Etnolog 17 (2007)
OTROCI V LJUDSKEM IZRO^ILU SLOVENCEV NA MAD@ARSKEM
Marija Kozar - Muki~
61
IZVLEČEK
Otro{tvo porabskih Slovencev v ~asu pred drugo svetovno vojno se je kon~alo pri dvanajstih letih. Do {estega leta so bili otroci pasivni udele`enci ljudskega `ivljenja, od {estega leta naprej pa so se `e lahko aktivno udele`evali razli~nih del in {eg. V Porabju so deklice sodelovale le pri eni {egi - koledovanju ob treh kraljih. Pri vseh drugih {egah so sodelovali le de~ki. Najve~krat tudi oni pri koledovanju, in sicer z dejanji, ki so jih prvotno izvajali odrasli. V 21. stoletju se porabski otroci spoznavajo s {egami v {oli pri pouku sloven{~ine ali pri izven{olskih dejavnostih. Ključne besede: otrok, {ege, verovanje, Porabje
ABSTRACT
The childhood of the Porabje Slovenes in the period before the Second World War ended
at the age of twelve. Until they were six, children were passive participants of folk life and
only then started to play an active part in various jobs and customs. The girls from Porabje
participated in just a single custom - carol singing at Epiphany. In all other customs only boys
participated. Most often in carol singing and in activities originally performed by adults. In the
21st century Porabje children learn about these customs in the Slovene lessons at school and
in out-of-school activities.
Key words: child, customs, beliefs, Porabje
Slovenci na Madžarskem pravijo otrokom “mlajši, déca”. Pred drugo svetovno vojno se je otroštvo porabskih Slovencev končalo pri dvanajstih letih. Takrat so zaključili šestletno osnovno šolo in takoj so začeli delati na poljih ali morali oditi na sezonsko delo. Do šestega leta starosti so bili otroci pasivni udeleženci ljudskega življenja, od šestega leta dalje pa so se že lahko aktivno udeleževali različnih del in šeg.
Gradivo o otroštvu porabskih Slovencev sem zbirala v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja. O svojem otroštvu so mi pripovedovali informatorji, rojeni v prvi polovici 20. stoletja. Podatki so bili večinoma obljavljeni (Kožar - Mukič 1988 in 1992). Pričujoči spis je sinteza teh podatkov.
Pri porabskih Slovencih so bila v zvezi z novorojenčkom povezana mnoga dejanja, ki naj bi mu prinesla srečo in zdravje ter ga obvarovala pred zlimi duhovi, uroki. Novorojenca imenujejo „dejte” (dete). Po ljudskem verovanju o njegovem življenju takoj
Marija Kozar - Muki~
po rojstvu sodijo sojenice (sóudice). Po rojstvu so fanta zavili v mo{ko srajco, deklico pa
v `ensko krilo. Prvo povijanje otroka naj bi imelo pomen analognega ~aranja. Otroka
so morali zavarovati pred uroki in ~arovnicami. Nekateri ljudje namre~ lahko uro~ijo
(zvör~ijo) otroke, zato jih ne smejo ob~udovati. Tisti, ki zagleda dojen~ka, mora pljuniti
in re~i: „Fuj te boj, fuj te boj, si grdi!” ^lovek, ki je otroka uro~il, je moral dati las ali
krpo od svoje obleke. To so se`gali in s tem kadili otroka proti urokom (Muki~ in Kozar
1982: 100).1 Uro~il je lahko tisti ~lovek, ki ga je mati dojila tri leta:
„[teri tri veuke petke céca, tisti lek’ zvör~i. Moj’ga mo`á brat tö tak{i biu, ka tri
veuke petke céco. Ka kakoli vüdo, vse zvörko. Z o~ámi. Mlaj{e pa máro, pa tau vse lek’
zvör~e.” (Kozar - Muki~ 1988: 128).
Zdravljenje se je lahko pospe{ilo z zagovori. Pri tem pa je bilo treba moliti o~ena{ od 62
konca proti za~etku. Verjeli so, da je dojen~ek, ~e se je zelo prestra{il, lahko dobil „starjé”
(epilepsijo). To so zdravili tako, da so otroka po{kropili v obliki kri`a s {entjan`evcem
(djáno{ovo vino). To vino so blagoslovili v cerkvi 28. decembra.
Po rojstvu so dojen~ka polo`ili v zibelko (zibala), v kateri je bila slamnja~a (napolnjena s koruznim li~jem). Dojen~ka so dali v vzglavje in ga s trakovi mo~no prevezali, da se ne bi mogel premikati. Malo ve~ji otroci so spali v zaboju iz desk ({enda), ki so ga podnevi porinili pod posteljo. Manj{i otroci so spali tudi v predalu predalnika ({ublek). V sobi je spal gospodar z `eno in otroki. Najmlaj{i otrok je bil postr`ek (postrü`njek). Ime je dobil od kruhka, ki so ga spekli iz ostankov kru{nega testa.
Mati je novorojenca dojila ali hranila z mo~nikom. ^e je imela dovolj mleka, je svojega otroka dojila tudi do ~etrtega ali petega leta starosti. Mo~nik so pripravili tako, da so zavreto mleko zgostili s podmetom. Steklenice z dudo niso poznali, ka{o so dajali otroku z `li~ko. Iz steklenice (küfi ca) hranijo dojen~ke {ele od sedemdesetih let 20. stoletja naprej. ^e dojen~ek ni mogel zaspati in je veliko jokal, so mu iz makove glavice ali nekaj makovih zrn skuhali ~aj. Po `li~ki ali dveh se je pomiril in zaspal (opij ga je omamil). ^e so dojen~ku otekle prsi in je iz njih kapljalo mleko, so mislili, da ga sesa mora (ski{njava). Mora je pono~i prihajala k dojen~kom, pa tudi k odraslim. Proti njej so se branili na ta na~in, da so zama{ili klju~avnico, v zibelko pa so skrili varnostno sponko, pipo ali cigarete. ^e je duhovnik dete blagoslovil, potem mora ni imela ve~ oblasti nad njim (Kozar - Muki~ 1988: 127–128).
Pred drugo svetovno vojno je tudi v porabskih slovenskih vaseh umrlo veliko dojen~kov in otrok. Mrtvorojenega otroka sta babica in mati metali pod mizo druga drugi, da bi ga o`ivili. Smrt otroka so prav tako kot smrt odraslega oznanili z zvonjenjem (mrtveca vözvonijo). Otrokom zvoni z malim zvonom dvakrat ali trikrat. Pri pogrebu ga spremljajo deklice in fantje, ki so prepasani z belim trakom. Priredijo mu tudi pogreb{~ino (trobino), ker to da je otrokova `enitovanjska gostija.
Ime otroku izbereta o~e in mati `e pred njegovim rojstvom. Imenujejo ga po star{ih, starih star{ih ali botrih. To so ponavadi imena svetnikov. Ko so `enske rodile doma, so otroka krstili drugi ali tretji dan po rojstvu. Odkar rodijo v bolnici, je krst {esti ali sedmi dan po rojstvu ali {e pozneje. V za~etku 20. stoletja so bile {ege ob krstu v Slovenski vesi po tedanjem zapisu tamkaj{njega kmeta takele:
1  Prim. Ba{ 1980: 157.
Otroci v ljudskem izro~ilu Slovencev na Mad`arskem
„Krst se po kr{~anskon zvr{i, nego po krsti `e ide navada. Boter pa botra i baba cehska (cehovska, va{ka babica) so z detetom v cérkev hodili, krstit so ga nosili. Mati v posteli le`i, more le`ati, ar je postelkinja (porodnica). O~a, siromak se pa obrá~a, skrbi za vse s kem more botrom podvoriti. Pijéjo, jejo, do~as pamet ne morijo. Potém za~nejo nositi botre, `late i soside `upo, `emlé, vrtenjike, réte{e, koko{i, meso, vino, küjeno, siróvo, blágo, plátno i edno pa drügo e{~e i peneze. Pa to vse, tá no{nja se zove Bütora (krstno darilo).” (Dravec 1974: 170).
Poglavitna porabska {ega v zvezi s krstom je bilo krstno darilo botrov, imenovano „kri`mica” (iz gr{. chrisma – olje, s katerim so ga pomazali). To je bila neko~ obleka, danes pa dajajo denar.
^e pri hi{i ni bilo babice, potem so `enske, ko so {le okopavat na njivo, vzele
63 dojen~ke s sabo. Otroka so posadile v slamnato ko{aro (darvénka). Ker ima otrok sladka
usteca in di{i po mleku, ki privablja ka~e, so v bli`ino ko{are dali nekaj tobaka za pipe,
ki ga ka~e ne marajo, in tako prepre~ili, da bi se `ival pribli`ala otroku. V otrokovo dudo
so dali sladkor in malo vode in dojen~ek je moral s tem zdr`ati do opoldneva. Nato so ga
odnesli domov in mu skuhali mo~nik. Mati je vsak zalogaj mo~nika najprej dala sama
v usta, da ne bi postal grudast. Popoldne so ponovno odnesli otroka v darvénko s seboj
na njivo. Namestili so ga pod veliko staro marelo, da ne bi dobil son~arice. Od tretjega
leta naprej so otroci `e bili pri stare{jih sestrah in bratih, ki so pasli krave.
[olarji (6–12 let) so morali `e delati. Po kon~anem pouku so morali pomesti doma~e dvori{~e, nato pa so vse popoldne pasli krave. Potem so pripravili drva za ve~erno in jutranje kurjenje v kuhinji ter pometli kuhinjo. Deklice so morale ob sobotah z ilovnato vodo pobeliti ilovnata tla v kuhinji in na odprtem hodniku (tarnác). Tudi nedelja se je za otroka za~ela s pa{o. Nato so {li k ma{i, popoldne pa so spet pasli.
Pred prvo svetovno vojno so majhni otroci nosili dolge srajce, ki so z njimi rasle. Deklice so nosile srajco, krilo in predpasnik. Na glavi so vedno imele ruto. A. ^. P., rojena v dru`ini malega kmeta, se takole spominja otro{ke no{e po drugi vojni:
„@e se v {ésti klas odo, pa se e{ke zgreben förtok pred seuv emo. Pa nej ~rejvlov, nika nej. Ta{e sarmastvo je bilau. Stare bakan~e, pa stari prausan kaput brezi förtoka se v {aulo noso. Doma pa sam ta{i mo{ki förtok, ka so `enske prele. Mama so meni za{ili. Sam’ tak z rokauv malo zaraubili. Ta{i mo{ki förtok se noso. Pa eno veuko staro {apko raskejsano. Dostakrat tak zeblo, pa mrzlo bilau, ka vse. Se nej emo doma nikdar nej ~rejvlov. Da sa domau s {aule pri{o, se mogo tiste bakan~e dojzüti. Pa doma tak po künji baus ojti. Pa nej pod biu, sartéu. Na{a mati so kaj ta{e staro meli, pa svoje so kaj razparali, pa so tisto za{ili tak z rokauv. Pa brezi kombineja, pa brezi budje. Budje ni{ke nej noso.” (Kozar - Muki~ 1988: 125).
Fanti~em so med dvema vojnama kupili obleko pri {estih letih, ko so za~eli hoditi v {olo. Nosili so jo tako dolgo, da so jim nazadnje rokavi komaj {e pokrili komolce. ^evlje so nosili samo pozimi. Od marca pa do prvega snega so hodili bosi. Obla~ila in ~evlje so si kupovali na va{kih in mono{trskih sejmih. Na Gornjem Seniku je bilo na leto pet sejmov, v Mono{tru pa osem. Sejem je bil tako velik dogodek, da so nekateri zaradi njega prelo`ili celo krst.
Marija Kozar - Muki~
„Mlaj{an so vsikdar vek{e ~rejvle küpili, kak{e nogé so meli. Vej nogé nutri zrastéjo. Zato je sarmák klepo z njimi. Mogo je trikrat staupiti, da~as ka so se ~rejvli z mesta genili. Da so ma nogé nutri zrasle, ~rejvle je razbrso.” (Feleki 1986: III. 20)
Srednje kmete so imeli na Gornjem Seniku `e za velike gospodarje (pávre). V vasi so bili tudi `elarji, ki niso imeli svoje lastne hi{e in lastne zemlje. Poleti so hodili na sezonska dela, pozimi pa so kot najemniki stanovali v zadnji, manj{i sobi velikega kmeta. Razliko v socialnem polo`aju so ~utili tudi otroci.
„Veuki pavri so meli osan, devet pa deset plügov vi{e,” se spominja ~asov pred
drugo vojno A. ^. P. iz dru`ine malega kmeta. „Pa dosta djaboka so meli, tisti so zat’
penaze meli. Djapka so te fejst kipüvali. Tisti mlaj{i so meli krü zatok. Pa so meli bole
lep{i gvant, pa vse. Mi smo pa tau nej meli, pa djablani, tau komaj malo bilau, ka smo 64
tádjáli, ka v zimi ka{i zónik speko, pa malo notdjau.” (Kozar - Muki~ 1988: 106)
Otro{ke igra~e se od za~etka 20. stoletja pa do konca druge svetovne vojne niso veliko spremenile. Deklice so se igrale s pun~kami iz krp, fanti~i pa z `ogami iz krp. Cepetav~ka (plesec) so delali iz lesenega motka za sukanec. Iz kartona izrezane noge in roke mo`i~ka (deda{) so pri{ili posebej in jih povezali s sukancem. Nato so ga obesili na zid in ga za vrvico potegovali, pri ~emer je dvignil roke in razkre~il noge. Fanti~i so si izrezljali bezgove pi{~alke in pu{ke, pa tudi druge igra~e. Mo{ki so otrokom naredili samokolnice za igranje. Star{i, ki so se po drugi vojni vrnili iz Amerike, so prinesli deklicam pun~ke in oblekice zanje, da so jih lahko preobla~ile.
Otroci so `e od {estega leta dalje morali pasti krave. Z igro so nadalejvali na pa{nikih. ^e je bil v dru`ini tudi mlaj{i otrok, je od tretjega leta starosti tudi on s starej{im odhajal na pa{o. Na prostem so se od pomladi pred veliko no~jo dalje lahko igrali igro, pri kateri so s peto najprej naredili v zemljo luknjo, v katero so s frcanjem sku{ali spraviti `gane glinaste kroglice. V {tiridesetih letih 20. stoletja so star{i otrokom tu pa tam `e kupili tudi pravo `ogo. Igrali so se {e skrivalnico (apa~e {pilati).
Med rojstvom in poroko so se o`ji sorodniki zbrali trikrat. Ob prvem obhajilu, ob birmi in ob odhodu fantov k vojakom (do devetdesetih let 20. stoletja), od osemdesetih let 20. stoletja pa ob valeti. Krstni botrini se pridru`i birmanska botrina, ki prav tako skrbi za otrokovo versko vzgojo. ^e krstna botra ne moreta biti poro~ni pri~i, to vlogo prevzameta birmanska botra.
Pri `enitovanjskih {egah otrok lahko sodeluje kot „mala svabica oziroma mali drü`ban” ali kot nakolen~i~ (fanti~, ki ga posadijo nevesti v naro~je, da bi bil njen prvorojenec sin).
Sodelovanje otrok pri {egah
Od {estega leta starosti naprej so se otroci lahko aktivno udele`evali razli~nih {eg. V Porabju so deklice sodelovale le pri eni {egi – koledovanju ob treh kraljih. Pri vseh drugih {egah so sodelovali le de~ki. Najve~krat tudi oni pri koledovanju, in sicer z dejanji, ki so jih prvotno izvajali odrasli.
Pri obhodu sv. Miklav`a so bili otroci pasivni udele`enci. Starej{i fantje so se oblekli v raztrgane obleke, se na{emili, se opasali z dolgo verigo in hodili od hi{e do hi{e ter stra{ili otroke, deklice pa na{e{kali.
Otroci v ljudskem izro~ilu Slovencev na Mad`arskem
Otroci so bili pasivni udele`enci {eg ob 12. decembru, na ve~er pred godom sv. Lucije. „Licije” (poro~ene `enske) so bile ogrnjene v bele rjuhe, v rokah so imele metlo, belilnik (béncli) in vedro. Otroke so v primeru, ~e niso za~eli hitro moliti in niso obljubili, da bodo pridni, „pobelile” z gnojevko.
De~ki so bili aktivni udele`enci „kokodákanja”. Tudi Lucijini koledniki so bili prvotno otroci. Njihovo koledovanje je podobno obiskom pola`arjev v vzhodni in severni Sloveniji. Tam poteka „lazenje” tako, da hodi nekaj de~kov od hi{e do hi{e, kjer kle~e na polenih `elijo obilnega zaroda perutnini in `ivini, vsem doma~im pa obilnost, dosti kruha in du{no zveli~anje. [ega izhaja iz balkanskega prostora.2
V Porabju so na „Licijovo” hodili od hi{e do hi{e in `eleli obilnost, rodovitnost in
sre~o deset- do dvanajstletni fantje. S poleni in/ali s slamo so pri{li v kuhinjo, pokleknili
65 in vo{~ili. V Sakalovcih se je ta {ega odvijala takole:
„Na Licijovo mali podje noti v tjünjo pridejo. Dvej parkauli (poleni) drv parnasejo pa se na tisto dola poklekneu. O~ana{ pa zdravamarijo molijo pa kokoda~ejo:
Kokodak, va{i kokau{i naj telko djájec nasejo, kak na pauti kamendje. Va{a dejkla pa naj ta{e céctje (seske) ’má, kak falj{a (~utara), rit pa kak pé~ ... Po tiston pa njin pejnaze dajo.”
(Muki~ in Kozar 1982: 107). Na Gornjem Seniku pa:
„Kotkodak, kotkodak, aj va{i kokau{i teuko djájec znaséjo, kak po pauti kaménje. Va{a i`a aj teuko penes ’má, keuko zvejzde geste na nébi, va{e krave aj teuko mlejka dajo, keuko vodé geste v Rabi, va{ sin aj ta{ega ’má, kak `rd, ~er pa ta{e veuke cecke, kak pe~.” (Kozar - Muki~ 1988: 138).
V Slovenski vesi so se spomnili informatorji le enega stavka: „Va{a krava aj teuko mlejka majo, kak vodé, dosta zmau~a aj bou!”
V [tevanovcih so vo{~ili mad`arsko: „Luca, Luca kity-koty tojjanak a tyúkok! (Naj nesejo koko{i!)”
Po kolednici so otroci zmolili o~ena{ in zdravamarijo. Za darilo so dobili jajca in denar. S poleni so v Slovenski vesi „na sveti post” (24. decembra) kurili, ko so pekli kola~ (vrganjik), ali pa so jih na bo`i~ (sveti den) za`gali.
Lucijini koledniki niso bili na{emljeni. Samo eno „tá{ko” so nosili s seboj. Drva so nakradli pri sosedu, jih pustili po kokodakanju v kuhinji in v „drvotanu” vzeli gospodarjeva, ki so jih odnesli v sosednjo hi{o, kjer so storili enako.
Bo`i~no in novoletno koledovanje izhaja iz predkr{~anskih obhodov ob koncu leta. Kolednike je prvotno spremljal tudi duhovnik, saj so prina{ali bo`ji blagoslov.
Od Lucije do bo`i~a so hodili bo`i~ni koledniki (betleheme{ke). Eden od treh pastirjev je nosil „betlehem”, tj. cerkvico s prizorom Jezusovega rojstva. Koledovali so fantje v starosti od 10 do 14 let. Tretji je lahko bil oble~en v angela. Pastirja sta si obraz in roke namazala s sajami. V [tevanovcih sta si svoj~as na obraz nataknila „larfe” (lafl i). Na Gornjem Seniku sta si pritrdila dolgo brado. Oblekla sta narobe obrnjen star suknji~ ali „beke~” (ko`uh), v~asih tudi narobe obrnjene hla~e. Na Gornjem Seniku sta si posadila na glavo velik star mo{ki klobuk, v [tevanovcih pa sta imela na glavi
Prim. Kuret 1972: 100.
Marija Kozar - Muki~
nekak{no Miklav`evo {kofovsko kapo. Obuta sta bila v {kornje. V roki sta dr`ala dolgo
zakrivljeno pastirsko ({kofovsko) palico z zvon~kom. Angel je bil oble~en v belo haljo,
na hrbtu je imel pritrjene perutnice, nosil pa je jaslice (betlehem). V hi{o sta stopila oba
pastirja, se priklonila in pozdravila: „Valen bojdi Jezu{ Kristu{!” Vmes sta pozvonila
z zvon~ki na palicah. Nato sta vpra{ala: „Ali slobaudno gé betlehemeznivati?” ^e so
doma~i rekli: „Slobaudno,” sta pastirja legla na tla. Zdaj je vstopil angel z betlehemom.
Pastrija sta vstala in vsi trije so skupaj zapeli kolednico (prevod mad`arske cerkvene
pesmi Mennyből az angyal):
Z néba je pri{eu                                       Tan paulek njega
doli k vam angeu,                                    je mati njegva,
pastirge, pastirge.                                     Marija, Marija.
66
V Betlehem naj bi                                    Gor na slamici {li ino vidli                                              tam je dejtece, dejtece, dejtece.                                       Jezu{ek, Jezu{ek.
Doma~i so jih tiho poslu{ali. Potem so sku{ali ugotoviti, kdo so na{emljenci. Eden od pastirjev je v mad`ar{~ini poprosil: „Kérünk, kérünk egy pár krajcárt. Jézuskának nincs bocskora, fázik, fázik a szegény. (Dajte nam, dajte nekaj krajcarjev, Jezu{~ek nima ~evljev, siroto zebe!)” Ko so dobili dar, so ponovili kolednico v sloven{~ini ali pa so zapeli mad`arsko: „Pásztorok, pásztorok, keljünk fel. (Pastirji, pastirji, vstanimo!)” Nato so se slovensko poslovili: „Bauk plati! Vasele svetke van `alejmo! Valen bojdi Jezo{ Kristo{.”
V [tevanovcih so govorili in peli samo mad`arsko. V Sakalovcih so samo vo{~ili: „Bauk daj blaj`eni sveti den!”3
Na novo leto zjutraj so hodili fanti~i in mo{ki „pozdravlat, fri{kat”. Na Gornjem Seniku so z mokro smrekovo vejo po{kropili dekleta in `enske, v Sakalovcih, [tevanovcih in okolici pa so tepe`kali s spletenimi „krpa~i” (korba~). S kolednico so `eleli veliko zdravja in obilnosti v novem letu: „Valen bojdi Jezo{ Kristo{! Zdravi bojte, fristji bojte v eton nauvon leta. Aj van Bauk zdravdje dá, pa veseldje, pa sre~o, pa sveti bo`i blagoslov. Po stau tjeblauv (keblov) `ita, po stau tjeblauv p{enice” (Sakalovci). Na Gornjem Seniku pa: „Zdravi bojte, fri{ki bojte v eton nauvon leti. Dosta krüja, dosta vina vse za volé. Dü{no zveli~anje pa najve~.” Od leta 1985 se je zadnji stavek glasil: „Penaze pa najve~!” (Muki~ in Kozar 1982: 107, Kozar - Muki~ 1988: 140).
„Na trej kralovo” (6. januar) pa so deklice koledovale. V Sakalovcih so govorile takole:
„Valen bojdi Jezo{ Kristo{! Valen bojdi Jezo{ Kristo{! Bauk van dobre gostüj daj na sveto mlado leto! Marija je sina rodila v mesti Betlehemi na sveton mladon leti. Andjelce so z neba pri{li, so spejvali: - Mér van bojde na vi{ina. Marije deklictje so pri{le pa so vence plela, pa so maloma Jezo{i darüvala. Marija se je veselila, pa je prajla: - Deklictje, vaselite se, radüjte se, ar se je naraudo zveli~ar svejta!”
Prim. Kuret 1986: 25–26.
Otroci v ljudskem izro~ilu Slovencev na Mad`arskem
Zatem so zapele dolgo pesem o treh kraljih, ki se za~enja:
O, sveti trej krali,
kak blaj`en va{ den,
da sina Marija
rodila nam vsejm itd.
Pesem je starinska, znana vsaj `e v 16. stoletju. Ohranila se je v prekmursko-porabskih slovenskih molitvenikih. (Muki~ - Kozar 1988: 140).
Od vseh praznikov so otroci najbolj nestrpno pri~akovali veliko soboto. Kot povsod v severovzhodnih delih Slovenije, tudi v Porabju na veliko soboto zve~er gorijo kresovi, ognji na hribih. Med kurjenjem so otroci (de~ki) streljali (pokali s karbidom), igrali na harmoniko in kitaro, peli in zganjali razli~ne {ale. Neko~ so streljali s pravimi 67 mo`narji, danes pokajo s plo~evinastimi {katlami s pomo~jo karbidovega plina. [ega je od devetdesetih let 20. stoletja prireditev, ki jo organizira slovenska manj{inska samouprava.
Za veliko no~ so botre darovale svojim kr{~encem pirhe (raménke), do okoli {estdesetih let 20. stoletja.
[olarji (fantje in dekleta) so v obdobju pred drugo svetovno vojno na pa{i pozdravljali binko{tne praznike: „Na risausko nadelo smo se tistin, {teri kisnau gorstano conali: risauska pütra. [teri smo rano gnali, tisti smo pa veuko dero meli. Podje pa so z bi~on strejlali. Risauske gni smo pozdravlali.” (Kozar - Muki~ 1988: 129).
Poleti ni bilo ~asa za po~itek in razvedrilo, zato je v tem obdobju malo koledarskih {eg. Otroci so poleti pasli krave in se med tem igrali na prostem. Enako velja za jesenski ~as.
V 21. stoletju se porabski otroci spoznavajo s {egami v {oli pri pouku sloven{~ine ali pri izven{olskih dejavnostih (plesne skupine, pevski zbori, prilo`nostne predstave ipd.). [ege so izumrle (za otroke tudi z jezikom vred). Do leta 1989 so bile porabske vasi izolirane. Po odpravi „`elezne zavese” se je pospe{ila asimilacija in tudi to obmo~je je zajela globalizacija. Kljub temu, da je me{anih zakonov le 10 odstotkov, v dru`inah ne uporabljajo slovenskega jezika. Za Porabje so zna~ilne dvogeneracijske dru`ine (50 %). Zelo redko `ivi skupaj ve~ generacij. Babice in dedki ve~inoma ne `ivijo skupaj z vnuki. Star{i ne govorijo z otroki slovensko, jezikovno in kulturno so se asimilirali. Malo otrok `ivi skupaj s starimi star{i. V tem primeru se nau~ijo doma~ega porabskega nare~ja in stari star{i jim predajo nekaj tradicionalnih {eg ali jim vsaj pripovedujejo, „kako je bilo neko~”. Uporabo materin{~ine smo leta 2002 raziskovali na Gornjem Seniku in v [tevanovcih, kjer sta {e {oli in se otroci u~ijo tudi knji`ne sloven{~ine. V ostalih porabskih vaseh {ole ni. V nobenem primeru pa vloge dru`ine {ola ne more prevzeti. Obe, dru`ina in {ola bi lahko skupaj ohranjali slovenski jezik, kulturo in identiteto porabskih Slovencev, a ekonomski polo`aj ljudi v tem kraju temu ni naklonjen (Kozár 2005).
Marija Kozar - Muki~
68
LITERATURA
BA[, Angelos
1980 Slovensko ljudsko izročilo. Ljubljana : Cankarjeva zalo`ba : In{titut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
DRAVEC, Alojz
1974   Národna vera i navade v vesi. Traditiones 3, str. 166-174.
FELEKI, Vendel
1986   Senje. Ljudski list 86, {t. 3, str. 20.
KOZAR-MUKI^, Marija
1988 Gornji Senik = Felsöszölnök. Szombathely : Savaria muzeum ; Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete.
1992 Otro{ko prazni~no leto v Porabju. V: Mladi v svetu ljudskega izročila. Maribor: Festival Otrok in umetnost. Str. 17-22.
KOZÁR, Mária
2005   Felsöszölnök és Apátistvánfalva lakosságának nyelvhasználata, nemzetiségi kötödése és aktivitása
[= Uporaba jezika, narodnostna navezanost in aktivnost prebivalcev vasi Gornji Senik in [tevanovci].
Vasi Szemle 59, {t. 5, str. 598-608.
KURET, Niko
1972   Obredni obhodi pri Slovencih. Traditiones 1, str. 93-112.
1986   Slovenska koledniška dramatika. Ljubljana : Slovenska matica.
MUKI^, Francek; KOZAR, Marija
1982   Slovensko Porabje. Celje : Mohorjeva dru`ba.
BESEDA O AVTORICI
Marija Kozar - Muki~, diplomirana etnologinja, kustodinja Muzeja Savaria v Szombathelyu, v. d. ravnateljice Muzeja Avgusta Pavla v Mono{tru na Mad`arskem. ^lanica slovenskega in mad`arskega etno-lo{kega dru{tva. Objavila je blizu 200 strokovnih in poljudnoznanstvenih spisov v slovenskem in mad`arskem jeziku, med njimi {est samostojnih knjig o porabskih Slovencih: Slovensko Porabje = Szlovénvidék. Ljubljana - Szombathely 1984; Felsőszölnök = Gornji Senik. Szombathely - Ljubljana 1988; Etnolo{ki slovar Slovencev na Mad`arskem = A magyarországi szlovének néprajzi szótára. Mono{ter - Szombathely 1996; Felsőszölnök. Budapest, 2000; Doljni Senik - Unterzemming - Alsószölnök. Alsószölnök 2001; A magyarországi szlovének. Budapest 2003.
ABOUT THE AUTHOR
Marija Kozar - Muki~ is a graduated ethnologist and curator of the Savaria Museum in Szombathely, deputy director of the August Pavel Museum in Mono{ter, Hungary. She is a member of both the Slovene and Hungarian ethnological societies. She has published about 200 specialist and popular scientifi c articles in Slovene and Hungarian, among them are six independent books on the Slovenes of Porabje: Slovensko Porabje = Szlovénvidék. Ljubljana - Szombathely 1984; Felsőszölnök = Gornji Senik. Szombathely
- Ljubljana 1988; Etnolo{ki slovar Slovencev na Mad`arskem = A magyarországi szlovének néprajzi szótára. Mono{ter - Szombathely 1996; Felsőszölnök. Budapest, 2000; Doljni Senik
-  Unterzemming - Alsószölnök. Alsószölnök 2001; A magyarországi szlovének. Budapest 2003.
Otroci v ljudskem izro~ilu Slovencev na Mad`arskem
SUMMARY
CHILDREN IN THE FOLK TRADITIONS OF THE SLOVENES LIVING IN HUNGARY
Before the Second World War the childhood of Porabje Slovenes ended at the age of 12. Children were passive participants in folk life until they were six years old, but they then started to engage in various tasks and customs. Many acts among the Porabje Slovenes were connected with new born babies; they were to bring the baby happiness and health, as well as protection against evil spirits and spells. The girls of Porabje took part in only one custom – carolling at Epiphany. In all the other customs only boys participated. In most of these cases carolling was involved, which was originally performed by adults. St Lucia’s carol-singers were originally children. Their activities were similar to the carolling (pola`arji) on December 4 in northeastern Slovenia. On St Nicholas’ Day the children were passive participants, similarly as on December 12, the eve of St Lucia’s Day. Christmas and new-year carolling has its origin in pre-Christian customs of going from house to house at the end of the year. The carol-singers were originally accompanied by a priest as they brought people God’s blessings. Easter Saturday was the feast day most eagerly awaited by the children of Porabje. As elsewhere in northeastern Slovenia, bonfi res were lit on the hills on that day. While the bonfi res burned, the children (boys) threw fi re-crackers made with carbide, played the accordion and guitar, sung songs and played jokes. In the summer there was no time for leisure and playing and there were few calendar customs. The children were on the pastures with the cows and played outside in summer. The same was true of autumn.
In the 21st century the Porabje children learn about these customs at school, in Slovene lessons or as part of out-of-school activities.