskovalnega urada na rimskem sodišču Gallucci je podčrtal Grestijev »spodrsljaj* v pravnem smislu in predlagal pomilostitev vseh obsojenih na nizke zaporne kazni zaradi lažjih prekrškov. Kaj pa pravijo v samih milanskih sodnih krogih? Dr. Daniele, eden od Grestijevih namestnikov je mimo splošno povnljnih reakcij kolegov izbruhnil: «Doslej nisem prejel naloga za izvajanje Grestijevega u-krepa, zato bom še naprej izdajal zaporne naloge tudi za manjše prekrške*. Izjava je padla nekako kot strela z jasnega, vendar treba pri- pomniti, da gre dejansko le za for- prižadetemu, da se najpozneje pet dni po prejetju tega poziva sam prijavi ravnateljstvu katere koli kaznilnice. Glede na to, da gre pri milanskih zapornikih po večini (80 od sto) za prebivalce lombardijskih krajev, nekateri paradoksalno upajo, da se prizadeti ne bodo javili kaznilnici San Vittore, temveč drugim jetnišnicam. Ne samo, določeni krogi tudi upajo, da se obsojeni sploh ne bi predstavili; tedaj bi bil potreben nov zaporni nalog, tako pa bi izgubili precej časa in medtem naj bi se ječe oziroma varnostne celice deloma spraznile . .. (dg) Pretepli so poslanca Massima De Carolisa MILAN, 10. — Skupina mladih prenapetežev je včeraj pretepla in opljuvala demokrščanskega poslan ca Massima De .Carolisa, ko se ie odpravljal na okroglo mizo o znani knjigi «Milanesi da buttare* Razprave so se udeležili, med dru- gimi, socialistični poslanec Aniasi, Mario Capanna. Giorgio Bocea, Elio Quercioli (KPI) in drugi. De Carolisa niso hoteli pripustiti k tribuni, nato pa so ga še dalj časa psovali. Teroristični napad na založniško hišo Rizzoli v Milanu MILAN. 10. — Tako imenovani komunistični borci fantomatičnega gibanja «nuclei combattenti comu-nisti* so izvedli teroristično akcijo proti uradom založništva Rizzoli na Trgu Duca d’Aosta 8 v Milanu. Sedem do zob oboroženih moških je docela nemoteno vdrlo v pisarne (v 3. nadstropju!), kjer so zvezali šest uradnikov, pomazali stene z napisi proti »črnemu delu*, pre iskali pisalne mize in omarice (o-čitno, da bi sb polastili seznama Rizzolijevih strank), nato pa odvrgli dve zažigalni steklenici, ki sta napravili veliko gmotno škodo. PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI BANKI NA TRGU FONTANA Pozzan vztrajno molči Tudi po daljšem razgovoru z odvetnikom se mu ni razvezal jezik - Skrivnost njegovega dovoljenja za začasno bivanje v Španiji - Protesti odvetnikov CATANZARO, 10. — Čeprav je 1973. leta pobegnil v tujino z lažnim potnim listom na ime Maria Zanelle, mu je španska policija izdala dovoljenje za začasno bivanje na njegovo pravo ime. To dovoljenje je najpomembnejši dokument, ki so ga preiskovalci našli v Poz-zanovem kovčku in je takoj vzbudil zanimanje prisotnih odvetnikov. Kako je namreč mogoče, so se vprašali, da je dobil dovoljenje na lastno ime, ko je prispel v Španijo kot Mario Zanella? ♦Prepričani smo — je izjavil odv. Azzariti Bova — da je španska policija izdala dokument na poseg i-talijanske obveščevalne službe SID. Umestno bi bilo zato začeti preiskavo.* Še bolj oster je bil Valpredov branilec odv. Calvi, ki je obenem zahteval od sodnega zbora, naj po je Calvi zahteval naj sodniki ugoto-, cagninijem 6, Ferrarijem - Aggra-vijo, če je gen, Maletti dal stotniku I dijem in Mazzplo (oba KD) 5 itd. La Bruni pismen ukaz, s katerim) Radiotelevizija je vsega posvetila globi vprašanje Pozzanovih stikov s ICI SID. Točneje je odvetnik zahteval, naj sodniki ugotovijo, če obstajajo zapisniki ali magnetofonski posnetki Pozzanovih razgovorov s častniki obveščevalne službe in ime častnika, ki ga je zasliševal pred njegovim begom v Španijo. Obenem V STANOVANJU V SREDIŠČU BOLOGNE Karabinjerji včeraj osvobodili indastrijca Maurizia Colomba Za mladega Colomba naj bi svojci plačali 1 milijardo lir odkupnine - Ugrabitelji se do sedaj niso javili družinama Galli in Meroni BOLOGNA, 10. — Nikakršnih novosti ni v zvezi z dvema nočnima ugrabitvama iz okolice Milana; o-ziroma pri eni, ki zadeva posestnika Gallija, so sredstva, javnega obveščanja prejela prbšnjo, da bi o primeru molčala. Naslovila jo je žena ugrabljenega, ki tako upa, da se bodo ugrabitelji le oglasili s svojimi zahtevami, do sedaj je namreč zaman čakala na kakršenkoli namig ali obvestilo. Danes opoldne pa so v strogem mestnem središču Bologne našli in osvobodili Maurizia Colomba, ki so ga prav tako ugrabili blizu Milana. Trije ugrabitelji so ga stražili v zadnjem nadstropju stanovanjske hiše št. 37 v Ul. Riva Reno, ko so v stanovanje vdrli agenti preiskovalnega oddelka karabinjerjev, Giuseppa Sfra-vara, ki je bil ob vhodu so aretira- lavo kovine, so ugrabili 20. aprila kraju Vimercate pri Milanu. S starejšim bratom Giorgiom in še dvema uslužbencema je kosil v restavraciji, ko so vstopili trije zakrinkani moški, ki so prisotnim pobrali ure in denar ter odvlekli Maurizia. To je bii že drugi, primer, in vedno v Brianzi, da so se ugrabitelji najprej izdajali za tate, si do- malno reakcijo, kolikor se glavno I li, medtem ko sta ostala dva zbe pravdništvo le redkokdaj bavi s takimi prekrški. Nasprotno zadeva Grestijeva odločitev v prvi vrsti kazensko sodišče, od koder je tudi prišel predlog, naj bi Grestijev u-krep prikrojili členu št. 581 kazenskega postopnika: ta dovoljuje sodniku. da v primeru obsodb na največ 6 mesecev zaporne kazni nadomesti zaporni nalog s pozivom žala po strehi v sosednjo hišo in izginila. Mladi Colombo je ležal zvezan na vojaški postelji pod šotorom. ki so ga njegovi pazniki postavili v sprejemnici: v podstrešnem stanovanju pa so agenti našli nekaj orožja in dva milijona lir v gotovini. Maurizia, 22-letnega sina Carla Colomba, lastnika tovarne za obde- ...................................illllltui...................................................•■■in.....................im NAMESTOMORTADELE IZ ITALIJE UVAŽAL... COVNO V Švici aretiran znani italijanski industrijec Paolo Ambrogio Molteni Državno blagajno je ogoljufal za več sto milijonov Ur GENOVA, 10. — Švicarska policija je na zahtevo genovskega sodstva a-retirala industrijca Paola Ambrogia Moltenija, ki je lastnik istoimenske tovarne mesnih' delikates v Arcoreju na območju milanske pokrajine, štiriinštiridesetletnega tovarnarja so. policijske oblasti iskale te 7 mesecev, ker je z očetom Pietrom in drugimi šestimi osebami neposredno vpleten v znano afero «mortadel in govna*. Skupno z Moltenijem so ziiriški a-genti prijeli še 4 l-letnega Luigija Maina enega od dveh voznikov tovornjakov. s katerimi je tako imenovana mortadela romala v inozemstvo. Pri-iromniti tieba. da je šlo za ločeni policijski operaciji, ki naj bi jima v prihodnjih* dneh sledile še druge aretacije oseb: 69-letnega direktorja omenjenp tovarne Pietra Moltenija, drugega šoferja Francesca Firzija, Virginia Panzerija. Emanueleja Romana (pravnega zastopnika švicarske družbe »Roalma*. ki ni bila tedaj nič drugega kot kritje za goljufivo de javnost Moltenijev). računovodje Giuseppa Mollrasia (uslužbenega v točami Molteni) in celo funkcionarja Znanega denarnega zavoda Banca Com-merciale Italiana Alessandra Ferra, Vsi so izginili lako rekoč čez noč takoj potem, ko je genovski preiskovalni sodnik Vincenzo Scolastico izdal proti njim zaporne naloge. Obtoženi so združevanja v hudodelske namene, tihotapstva, goljufije in ponarejanja trgovskih računov; najtežja obsodba se nanaša seveda na okoliščino, da je šlo pri vsej zadevi za velikopotez- no goljufijo na račun državne blagajne. Kakor se bralci gotovo spominjajo, so obtoženci prišli do zamisli, da bi brez posebnih težav lahko zaslužili lepe vsote denarja (v resnici gre za več sto milijonov lir) z izkoriščanjem carinskih ugodnosti, ali bolje mehanizma. ki oprošča carine začasni uvoz surovin. Molteni senior in Molteni ju-nior sta s pajdaši, skratka, uvažala svinje, češ da bosta končni izdelek — mortadelo — izvozila, ne pa prodajala na notranjem tržišču., Za uvoz svinj torej nista plačevala nobene carine, z druge strani pa tudi mortadele nista pošiljala na tuje, marveč prodajala doma, in sicer s ponarejanjem faktur; iz teh jo bilo razvidno, da gre za izvoz, v resnici pa je bilo v zabojih, ki so jih natovarjali na ladje. . . govno. Pošiljke govna so nato preprosto , metali v morje. Finančni stražniki so prišli na sled goljufom po golem naključju, in sicer ker se je med pretovorom zabojev s tovornjaka na ladjo eden od zabojev razklal, a njegova vsebina se je nič kaj prijetno vonjavo razsula sredi skupine presenečenih pristaniščni-kov Pojasniti velja še. da so bili zaboji z govnom vselej naslovljeni na omenjeno švičarsko družbo «Roal-ma». (dg) veda), da se sploh ni zavedal, da je v Bologni, ker so ga v stanovanje, po večkratnem ustavljanju in menjavi avtomobilov, pripeljali še isti večer. Svojih ugrabiteljev in paznikov sploh ni videl v obraz, ker so bili neprestano zakriti; on pa je ležal večinoma zvezan v šotoru. V Turinu pa se je danes pričel proces proti sedmim osumljencem ugrabitve industrijca Carla Bongio-vannija, ki pa so ga na zahtevo branilcev preložili na 19. maj. Tu-rinskega industrijca so ugrabili 3. marca, a se je po 28 dneh sam rešil, ne da bi svojci karkoli plačali. (bp) PARIZ. 10. — Mumija faraona Ram-sesa drugega, sina Sethija prvega, ki je vladal v Egiptu pred več kot 3.230. leti, je danes popolnoma ♦ozdravljena* poletela iz Pariza v Kairo. Francoski strokovnjaki so jo teme ljito «negovali» več kot sedem mesecev. zato da je ne bi mikroorganizmi, ki so jo že krepko načeli, pokončali. Zaradi mirnejše vesti so v jedrskem laboratoriju v Saclayu pri Parizu z žarki gama obsevali tudi leseni sarkofag, da bi iztrebili vse nezaželene goste. ga je pooblastil, da organizira obtožencev beg. Po daljšem posvetu je sodni zbor sprejel te zahteve, obenem pa je naročil tonskemu izvedencu zavoda «Gallileo Ferraris*, naj preuči, če je posnetek dolge Giannettinijeve izjave (agent Z je posnel na trak izjavo v stanovanju v Ul. Sicilia v času, ko se je na tajnem sedežu SID skrival Pozzan) izviren in nedotaknjen. Današnja obravnava je bila kot včerajšnja zelo napeta. Vsi prisotni so čakali na to, kaj bo sklenil Pozzan. Bo govoril? Bo molčal? Kdor je upal, da se bo bivšemu slugi po snoenjem razgovoru z odvetnikom, razvezal jezik, se je zmotil. Zaenkrat obtoženec ne bo odgovarjal na vprašanja, češ da mora prej preučiti vso sodno gradivo. Obljubil pa je, da bo po običajni enotedenski prekinitvi zgovornejši. Nezaslišano ravnanje obtožencev je izzvalo odločne proteste zastopnikov prizadetih strank in Valpre-dovih zagovornikov, ki so ugotovili, kako so Freda, Ventura, Maletti, La Bruna in sedaj tudi Pozzan obnemeli. «Slišati je bilo doslej en sam glas — je poudaril odv. Calvi — lažnivi glas Guida Giannettinija, ki je skušal prikriti kazniva dejanja pajdašev. To je dokaz, da je strategija vseh obtožencev ista, in da je režija njihovega ravnanja ista. Ne smejo govoriti, da ne bi prišla do izraza protislovja, da ne bi obtoževali drug drugega.* «Zdi se mi tudi nezaslišano — je nadaljeval Calvi — da država še vedno plačuje častnika, ki sta najprej krila obtožence pokola, sedaj pa nočeta pričati na procesu in se raje izpovedujeta časnikarjem. Prav zaradi tega moramo tratenju časa napraviti konec in začeti z zasliševanjem prič.* (vt) stranki KD 38. socialistom 30. ko munistom in sindikatom 25 oddaj, opoziciji na političnem prizorišču pa le eno Neuspeli atentat na agenta JV TREVISO, 10. - Politični oddelek kvesture in odsek za boj proti terorizmu iz Padove raziskujeta neuspeli atentat na prebivališče Giuseppa Buc-ciola, agenta javne varnosti. V nedeljo zvečer so namreč nez-nanci pred hišo, v kateri prebivajo tudi agentovi starši in bratje odvrgli bombo, ki pa ni eksplodirala. Po mnenju r# ikovnjakov jo je sestavil nekdo, ki se nanje zelo dobro spozna, bomba pa se najverjetneje ni razletela zaradi prevelike vlage. Giusepiie Bucciol je od lanskega septembra pri letečem oddelku v Padovi, atentat nanj pa pripisujejo dejstvu, da je lani aretiral dva pristaša desnice. NA SARDINIJI Prekomerna strogost za mladega anarhistu Ravnanje sodnikov s Pierleonejem Porcujem vzbuja resne po® lislek' CAGLIARI, M. Namestnik dr- žavnega pravdnika v Cagliariju je danes podpisal zaporni nalog za mladega anarhista Pierleoneja Porcuja. Fant, ki je v zaporu zaradi obtožbe, da je povzročil znatno gmotno škodo, je bil obtožen kaznivega dejanj a, ki naj bi ga zagrešil v kaznilnici. Gre za obtožbo povzročitve gmotne škode in upiranja pazniku v obremenilnih okoliščinah. Zgradi nove obtožbe bo moral Porcu, ki bi bil odsedel kazen konec junija, ostati v zaporu. Po obtožbi, na osnovi katere je sodnik podpisal zaporni nalog, se je Porcu pred nekaj dnevi sprl z nekim paznikom. Med prerekanjem naj bi fant s pestjo razbil okno in naj bi surovo opsoval paznika. Primer Pierleoneja Porcuja. ki je zelo znan med mladino v Cagliariju zaradi težavnega otroštva in zaradi šibkega zdravja, vzbuja resne pomisleke o ravnanju tamkajšnjega sodstva. Fant je bil aretiran lani konec januarja, ker Je med anarhistično manifestacijo žalil mestnega redarja in zaradi drugih manjših prekrškov. Sodišče ga je obsodilo na šest mesecev zapora, ki jih je Porcu moral odsedeti, ker mu sodniki niso pogojno suspendirali kazni' decembra lani je znova aretiran na osnovi Mikaven izraz plavolase Bcbe Prolesl radikalcev proti televizijskim in radijskim oddajam RIM, 10. — Radikalna stranka je poverila statističnemu zavodu Demoskopea poizvedovanje o tem, koliko pozornosti posvečata italijan. ski radio in televizija posameznim političnim strankam oziroma sindikalni federaciji. Poizvedovanje je pokazalo, kakor ie pojasnil danes na tiskovni konferenci vodja radikalcev Marco Giacinto Pannella, da prvi in drugi televizijski kanal ter vsi trije radijski programi o čitno zanemarjajo politično opozicijo. tako zlasti prav radikalno stranko. Od 8. do 21. februarja t.l., torej v dveh tednih, so radijski poslušalci oz. televizijski gledalci sledili kar 25 intervjujem z notranjim ministrom Cossigo (krščanski demokrat), medtem ko je bilo intervjujev z glavnim tajnikom sindikalne zveze CGIL Lamo 8, z Zac političnega urada: Porcu in ®^ anarhisti naj bi med nenapoM0 t manifestacijo (protestirali napadu na mladega levičarja) K, stošili izložbe neke trgovine ® p dišču Cagliarija. Medtem ko s% obtožence po mesecu preventiv, pripora izpustili a-začasno so sodniki menili, da mora ( odsedeti v zaporu vseh šest preventivnega pripora, ^1)6® J-kratnim zahtevam njegovega ®r * ca odv. Muggiana, ki se je v.s m vlogah skliceval tudi na šibko tovo zdravje. ^ Z novim zapornim nalogom ®® ^ ral Porcu odsedeti v kaznilmf1 ^ daljnjih šest mesecev,1 zaradi f|J. dvoma prekomerne, vendar F s. zumljive, čeprav neopravičljive'1 cije' i> Porcujev primer jasno navj imajo italijanski sodniki PreVJd n* dve merili in dve uteži, 01,^ lastne antipatije in m politicn0^ pričanje obtožencev. Ne da bi1 ^ vlekli na dan stare polemiko 0 ^ pustijivosti nekaterih sodnikp® ^ fašističnih pretepačev, spomni^j) le na primera režiserja PaS\ ft Squittierija in Franca Enriqu0Z0" j vi je bil zaradi svoje reakcij dvema fotografoma obsojen milo kazen in v nasprotju z dO J zakona Reale ni bil aretiran 1 m nedovoljene posesti orožja in s J/ nja v javnosti. Drugi bi moral j deti v zaporu mesec dni, kot ’ y nekai leti ie pozabil na davoM * Igralka Bella Lončar, kakor jo 'home videli v televizijski kriminalki »Sitper-spi;t», ki so jo snemali v prostorih milanskega sejmišča Statistična analiza potrošnje poprečnega italijanskega državljana Revni, toda lepi in odišavljeni Skrčeni izdatki za proteinsko hrano, oblačila, obutev in kulturne dobrine RIM, 10. — Kako reagirajo Italija ni na inflacijo, padec vrednosti de narja in gospodarsko krizo sploh? Iz statistik, glede katerih pa še vedno velja primer o lačnem in sitem, za katera statistika trdi, da sta vsak pojedla polovico pečene piške, izhaja, da se potrošnja poprečnega italijanskega državljana preusmerja k trajnim socialnim dobrinam, kot sta stanovanje in zdravje. Pa tudi to ni povsem res, kajti za to resnico stoji še druga, ki je negativna: Italijani potrosijo več za stanovanje in zdravje, ker jim tega sedanji družbeni sistem ne nudi v zadovoljivi količini in kakovosti. Skratka: če mu družba ne nudi stanovanja in zdravstvene oskrbe (predvsem to!) si ju mora Italijan poskrbeti sam, na lastne stroške. Za to pa je prisiljen žrtvovati nekaj drugega, saj so se mu osebni dohodk. v glavnem rahlo skrčili. Ugrabitelji Angela Gallija (zgoraj) in (iiannija Mcronija se še niso oglasil! NEW YORK, 10. — Na lastnem domu v Manhattanu je danes podlegla srčni kapi slovita ameriška igralka Joan Crawford. Bilo ji je 89 let. Sodila je med najbolj prestižne filmske umetnic« vseh časov. bro ogledali vse prisotne in odpeljali že prej- določeno žrtev. Za o-svoboditev industrijca Carla Colomba, ki ni v sorodu s to družino Colombo, so svojci plačali milijardo in pol odkupnine. O precej visoki vsoti s" govori tudi tokrat, točneje o 1 milijardi, saj premorejo Colombovi dve tovarni, eno v Agratu in drugo v Lodiju. Baje naj bi jo družina že izplačala 5. t. m., vsekakor,pa Maurizio o tem ni dal nikakršnih izjav. Novinarjem je po- Kaj torej žrtvuje poprečni Italijan? Je in pije manj, odreka se novemu paru čevljev, novemu pralnemu stroju in novemu avtomobilu. Potuje manj, predvsem pa potuje čim manj v tujino, kjer je lira manj vredna. Skrčil je itak majhno potrošnjo kulturnih dobrin (kino, gledališče) in se čedalje bolj zateka k domači rekreaciji pred televizijskim zaslonom, ki ga stane nekaj več kot sto lir dnevno. Tudi za higieno potrosi man' kot v prejšnjih letih, čeprav statistike dokazujejo, da se ni odrekel (ali odrekla) dišavam ter kolonjskim vodam in kozmetiki. Skratka: lepoti se nočejo o-dreči, čeprav naj bi zaradi tega nekoliko trpela higiena. Končno.pa ,je jasen in nedvou- men znak psihološkega razpoloženja Italijana do krize — negotovost, zaskrbljenost, živčnost — velik porast v potrošnji tobaka. V podrobnostnj analizi sta.ističnih podatkov bomo spožnali, kako sa se praktično spremenile navade poprečnega italijanskega potrošnika. Zapisali smo, da je in pije manj. V resnici pa se je spremenila «kakovost» njegove hrane. Odrekel se je 7 odstotkom alkoholnih in 3 odstotkom brezalkoholnih pijač. Pije več vode. Tudi kave ne pije več toliko, odkar se je krepko podražila. Glede prehrane pa se vrača za dobro desetletje in še več v- preteklost, ko je majhna potrošnja proteinske hrane bila pokazatelj nerazvitosti. Tako poprečni Italijan je manj mesa, jajc, sira, mleka. Tudi kruha kupuje manj. T'se to pa nadomešča s povsod pričujočimi testeninami, ribami in krompirjem Jesti je "ač treba, tako ali drugače. Pač pa ni več huda potreba nakup vedno noVih oblek in obutve. I-talijan je spet spoznal, da lahko nosi obnošeno Obleko tudi nekaj let. Tako se je potrošnja oblek in obutve skrčila za skoraj desetino, podobno tudi nakupi pohištva in druge opreme. Za več kot 10 odstotkov so se skrčili tudi stroški za prevoze (nakup novih avtomobilov, javni prevozi, vlak itd.). Skratka. Italijani se odrekajo ootovaniem, predvsem v tujino (—I1! od sto). Rahlo se je skrčil poprečni strošek za «kulturne dobrine*, vendar je zanimivo, da Italijan sega v večji meri po knjigah, časopisih in revijah (skoraj en, odstotek več). Zapisali smo že, da poprečni ita lijanski državljan preusmerja svoje dohodke k nabavi trajnih dobrin, kot sta stanovanje in zdravje. Ker pa mu kriza ogroža obstoj je tudi razumljivo živčen, kar dokazuje zvišana potrošnja tobaka (4-4,5 od sto). Pred tolikimi let, so v kinodvoranah vrteli film »Poveri; ma belli* (Revni, vendar lepi). Danes bi lahko za Italijane zapisali, da so živčni, ker jim grozi večja revščina, nočejo se pa odreči lepoti. Tako nam pove statistika (prejšnji podatki so bili, primerjava iz lanskega leta, slednji pa so tekoči), da so Italijani uvozili v prvih dveh mesecih 1977 kar za 14 milijard lir dišav, ko-.lonjskih vod in kozmetike. Računa jo. da bo tudi letos ta strošek znašal okoli sto milijard lir, kar niso mačje solze, če pomislimo, kako strogo so Italiji gledali skozi prste za mednarodno posojJo, ki je bilo le petkrat večje od stroška za parfume. Pet let bi se odpovedali tujim (ne domačim) parfumom, pa bi izplačali dolg mednarodnemu denarnemu skladu, kaj? Končno razpolaga Italija s sektorjem industrije za proizvodnjo kozmetike, ki se lahko kosa s tujimi proizvodi. Veliko krivdo za potrošnjo tujih dišav nosi, seveda, reklama in že raziskana težnja po posnemanju tujih zgledov. Če bi znana filmska igralka izjavila tisku in televiziji ,da spi odeta v nekaj kapljic dišave «Beneška noč* bi verjetno I-talijani kupovali to dišavo, tako pa marsikatera predstavnica nežnega spola misli, da bo bolj očarljiva s kapljicami «Chanel št. 5». Opisali smo nekaj statističnih podatkov, ki so rahlo zastareli, kar >• -........ • ......... pa naj bralce ne potolaži, saj so se kvečjemu ooslabšali. Predsednik vla de Andreotti jc svojčas napovedal vojr.o redolžnim orhidejam, ki jih Italijani preveliko kupujejo za svoje izbranke. Vsiljuje se nam misel, da bi morali napovedati vojno mnogim drugim zvrs*em blaga: rolls-roycem motociklom za pet, šest milijohov draguljem in dišavam, jahtam in ka viarju, izvozu kapitalov in uvozu raznoraznih patentov zaradi revne znanstvene raziskave... Toda tu bi razprava bila predolga in na «vrhu» države še traja v neskončnih poga janjih. Naš namen pa je bil samo opisati nekaj suhoparnih statističnih podatkov, (st.s.) Novo tedensko glasilo komunistične mladine RIM, 10. — Te dni bo izšel novi tednik Zveze komunistične mladine I-taljje. «La citta futura*. Izšel bo 60 tisoč izvodih, na šestnajstih stra' neh in v formatu »tabloid*. S svojim tednikom nameravajo mladi komunisti obnoviti dialog z ostalimi mladinskimi gibanji in se v večji meri osamosvo' jiti od partije «starejših», čeprav ne zanikajo osnovnih smernic KPI. Gre pač. kot je poudaril tajnik ZKMI Dilema, za novo iskanje kulturnih vred not in razglabljanje o problemih no vih pokolenj, ki so stopile na italijansko družbeno in politično prizorišče po letu 1968. V prvi števiki tednika bo razgovor s predsednikom vlade Andreottijem in okrogla miza o ženskem vpiu šanju. bil mladi anar% a osnovi P°r°.c„„j /ic-rvu. J J C- (ZUC-U-UH HU. v***- - javo. Ne glede na dejstvo, da sodniki že takoj po aretacijitZ". Jjlr za nekaj dni na prostost, da D> ^ ko- zadostil službenim obvezn,^ (ima glavno vlogo v neki ko^Jt ki jo v teh dneh uprizarjajo v • ^ lišču Quirino), kaže, da naimjjj pravosodni minister Bonifacij ^ preti njegovo prošnjo za P01" tev- u sc Italijanskim politikom, zadnjih mesecih vse pogosteie ^ šujejo za vzroke nasilnega mladine, za nasedanje provoka bi pozvali, naj se trezno F jJ c/( i/cin, nuj oc n . - v ob primeru Porci. Res je s,c‘ sodne krivice niso glavni vzf°j„ i soane Krivice niso giavni ^ r ra in nasilja, res pa je tudti M mogoče zahtevati od mladine § vanja, zmernosti, razumevanj’j/ kler se dogajajo tako makrosK p krivice in dokler se tako I* rahljajo dve različni merili' J šano strogost z mladim anatI žrtvijo nesrečnega otroštva, u domu kot je bil Franco f čigar morilcev niso še izsza^f kaznovali; pretirano razU.’ntji!'< za petične filmske in 0‘'e%/jf zvezdnike. Jamranje nad dr“z,(St razkrojem, nad nasiljem in rl(1y mi ostalimi boleznimi družbe, ^ [i še, ko se ni ukrenilo ničesof’ J se odpravile take krivice slednosti, je podobno krokoddr ^ zam, katerim mladina ne na .^^ Ne bi si upali trditi, da bi j no ravnanje s Porcujem zafi. upora mladine, morda ne # u[juiu nuuuine, riburuu wj, tega sploh zabeležil. Menimo r ^ je tako očitna krivica ve^je V* na poti rušenja tiste preoS**L\i^ hice zaupanja, ki jo je del w ^t še imel v državo in v njend na ter sodna telesa, (vt) ____ J Reševalne ?kV TEHERAN. 19. - . , obalne policije so v Perziji ^ Pj našle izgir.uli ribiški čoR1, , t je bil prevrnjen in na ^ bilo niti sledu o dvajsetih P0^ ih ribičih. Menijo, da so le'f* . nili ali pa da so jih pokonča*1 psi. «Guernica» (Nadaljevanje s 1. v Pirenejih, ki je «Gue*-n^|j^ živelo. Svojo zahtevo pisma Picassovi družini llte j? jejo tudi z dejstvom, bila želja Pabla Picassa- ljudje pravijo tudi, da bi ^ ral reči tudi sam Adolf o*' sm sam n.u*»- Ir v imenu ki naj bi roma španske vlade zal- , nitev slike. . i'l#. ahte^ V New Yorku pa ° f! čijo. V vodstvu newyočsK“ žeja ne zanikajo Picasso' -piL da naj bi slika prišla v . < pač pa pravijo, da po(5°J jpi« so žreli. Newyorški mU““'Lib w rokah dokument PicaSs0c,i,,aS!’(, vetnikov, pravzaprav zapjJ>!J) dokument, v katerem ie Uet'’1',-kako naj se z veliko ravna. Ta dokument, ta„ ccK|, eu<" v ctvj-sova oporoka pa ni znan1jJzcja y Direktor newyorškega n^pje^) liani Rubin pravi,, da Je jeff , izrazil željo, da naj »Guernica* vrne v špa*1'1 ’vjl» «P°sk d« j publika*. Španci, pa trd«0^ «ko se bo v deželi vzp. kratieni Španiji ne ^ preden ne izpeljejo v “j mokratičnih volitev. T-e ord® a so rekli, v kratkem, . .gtn® * bi mogli tedaj bolj lcon,,jCe>' \o vrnitvi «GueI /