J I narodne l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70. kr.,za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 19. septembra 1888 Obseg: Deželna sadna razstava v Ljubljani. Strnisča kaže h i t r e j ko mogoče podorati. O mlinu, ki melje storže. Nasledki Orodje za robkanje ali ruženje turšice. vinska in obrtna zbornica. Iz deželnega zbora. „snopsa" Naši dopisi Zemljepisni in narodopisni obrazi. Novičar. Trgo- Deželna sadna razstava Vsak kdor misli kaj Ljubljani. Gospodarske stvari to najkasneje do oktobra razstaviti, zglasi naj . podpisani družbi. mlinu melje storže. Razen svežega (frišnega) sadja, se lahko razstavi razno posušeno in vkuhano sadje, sadni mošt, ali debelače), obrobkane storže pa znajo le malokj Slovenci pridelujejo prav veliko turščice (koruze e ko- žganje i Ker je razstavi namen ? da izpoznamo vse ristno uporabljati. Največkrat jih pomečejo kar na gnoj redkokrat jih porabijo za kurjavo. Praktični Ame- m zimsko sadje, ki raste po Kranjskem, naj nobeden sadjar ne zamudi poslati kaj na razstavo, ker le tako bode mogoče namen doseči. Vse eno je ako kdo pošlje tudi samo eno vrsto \ i • • -mm • I. V V 1 (sorto), dovana bodi si tudi ta drobna in od toče posko rikanci pa zmeljejo turščine storže ter jih potem po-krmijo. To bi tudi mi svetovali našim gospodarjem, ker ravno ob sedanjih slabih časih ne sme gospodar zamotati prav nobene reči, katera mu utegne koristiti. Tako krmo bi priporočali posebno Krašovcem, katerim vedno Kdor misli razstaviti sadni mošt (lanski) 7 pošlje naj ga takoj litrov družbi v Ljubljano. Posoda bodi kakeršna koli, ker bode družba pre točila ves mošt v enake buteljke z lepimi napisi Podpisana družba naznanja ? da je do sedaj z Gorenjskega prišlo obilo oglasov, z Notranj • v me. skega veliko manj, z Dolenjskega pa skoraj Ker je mogoče, da pride Nj. ces. vis. cesar-jevič ravno ob razstavi v Ljubljano, moramo se kmetovalci toliko bolj potruditi, da bode razstava velikanska ter da bode kazala pravo podobo Podoba 60. kranjskega sadjarstva Se enkrat pozivljemo zatorej vse razumne primankuje poklaje. Prepričani smo » da bi bili uže davno gospodarje dežele naše i naj se obilo udeležujejo 5 ter jih prosimo i nai delajo med svojimi tudi v tem smislu. Nihče naj ne misli, da je njegov pri krmili s storži tudi pri nas, da jih je bilo lahko zdrobiti. Amerikanci so izumili zato delo poseben mlin (glej podobo storži prav hitro in dobro starejo. i Ph. s katerim se 35.) Take mline prodaj Mavfarth na Dunaji po 65 gld delek preneznaten, da bi ga mogel razstaviti, ker zdrobljeni storži, nekoliko namočeni, tečni so zelo to vsak lahko po svoje pripomore k splošnemu uspehu. liko kakor rezaDica. S vročo vodo poparjeni ali skuhani Glavni odbor e. kr. družbe teknejo tudi prašičem. kranjske v Ljubljani. Orodje za robkanje ali ruženje turšice. " - ^ m r - • 't - r' ' Vsak ve dobro, kako mučno je z roko robkati tur-ščico. Ne le da gre delo knj počasi izpod rok, bole tudi prsti prav zelo. Najlaže in najhitreje seveda ružimo tur- ščico s strojem, ki ga pa ne utrpi vsak kupiti nokar je nekdo izumil majhno in ceno orodje > Rav s ka terim je kaj lahko turščico robkati. To malo in ročno orodje, ki je kaže podoba 61., ne obrabi se nič, tudi ga ni treba ostriti, in kupi si je lahko najrevnejši dninar. Stroške za to orodje poplača hitrejše in priročnejše delo Y nekaterih urah. To orodje prodajata Wolfner & Weisz na Dunaji (Wien, I., Wallfischga88e 15.\ iu s^cer po 40 kr., 10 skupaj pa po 3 gld. 50 kr. > #3 r r y ' • v* I * •■J il » 1 C / 1 - - x r Koristi so pa mnogovrstne, kadar podorjemo str-nišče hitro. Plevelno seme, rano in pozno, pride pod grudo in začne poganjati, in zato je nastopna zima tem gotoveje uniči. Dosti plevelnatih rastlin vzraste sicer. pa rano podoravanje vzame jim življenje in jih vrže pod grudo. Največ jih pogine. Podorano strnišče se pomeša z zemljo, razkraja se hitro in je najboljši gnoj prihodnjim rastlinam. Pirnico uničimo tako najlaže, ker jej vzamemo precej vse njene nadzemne dele Naposled pristopa zrak prosteje in dela zemljo rodovitno. Nevzoran svet pa se čedal zrak. j bolj 8trjuje ter ovrača plodonosni Zelo se izgovarjajo: ne utegnemo da precej po žetvi podoravali strnišče. Sedaj ko imamo dovolj dobrih plugov, ne velja ta izgovor. Malo časa in truda je treba > i i- r \ ) t f I t > k t\ * r ■ / . i Podoba Strnišča kaže hitrej ko V mogoče podorati. Kadar sta ozimina in jarina požeti, bodi kmetovalca prva skrb i da podorje strnišča hitrej ko mogoče. Zelo Na Angleškem so kmetovalci tega mnenja, da da se zrnja > priliki napačno pa je ne dotakniti se strnišča po več tednov ali mesecev s poljedeljskim orodjem. Tako izgubimo uže precej mnogo pridelka, ki bi ga njiva sicer morala roditi. Prezpogojno in nedvojbeno je dobro strnišče hitro podorati. Marsikaterim utegne ugajati, da strnišča po- prej ovce popasejo, vendar n3j jih precej po žetvi. Žalibog ravnajo ljudje dostikrat ravno nasprotno ter pu- učinki ščajo strnišča do novembra in še dalje. atrnisče prevrne. Koder je bilo izpalo mnogo kaže tem bolj, da hitro preorjemo strnišče in tako pognojimo; podorano zrnje pa požene kmalu in da novega zelenjavnega gnoja, prisejemo še nekaj ajde ali gorušice. Ta postane tem boljši Naposled ? orjemo vse, in hasek je tem veči. Ako vržemo ob nekoliko razkrojene koščene moke vmes ako pod-tej po- spešimo več, nego če bi dragega peruguana bili kupili in potrosili. Potem treba pred zimo orati in pustiti njivo do spomladi. Sedaj se povlači in poseje. Dobri takšnega ravnanja so naslednji: zgornja plast zadnjega leta s strniščeoa in v zemljo, nje spodnja plast pa navzgor, gnojem vred pride globoko da jo vsak dan zamude donaša več škode, ako ne podorjejo svetloba in toplota, zima in mokrota obdelujejo strnišča. Pomisliti treba tudi i da je vedno težavneje nahajajoče se redilne suovi razkrajajo. podorati, čim dalje na zimo odlagamo. Tudi basni mnogo d jej postane zemlja na njivi bolj Po zrak in v zimi rahla nego pod motiko manje, če kesno podorjemo, nego če hitro, in je tudi plugom in brano. Takšna zrahljana zemlja pridržuje v nemogoče; kadar zima rano pritisne. njej nahajajoče se plinaste gnojilne snovi in srka 303 takšnih iz zraka v sebe kakor goba. Zemljišče hrani blagotvorne zimske mokrote, si pn- zgoraj po površini Da ni kaj hujšega napravil, so ga zvezali in v je pa precej suho in pripravno za jarino * A Kdor dela tako 5 ogue se oni nezgodi, ki je ne- popolno pomaga; pred hlapcem izogibna, ako preorjemo isto njivo jeseni in spomladi ista Kajti tedaj pride navzgor z vsem svojim plevelom plast zemlje, ki je bila poprejšnje leto. Nasledek temu varno zavetje spravili; večji hlapec ga je povrhu tega z leskovko prav dobro nabrisal. To za nekoliko dni po- imel je strah. Lunar ; delati pričel se je pohlevnega, putuhnil se je. bil je pa tudi hudoben in spriden petem prav krotkega in je i da prepreže vso njivo plevel Od daleč možno Blaga žena Marjeta se je uže veselila, da bode njeni presoditi, kaj je vsejano. Oves je tedaj slučajih videti, varala mož žopet trezen, dober in mil postal. Hudo se je reva kakor ogršica bila vsejana. Ako pa ravna kmetovalec razumno, ni se mu bati zapleveljenih njiv. Kdor utegne rano podorano strnisče pred zimo še enkrat globoko podorati, ta bode imel veliko pridelka, zlasti če sadi ondi okopavino. Ravno tedaj kaže struišče precej podoraii in povlačiti. Plevel bode tem hitreje pognal, pa naslednji predzimski plug ali zimski mraz ga uniči tem gotoveje. Od kar so ga bili zvezali in ga je bil hlapec našeškal, imel je svojo ženo posebno na sumu, da bilo vse to zgodilo a volj o nje in Storil je strašni sklep, ženo svojo zavratno umoriti prehitro se mn je prilika ponudila, da nebo upijoči greh. se je na njeno povelje. , Le izvršil ta v nekega dne proti večeru Marjeta v stranski svoje v red spravlja, vzame Lunar uže preje Ko sobi reči pripravljeno ostro nabito puško iz skrivališča, zaklene skrivaj in na tihoma vrata prve sobe, vsede kjer Podučite stvari na klopi nabita pušča ležala > i s Nasledki „šnopsa" (Dalje.) ♦ • f Svojo ženo je — ustrelil Oče Luuar se za mizo prijazno pokliče ženo iz druge sobe, reče ji, da je lačen, in da naj mu kaj večerje prinese. Dobra žena, katera nič hudega slutila ni, pripravljena bila je prec moževi želji zadostiti. Ko gre Marjeta proti zaklenjenim durim prve sobe in je z hrbtom proti možu obrnjena, zgrabi ta nabito puško io z divjim glasom zakriči: „Prokleta baba! za vselej žena Marjete bil je v Zalesji posestnik lepega zem- 86 te iznebim." Puška poči, dobra in jnil »- Ijišča, imel je tudi mlin in žago bila mu je kaj mila io ljubeznjiva zakonska tovaršica, ter v Par minutah svojo blago dušo Izdihne Marjeta, žena njegova, 8e Pa v 8V<>ji krvi z vso rastreljeno glavo na tla zgrudi Pred Plahtačevo dobo vladal je v tej družinici prav ne beški mir in zadovoljnost, združen z strahom božjim in prava, sveta krščanka ljubezen. Premoženje se je množilo vsled božjega blagoslova na vse strani e tudi bil je oče Lunar o svojem času v vsem dobrem in poštenem stanoviten kmalu potem J ko je pričel se je vendar Morilec pa, ko vidi, da je žena njegova mrtva zbeži kakor nekdaj Kanj in se nekoliko dni klati po bližnjih gozdih, kjer ga slednjič orožniki vjamejo in pravici izroče. Pravica obsodila ga je na večletno kazen zapora. nastala pri Plahtaču šnopsarija Po nekoliko polagoma nekako čudno spreminjati. Zahajal je vedno bolj pogostoma v to beznico zlezel mu je, si z in tekoči „hudič polno v kri in meso šnops' sam skoraj ni vedel kedaj in kako, po Lunar prelevil se je, v strastnega Pa tudi v zaporu mu ni bilo obstanka tednih bivanja v zaporu, razbije šipo v oknu in črepinjami glavno žilo odvodnico na vratu preškrba ter umerje nespokorjen. Lunarjeva imela sta edinega otroka Anico. Dekle šnopsarja. Slednji dan nalezel se ga je do popolne one- v otročjih letttr po materi doma, pozneje pa v moglosti. Dolžnosti svoje, kot družinski oče in hišni 8amo8tanu Pr* nunah uršulinkah popolno v krščanskem gospodar popuščal je čisto v nemar. Marjeta, žena nje- duhu izreieno in odgojeno. Ona je toraj po svojih sta gova ostala je v svojil lastnostih pri vsem tem vedno riših edini dedič še ostalega premoženja. Od kar je bila nespremenjena in pobožna. Milo ga je prosila, da naj njena dobra in mila mati zavratno v lastnem domu zapusti pot pogube, na katero je tako hudo zabredel. umorJena » Anica ni mogla več tega Vse zaman! Vsakikrat > guncal, rogovilil je prav po zverinsko kadar se je domov pijan pri trpeti nesrečnega kraja Tudi Bog se je maščeval po izvršenem hudo- da kar divjal delstvu nad tem domom Treščilo je, in pogorelo je vse je. Besnil je in domačim pretil, da bode vse vragu po- v hlevu je do malega za zjne. raznimi neozdravljivimi boleznimi počepala; voda je slal ako mu kedo še kedaj kako besedico Slednjič napade ga popolno prava pijanska norost. Ob Jezove> ob mlinu ia žag* Pa kolesje razdrla in odnesla tem njegovem duševnem položaju ni bil nobeden domačih Res več pred njim varen. Vse vrage, kolikor jih pekel premore, klical je vedno črez svojo hišo in družino, osobito # pa črez svojo dobro, blago in milo ženo Marjeto. Kar- koli je v roke dobil, s tem se kedor koli mu je pred oči prišel pravo razdejanje Anica podala se je v samostan, kjer so jo nune uršuliuke radostno sprejele. Pripravljala se je za nunski po smrti materini tugovala je neprestano in stan Pa proti vsakemu zakadil prenašala neznosne notranje bolečine in britkosti. Hirala je vedno bolj; v teku enega leta življenja v samostanu * 304 umHa. ter se preselila v boljšo domovino k svoji mili tuje imeniten mož. Dandanes ima vsak mule, ki mu materi nosijo dragoceno kristalasto in cizelovano posodje. Sram Lunarjevo merišče kupil na javni dražbi zelo bilo potnika če ne bi se mogel ponašati z mnogo spoštovan in bogaboječi mož. Skuplj se je v poplačilo dolgov, kolikor izdal. Za vse dolgove poplačati ga pa dosta bilo ni. eni denar porabil prtljago, če tudi je ubožna, to nič ne de. Paži si naravno v ta namen mažejo obraz z mazili, da jih solnce prehudo ne ožge, svojej vpregi pa nam je „Tekoči hudič šnops" bil povod in uzrok > da je ali burja prehudo ne obrije, filozof sporočil to •lo I p J čl L se vozim na kmetskem vozu. Mulam bi lehko preštel Kosti. Voznik nima obutve, pa v teku kratkega časa cela popreje srečna in spoštovana družina iz pogorišča za vselej na prežalostni način iz- ne zato, ker je po letu, o kaj še! Sam sebi ne morem ginila. Tužna istina! (Dalje prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. i . • 86. . Kako so potovali starodavni Grki. (Dalje.) vrjeti, da imam tako vprego." Tudi ondaj so potniki hrepeneli po romantiških, pitoreskih in nevarnih mestih, da so se nasladljevali na koutrastu. In kar se tiče bolnikov, opisal nam jih je Seneka blezu tako-le. Čudni so ti bolniki. Nobene stva- rice ti ne trpe dolgo. Vedno spreminjanje naj jih po- _ , i . * • / ** 4 1 '' ; " ; t - « zdravi. Zategadelj delajo dolga pota, osobito radi po- tujejo ob morskej obali. Kampanijo pojdemo, vele ti. Kedar so se Rimci nekoliko pomehkužili, niso Siti smo kultuvanih, bujnih krajev, idimo toraj v divjo samoto, v kalabriško gorovje, da dobe oči nove paše. luko. Oh v Talent, v Tarent, da vidimo veličajno Ourii imaš tudi milo podnebje. Alo, nazaj radi peš hodili, rajši so jahali. Da sem premožen in glavno v mesto, kjer je tako živo, šumno! Nasladjevati visok mož, veli Horac, vzdrževati bi moral hlapce in konje, se hočemo na človeškej krvi, ter poslušati oglušno ter imeti voz. Tako pa zlezem na mulo vržem kričanje in ploskanje na boriščih! Vzlasti radi so Rimci potrebne hrane v vrečo, ter krenem kamor hočem in za te dobe hodili v toplice, na primer v Etrurijo, ali v kakor hočem. Tudi starejši Katon je jahal rad staro Kampanijo. Najimenitnejše so bile toplice Bajske med kljuso, ki mu je nosila potrebno hrano v vreči. Kdor Kumejo in Puteolom. Te toplice so sloveie radi dra ni imel lastne vprege, najel je voz in konje, kedar je trebalo. Takih voznikov je bilo mnogo, postaje so imeli največ zunaj mestnih vrat. Kdor je zamenjaval s čilimi in spočitimi, šel je brzo naprej Sueton konje nam čestne leže in zdravega podnebja, radi močnih žveplenih kopeli, in radi neprisiljenega, živahnega življenja, kar je privabljalo osobito samopašnike in veseljake. ■K BM mM %m I I II^^^B J^F m M V A * - *j_J_l I (Dalje prihodnjič). pripoveda o Kaliguli in o Cezarju, da sta od postaje do postaje najemala vprežno živino za svoje svrho. Vozove so imeli Rimci različne: galske, britske, lahke dvokolesne kabriolete, v kakoršnih so se vozili daleč z doma, in so vpregali vanje brze pritlikavce gal-skega plemena. Tudi so imeli težke štirikolesne vozove, državne karose, katere so bile obite s pozlačenimi in • i fc i • • • t * • Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Gospod zbornični tajnik poroča,o naslednjih posrebrenimi okraski. Marcijal zagotavlja, da je bila uprašanjih, s,katerimi se je obrnilo c. kr. okrajno gla XI taka korosa vredna celega posestva. Za časa prvih ce varstvo t kočevsko do zbornice: 1. Ali smejo branjevci sarjev so prišla v navado tudi nosila. Na Grškem so se trgovati s sladorj dali nositi edino je zložno sedelo s stegnjenimi nogama, in ker je kavo nadomestili kave iu rižem? bolniki, ženske in deca. V nosilu se bil potnik tudi zagrnjen > toraj ga ni nadlegoval prah, ni Ali smejo prodajalci živil prodajati tudi slador, kavo in nje nadomestila? 3. Ali smejo kramarji prodajati vse vrste sukna, krojnega blaga, obleko, slador, kavo, kavna ga pral dež, in ni ga žgalo solnce. Nosilo je nosilo po nadomestila in riž? Ali sme čevljar iu prodajalec šest ali osem širokoplečih robov. Veru se pripoveda j usnja prodajati tudi slanino in svinjsko mast? Za re- 36 in 38. zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39 Kar se tiče da si je dal nabasati blazine z malteškimi cveticami, šenje teh vprašanj merodavna sta kedar je potoval, okoli vratu si je obvesil rcžen venec, - — —------- ----? in v roki je držal šop. Koliko in kakošno" nagizdje so pravic branjevcev in prodajalcev živil, poslalo je visoko razvijali Rimci pozneje na potovanju, po koliko služnikov c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom od 20. sep- so seboj jemali, o tem nam je povedal nekaj malega tembra 1883 25.881, trgovskim obrtniškim zbor Seneka. Kedar imeniten mož potuje, leti pred njim trop numidskih konjikov, in za njim drvi trop tekalcev. Ako da se o tej stvari izjavijo nicam imenik tistega blaga, s katerim smejo trgovati, bi ne imel dotičnik seboj več mož, ki mu srečujoče s pota pode, ne bi vedeli ljudje, da je imeniten. Tudi katere napravlja tak trop spremnikov mnogo prahu na cesti, namreč: 1. pekarski proizvodi; tem imeniku navedeni so naslednji proizvodi j smejo prodajati branjevci in prodajalci živil i ščetarsko blago; 3. kar je zopet velike važnosti; pokazuje namreč j da po- drva; prsteni proizvodi; poljski in vrtni pridelki; 305 • • w • ' * zelenjad; • » leseno blago; » • • • sočivje; mlinski iz- delki; 10. mlečnati proizvodi; 11. sadje; 12. kuhinjska tožili so se pri c. kr. deželni t -m vladi * • "V kamniški mesarji • * ter prosili za povišanje tarife. Zadruga združenih obrtov sol in kis; 13. vrvarsko blago;' 14. povojeno meso (iz-izimši surovo meso); 15. slamnato in ličnato blago; 16. lojnato blago 17. netilno blago. _ f m . i •• * • • X t'- ^ ^ilFtf-nPBi^^ll B-i"' fffeUB * 1 mi TMU i^fcjKn E7 ^^MBH Vmi SBPIKBBmI'/ , ' H I 1|II JHHI IJHJ II BB I II |H| Hjpi.HJ ,_ I I HH H II H. I HH IHRVP P^IIHBHPIPII |H Ker pa še do zdaj ni določeno, da smejo branjevci poudarja, da se v Kamniku ne koljejo pitani voli da v Kamniku podpirala je to prošujo in predlagala, se določi maksimalna tarifa 40 kr. od kilograma in da se odpravi tarifa za teletino. Občinski urad kamniški r - ter mesece okto- in prodajalci živil prodajati te proizvode, morajo se še predlaga nasledno maksimalno tarifo zmeraj, ako presojamo pravice branjevcev in prodajalcev ber do marca 36 kr. od kilograma, b) za mesece april živil m uvaževati stari propisi. Po teh propisih, posnetih ^o septembra 40 kr. od kilogram > tarifa za teletino po grofa Bartha zbornikov zakonov in po naredbah spa- na3 ostane neizpremenjena. Okrajno glavarstao podpira 1.) vse vrste žita, seno, slama predlog občinskega zastopa, ker je ta predlog primeren dajo v prodajanje živil in vse vrste sočivja; 2.) vse vrste moke; 3.) mlečni odnošajem. Odsek se mu pridružuje. Maksimalna tarifa se od- proizvodi, maslo, osoljeno in neosolj surovo maslo, more vender-le dotle ostati v tej višini, dokler / • ' 9 A ' ' ' ' k sir in mleko; 4.) mala in velika klavna živina, slanina, ngšaji, na katere se opira, ne izpremene. Ko pa se loj sveče in milo (gubernijska kurenda od 17 marca 1813) sadj • _ jajca 1 ' ' m perutnina in zelenj nijska naredba od 10. decembra 1817); 6.) citi meranče, smokve in druge (gub po izpremene in živinske cone poskočijo, morala se bo ta- "i rifa povišati. Odsek torej predlaga: Zbornica izjavi naj se v zmislu tega poročilo pri c. kr. deželni vladi in sadne vrste, katere naJ priporoča,, naj se v zmislu 7 , 51 zak.od 15 marca nazivamo s splošnim imenom ovočje i u sadje. (Dvbrire drž. zak. št. 39, ustanovi do preklica maksimalna pisarne dekret od 24. novembra 1824 in 20. oktobra tarifa za prodajanje mesa nadrobno za občino kamniško. 1825 guberniski kureudi od decembra 1824 12 novembra 1825 ) Predlog je bil sprejet -; trgovstvu c . « od 19. januvarj 1802 ...r, X. Gospod zbornični tajnik poroča 0 prošnji c. spada.tudi branjevstvo z ozirom kr. okrajnega glavarstva kočevskega, da se izjavi ob na proizvode, spadajoče k živilom. (Gubernijska naredba obsegu specerijske trgovine,, odnosni o vprašanju mja 1822 gubernijska naredba od 10. ju- smejo trgovoci s špecerijskim blagom prodajati 1823.) dvorne pisarne naredbo . od gubernijsko ; naredbo januvarija vrvarsko in ščetarsko blago, biče, bičnjake in škafe bilo je braujevcem v predmetov, spadajočih 24. novembra 1824 i i« . ti. H • » • • r (Dalj eno, prodajati razven naslednjič • • i. . » " t j| | t j predmete trgov^yq^ živili, tudi naslednj a •■• »i 'V' , m f r» f kateri so bili branjevcem n^ Dunaji z dvorne (• 4 1 f • > i fl • _ _ A I /% /V 1 fl ? * - A - J A ». < % * • pisarne dekretom od 23 » j vse ščetarsko blago • < • t i J. berchtolgarnsko metličj priznani, kakor A ' . *» « j. 7 bičnjake vseh vrst, gozdno in • i deželnih zborov. _ * V > * tU f/ ; ter črni melni pesek, ter tudi > ptičarski pesek, slamo, ličje, križce, preslico, pisalno kredo, črni cvet, frankfffrtsko čfriilo kresivne kamene. Deželni zbor kranjski II. in III. seja. > , žveplo, gobo, železne kroglje, žoge, pločevinaste žlice, vse vrste medicinske moke lice bežgo Cvetje, kami Dne 13. septembra vršila se je II seja deželnega zbora Kranjskega. > seno, rezanico, slanice, polenovke, vse ščetarsko blago, pletenice, konopljino belo laško olje > vse vrste žebljev > vse črno smolo, žaganje, berchtoldsgarnsko blago, apno, jermenarske biče, pernate pahljače in omela Ko se še omenja, da se na Kranjskem včasih iz- odseku prvi vrsti prečital in odobril se je zapisnik seje brez ugovora, med naznanili deželno-zborskega predsedstva nahaja se dolga vrsta prošenj, katere so se po različnosti vsebine izročile ali, kar se je zgodilo pri veliki večini prošenj, finančnemu ali pa upravnemu dajejo pridobitni itd., misli odsek. sti za branjevstvo s sladorjem kavo da, ako ti pridobitni listi > Dalje odobrila se je izvolitev g. j. Kušarja v tr izrecno trgovati s sladorjem, kavo rižem, dotični trgovci nadomes opravičujejo govinski zbornici, ne da tili kave in razpravo odseku. se bilo poročilo izročilo v smejo trgovati s temi proizvodi ložila občina kamniška Med sejo pa so se izročili predsedništvu zbora trije samostalni predlogi in to: . . Nujni predlog g. poslanca Šukljeja, po katerem se deželnemu zboru predlaga, (ia se obrne potom c. kr. teletine na drobno, ki .10 je pred- deželne vlade do c. kr. finančnega ministerstva, da se dokler ue dobe v to pravice • ■ IX Gospod zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča, da je zbornica priporočila maksimalno tarifo prodajanje govedine in za vlada v zmislu in da je na to c. kr. deželna 51 zakona od 15. marca 1883 drž zak. št. 39, maksimalno tarifo tak za meso od pitanih volov 36 kr. od za meso od druge ustanovila kilograma j živine 32 kr. od kilograma in za teletino 44 kr. od kilograma. Proti tej naredbi pri- odsek v tem za izročitev prošenj za privolitev obrokov za vplačavanje novega državnega davka od zalog špirita iu žganja, ki se nahajajo v deželi, obrok podaljša od 31. avgusta do 15. oktobra. Zbor je pritrdil, da je predlog nujen in je sklenil, da se zborovanje za toliko pretrga da fiuančni predlogu sklepa in potem v nadaljevanji 306 •r"- V seje deželnemu zboru poroča. To se je zgodilo in de Priloga 36. samostalni predlog g. poslancev Pfeifer želni zbor pritrdil je le malo spremenjenemu predlogu in Šuklje o premembi postave zavolj poberanja posebne po kratkem.formalnem ugovarjanji poslanca Deschmana. deželne zaklade od žganja*— utemeljujeta predlagatelja Gospod deželni predsednik je izrekel, da hoče predlog in deželni zbor sklene ta predlog v poročanje oddati pri ministerstvu gorko priporočati Kakor se nam finančnemu odseku; poroča, se je nadejati, da bode finančno ministerstvo Priloga 37. Poslanec g. dr. Papež utemeljuje svoj podaljšanje obroka za izločitev taaih prošenj privolilo, predlog o premembi § 13. deželnega volilnega reda tet nasvetu izroči v pretres in poročanje ker se je tudi že v osebnem slučaju za ta slučaj zgodilo predlog Pfeiferjev in Šuklje-jev meri na to da ostanejo naše deželne naklade od žganja davka prosto v vsih onih slučajih, v katerih so oproščene tudi držav- nega davka. 3. predlog poslanca dr. Papeža pa meri na to da se § 13. volilnega reda za deželni zbor vojvodine kranjske spremeni v smislu prenarejenega statuta za mesto Ijansko. Pri nadaljevanji dnevnega reda: Izročila se je priloga št. 29. s poročilom deželnega so usta- i odbora o deželnih ustanovah za hirajoče novljene v proslavo 401etnega vladanja Njih Veličanstva cesarja Franc Jožefa I. — finančnemu odseku; priloga 30. s poročilom deželnega odbora o trtni se po njegovem upravnemu odseku. Dalje sledijo ustna poročila finančnega odseka o računskih sklepih za leto 1887 : o normalno-šolskem zakladu, deželno-kulturnega, bolnišničnega, blazniškega porodniškega in najdeniškega zaklada, dalje o proračuna deželno-kulturnega zaklada za leto 1889, o nakupu 300 iztisov knjige »Vrtnarstvo44, in pa o prošnji občine Dol v Kamniškem okraju za 500 gld. podpore. Potem napove deželni glavar seje finančnega upravnega in pa odseka za letno poročilo ter odloči prihodojo sejo na petek dne 21. septembra ob 10. dopoludne. • • * uši na Kranjskem upravnemu odseku * priloga 31. s poročilom deželnega odbora, T katerim se predlaga načrt zakona, o prepovedanim lovskem času, — upravnemu odseku; priloga 32. — poročilo deželnega odbora o Kopač- Naši dopisi (Dalje) » ljubljanske okolice. 30. avgusta. {Šolsko.) Želeti da bi se v zmislu nekega ministerialoega raz- niški cesti finančnemu odseku 1 m . I- ... priloga 33. deželnega odbora poročila, s kate rimi se predlaga načrt zakona s spremembo postavnih določil o tistih, ki so oproščeni, da ne plačujejo bilo glasa po šolah nahajale posebne omare za knjižnice in posebne za učne pripomočke. treba lesene table iz f • • • Na nekaterih šolah bilo pri stojbine za lovsko karto W upravnemu odseku i ■ Potem sledila so ustna poročila finančnega odseka o računskih sklepih za leto 1887 glede učiteljskega po- kojninskega zaklada (k prilogi 4.), ustanovnih zakladov v nova z barvo nategniti, kar se najsigurneje med velikimi počitnicami izvesti da. < ■i" ' učnimi prilogi 16.), dalj o letnega poročila (ustanove) 9 in pa o proračunih za leto 1889 ustanovnih zakladov (priloga 21.), ter hiralniškega zaklada (priloga 27.). Potem odloči deželni glavar prihodnjo sejo za torek dan 18. septembra ob 10. dopoludne in sklene sejo. III. seja deželnega zbora kranjskega dne 18. septembra. Zapisnik zadnje II. seje se prečita in odobri. Deželni glavar naznanja na novo došle prošnje, ki se iz- je 6 šol prav dobro, 9 dobro, zadostno in 3 nezadostno preskrbljenih. Zbirke se nahajajo sploh pri šolah in se tudi dopolnjujejo. Le pri-rodopisne zbirke se tu in tam pogrešajo, kar je gotovo tudi uzrok slabejšemu napredku v tem predmetu. r » " 4 J' Šolske knjižnice se premalo izkoristujsjo, v ta namen se nekaterim učiteljem priporoča v prihodnje več zanimanja. Za nafcup novih knjig naj se vsako leto nek primeren znesek v šolski proračun postavi naj se potem tudi v nameu ta porabi. Posebno iQ pa „ nobeni šoli več pogrešati j n kateri Vrtec" Kmetovalec" z prilogo: „ Vrtnar" bi se ne smela na roče po njegovih predlogih dotičnim odsekom. f Potem naznani gospod c. kr. deželni predsednik, število za šolo za dosta starih otrok bilo je na da v imenu vlade predlaga načrt zakona, o pokritji rednih šolah 6115 na šoiah za 8u0 pa 422, toraj skupaj stroškov za podučevanje v veronavku na ljudskih šolah. 5537. od teh obiskovalo je javne ljudske šole 4903, srednjo Ta predlog se bode tiskan razdelil in pride v prvo šolo 16? privatne šole 17 in doma bilo je podučevanih otrok. Vseh šolo obiskujočih otrok bilo je toraj 4939 , hodilo v šolo branje v prihodnji seji Priloga 35. Poročilo deželnega odbora o ustanovitvi aii 76% od vseh. Od drugih 1598 otrok strokovne šole za šivanje čipek in umetno vezenje v Ljubljani, izroči se v poročanje finančnemu odseku; Priloga 38. Poročilo deželnega odbora zadevajoče za silo njih 314 252 njih bilo je v drugih okrajih podučevanih a 501 otroka je pa c. kr. okrajni šolski povračilo na režijo in hrano v deželnih vodih — izroči se finančnemu odseku. svet od šolskega poduka oprostil. Toraj bilo je 1067 dobrotnih za- otrok kateri iz gotovih uzrokov redne šole obiskovati mogl niso. Onih 531 otrok pa, kateri se niso prav no 307 benega poduka vdeleževali oddaljenih biti siliti moglo ni. » uteg od šol preveč > toraj se jih k rednemu pohodu šole « Dr. vit. Bleiweis, Detela, Dev, dr. Ferjanfiič fcrasselli, Hren, Kavčič, Kersnik, Klun, Krajgher J bolezni okraj Šolsko obiskovanje bilo je radi raznih epidemičnih Pakiž, dr Kušar, Lavrencič, Mohar, Moše » katere so med pretečenim šolskim letom Papež, Pfeifer Murnik dr J Poklukar. Robic silno razsajale, neredno. Več šol -------- - -J^v ^, » tvuci, ur. J. UiVJIlKHI v tem dr. Samec, Stegnar, dr. Sterbenc, Svetec radi te uime za da celo za moralo se je Višnikar, dr. Vošniak Šuklje J mesece zapreti Ve liko otrok šolskih pobrala je nemila smrt Šolska disciplina bila je dobra, da po nekod celo uzorna, le na dveb šolah bilo je v tem obziru na slabšem Pi i slavnosti v Cirknici v spomin 401etnega vladanja cesarjevega bile so sledeče številke izžrebane- 1685, 367, 229, 2792 961 170 > 1473 ) 1282 kjer učitelj med podukom otrok si zagotoviti mogel reda pazljivosti nemikaven poduk. Učitelj naj ne trpi Uzrok temu bil je presuhoparen, Je minulo nedeljo v Pragi Profesor Anton Raič z realke ljubljanske 1 kjer da otroci med Požltnic> po kratki bolezni v tamošni * ---- ----»J "F1) ua "A uiruci UJtJU r------' f " uui^m v talil u SIII SpiOSn podukom roke vzdigovali z klici: jaz, jaz itd. Govor v 0bolel je pokojni za vnetjem nakostne kožice koru naj bode bolj tih, a posamezni odgovo zahtevaj nji čeljusti in je bržčas umrl za naj se bolj glasni. Mladina se je zvunaj šole lepo vedla. Pok<>jm bil je sorodnik vlani v Ljublj umrl bival za nekaj časa splošni bolnici. spod- strupeojem krvi. naj Šola Ko učitelj v šolo stopi vsi otroci otroke v lepovedne in uljudne ljudi izgojuje naj vstanejo in ga pozdravijo isto naj se zgodi, ko iz šole odhaja poslanca Božidar Raič žavne^i zasluge za slovensko slovstvo umrlega dr in ima pomenlj slovenske splošnem bili so uradni spisi v dobrem redu in tajnik pisateljskega društva Bil je odbornik „ Matice Na realki tu in tam najdle so se glede teh tudi kake ljivosti. Skupni in tam pogrešali pomanjk podučeval je pokojni od leta 1872 počenši, slovenšči zgodovini in zemljepisji. Pokojni bil je rojen pri Mali vselej sproti izgotoviti pregledi ob šolskih matrikah so se tu Nedelji due 19. aprila 1845. leta. Truplo pokojnega ti morajo se ob koncu I. četrtletja PelJe Se v Pe^k s Prage v Ljubljano kjer se nri četrtletj Peli se v petek s Prage v Ljublj kar se je v resnici obravnavalo tednik naj se vpisujejo to > spisu^ejo z dobro črno tinto in čedno * '^S .; v * • 7 1? ' 4'45 Uradne knjige naj se Krištofu položi v domačo blagi rodoljub! Glas s Hrvatske emlj pri pri sv Naj v miru počiva i« nasl.) t Hrvatskem f Agramer Tagblatt Glasilo srednje stranke na u ki ' J ---- „__0----------" , ivi zastopa naceia nekdajne narodne stranke za čas vladanja bivšega bana načela pa Iz I ker došlo je Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen toliko zaupnih veljavnih mož da niso našli prostora v meščanski Besedi, odpreti so se morale gostom tudi galer shodu govorili so: dr. Rieger, profeso 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajd 4 gold 22 kr Se 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Odgovorni yrednik: Gustav Pire. - Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki.