Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2018/17 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU l.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V6-1509 Naslov projekta Koncept madžarsko-slovenskega slovarja: od jezikovnega vira do uporabnika Vodja projekta 33796 Iztok Kosem Naziv težišča v okviru CRP 5.1.2 Priprava jezikovnih virov za izvajanje določil Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja Obseg efektivnih ur raziskovalnega dela 1436 Cenovna kategorija A Obdobje trajanja projekta 10.2015 - 01.2018 Nosilna raziskovalna organizacija 510 Univerza v Ljubljani 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke 507 Inštitut za narodnostna vprašanja 2565 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.05 Jezikoslovje Družbeno-ekonomski cilj 09. Izobraževanje Raziskovalno področje po šifrantu FORD/FOS 6 Humanistične vede 6.02 Jeziki in književnost 2.Sofinancerji Sofinancerji 1. Naziv Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport Republike Slovenije Naslov Masarykova 16, 1000 Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO_ Glavni rezultat projekta je koncept novega velikega slovensko-madžarskega slovarja (VSMS), ki zapolnjuje pomemben manko na področju slovensko-madžarske leksikografije, saj so obstoječi slovensko-madžarski slovarji metodološko in/ali vsebinsko zastareli. Hkrati s konceptom so se izdelala tudi navodila za leksikografe ter pripravila vzorčna gesla, ki so bila skupaj s konceptom javno objavljena. Koncept VSMS oz. na njem temelječi slovar opravlja več temeljnih funkcij: kot prvo, izdelava VSMS bo pomembna za ohranjanje kulturne identitete madžarske manjšine, prav tako pa tudi vitalnosti jezikovne skupnosti, ki ima s pomočjo kvalitetnega jezikovnega vira možnost celovitega ustvarjalnega sobivanja v dvojezičnem okolju v svojem prvem jeziku, s čimer je zagotovljeno enakopravno sobivanje obeh jezikov in kultur. Drugič, slovarska baza VSMS je konceptualizirana tako, da omogoča enostavno povezovanje z enojezičnimi viri, od slovarjev do korpusov, ter bo vsebovala informacije in bila na voljo v formatu, ki podpira povezovanje z drugimi, tujimi, večjezičnimi ali enojezičnimi viri. In tretjič, VSMS je konceptualiziran kot prvi slovar kombinacije slovenščina-tuji jezik, ki bo vseboval podatke o sodobnem slovenskem jeziku in bo izdelan s pomočjo sodobnih jezikovnotehnoloških metod, posledično pa bo tudi slovarska baza zasnovana tako, da bo omogočala enostavno kasnejšo izdelavo drugih dvojezičnih slovarjev para slovenščina-tuji jezik, tudi za jezike, ki do zdaj v kombinaciji s slovenščino še niso bili obdelani. V okviru priprave koncepta je bila posebna pozornost namenjena udeležencem dvojezičnega modela izobraževanja in potrebam dvojezične skupnosti na sploh. V ta namen se je izvedla študija o rabi jezikovnih virov in sporazumevalnih težavah med ciljnimi uporabniki, opravili pa smo tudi kritično analizo dvojezičnega modela izobraževanja ter vloge jezikovnih virov v izobraževalnem procesu. Pomembna ugotovitev analiz med uporabniki ter analiz učbeniških gradiv je bila, da tudi učitelji in ostali udeleženci izobraževalnega procesa potrebujejo slovar večjega obsega, ki pokriva tako splošno kot terminološko besedišče. Pomemben rezultat projekta so tudi vzpostavljene povezave z relevantnimi partnerji v Sloveniji in na Madžarskem, pa tudi s partnerji iz drugih držav, ki se ukvarjajo z dvojezično leksikografijo ter jezikovnimi in govornimi tehnologijami. Vse to, skupaj s konceptom in navodili za leksikografe, ponuja trdno osnovo za izdelavo Velikega slovensko-madžarskega slovarja. ANG_ The main result of the project is a concept of a new comprehensive Slovenian-Hungarian dictionary (VSMS), which fills a gap in the area of Slovenian-Hungarian lexicography, given that existing Slovenian-Hungarian dictionaries are methodologically outdated or obsolete. In addition to the concept, Style Guide for lexicographers has been prepared, and sample entries of the dictionary have been compiled. Sample entries and the concept have been published on the project website. The VSMS concept or the dictionary (database) that will be compiled on its basis, has multiple roles: first, the compilation of VSMS will have a wider community and cultural value, e.g. for maintaining the cultural identity of Hungarian minority in Slovenia, and for maintaining language vitality of Hungarian language community who can, by having access to a quality language resource, create and co-exist in bilingual environment in its native language; consequently, this ensures equal co-existence of both languages and cultures. Secondly, the VSMS dictionary database is conceptualised in a way that it enables straightforward linking with monolingual resources such as dictionaries and corpora, as well as linking with other multilingual resources. And thirdly, the VSMS dictionary is conceptualised as the first dictionary with a Slovenian-foreign language combination that will contain information on modern Slovenian and will be compiled using state-of-the-art lexicographic and language technology methods. Consequently, the VSMS database will be conceptualised in a way that it will facilitate the compilation of other bilingual dictionaries for the Slovenian-foreign language combination, even for languages for which bilingual dictionaries do not yet exist. While preparing the concept, special attention was paid to the participants of the bilingual education, and to the bilingual community in general. Thus, we have conducted a survey among the target users on the use of language resources and common problems in communication in Hungarian. In addition, we have performed a critical analysis of the bilingual education model, and the use of language resources in the pedagogical process. One of the most important findings of our research was that teachers and other potential users in the education process need a more comprehensive dictionary that covers both general language and terminology. Important results of the project also include established links with relevant partners in Slovenia and Hungary, as well as with partners from other countries that are involved in bilingual lexicography, and language and speech technologies. All this, together with the concept and Style Guide, provides a solid basis for the compilation of the Comprehensive Slovenian-Hungarian dictionary. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela oz. ciljev raziskovalnega projekta2 Cilji raziskovalnega projekta so bili doseženi, v marsičem celo preseženi, je bilo pa delo nekoliko prilagojeno aktualnemu stanju in dogodkom, pa tudi rezultatom analiz. O spremembah smo vseskozi obveščali financerja v rednih poročilih. V nadaljevanju predstavljamo posamezne sklope iz projektne prijave in njihovo realizacijo: Sklop 1.1 Analiza stanja V okviru analize stanja jezikovnih virov smo vire razdelili na: a) slovarje za jezikovni par slovenščina-madžarščina, b) enojezične slovarje in sorodne vire za madžarski jezik, c) enojezične slovarje in sorodne vire za slovenski jezik, d) korpusne vire za madžarski in slovenski jezik, e) ostale vire in jezikovne tehnologije za madžarski in slovenski jezik. Poseben del analize je bil namenjen tudi razpravi o slovarskem mediju, pregledali pa smo tudi druge relevantne dvojezične vire, ki bi lahko služili kot zgled konceptu slovarja. Med samo analizo smo posebno pozornost posvetili virom, ki bi jih lahko uporabili pri izdelavi koncepta, pa tudi samega slovarja. Tako smo med drugim analizirali madžarsko-slovensko slovensko-madžarske glosarje, ki so jih učitelji na dvojezičnih šolah izdelali v okviru projekta E-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah. Glavne ugotovitve so bile, da so obstoječi slovarji in sorodni viri za slovensko-madžarsko kombinacijo dokaj zastareli in neprilagojeni sodobnim medijem, poleg tega pa je njihova pokritost besedišča dokaj skromna. Vendar pa ti viri vseeno predstavljajo pomembna spoznanja dvojezičnega slovaropisja za slovensko-madžarski par in v marsičem ponujajo pomembno osnovo za rešitve v konceptu. Poleg tega smo s pomočjo analize identificirali nekaj podatkovnih baz, ki smo jih lahko uporabili pri snovanju koncepta in vzorčnih gesel. Analizo in glavna spoznanja smo tudi popisali v znanstvenem članku (Balint Čeh in Kosem 2017), navedenem med dosežki. Sklop 1.2 Analiza potreb ciljnih uporabnikov slovarja V okviru tega sklopa smo izvedli anketo med učitelji na dvojezičnih šolah v Prekmurju o poznavanju jezikovnih virov, njihovi rabi ter glavnih težavah pri sporazumevanju v madžarskem jeziku. Analiza ankete je pokazala, da večina učiteljev pozna razpoložljive jezikovne vire in jih tudi uporablja pri svojem delu. Rezultati tudi kažejo, da morajo zaradi težav pri sporazumevanju v madžarskem jeziku učitelji uporabljati širok nabor jezikovnih virov, tako dvojezičnih kot enojezičnih. Pri tem jim ni v pomoč dejstvo, da mnogi viri, zlasti dvojezični, niso na voljo v digitalni obliki. Z vidika snovanja slovensko-madžarskega slovarja so rezultati relevantni za izbiro oblike slovarja in (delov) geslovnika kot tudi za izbiro elementov slovarske mikrostrukture, še zlasti pomembni pa so iz rezultatov izhajajoči razmisleki o vključevanju vsebin, pomembnih za produkcijo besedil oz. govor v madžarskem jeziku. Rezultate ankete in glavna spoznanja, relevantna za pripravo koncepta, smo tudi popisali v znanstvenem članku (Kosem in Kovacs 2017), navedenem med dosežki. Poleg tega smo opravili kritično analizo dvojezičnega modela izobraževanja ter vloge jezikovnih virov v izobraževalnem procesu. Na to temo smo objavili znanstveni prispevek (Rudaš in Kollath 2017), ki je naveden med dosežki. Sklop 2: Izdelava koncepta slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja Glavni sklop projekta je vključeval izdelavo slovarskega koncepta, katerega priprava se je osredotočila na slovensko-madžarski del slovarja, o čemer smo tudi obvestili financerje. Na to sta vplivali dve ključni dejstvi: kot prvo, kmalu po začetku projekta smo izvedeli za projekt madžarsko-slovenskega slovarja, ki ga izdelujejo na univerze ELTE v Budimpešti. Posledično se je bilo smotrneje osredotočiti na slovensko-madžarski del, hkrati pa tudi poskrbeti, da bosta oba dela kompatibilna in bo tako mogoča objava skupnega slovarja. Druga pomembna ugotovitev analiz med uporabniki ter analiz učbeniških gradiv je bila, da tudi učitelji in ostali udeleženci izobraževalnega procesa potrebujejo slovar večjega obsega (več kot 70.000 gesel), ki pokriva tako splošno kot terminološko besedišče. Tako smo pripravili koncept za Veliki slovensko-madžarski slovar (VSMS), temeljni dvojezični slovar, kar je tudi v skladu s potrebami skupnosti in navsezadnje z rezultati naših analiz. Poleg tega smo se zavedali dodatne vloge koncepta VSMS, ki je prvi koncept dvojezičnega slovarja za par slovenščina-tuji jezik v času e-leksikografije in bo tako imel širšo vlogo v skupnosti. Posledično smo precej pozornosti posvetili strukturi slovarske baze in izdelavi podrobne metodologije ter se odločili izdelati nekoliko večji nabor vzorčnih gesel, ki smo jih tudi objavili na spletni strani projekta skupaj s konceptom. Sklop 3: Izdelava navodil za leksikografsko ekipo Hkrati z izdelavo koncepta in pripravo vzorčnih gesel so se pripravljala navodila za leksikografsko ekipo. Navodila so sestavljena poglavij o gradivnih virih, orodjih, ki se uporabljajo pri izdelavi slovarskih gesel, podrobne predstavitve vseh korakov izdelave gesla, ponazorjenih s konkretnimi primeri in izpostavljenimi potencialnimi problemi ter njihovimi rešitvami. Pripravljen je bil tudi opis slovarske obdelave za vsako besedno vrsto in njene posebnosti. Ob zaključku projekta je bila pripravljena prva verzija navodil, za katero pa pričakujemo, da se bo v projektu izdelave slovarja še naprej dopolnjevala. Organizirali smo tudi tri delavnice s člani ekipe in zunanjimi sodelavci (v Ljubljani, Mariboru in Lendavi) na temo uporabe slovarskega orodja Lexonomy. Hkrati smo pripravili video posnetke s kratkimi navodili uporabe posameznih delov orodja Lexonomy. V času projekta smo vzpostavili povezave z relevantnimi partnerji na Madžarskem, sodelovali pa smo tudi s partnerji iz drugih držav, ki se ukvarjajo z dvojezično leksikografijo. V prvi meri velja omeniti skupino pod vodstvom prof. Istvana Lukacsa na ELTE v Budimpešti, ki izdeluje madžarsko-slovenski slovar. S prof. Lukćsem smo se večkrat sestali, žal je tesnejše sodelovanje ovirala pogodba o slovarskem gradivu, ki jo ima ELTE z založbo Akademiai Kiado. Vseeno smo proti koncu projekta uspeli videti njihova poskusna gesla, kar nam je pomagalo pri zagotovitvi kompatibilnosti koncepta z njihovim slovarjem. Poleg tega smo se povezali z Tamasem Varadijem z Raziskovalnega inštituta za jezikoslovje Madžarske znanstvene akademije, kjer so nam pomagali predvsem s svetovanjem glede virov in tehnologij za madžarski jezik. Sodelovali pa smo tudi z Gezo Nemethom in sodelavci z Univerze za tehnologijo in ekonomiko v Budimpešto, ki so strokovnjaki za govorne tehnologije za madžarski jezik, in se dogovorili o uporabi njihovega sintetizatorja govora v vzorčnih geslih. Kot svetovalce pri pripravi koncepta pa smo vključili tudi Attilo Martonfija (nekdaj sodelavca na Madžarski akademiji znanosti, soavtorja madžarskega pravopisa), Elizabeto Bernjak (avtorico Slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja iz leta 1995) in Katalin Markus (strokovnjakinjo za dvojezično leksikografijo z Univerze Karoli Gaspar). Od partnerjev iz drugih držav smo se povezali z Inštitutom za estonski jezik (EKI), kjer pripravljajo estonsko-finski slovar, in podjetjem KDictionaries, ki izdeluje dvojezične slovarske baze s pomočjo polavtomatskih metod. Tesno smo sodelovali tudi z avtorjem slovarskega orodja Lexonomy, kjer so tudi objavljena vzorčna gesla. 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Program dela je bil v celoti realiziran, v marsičem celo presežen. To velja za vse sklope, saj smo npr. pri analizi uporabniški potreb izvedli dodatno analizo dvojezičnega modela izobraževanja. Tudi sam koncept je vsebinsko presegel zastavljeno vsebino, saj dejansko predstavlja temelj dvojezični leksikografiji v digitalni dobi v Sloveniji in posledično ključno metodološko osnovo za druge dvojezične slovarje para slovenščina-tuji jezik. Poleg tega pa smo zastavljene cilje presegli tudi z izdelavo večje količine poskusnih gesel, ki so predstavljali osnovo za usposabljanje leksikografske ekipe. Usposabljanje ekipe je bilo še zlasti pomembno, saj je izšolanih leksikografov z znanjem para slovenščina-madžarščina zelo malo in v okviru projekta smo tako usposobili ekipo, ki bo lahko izdelala slovar. Z vidika časovnice smo resda nekoliko v zamudi z objavo koncepta, ki je sicer že objavljen na spletni strani, a bo dokončna verzija kot e-publikacija na voljo sredi leta 2018. Razlog za zamudo je predvsem v pripravi večjega obsega vzorčnih gesel, ki predstavljajo tudi temelj za rešitve, predstavljene v konceptu, ter spremembi oz. posodobitvi slovarskega orodja, do katere je prišlo jeseni 2017. Ravno zaradi te spremembe smo morali spremeniti dele koncepta in navodil za leksikografsko ekipo, ki so bili vezani na uporabo orodja in postopek izdelave slovarja. 6.Spremembe programa dela raziskovalnega projekta oziroma spremembe sestave projektne skupine4 Bistvenih odstopanj od programa ni bilo, razen že omenjenega osredotočenja na slovensko-madžarski del slovarja zaradi ugotovljenih dodatnih okoliščin, o čemer pa smo seznanili financerja, ki se je s prilagoditvijo vsebine strinjal. Sprememb projektne skupine ni bilo. 7.Najpomembnejši dosežki projektne skupine na raziskovalnem področju5 Dosežek 1. COBISS ID 66259554 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prvi koraki do novega velikega slovensko-madžarskega slovarja ANG The first steps to a new comprehensive Slovenian-Hungarian dictionary: the analysis of relevant bilingual resources Opis SLO Prispevek izhaja iz projekta snovanja novega velikega slovensko-madžarskega slovarja, pri katerem je bila za namene priprave koncepta potrebna tudi analiza obstoječih dvojezičnih virov za ta jezikovni par. Tako prispevek najprej ponudi krajši zgodovinski pregled slovensko-madžarskega slovaropisja, od prvih zbirk narečnih besed, glosarjev do frazeoloških zbirk in slovarjev. Sledi pregled dvojezičnih slovarjev za jezikovni par slovenščina-madžarščina in madžarščinaslovenščina. Prispevek se nato osredotoči na primerjavo treh najpogosteje uporabljanih slovensko-madžarskih slovarjev, in sicer slovensko-madžarskega dela slovarja Elizabete Bernjak iz leta 1995, Slovensko-madžarskega slovarja Jožeta Hradila iz leta 1996 ter slovensko-madžarskega dela Hradilovega navzkrižnega slovarja iz leta 2012. Slovarji so primerjani z vidika obsega, geslovnika, predstavitve iztočnic, zaglavja ipd. Primerjani so tudi različni elementi slovarske mikrostrukture, od prevedkov do ponazarjalnega gradiva. Opravljena je kratka študija izrazja, ki ga najdemo v e-zbirkah izrazov in ki naj bi odsevalo potrebe izobraževalnih ustanov na dvojezičnem območju. Temu sledi pregled izbranih primerov dobrih praks sodobne dvojezične leksikografije, kot je pri nas npr. Veliki angleško-slovenski slovar Oxford-DZS, v tujini pa dvojezični slovarji založb Oxford in Collins. Pri pregledu predvsem izpostavimo elemente, ki najbolje kažejo sodobne pristope izkoriščanja prednosti digitalnega medija in so posledično najbolj relevantni za snovanje Velikega slovensko-madžarskega slovarja. The paper presents the analysis of existing bilingual Slovenian-Hungarian dictionaries, which was made as part of the project aiming to design a concept for a new comprehensive Slovenian-Hungarian dictionary. First, a short historical overview of Slovenian-Hungarian lexicography is provided, including first collections of dialect vocabulary, glossaries, and collections and dictionaries of idioms. Then, an overview of Slovenian-Hungarian and Hungarian-Slovenian dictionaries is made, the first one being published in 1961. The paper then focuses on a comparison on three Slovenian-Hungarian dictionaries, which are currently used by majority of users, namely Slovenian-Hungarian part of the dictionary by Elizabeta Bernjak (1995), Slovenian-Hungarian dictionary by Jože Hradil (1996), and Slovenian-Hungarian part of the Hradil's bidirectional dictionary. The Dosežek ANG dictionaries are compared in terms of size, headword list, coverage, headword presentation, grammar information, as well as in terms of other elements of dictionary microstructure such as translations and examples. The discussion section includes an analysis of the coverage offered by the dictionaries of the vocabulary compiled by teachers at bilingual schools in Prekmurje. The results indicate that the coverage of various levels of vocabulary, frequent or rare, is rather poor; as dictionaries are medium-sized and outdated, this is to be expected, however as the analysis shows, some basic concepts are also often not covered (e.g. research, death, allergy). The second part of the discussion is dedicated to the presentation of selected examples of good practice in bilingual lexicography, such as Comprehensive English-Slovenian dictionary Oxford-DZS as the first bilingual dictionary in Slovenia to use the corpus-based approach, as well as offer much more contextual information on the headwords. Also presented are English-Spanish online dictionaries by Oxford University Press and Collins, the focus being on the elements that demonstrate the utilization of the advantages of the digital medium. Objavljeno v Trojina, zavod za uporabno slovenistiko; Slovenščina 2.0; 2017; Letn. 5, št. 2; str. 113-150; Avtorji / Authors: Balint Čeh Julia, Kosem Iztok Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 13583949 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Raba jezikovnih virov med učitelji na dvojezičnih šolah v Prekmurju ANG Use of language resources by teachers at bilingual schools in Prekmurje Opis SLO V prispevku so predstavljeni rezultati ankete o rabi jezikovnih virov, ki je bila izvedena med učitelji na dvojezičnih šolah v Prekmurju. Anketa je bila opravljena v okviru projekta snovanja koncepta novega velikega slovensko-madžarskega slovarja, ki naj bi poleg potreb širše skupnosti upošteval tudi potrebe dvojezičnega modela poučevanja. Glavni namen ankete je bil ugotoviti, kako dobro učitelji poznajo in uporabljajo jezikovne vire, tako enojezične kot dvojezične, ter katere slovarske informacije se jim zdijo pomembne oz. koristne, pa tudi izvedeti, pri katerih sporazumevalnih aktivnostih v madžarskem jeziku imajo učitelji največ težav. Analiza ankete je pokazala, da večina učiteljev pozna razpoložljive jezikovne vire in jih tudi uporablja pri svojem delu. Rezultati tudi kažejo, da morajo zaradi težav pri sporazumevanju v madžarskem jeziku učitelji uporabljati širok nabor jezikovnih virov, tako dvojezičnih kot enojezičnih. Pri tem jim ni v pomoč dejstvo, da mnogi viri, zlasti dvojezični, niso na voljo v digitalni obliki. Z vidika snovanja slovensko-madžarskega slovarja so rezultati relevantni za izbiro oblike slovarja in (delov) geslovnika kot tudi za izbiro elementov slovarske mikrostrukture, še zlasti pomembni pa so iz rezultatov izhajajoči razmisleki o vključevanju vsebin, pomembnih za produkcijo besedil oz. govor v madžarskem jeziku, postopnem objavljanju slovarja, prioritizaciji gesel in izdelavi gesel v plasteh. Takšni razmisleki v slovensko dvojezično leksikografijo prinašajo novosti, ki jih leksikografski trendi narekujejo, sodobni pristopi in metode pa tudi omogočajo. The paper presents the results of a survey on the use of different language resources (dictionaries, orthographies, thesauri, etc.) by teachers at bilingual schools in Prekmurje. The survey was conducted as part of the project focused on developing a concept of a new comprehensive Slovenian-Hungarian dictionary. The dictionary aims to meet the needs of a wider community, as well as needs specific to bilingual education. The main aim of the survey was thus to establish how well teachers know language resources available to them, how often they use them during their work, and which types of dictionary information do they find useful. Furthermore, the survey also tried to find out which communication activities in the Hungarian language pose most problems to teachers. The analysis of the survey has shown that majority of Dosežek ANG teachers know available language resources, and also used them at their work. Due to various problems with communication in Hungarian, teachers need to use a wide variety of language resources, both bilingual and monolingual. The fact that many of the existing resources, especially bilingual ones, are not available in digital form, is definitely a major obstacle. Teachers consider all types of dictionary information to be important/useful, but especially translation equivalents, indication of the correct spelling, explanations of word meanings, and dictionary examples. Importantly, the types of information not available in existing resources, such as audio pronunciation and whole-sentence examples, are considered to be very useful. The survey findings will be considered in the preparation of a new comprehensive Slovenian-Hungarian dictionary, from headword selection to selecting the parts of dictionary microstructure. However, even more important is the fact that the findings have made us consider a more substantial inclusion of contents relevant for language production, gradual publication of the dictionary, prioritizing the compilation of certain types of entries, and compiling (and publishing) entries in layers. Such considerations mean bringing new approaches to Slovenian bilingual lexicography, dictated by lexicographic trends and enabled by state-ofthe-art lexicographic methods. Objavljeno v Trojina, zavod za uporabno slovenistiko; Slovenščina v dvojezičnih okoliščinah; Slovenščina 2.0; 2017; Letn. 5, št. 2; str. 179-214; Avtorji / Authors: Kosem Iztok, Kovacs Attila Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 66325090 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Model dvojezičnega pouka v Prekmurju in slovar kot didaktični pripomoček ANG Bilingual education model in Prekmurje and a dictionary as a teaching aid Opis SLO Model dvojezične vzgoje in izobraževanja sodi med dvosmerne modele ohranjanja dveh jezikov in kultur. V prvem delu prispevka predstavljamo uspešno uresničevanje dvojezičnega vzgojno-izobraževalnega procesa v Prekmurju s kratkim razvojnim lokom in izpostavimo najpomembnejše pogoje za njegovo izvajanje, vključno s podprtostjo izobraževanja učiteljev. Nato se posvetimo ključnim pomanjkljivostim modela: nedodelanosti didaktične plati dvojezičnega pouka in neustrezni usposobljenosti učiteljev dvojezičnih šol na tem območju. Ena najpomembnejših poti do učinkovite usvojitve (strokovno)jezikovne strukture in uporabe jezika so dvojezični učbeniki in drugi učni pripomočki. Pri rabi učnih pripomočkov gre za zahtevno in pomembno spretnost, zato je ključnega pomena, da se učitelji, pa tudi učenci, dodatno usposobijo za delo z njimi. Slovar kot didaktični pripomoček ni zgolj sredstvo za informiranje, ampak osnova za razvijanje spretnosti na različnih jezikovnih ravneh. Na podlagi teh ugotovitev v drugem delu prispevka najprej podajamo pregled obstoječih dvojezičnih madžarsko-slovenskih oz. slovensko-madžarskih slovarjev in ostalih učnih gradiv, nato pa predstavimo dva nedavna projekta, katerih cilji so usmerjeni v izdelavo dvojezičnih slovarjev, učnih gradiv in izboljševanje kompetenc učiteljev v dvojezičnih šolah v Prekmurju. V zaključku strnemo glavne ugotovitve in ponudimo razmisleke o naslednjih korakih za izboljšavo dvojezičnega modela izobraževanja. The model of bilingual education is one of the two-way models of preserving two languages and cultures. This paper describes the successful implementation of a bilingual education process, with a short developmental span and an emphasis on the key deficiencies of the model. By getting to know two cultures and two social relationships and by understanding them, pupils develop a positive attitude to cultural diversity as well as intercultural relationships. Within the framework of school subjects, we teach professional terminology in both languages and thus educate speakers in a way that they experience linguistic and Dosežek ANG cultural diversity in the ethnically mixed area of Prekmurje. The model of the two-way preservation of the mother tongue makes sense only if the community and the society benefit from bilingualism, and if important and above-average intercultural and social competences that contribute to peaceful coexistence of different cultures are allowed access. Practice shows that so far these goals have not been fully implemented, that there is no ideal relationship between the languages of instruction and that the desired results are not implemented. We have found that there are two shortcomings in this respect: the incomplete didactic aspect and the inadequate competence of teachers in bilingual educational institutions owing to the lack of possibility of acquiring the appropriate competences, particularly in the Hungarian language. Among the most important means for the efficiency of the language structure acquisition and language use are bilingual textbooks and other teaching aids. Based on these findings, this paper presents cognitive and other skills that enable the integration of a bilingual dictionary into the teaching process. As this is a demanding and important skill, it is crucial that teachers and pupils are trained in this activity. The dictionary as a didactic tool is not merely a means of information but also a basis for the development of skills at various language levels. This is undoubtedly true also for modern, useful dictionaries, designed with innovative lexical approaches and with all the advantages of electronic media in combination with other didactic tools and technologies. We also present two important projects that have improved the situation in bilingual education by developing dictionaries and e-materials, and providing teachers with skills for using them in class. We conclude that teachers and students in bilingual education in Prekmurje are now better equipped for their work. Also, a recently published call for research projects into bilingual education in Slovenia indicates that more improvements to the bilingual education model in Prekmurje can be expected. Objavljeno v Trojina, zavod za uporabno slovenistiko; Slovenščina v dvojezičnih okoliščinah; Slovenščina 2.0; 2017; Letn. 5, št. 2; str. 64-84; Avtorji / Authors: Rudaš Jutka, Kollath Anna Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 22487560 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prevedeni (mikro)svetovi ANG Translated (micro)worlds Opis SLO Madžarsko-slovenski prevod romana, analiza prevajalskih tehnik ANG Translation of the novel from Hungarian to Slovenian, the analysis of translation techniques. Objavljeno v Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti; Slavia Centralis; 2016; Letn. 9, št. 1; str. 65-80; Avtorji / Authors: Horvath Futo Hargita, Rudaš Jutka, Hozsa Eva Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 60424034 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Odkrivanje avtomatske leksikografije: leksikalna baza za slovenščino ANG Discovering automated lexicography Opis SLO Povzetek: V tem prispevku je opisana izdelava Leksikalne baze za slovenščino, pri kateri je bil glavni poudarek na razvoju metodologije za izboljšavo leksikografskih orodij in vpeljavi avtomatsko luščenje podatkov v leksikografski proces. Polavtomatski pristop, izdelan v zadnjih fazah izdelave baze, je vključeval luščenje korpusnih podatkov (slovničnih struktur, kolokacij, zgledov in slovničnih oznak) in pa leksikografsko analizo, ki je bila opravljena v slovarskem orodju in ne korpusnem orodju. Evalvacija je pokazala, da je polavtomatski Dosežek način precej hitrejši od ročnega in da dejansko ponudi leksikografu skoraj vse podatke, ki jih ponavadi zaznajo pri ročni analizi, poleg tega pa še veliko več potencialno relevantnih podatkov za slovarsko geslo. Zadnji del prispevka predstavlja nove možnosti izboljšave polavtomatskega pristopa, vključno z izkoriščanjem množičenja in dodatnim postprocesiranjem luščenih podatkov. ANG In this paper, we describe the compilation of the Slovene Lexical Database; main focus being on developing the methodology to improve the tools used for lexicographic analysis and to introduce automatic data extraction in the lexicographic process. The semiautomated approach, which was devised in the last stages of database compilation, involved extracting corpus data, i.e. grammatical relations, collocations, examples, and grammatical labels, and conducting lexicographic analysis in the dictionary-writing system rather than in the corpus tool. An evaluation that compared the manual approach with the semi-automatic approach showed that the semi-automatic approach is much quicker and presents the lexicographers with almost all the information they identified as relevant during the manual analysis, as well as additional potentially relevant information for the dictionary entry. The final section of the paper proposes a few avenues for improvement of the semi-automated approach, including the implementation of crowdsourcing and additional post-processing of automatically extracted data. Objavljeno v Oxford University Press; International journal of lexicography; 2016; Vol. 29, issue 2; str. 200-225; Impact Factor: 1.107;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.847; A': 1; Avtorji / Authors: Gantar Polona, Kosem Iztok, Krek Simon Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 8.Najpomembnejši dosežek projektne skupine na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti6 Dosežek 1. COBISS ID 62773090 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Inovativni pristopi v leksikografiji ANG Innovative approaches in lexicography Opis SLO Gre za vabljeno predavanje vodje projekta na konferenci združenja ASIALEX, glavnega leksikografskega združenja v Aziji. Na predavanju je bil predstavljen leksikografski proces, ki so ga prvi uporabili slovenski leksikografi in se opira na avtomatsko luščenje leksikalnih podatkov iz korpusa, priprava podatkov za leksikografsko obdelavo pa vključuje tudi inovativne pristope, kot je množičenje. Podani so bili tudi razmisleki relevantnosti takšnega procesa za manjše in slabše opremljene jezike in za učenje jezikov. ANG This was a keynote lecture of the project leader at the ASIALEX conference, which is the main lexicographic association in Asia. The lecture focused on the presentation of the lexicographic process first used by Slovenian researchers which is based on the automatic extraction of lexical data from the corpus, while the preparation of data for lexicographers also includes innovative methods such as crowdsourcing. Also discussed was the relevance of such a process for under-resourced languages and for language teaching/learning. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v University of Philippines, Diliman; Advancing language teaching with lexicography and corpus-building; 2016; Str. 1-2; Avtorji / Authors: Kosem Iztok Dosežek Tipologija 1.10 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci (vabljeno predavanje) 2. COBISS ID 38221613 Vir: vpis v obrazec Naslov SLO Evropska mreža elektronske leksikografije ANG European network of e-lexicography (ENeL) Opis SLO Vodja projekta je bil podpredsednik te COST akcije, ki je zelo pomembna za leksikografijo. Poleg tega je bil Simon Krek vodja delovne skupine 3, Vojko Gorjanc pa njen član. Mreža ENeL je imela 275 članoviz 30 držav. ENeL so sestavljale štiri delovne skupine: Integrirani vmesnik do evropskih slovarskih vsebin (1), retrodigitalizirani slovarji (2), inovativni eslovarji (3), in leksikografija in leksikologija iz panevropske perspektive (4). Raziskovalci iz cele Evrope so se ukvarjali z aktualnimi vprašanji na tem področju, rezultati so bili skupni znanstveni članki, poročila in sodelovanja pri projektnih prijavah na evropske razpise. Mreža je zelo pomembna za razvoj slovenske leksikografije in znanosti nasploh, saj je omogočila številna povezovanja s tujimi raziskovalci in spoznavanje dobrih tujih praks. ANG The project leader was Vice-Chair of this COST Action, which was very important for lexicography. In addition, Simon Krek was Chair of WG3, Vojko Gorjanc was its member. There were already 275 members from 30 countries in the Action. ENeL consisted of four working groups: Integrated Interface to European Dictionary Content (WG1), Retro-digitized Dictionaries (WG2), Innovative e-Dictionaries (WG3), and Lexicography and Lexicology from a pan-European perspective (WG4). Topical questions have been addressed by researchers all over Europe, and the outcomes include research papers, reports and joint project applications for EU calls. ENeL is very important for the development of Slovenian lexicography and science in general, as it enabled cooperation with foreign researchers and learning about good practice. Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v http://www.elexicography.eu Tipologija 2.14 Projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) 3. COBISS ID 60553570 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Inovacije v slovenski (elektronski) leksikografiji ANG Innovations in Slovenian (e-)lexicography Opis SLO Vabljeno predavanje vodje projekta na pomembni konferenci škotskega leksikografskega združenja. ANG Invited lecture of project leader at an important conference of Scottish lexicographic Society. Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v [S. n.]; Scottish Lexicography Symposium; 2016; Avtorji / Authors: Kosem Iztok Tipologija 1.10 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci (vabljeno predavanje) 4. COBISS ID 293804800 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Slovenščina v dvojezičnih okoliščinah ANG Slovene in bilingual context Tematska številka Slovenščina v dvojezičnih okoliščinah prinaša vsebinsko Dosežek Opis SLO in metodološko raznorodne razprave o slovenščini v zamejstvu in njenem sobivanju na narodnostno mešanem področju v Prekmurju. Večina razprav je s področja slovensko-madžarskega jezikovnega stikanja, in sicer na obeh straneh meje. Tematska številka vsebuje sedem prispevkov, ki se nanašajo na različne tematike, od slovenščine v Beneški Sloveniji, stališčih staršev v Porabju do slovenskega jezika ter stališčih dijakov in staršev do slovenščine na Hrvaškem, modela dvojezičnega pouka v Prekmurju, izdelavi spletišča za slovenščino kot manjšinski jezik, pa do analize obstoječih slovensko-madžarskih slovarjev in raziskave o rabi jezikovnih virov med učitelji na dvojezičnih šolah v Prekmurju. ANG The special issue Slovene in bilingual context includes papers on Slovene abroad and in bilingual community in Prekmurje. The papers are different both in terms of content and methodology, most of them deal with the topic of Slovenian-Hungarian interaction on both sides of the border. The special issue contains seven papers, covering topics such as the use of Slovene in Venetian Slovenia, the attitudes of parents in the Porabje region towards the Slovene language, and the attitudes of students and parents towards the Slovene language in Croatia, bilingual education model in Prekmurje, development of web portal for Slovene as a minority language, the analysis of existing Slovenian-Hungarian dictionaries, and the survey on the use of language resources by teachers at bilingual schools in Prekmurje. Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Trojina, zavod za uporabno slovenistiko; 2017; IV, 214 str.; A': 1; Avtorji / Authors: Gorjanc Vojko, Kosem Iztok, Grgič Matejka, Novak-Lukanovič Sonja Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 9.Drugi pomembni rezultati projektne skupine7 -Izdelani koncept Velikega slovensko-madžarskega slovarja, ki je dostopen na spletni strani projekta in bo objavljen kot e-publikacija v letu 2018. -Objavljena vzorčna slovarska gesla v testnem vmesniku na spletu v orodju Lexonomy. Testna gesla so komplementarna slovarskemu konceptu. -KOSEM, Iztok: Predstavitev projekta KOMASS na Monoštrskem forumu, 22. maja 2017, kot del panela : Dvojezičnost in digitalizacija v izobraževanju, ki ga je vodila Ksenija Škrilec, veleposlanica RS v Budimpešti. -KOLLATH, Anna. A murvideki ketnyelvu oktatas jelene es jövöje/Sedanjost in prihodnost dvojezičnega pouka v Prekmurju. V: CZEKUS, Geza (ur.), BORSOS, Eva (ur.). A Magyar Tannyelvu Tamtokepzö Kar 2016-os tudomanyos konferenciainak tanulmanygyujtemenye = Zbornik radova naučnih konferencija Učiteljskog fakulteta na mađarskom nastavnom jeziku 2016. Szabadka: Magyar Tannyelvu Tamtokepzö Kar, 2016, str. 91-102. http://magister.uns.ac.rs/A-magyar-tannyelvu-tanitokepzo-kar-2016-os-tudomanyoskonferenciainak- tanulmanygyujtemenye/kiadvany/107/. [COBISS.SI-ID 22835208] -BALINT ČEH, Julia. Prevajanje in tolmačenje za par slovenščina madžarščina za slovenska ministrstva, predsednika državnega zbora, predsednika Republike Slovenije, dvostranskih srečanj med slovenskimi in madžarskimi politiki ter komisijami (nabiranje izkušenj pri prevajanju terminologije, političnega izrazoslovja ipd., kar bo koristno tudi pri pripravi slovarja). -BALINT ČEH, Julia. Organizacija literarnega večera ob prevodu humoreske Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji gori, Balassijev Inštitut , Ljubljana, 8. junij 2017. http://www.ljubljana.balassiintezet.hu/sl/dogodki-programok/440-kozlovska-sodba/ 10.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 10.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Raziskovalni projekt je vzpostavil meddisciplinarni dialog v slovenskem prostoru, hkrati pa tudi strokovni dialog slovenskega prostora predvsem z evropskim; vanj se je vključil z izvirnim prispevkom v gradivu ter teoretsko-metodoloških pristopih. Gledano iz širše perspektive je v zadnjih treh desetletjih v jezikoslovju opazen premik znanstvene paradigme iz raziskovanja jezikovnega sistema, kakršen je bil značilen predvsem za strukturalizem, v celostno in empirično naravnano obravnavo jezika, ki skuša zajeti delovanje jezika v realnih okoliščinah, kar je ključno tudi za medjezikovno in medkulturno raziskovanje ter pri pripravi učinkovitih jezikovnih virov v tem kontekstu. Za uspešno raziskovanje so ključnega pomena referenčni podatki o različnih jezikovnih pojavih, ki jih lahko zagotovijo jezikovni korpusi, zato smo posebno pozornost pri snovanju koncepta namenili analizi stanja in načrtu priprave ustreznih podatkov za slovarski opis jezikovnega para slovenščina-madžarščina. Slovarji danes niso več klasične knjige, ampak v digitalnem okolju predstavljajo podatkovne zbirke; z ustrezno zasnovo pa so te hkrati tudi podatkovne baze za razvoj jezikovnih tehnologij. Koncept, pripravljen v okviru projekta, in slovar, ki bo temeljil na njem, v tem kontekstu predstavljata povezavo z najbolj aktualnimi pristopi v leksikografski teoriji in praksi v svetu. Eksplicitno se navezujeta na tisti del leksikografije, ki je zadnjih letih oblikovala nov metodološki okvir e-leksikografije, izhajajoč iz korpusnega jezikoslovja, računalniškega jezikoslovja in informacijske tehnologije. Pri tem ne gre za prestavitev konceptov klasične leksikografije v digitalno okolje, npr. samo predstavitev klasičnega slovarja v digitalnem okolju, ampak za menjavo zornega kota od pridobivanja jezikovnih podatkov prek njihove interpretacije do predstavitve glede na ciljnega uporabnika. V svetu so v leksikografski teoriji in praksi že ustaljene raziskave slovarskih uporabnikov, njihovih potreb in pričakovanj. Slovenski prostor pa se tovrstnih raziskav sistematično loteva šele v zadnjih letih. Raziskava, opravljena v okviru projekta, se v tem segmentu vpenja v aktualne leksikografske trende in se loteva uporabniških potreb in pričakovanj v okviru modela dvojezičnega šolstva. Jasno definirani slovarski uporabniki in analiza slovarske rabe so ključno vplivali na pripravljen koncept slovarja, s čimer se odmikamo od klasične zasnove slovarja, ki jo definirajo leksikografi sami, in se usmerjamo v aktualne leksikografske prakse, ki koncept gradijo na podlagi uporabniških analiz. S tovrstnim pristopom smo hkrati izboljšali tudi vedenja o težavah in potrebah učiteljev v konkretni jezikovni situaciji. ANG_ The research project has established interdisciplinary dialogue in Slovenia, as well as the dialogue between Slovenian and European researchers and institutions, and its main contribution is its research content and methodology. Linguistics has experienced a considerable shift in scientific paradigm in the last three decades, from the analysis of language system, which was typical especially for structuralism, to the integrated and empirically-oriented language analysis that aims to describe real language use. This is also important for research interactions between different languages and culture and for the preparation of language resources. For successful research, it is essential to have access to reference data about different language phenomena, something that is provided by language corpora; thus, special attention in this project was dedicated to the analysis of the current situation for the Slovenian-Hungarian language pair, and the plan for the preparation of data required for the dictionary compilation. Nowadays, the dictionaries are no longer available only in the print format, but also in digital format(s) and as proper databases; appropriately databases can be also used for the development of language technologies. In this context, the concept of a new Comprehensive Slovenian-Hungarian Dictionary, developed as part of the project, and the dictionary that will be compiled based on it, act as a link with state-of-the-art approaches in lexicographic theory and practice around the world. More specifically, they are linked heavily to e-lexicography that has formed a new methodological framework, based on corpus linguistics, computational linguistics and information technology. It is much more than a simple transfer of traditional lexicographic concepts into the digital medium, e.g. the presentation of printed dictionary content online, it also brings the change in the approach to obtaining information about language, its interpretation, and its presentation to the target users. The research into user needs is well-established in international lexicography. Nonetheless, the Slovenian lexicography has only recently started conducting user research for dictionary-making purposes. The survey, conducted during the project, is in line with current lexicographic trends, as it investigated the needs and expectations of the participants in the bilingual education programs. Defining the dictionary users well plays a key role in the preparation of dictionary concept, and also means moving away from traditional, lexicographer-driven, conceptualization of a dictionary, to state-of-the-art lexicographic practice that builds dictionary concepts on user research. Using this approach, we have also contributed to the knowledge about the language problems and needs of teachers in concrete situations. 10.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO V globalno povezanem svetu postaja dostopnost do informacij v določenem jeziku in povezljivost z drugimi jeziki ključnega pomena, zato je oblikovanje slovarskega jezikovnega vira za par slovenščina-madžarščina izjemnega pomena. Hkrati je Veliki slovensko-madžarski slovar, kakršnega predlaga izdelani koncept, tudi jezikovna podatkovna baza, ki omogoča razvoj drugih jezikovnih virov in aplikacij za ta jezikovni par. V sodobni družbi je posebnega pomena učinkovita strokovna in medstrokovna komunikacija, ne le znotraj enega jezika, ampak tudi med jeziki; raziskave kažejo, da so posebej problematičen del komunikacije v dvojezičnem slovensko-madžarskem okolju prav specializirana znanja. V svetu se močno podpira raziskovalno delo na področju (med)strokovne komunikacije, zlasti oblikovanje leksikalnih podatkovnih baz, v katere je vključena tudi specializirana leksika, ker to spodbuja medkulturni in tudi tehnološki transfer. Za učinkovito medjezikovno in medkulturno izmenjavo pa so izjemnega pomena prav kvalitetni jezikovni viri, med drugim tudi slovarski v digitalnem okolju, saj ti omogočajo večjo ekonomsko učinkovitost gospodarskih subjektov, kar zagotavlja hitro in učinkovito izmenjavo novih informacij. Eden od pomembnih elementov uspešnega dvojezičnega izobraževanja je opremljenost z ustreznimi jezikovnimi viri, med katere sodi tudi v tem projektu zasnovani dvojezični slovar, ki je glede na predvideno zasnovo osnova za beleženje in razlago leksikalnih in leksikalno-slovničnih informacij o jeziku, z vključevanjem specializiranega besedišča pa tudi vedenja o strokovni terminologiji. Tako je izdelani koncept dvojezičnega slovarja oz. slovarske podatkovne baze pomemben tudi za ohranjanje kulturne identitete madžarske manjšine, prav tako pa tudi vitalnosti jezikovne skupnosti, ki ima s pomočjo kvalitetnega jezikovnega vira možnost celovitega ustvarjalnega sobivanja v dvojezičnem okolju v svojem prvem jeziku, s čimer je zagotovljeno enakopravno sobivanje obeh jezikov in kultur. V konceptu zasnovani Veliki slovensko-madžarski slovar bo prvi slovar kombinacije slovenščina-tuji jezik, ki bo vseboval podatke o sodobnem slovenskem jeziku in bo izdelan s pomočjo sodobnih jezikovnotehnoloških metod; slovarska baza zasnovana tako, da bo omogočala enostavno kasnejšo izdelavo drugih dvojezičnih slovarjev para slovenščina-tuji jezik, tudi za jezike, ki do zdaj v kombinaciji s slovenščino še niso bili obdelani. Na ta način projekt tudi uresničuje na večjezičnost vezane cilje Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018. ANG_ The access to information in a certain language and the links with other languages is essential in our globally-linked world, making the compilation of Slovenian-Hungarian dictionary very important. Also, the Comprehensive Slovenian-Hungarian dictionary that is envisaged by the developed concept, will enable, through its database, the development of other language resources and tools for this language pair. In the modern society, effective professional and interprofessional communication is especially important, not only within one language but also between different languages. Existing research shows that specialized knowledge is particularly problematic part of the communication in bilingual Slovenian-Hungarian environment. Research into (inter)professional communication is particularly encouraged, as this facilitates intercultural and technological transfer. Especially vital for efficient exchange between different languages and cultures are quality language resources, including digital dictionaries, as they enable efficiency of stakeholders in economy and various industries and facilitate the exchange of new information. One of the important elements in achieving successful bilingual education is the availability of suitable language resources, such as the bilingual dictionary conceptualised in this project, which considering the predicted concept presents a basis for recording and explaining lexical and lexico-grammatical information about language. Moreover, by including specialised lexis it records the terminological knowledge. Hence, the conceptualisation of the proposed bilingual dictionary, and its database, is important also for maintaining the cultural identity of the Hungarian minority in Slovenia, as well as for maintaining language vitality of the community. By getting a quality language resource, the community gets an opportunity for creative coexistence in their native language in bilingual settings, which ensures the equality of the two languages and cultures. The Comprehensive Slovenian-Hungarian Dictionary, as proposed by the concept, will be the first dictionary containing the Slovenian-foreign language pair that will contain information on modern Slovene and will be compiled using state-of-the-art methods; the dictionary database is conceptualised in a way that facilitates further development of other bilingual dictionaries with the pair Slovenian-foreign language, even for languages for which such language resources do not yet exist. In this way, the project also contributes to the objectives related to the multilingualism, as set out in the Resolution on the National Programme for Language Policy 2014-2018. ll.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine 11.1. Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 1 v domačih znanstvenih krogih 2 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?11 Interes po naših spoznanjih oz. rezultatih je moč zaznati znotraj skupnosti na dvojezičnem območju v Prekmurju in pri političnih predstavnikih (predstavnik manjšine v parlamentu, veleposlaniki ipd.). Poleg tega se kaže interes ustanov, ki se ukvarjajo z izdelavo jezikovnih virov in tehnologij, npr. nekatere fakultete znotraj Univerze v Ljubljani kot ostale javne institucije. Hkrati obstaja interes zasebne sfere, npr. podjetja Amebis, predvsem z vidika govornih tehnologij. 11.2. Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 1 v mednarodnih znanstvenih krogih 2 pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:12 I Sodelovali smo: | -z Tamasem Varadijem (znanstvenim sodelavcem z Raziskovalnega inštituta za jezikoslovje Madžarske akademije znanosti) -Fakulteto za elektrotehniko in informatiko Univerze za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti, konkretno zb docentom dr. Gezo Nemethom, strokovnjakom za govorne tehnologije. -podjetjem KDictionaries, ki izdeluje dvojezične slovarje in opravlja postopke avtomatske izdelave dvojezičnih baz. Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:13 Rezultati so: -Uporaba madžarskih enojezičnih virov in korpusov pri izdelavi koncepta in vzorčnih gesel. -Uporaba madžarskega sintetizatorja govora v vzorčnih geslih. -Uporaba avtomatske slovensko-madžarske baze pri pripravi vzorčnih gesel, osnutka slovarske baze in tudi koncepta. 12.Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Dosežen T Uporaba rezultatov V celoti F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti T F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Dosežen Ж Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat T Uporaba rezultatov F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj dada nene Rezultat Uporaba rezultatov F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Dosežen | Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih | F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F. 10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F. 13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F. 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F. 15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih | Uporaba rezultatov Delno 1 F. 16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA DA nene Rezultat ¥ II Uporaba rezultatov T I F. 17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA DA nene Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T 1 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov Delno T 1 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj dada NE ne Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat 1 JI Uporaba rezultatov F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj dada nene Rezultat Uporaba rezultatov F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih | Uporaba rezultatov Delno 1 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA DA NENE Rezultat Uporaba rezultatov F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov 1 Eli F.35 Ii-=i Drugo Zastavljen cilj dada ne ne Rezultat Uporaba rezultatov Komentar Cilj projekta je bila izdelava koncepta, na podlagi katerega se bo izdelal nov slovensko-madžarski slovar, ter usposobitev leksikografske ekipe, ki bo ta slovar izdelala. Posledično bo veliko zgoraj omenjenih ciljev, ki so bili sicer v okviru projekta realiziranih, imelo vpliv na nadaljnje aktivnosti v naslednjih letih (v kolikor bo seveda izdelava slovarja dejansko stekla). 13.Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja 1 2 3 4 G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja 1 2 3 4 G.01.03. Drugo: 1 2 3 4 G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu 1 2 3 4 G.02.02. Širitev obstoječih trgov 1 2 3 4 G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje 1 2 3 4 G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije 1 2 3 4 G.02.05. Razširitev področja dejavnosti 1 2 3 4 G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost 1 2 3 4 G.02.07. Večji delež izvoza 1 2 3 4 G.02.08. Povečanje dobička 1 2 3 4 G.02.09. Nova delovna mesta 1 2 3 4 G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih 1 2 3 4 G.02.11. Nov investicijski zagon 1 2 3 4 G.02.12. Drugo: 1 2 3 4 G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 1 2 3 4 G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 1 2 3 4 G.03.03. Uvajanje novih tehnologij 1 2 3 4 G.03.04. Drugo: 1 2 3 4 G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja 1 2 3 4 G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja 1 2 3 4~| G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave 1 2 3 4 G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti 1 2 3 4 G.04.05. Razvoj civilne družbe 1 2 3 4 G.04.06. Drugo: 1 2 3 4 G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete 1 2 3 4 G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj 1 2 3 4 G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura 1 2 3 4 G.07.02. Prometna infrastruktura 1 2 3 4 G.07.03. Energetska infrastruktura 1 2 3 4 G.07.04. Drugo: 1 2 3 4 G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 1 2 3 4 G.09. Drugo: 1 2 3 4 Komentar Glavni vpliv je zaznati na dveh področjih: kot prvo, gre za ohranjanje kulturne identitete in jezika manjšine v obliki priprave temeljev za izdelavo slovarskega vira, ki ga skupnost nujno potrebuje. Kot drugo, pripravljen koncept postavlja temelje dvojezični jezikovni infrastrukturi tudi za druge kombinacije slovenščina-tuji jezik in tako predstavlja pomemben doprinos k razvoju informacijsko-komunikacijske infrastrukture - vse je seveda pogojeno s končno implementacijo vsega, kar je opisano v konceptu. 14.Naslov spletne strani za projekte, odobrene na podlagi javnih razpisov za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leti 2015 in 201614 https://www.cjvt.si/komass/ C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki (v primeru, da poročilo ne bo oddano z digitalnima podpisoma); • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta; • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi elaborat na zgoščenki (CD), ki ga bomo posredovali po pošti, skladno z zahtevami sofinancerjev. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba . vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: i Univerza v Ljubljani, Filozofska Iztok Kosem fakulteta ZIG Datum: 11.3.2018 Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2018/17 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku). Nazaj 2 v v v Navedite cilje iz prijave projekta in napišite, ali so bili cilji projekta doseženi. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Navedite morebitna bistvena odstopanja in spremembe od predvidenega programa dela raziskovalnega projekta, zapisanega v prijavi raziskovalnega projekta. Navedite in utemeljite tudi spremembe sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (t. j. v letu 2016). . Če sprememb ni bilo, navedite »Ni bilo spremeb«. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite dosežke na raziskovalnem področju (največ deset), ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite dosežke na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti (največ pet), ki so nastali v okviru tega projekta. Dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka, sistem nato sam izpolni podatke, manjkajoče rubrike o dosežku pa izpolnite. Dosežek na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek dosežka na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. v sistemu COBISS rezultat ni evidentiran). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 1 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 2 v v Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 3 v Največ 1.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 14 Izvajalec mora za projekte, odobrene na podlagi Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« v letu 2016 in Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2016, na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran, ki je namenjena projektu. Obvezne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS, faze projekta in njihova realizacija, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter logotip ARRS in drugih sofinancerjev. Spletna stran mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2018 v1.00 DE-30-45-69-9F-3B-04-64-12-3B-C4-95-54-D8-2E-56-D3-3F-8D-C3 Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta OSNUTEK KONCEPTA NOVEGA VELIKEGA SLOVENSKO-MADŽARSKEGA SLOVARJA Ljubljana, 1. marec 2018 Avtorji koncepta: Iztok Kosem, Julia Balint Čeh, Vojko Gorjanc, Anna Kollath, Attila Kovacs, Simon Krek, Sonja Novak Lukanovič, Jutka Rudaš Uredniški odbor: mag. Julia Balint Čeh (Filozofska fakulteta UL), dr. Elizabeta Bernjak (Filozofska fakulteta UM - v pokoju), doc. dr. Polona Gantar (Filozofska fakulteta UL), prof. dr. Vojko Gorjanc (Filozofska fakulteta UL), red. prof. dr. Anna Kollath (Filozofska fakulteta UM), dr. Iztok Kosem (Filozofska fakulteta UL in Institut »Jožef Stefan«), dr. Attila Kovacs (Inštitut za narodnostna vprašanja), dr. Simon Krek (Filozofska fakulteta UL in Institut »Jožef Stefan«), dr. Cyprian Laskowski (Center za jezikovne vire in tehnologije UL), doc. dr. Nataša Logar (Fakulteta za družbene vede UL), dr. Katalin Markus (Univerza Karoli Gaspar, Madžarska), dr. Attila Martonfi (nekdaj Raziskovalni inštitut za jezikoslovje Madžarske akademije znanosti), Michal Boleslav Mechura (Univerza Masaryk, Češka republika), dr. Geza Nemeth (Fakulteta za elektrotehniko in informatiko Univerze za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti), red. prof. dr. Sonja Novak Lukanovič (Inštitut za narodnostna vprašanja), Miro Romih (Amebis d.o.o.), izr. prof. dr. Jutka Rudaš (Filozofska fakulteta UM), dr. Tamas Varadi (Raziskovalni inštitut za jezikoslovje Madžarske akademije znanosti) Koncept je bil izdelan v okviru raziskovalnega projekta Ciljnega raziskovalnega programa z naslovom Koncept madžarsko-slovenskega slovarja: od jezikovnega vira do uporabnika (V6-1509), ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Kazalo vsebine 1 Uvodna pojasnila in načela...............................................................................5 1.1 Vrsta slovarja.................................................................................................5 1.2 Namen in vloga slovarja in slovarske baze....................................................6 1.3 Mediji slovarja................................................................................................7 1.4 Obseg slovarja in geslovnik...........................................................................8 1.5 Slovarski uporabniki......................................................................................8 1.6 Gradivo.........................................................................................................10 1.7 Metodologija.................................................................................................12 1.7.1 Orodje za analizo korpusa.....................................................................12 1.7.2 GDEX za luščenje kandidatov za slovarske zglede...............................13 1.7.3 Slovarsko orodje....................................................................................15 2 Sestava slovarskega sestavka.........................................................................17 2.1 Iztočnice.......................................................................................................17 2.1.1 Lastna imena.........................................................................................18 2.1.2 Homonimija in homografija.....................................................................19 2.1.3 Razvrstitev iztočnic................................................................................20 2.2 Podatki v geselski glavi ................................................................................20 2.3 Geselski del ..................................................................................................21 2.3.1 Pomen ...................................................................................................21 2.3.2 Prevedki iztočnice..................................................................................25 2.3.3 Kolokacije in skladenjske zveze.............................................................29 2.3.4 Večbesedne leksikalne enote................................................................31 2.3.5 Zgledi.....................................................................................................34 2.4 Slovarske oznake.........................................................................................36 2.4.1 Slovnične oznake...................................................................................38 2.4.2 Stilne oznake.........................................................................................38 2.4.3 Področne oznake ...................................................................................39 2.4.4 Kontekstualne oznake............................................................................39 2.4.5 Pragmatične oznake..............................................................................39 2.4.6 Časovne oznake....................................................................................40 2.5 Zvočno gradivo.............................................................................................40 2.5.1 Slovensko zvočno gradivo.....................................................................41 2.5.2 Madžarsko zvočno gradivo....................................................................41 3 Organizacija dela in opis leksikografskega procesa.....................................42 3.1 Splošni opis..................................................................................................42 3.2 Izdelava slovarskih gesel..............................................................................42 3.2.1 Priprava slovenskega dela gesel...........................................................43 3.2.2 Priprava madžarskega dela gesel ..........................................................44 3.2.3 Priprava dodatnega gradiva...................................................................45 3.3 Objava slovarja.............................................................................................45 4 Literatura...........................................................................................................46 1 Uvodna pojasnila in načela Koncept novega Velikega slovensko-madžarskega slovarja (v nadaljevanju VSMS) opredeljuje vsebino in zgradbo načrtovanega slovarja ter z njim povezane slovarske podatkovne baze. Poleg tega koncept okvirno opredeljuje namen in vlogo slovarja ter glavne organizacijske vidike njegove priprave. Koncept je nastal v okviru nacionalnega ciljnega raziskovalnega projekta Koncept madžarsko-slovenskega slovarja: od jezikovnega vira do uporabnika (V6-1509), ki je potekal od 1. 10. 2015 do 28. 2. 2018 in sta ga financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za izobraževanje republike Republike Slovenije.1 Projekt so izvajali Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (vodilna inštitucija), Inštitut za narodnostna vprašanja in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Izdelavo koncepta in samega slovarja je potrebno postaviti tudi v širši slovensko-madžarski kontekst, saj prva pobuda za novi slovensko-madžarski in madžarsko-slovenski slovar sega v leto 2009.2 Predvideno je bilo sočasno delo na obeh delih slovarja, vendar pa so se iz različnih razlogov dela na Madžarskem začela prej kot v Sloveniji. Od leta 2015 v Budimpešti na univerzi ELTE tako poteka izdelava velikega madžarsko-slovenskega slovarja, za katerega je Madžarska zagotovila sredstva do leta 20193 in katerega načrtovani obseg je 70.000 gesel. VSMS ja zasnovan tako, da je slovar kompatibilen z madžarsko-slovenskim delom (pri čemer vsebuje še dodatne informacije) in tako omogoča kasnejšo združitev obeh delov in skupno objavo celotnega slovarja. 1.1 Vrsta slovarja Novi Veliki slovensko-madžarski slovar je temeljni dvojezični slovensko-madžarski slovar velikega obsega, ki na eni strani beleži stanje sodobne slovenščine in madžarščine, na drugi pa prikazuje aktualna sporazumevalna razmerja med jezikoma. Priprava slovarja in slovarske baze sledi sodobnim smernicam in spoznanjem slovenske in tuje leksikografije, tako enojezične kot dvojezične. 1 https://www.cjvt.si/komass/ 2 Skupna izjava vlad Republike Slovenije in Madžarske s srečanja v Keszthelyu, ki je potekalo 27. novembra 2009: http://vrs-3.vlada.si/MANDAT12/VLADNAGRADIVA.NSF/aa3872cadf1c8356c1256efb00603606/7aa66fc2 b526181bc1257abf00304256/$FILE/izjavaonamerislovar.pdf 3 http://www.uszs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/archive/2015/2/browse/1/select/sporocilo_za _javnost/article/764/3092/ Ena glavnih temeljnih podstav VSMS je sistematična uporaba korpusnega pristopa, tako pri izbiri slovenskega geslovnika in pripravi slovenskega dela slovarskih gesel (od kolokacij do zgledov), kot pri izbiri in preverjanju madžarskih prevodov. Koncept slovarja predvideva tudi uporabo vzporednih slovensko-madžarskih korpusov, katerih uporabnost pa je trenutno zaradi njihovega majhnega obsega in pokrivanja zgolj določenih področij še omejena. Organiziranost podatkov ter njihov opis sledita sodobnim leksikografskim smernicam, torej težimo k čim večji uporabnosti, razumljivosti in preglednosti slovarskih gesel, hkrati pa v bazi beležimo številne podatke, ki so koristni tako za jezikovne kot jezikovnotehnološke namene. 1.2 Namen in vloga slovarja in slovarske baze VSMS bo izdelan povsem na novo, pri izdelavi gesel bo uporabljeno sodobno jezikovno gradivo. To je glede na stanje na področju slovensko-madžarskih slovarjev (gl. Balint Čeh in Kosem 2017; Rudaš in Kollath 2017) nujno potrebno, saj so obstoječi slovensko-madžarski in madžarsko-slovenski slovarji stari več kot 20 let, poleg tega pa so tudi slovarji, izdelani v 90. letih 20. stoletja, močno temeljili na svojih še starejših predhodnikih. Obenem so bili vsi slovarji dokaj majhnega obsega, saj nobeden ni presegel 40.000 gesel. Vendar pa to ne pomeni, da v njih ne najdemo koristnih rešitev in podatkov, ki pa jih je treba v vsakem primeru ponovno preveriti v sodobnih korpusih. Pri pripravi koncepta smo tako opravili obsežno analizo obstoječih slovensko-madžarskih slovarjev (Balint Čeh in Kosem 2017), izpostavili njihove prednosti in slabosti, pregledali pa smo tudi primere dobrih tujih praks, zlasti britanskih založb Collins in Oxford. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018 (v nadaljevanju Resolucija) izpostavlja močno pomanjkanje sodobnih večjezičnih virov nasploh in poudarja: »Pri načrtovanju večjezičnih virov za prihodnje obdobje ne moremo več govoriti samo o klasičnih dvojezičnih ali terminoloških slovarjih, temveč tudi o slovarskih bazah ali večjezičnih bazah znanja, ki se izkoriščajo bodisi neposredno za preverjanje informacij v ustrezni spletni ali drugi aplikaciji (ali izvedeni tiskani obliki) bodisi za uporabo v orodjih, ki na druge načine pomagajo pri učenju tujih jezikov, prevajanju ali tolmačenju, kot so sistemi za strojno prevajanje, sistemi za računalniško podprto prevajanje, sistemi za podporo tolmačenju itd. Opisane vire je mogoče izkoristiti, če je vzpostavljena ustrezna (spletna) infrastruktura.« (str. 37) Iz tega vidika ima VSMS oz. njegova podatkovna baza več temeljnih funkcij: kot prvo, izdelava VSMS bo pomembna za ohranjanje kulturne identitete madžarske manjšine, prav tako pa tudi vitalnosti jezikovne skupnosti, ki ima s pomočjo kvalitetnega jezikovnega vira možnost celovitega ustvarjalnega sobivanja v dvojezičnem okolju v svojem prvem jeziku, s čimer je zagotovljeno enakopravno sobivanje obeh jezikov in kultur. Drugič, slovarska baza VSMS mora biti zasnovana tako, da bo omogočala enostavno povezovanje z enojezičnimi viri, od slovarjev do korpusov, ter vsebovati informacije in biti na voljo v formatu, ki podpira povezovanje z drugimi, tujimi, večjezičnimi ali enojezičnimi viri. In tretjič, VSMS je prvi slovar kombinacije slovenščina-tuji jezik, ki bo vseboval podatke o sodobnem slovenskem jeziku in bo izdelan s pomočjo sodobnih jezikovnotehnoloških metod, kar pomeni, da mora biti baza zasnovana tako, da bo omogočala enostavno kasnejšo izdelavo drugih dvojezičnih slovarjev para slovenščina-tuji jezik, tudi za jezike, ki do zdaj v kombinaciji s slovenščino še niso bili obdelani. 1.3 Mediji slovarja VSMS bo izhodiščno zasnovan za digitalne medije, od spleta do tabličnih in mobilnih naprav, pri čemer študije (Müller-Spitzer 2014; za dvojezični prostor gl. Kosem in Kovacs 2017) kažejo na prevlado spletne oblike kot preferenčnega medija za slovarje med uporabniki. Če hoče doseči čim večje število uporabnikov, mora biti slovar dostopen v čim več oblikah, k čemur v digitalnem okolju lahko najbolj pripomore prosta dostopnost slovarske baze in fleksibilna organiziranost podatkov. Konceptualizacija slovarja zato ne sme biti omejena zgolj na en format oz. medij, temveč mora vključevati izdelavo digitalne slovarske baze, ki vključuje informacije, na podlagi katerih je mogoče izdelati slovarje z različnimi kombinacijami informacij v različnih formatih, s čimer lahko posledično zadovoljimo potrebe različnih tipov uporabnikov. Kot kažejo raziskave med ciljnimi uporabniki slovensko-madžarskih jezikovnih virov (Kosem in Kovacs 2017), mnogi še vedno posegajo po tiskanih slovarjih, vendar pa zaradi dejstva, da je veliko slovensko-madžarskih virov na voljo samo v tiskani obliki, ni jasno, ali uporabniki tako obliko slovarja dejansko uporabljajo zaradi lastnih preferenc ali zaradi nerazpoložljivosti oz. neobstoju digitalnih izdaj slovarjev. Pri konceptu VSMS to ni težava, saj je digitalna oblika primarna in je tiskano obliko vedno mogoče izpeljati iz digitalne, medtem ko pri obratnem postopku marsikateri elementi zaradi omejitev tiskane verzije izostanejo (gl. Gorjanc idr. 2015; Krek idr. 2013). O pripravi tiskane oblike se bomo odločali sproti, tudi na podlagi nadaljnjih študij med ciljnimi uporabniki. VSMS bo primarno na voljo kot samostojen slovarski vir, saj je to preferenčna oblika dostopanja do dvojezičnih slovensko-madžarskih virov med ciljnimi uporabniki (gl. Kosem in Kovacs 2017), vključen pa bo tudi v (večjezične) portale. Hkrati že koncept slovarja oz. slovarskih gesel predvideva vključevanje povezav z ostalimi viri, kot so slovarji sinonimov in korpusi, pa tudi leksikoni besednih oblik. Tako je predvidena vključitev v portal jezikovnih virov Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, ki bo omogočal hkratno zadovoljitev obeh zahtev, torej omogočanje samostojnosti vira in njegovo povezljivost z ostalimi relevantnimi viri. 1.4 Obseg slovarja in geslovnik Slovar bo obsegal vsaj 70.000 iztočnic, ki ponujajo slovnične, pomenske, pragmatične in druge informacije o leksikalnih enotah, tako eno- kot večbesednih. Slovar bo pokrival obsežno slovensko splošno besedišče in strokovno izrazje, pa tudi lastna imena. Izhodiščni geslovnik temelji na frekvenčnem seznamu, pridobljenem iz referenčnih korpusov, npr. korpus Gigafida4 za pisno slovenščino in korpus Gos5 za govorjeno slovenščino, uporabljamo pa tudi korpus Kres6 in specializirane korpuse. Seznam bo ustrezno prečiščen in redno preverjan, sploh ob pomembnejših spremembah oz. dopolnitvah korpusnega gradiva (npr. objavi nove verzije korpusa). V ta namen se bodo tudi razvila oz. uporabila orodja, ki omogočajo sprotno beleženje jezikovnih sprememb, tako na makrostrukturni kot mikrostrukturni ravni. Slovar se bo v skladu s sodobnimi leksikografskimi praksami v spletni izdaji objavljal postopoma, najbrž enkrat letno ali vsakih šest mesecev. Tako spletnim uporabnikom ne bo treba čakati do dokončanja slovarja, sproti bodo že lahko dostopali do dokončanih gesel. Na ta način bomo tudi sproti naslavljali pomanjkljivosti obstoječih slovensko-madžarskih slovarjev, kot sta zastarelost in skromna pokritost. Poleg tega bodo uporabljeni pristopi, ki jih omenja Predlog o izdelavi Slovarja sodobnega slovenskega jezika (Krek idr., 2013;) in na njem temelječi Slovar sodobnega slovenskega jezika (Gorjanc idr. 2015), tj. prioritiziranje izdelave gesel (tj. najprej izdelati gesla, ki so za uporabnike bolj relevantna) in vnaprejšnji objavi delno izdelanih gesel. Pri tem v našem primeru delno izdelano geslo vsebuje preverjene leksikografske informacije, od katerih pa določeni mikrostrukturni elementi še niso dokončani, npr. vsi zgledi še niso prevedeni oz. je preveden samo del kolokacij (kontrastivno najbolj zanimive), skladenjskih zvez ipd. S tem k izdelavi slovarja pristopamo v plasteh, tako da določenim (obveznim) mikrostrukturnim elementom dajemo prioriteto. 1.5 Slovarski uporabniki Kot kažejo raziskave (Müller-Spitzer 2014; za pregled situacije v Sloveniji gl. Arhar Holdt 2015), uporabniki od slovarjev pričakujejo predvsem zanesljive in ažurne 4 http://www.gigafida.net/ 5 http://www.korpus-gos.net/ 6 http://www.korpus-kres.net/ informacije, ki so predstavljene na uporabniku prijazen način in so prosto dostopne.7 VSMS je namenjen najširšemu krogu ciljnih uporabnikov, od prevajalcev, učiteljev, študentov in učencev, pa tudi poslovnežem in politikom oz. zaposlenim v javni upravi. Iz tega razloga so tudi podatki v bazi opremljeni z ustreznimi metapodatki (npr. frekvenca, kontrastivna relevantnost), saj to omogoča prilagajanje prikaza različnim ciljnim skupinam. Pripravljene bodo tudi rešitve za osebe s posebnimi potrebami, kot tudi veleva Resolucija. Predvideva se, da bo večina uporabnikov uporabljala digitalne oblike slovarja, predvidena pa je tudi tiskana oblika, sploh če študije to potrdijo. Posebna pozornost priprave podatkov v slovarski bazi bo namenjena udeležencem dvojezičnega modela izobraževanja. V ta namen se bo opravila analiza učbenikov in šolskih gradiv, s katero bomo prepoznali leksiko, ki je bolj relevantna v izobraževanju. Opremljenost z ustreznimi jezikovnimi viri je namreč eden pomembnih elementov za izboljšanje učinkovitosti dvojezičnega izobraževanja, v katerem morajo imeti strokovni delavci ustrezno razvito sporazumevalno zmožnost v slovenskem in madžarskem jeziku na taki ravni, da ju lahko uporabljajo kot učna jezika. Zasnova dvojezičnega slovarja, ki upošteva potrebe dvojezičnega izobraževanja, tako pomeni prvi korak k razvoju in izboljšanju kompetenc učiteljev, posledično pa tudi boljšega znanja učencev in s tem tudi njihovo konkurenčno prednost na trgu dela ter pri delu boljšo delovno uspešnost. Pomembna lastnosti VSMS je tudi ta, da čeprav je enosmerni dvojezični vir, je namenjen tako slovenskim uporabnikom (tistim, ki jim je madžarščina drugi/tuji jezik) kot madžarskim uporabnikom (tistim, ki jim je slovenščina drugi/tuji jezik), saj upravičeno lahko pričakujemo, da bodo glavni uporabniki slovarja iz dvojezičnega območja na obeh straneh meje, torej v Prekmurju in v Porabju. Madžarskemu uporabniku tako VSMS omogoča pasivno rabo oz. dekodiranje, tj. razumevanje pisane in govorjene slovenščine. Osnovna naloga je torej pomagati madžarskemu uporabniku pri razumevanju slovenskih besedil in pri prevajanju iz slovenščine v madžarščino. Po drugi strani bo slovar v pomoč tudi slovenskemu uporabniku pri aktivni rabi oz. enkodiranju, tj. tvorbi pisane in govorjene madžarščine. Posledično so geselski članki podatkovno bogatejši kot pri dvojezičnih slovarjih, ki so namenjeni zgolj dekodiranju, in vključujejo elemente, ki običajno v tovrstne slovarje ne bi bili vključeni oz. bi bili vključeni v manjši meri. Na ta način slovar prispeva tudi k izpolnjevanju ciljev Resolucije, povezanih z jezikom madžarske manjšine v Republiki Sloveniji (Resolucija: 21-22). 7 Podobne ugotovitve ponujajo tudi prvi izsledki nedavno opravljene evropske raziskave o rabi slovarjev, pri kateri je kot član osrednje skupine sodeloval tudi I. Kosem (članek bo objavljen v drugi polovici leta 2018). 1.6 Gradivo Zaradi obstoječega stanja na področju enojezičnih slovarjev, za katero je značilno pomanjkanje slovarja, ki bi odražal sodobni slovenski jezik (Krek idr. 2013; Gorjanc idr. 2015b; Stabej 2015; Gantar 2016), se pri pripravi slovenskega dela geslovnika opiramo predvsem na referenčni korpus slovenskega jezika Gigafida (gl. Logar idr. 2012; Logar idr. 2013; Logar 2015), ki trenutno obsega 1,2 milijarde besed in je obsežna zbirka slovenskih besedil najrazličnejših zvrsti, nastalih med letoma 1990 in 2011, od dnevnih časopisov, revij do knjižnih publikacij vseh vrst (leposlovje, učbeniki, stvarna literatura), spletnih besedil, prepisov parlamentarnih govorov in podobno.8 Pri pripravi slovenskega geslovnika uporabljamo tudi odprto dostopne jezikovne vire, kot so Leksikalna baza za slovenščino (Gantar in Krek 2011; Gantar idr. 2012), Slovar sopomenk sodobne slovenščine,9 Kolokacijski slovar sodobne slovenščine (Kosem idr. 2017; Krek idr. 2016), Slovar slovenskih frazemov (Keber 2011), Slovar tviterščine (Gantar idr. 2016b)10 in podobne. Posvetujemo se tudi z obstoječimi slovarskimi viri, in sicer od splošnih slovarjev oz. slovarskih baz uporabljamo Slovenski pravopis (Toporišič ur. 2001), Slovar slovenskega knjižnega jezika (prva in druga izdaja), od specializiranih slovarjev pa Sinonimni slovar slovenskega jezika (Snoj idr. 2016). Uporabljamo tudi Slovenski oblikoslovni leksikon Sloleks (Dobrovoljc idr. 2015a, 2015b) ter portala Fran11 in Termania.12 Enojezični madžarski viri so uporabljeni za preverjanje prevodov in iskanje kandidatov za prevode. Med glavnimi viri je korpus madžarskega jezika huTenTen12 (Jakubfček idr. 2013), 2,5-milijarde besed obsegajoč korpus spletnih besedil,13 ki naj bi ga v kratkem nadomestil večji in sodobnejši korpus huTenTen18. Uporabljamo tudi razlagalni slovar madžarskega jezika (A Magyar Nyelv Ertelmezo Szötara I-VII. Kötet)14 in madžarski pravopis,15 ter slovarje sopomenk, kot je npr. spletni sinonimni slovar madžarskega jezika.16 8 Predvidoma konec leta 2018 bo objavljena nova verzija korpusa, tj. Gigafida 2.0, ki bo vključevala tudi besedila, nastala v letih 2012-2018 (https://www.cjvt.si/gigafida/). 9 http://viri.cjvt.si/sopomenke/slv/ 10 http://lexonomy.cjvt.si/slovar-tviterscine/ 11 http://www.fran.si/ 12 http://www.termania.net/ 13 Madžarski referenčni korpus Magyar Nemzeti Szövegtar (MNSZ, zadnja verzija 2.0.4) je velik malo več kot milijardo besed, a je dostop do korpusa omejen, poleg tega pa ni na voljo v orodju Sketch Engine, ki omogoča napredna iskanja, potrebna za leksikografske namene. 14 http://mek.oszk.hu/adatbazis/magyar-nyelv-ertelmezo-szotara/elolap.php 15 http://helyesiras.mta.hu/ Od 1. maja 2017 je v veljavi novi pravopis (12. izdaja). 16 https://szinonimaszotar.hu Kot izhodišče pri pripravi prevodnih kandidatov za leksikografe uporabljamo dva dvojezična jezikovna vira. Prvi so e-zbirke izrazov17 za 15 področij, ki se poučujejo na osnovnih in srednjih šolah. E-zbirke izrazov temeljijo predvsem na učbenikih, ki se uporabljajo v dvojezičnih šolah, vsebujejo pa 29.685 enobesednih in večbesednih slovenskih izrazov in njihove prevode v madžarščini. Gre za pomemben jezikovni vir, saj so po eni strani najsodobnejši dvojezični vir za par slovenščina-madžarščina, po drugi strani pa dober pokazatelj predvsem terminoloških, pa tudi splošnih, potreb uporabnikov v izobraževanju na dvojezičnem območju. Drugi vir je avtomatsko izdelana slovensko-madžarska baza prevodov založbe KDictionaries,18 ki vsebuje več kot 24.000 slovenskih iztočnic z več kot 41.000 pomeni in njihovimi prevodi v madžarščino. Za namene posvetovanja uporabljamo še obstoječe dvojezične slovarje, kot so Slovensko-madžarski in madžarsko-slovenski navzkrižni slovar (Hradil 2012), ki vsebuje 37.908 gesel in je na voljo tudi v elektronski različici, Slovensko-madžarski slovar (Hradil 1996) s 40.000 gesli (in okrog 60.000 drugimi slovarskimi podatki ter izrazi) in slovensko-madžarski del slovarja Elizabete Bernjak iz leta 1995 (Bernjak 1995), ki po grobi oceni vsebuje približno 22.000 geselskih člankov (gl. Balint Čeh in Kosem 2017). Pri delu uporabljamo tudi ostale dvojezične vire, kot sta npr. prosto dostopni bazi prevodov Linguee19 in pa Glosbe.20 Pri iskanju v Linguee21 mora uporabnik vnesti besedo ali več besed, lahko tudi samo del besede, ali kolokacije v narekovajih. Podobno Glosbe ponuja orodje za iskanje ustreznic, tako za enobesedne iztočnice, kot tudi za kolokacije v drugem jeziku, in pokriva tudi par slovenščina-madžarščina. Za slovensko-madžarski jezikovni par je trenutno na voljo 31.527, za madžarsko-slovenski par pa 31.204 prevedenih stavčnih zgledov. Pri iskanju prevedkov za slovenske frazeme je na voljo tudi paremiološka platforma za učenje pregovorov SprichWort.22 V slovenski podatkovni bazi omenjene platforme je 212 slovenskih in 210 madžarskih pregovorov, ki so razporejeni po abecednem 17 http://eslovar.datadev.si/. Zbirke so nastale v okviru projekta E-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah, ki sta ga financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in je potekal od oktobra 2011 do avgusta 2013 pod vodstvom Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. V projektu so sodelovali učitelji dvojezičnih osnovnih šol in srednje šole v Prekmurju, Inštitut za narodnostna vprašanja in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. 18 http://kdictionaries.com/ 19 https://sl.linguee.com/ 20 https://sl.glosbe.com/ 21 Podatek o obsegu slovensko-madžarske v Linguee ni dostopen. 22 http://www.sprichwort-plattform.org/sp/Sprichwort si vrstnem redu. Platforma s pomočjo korpusno pridobljenih podatkov prikazuje tudi tipično rabo pregovorov. V slovarska gesla vključujemo tudi posnetke izgovarjav delov slovenskih gesel in madžarskih prevodov. Za slovenščino uporabljamo sintetizator govora eBralec (http://ebralec.si), ki so ga izdelali podjetji Alpineon d.o.o. in Amebis d.o.o. ter Institut "Jožef Stefan". Za madžarščino uporabljamo sintetizator govora Profivox HMM TTS Univerze za tehnologijo v Budimpešti (Oddelek za Telekomunikacije in Medijsko informatiko).23 1.7 Metodologija 1.7.1 Orodje za analizo korpusa Za analizo podatkov in preverjanje prevodov se pri pripravi gesel uporablja predvsem korpusno orodje Sketch Engine24 (Kilgarriff idr. 2004; Kilgarriff idr. 2014), s pomočjo katerega je mogoče pridobivati relevantne leksikalne, slovnične in pomenske podatke iz korpusa z uporabo aplikacij, kot so: • Konkordančnik za analizo in urejanje konkordančnega niza za določeno besedo, besedno obliko, zvezo ipd. • Besedne skice (gl. tudi Krek in Kilgarriff 2006; Kilgarriff idr. 2010; Krek 2012, 2015) - avtomatsko profiliranje leksikalnega obnašanja besed in besednih zvez na podlagi oblikoskladenjsko označenega korpusa • Primerjalne skice - avtomatska primerjava besedilnega okolja za različne besede, besedilne žanre ipd. • Tezaver - izdelava seznamov pomensko sorodnih besed idr. Sketch Engine uporabljamo tako pri pripravi slovenskega dela gesel, kjer je pomembno zagotoviti predvsem širok nabor kolokacij, skladenjskih zvez in ostalih informacij, ki so potem na voljo leksikografu pri izbiri relevantnega gradiva in pripravi madžarskih prevodov, kot tudi pri iskanju in preverjanju prevodov, saj nam ponuja tudi sežetek okolice prevodov in njihovih kolokacij, kar je koristno za prevajanje večbesednih elementov v geslih. 23 http://smartlab.tmit.bme.hu/. 24 http://www.sketchengine.co.uk/ 1.7.2 GDEX za luščenje kandidatov za slovarske zglede Pri pridobivanju slovenskih in madžarskih slovarskih zgledov uporabljamo orodje za prepoznavo dobrih zgledov GDEX (ang. Good Dictionary Examples; Kilgarriff et al. 2008), ki nam ponudi nabor kandidatov za dobre slovarske zglede, med katerimi leksikografi potem izberejo ustrezne. GDEX razvršča zglede glede na njihovo kakovost pri značilnostih, kot so dolžina zgleda, celostavčna oblika, preprosta ali manj kompleksna skladenjska zgradba povedi, prisotnost ali odsotnost redkih besed, spletnih in elektronskih naslovov ipd. Mnoge od teh značilnosti so posredno povezane s tipičnostjo, informativnostjo in razumljivostjo, torej lastnostmi dobrega zgleda. Značilnosti lahko razdelimo v dve skupini: v prvi so tiste, ki jih zgled mora vsebovati, npr. celostavčnost, odsotnost spletnih naslovov, odsotnost izredno dolgih ali redkih besed ipd. Če zgled ne ustreza vsaj eni od teh značilnosti, dobi toliko kazenskih točk, da se takoj znajde na dnu vseh zadetkov. V drugi skupini so značilnosti, ki so bodisi zaželene bodisi nezaželene (stopnjo (ne)zaželenosti določimo s težo, ki jo pripišemo posamezni značilnosti, in višino dodatnih/odbitih točk), a je pomemben predvsem kumulativni seštevek vrednosti vseh značilnosti v konfiguraciji. Za namene VSMS smo izdelali dve novi konfiguraciji, po eno za vsak jezik. Pri GDEX konfiguraciji za slovenske zglede smo izhajali iz najnovejše GDEX konfiguracije za slovenščino (Kosem 2015a; gl. tudi Kosem idr. 2011, 2013), ki vsebuje sledeče klasifikatorje: • Cela poved. Na ta način prioritiziramo zglede, ki ustrezajo načelu celostavčnosti. • Ne vsebuje pojavnic s frekvenco manj kot 3. Iščemo zglede, ki ne vsebujejo zelo redkih besed, napak in korpusnega šuma. • Minimalna dovoljena dolžina povedi. • Maksimalna dovoljena dolžina povedi. • Poved ne sme vsebovati ponovitve iztočnice. Gre za pomemben klasifikator, kajti večkratno ponavljanje iztočnice zgledu jemlje razumljivost in informativnost. • Vsebuje elektronski ali spletni naslov. Zgledi, ki ustrezajo temu kriteriju, prejmejo visok kazenski pribitek. • Optimalna dolžina (med X in Y pojavnic). Medtem ko s klasifikatorjema za minimalno in maksimalno dolžino povedi izločamo prekratke in predolge povedi (jih potiskamo na dno seznama), z optimalno dolžino nagrajujemo povedi z dolžino znotraj danega razpona. • Vsebuje redke leme. Klasifikator dodeli točkovni odbitek povedi za vsako redko lemo, ki jo vsebuje. Frekvenčna meja, ki opredeljuje redkost, je odvisna od velikosti korpusa. • Vsebuje pojavnice, daljše od X znakov. Klasifikator kaznuje vsako pojavnico, ki izpolnjuje omenjeni kriterij. • Število ločil v zgledu (brez vejic). Klasifikator točkovno kaznuje poved, v kolikor je preseženo določeno število ločil v njej, pri čemer se vejice ne upoštevajo. • Število vejic v povedi. Klasifikator točkovno kaznuje povedi v več kot tremi vejicami, saj je bilo ugotovljeno, da so takšne povedi pogosto kompleksnejše in posledično slabši kandidati za dobre zglede. • Pojavnice z velikimi začetnicami. Klasifikator točkovno kaznuje povedi, ki vsebujejo pojavnice z velikimi začetnicami, in je namenjen predvsem kot dopolnilo klasifikatorju za lastna imena. • Pojavnice z mešanimi simboli (npr. črke in številke). Klasifikator točkovno kaznuje nebesede in korpusni šum. • Lastna imena. Klasifikator točkovno kaznuje povedi s pojavnicami, ki so v korpusu označene kot lastna imena. Če je takšnih pojavnic v povedi več, je kaznovana vsaka posamezna pojavitev. • Zaimki. Klasifikator z odbitkom kaznuje vsako pojavitev zaimka v povedi. Klasifikator je koristen predvsem, ko je zaimkov v povedi več, saj so takšne povedi ponavadi manj razumljive oz. potrebujejo dodaten kontekst. • Položaj leme v povedi. Klasifikator točkovno kaznuje povedi, kjer se lema pojavlja izven določenega razpona v povedi. Tako je bilo za glagolske leme ugotovljeno, da so boljši kandidati za dobre zglede tiste povedi, v katerih se glagol ne pojavlja na začetku, tj. v prvih 40 odstotkih pojavnicah povedi. • Seznam prepovedanih besed na začetku povedi. Pri izdelavi konfiguracij se je izkazalo, da so določene besede na začetku povedi že dober indikator, da ne gre za dobrega kandidata za slovarski zgled. Za namene klasifikatorja je bil na podlagi analize in opažanj pri evalvaciji konfiguracij izdelan seznam takšnih besed. Klasifikator tako točkovno kaznuje povedi , ki se začenjajo s katero od besed na seznamu. • Seznam prepovedanih besednih zvez na začetku povedi. Podoben klasifikator kot klasifikator za prepovedane besede, s tem da kaznuje pojavitev določenih večbesednih nizov na začetku povedi. • Tretji kolokator. Eden najpomembnejših klasifikatorjev, ki točkovno nagrajuje zglede, ki vsebujejo najbolj tipične kolokatorje določene kolokacije, in s tem posredno upošteva merilo koligacijske tipičnosti. Npr. pri kolokaciji klavrn + podoba klasifikator dodeli dodatne točke zgledom s statistično pomembnim tretjim kolokatorjem kazati, pri čemer se izkaže, da tako identificirani zgledi pa vsebujejo tudi tipično širšo strukturo kolokabilne okolice: kazati klavrno podobo česa. • Jaccardov indeks. Gre za algoritem,25 ki meri podobnost med nizi, v našem primeru povedmi. Če klasifikator najde dve podobni ali celo enaki povedi, tisto z nižjim točkovanjem vrže na dno seznama zadetkov. Pri pripravi konfiguracije GDEX za VSMS smo obdržali vse zgoraj naštete klasifikatorje, smo pa prilagodili nekatere nastavitve, zlasti tiste, povezane z dolžino povedi in pogostostjo pojavnic v povedih. Zglede pridobivamo iz korpusa Gigafida, po potrebi pa tudi iz drugih relevantnih, referenčnih ali specializiranih, korpusov slovenščine. Pri pripravi konfiguracije GDEX za madžarščino smo morali izdelati povsem novo konfiguracijo, kjer pa smo se tudi oprli na slovensko različico in uporabili predvsem klasifikatorje, ki so se v preteklosti že izkazali za jezikovno neodvisne (Kosem idr., v pripravi).26 Tudi pri pripravi madžarske konfiguracije smo največ pozornosti posvečali dolžini povedi in pogostosti pojavnic v povedih, saj iščemo predvsem relativno kratke in razumljive zglede. Zglede pridobivamo iz korpusa huTenTen12 oz. v danem trenutku najsodobnejšega in prosto dostopnega korpusa madžarščine. Za vsak izluščeni zgled izvažamo tudi metapodatke o besedilu, iz katerega zgled izvira, npr. leto, vir, avtor, naslov ipd. To nam zagotavlja sledljivost zgleda, ponuja pa tudi možnost kasnejšega prikaza tovrstnih informacij v slovarju. 1.7.3 Slovarsko orodje Izdelava slovarskih gesel poteka v dveh slovarskih orodjih. Prvo orodje je iLex (Erlandsen 2004), ki ga je izdelalo podjetje Erlandsen Media Publishing in je dobro poznano v mednarodnem in slovenskem prostoru. iLex ponuja številne napredne funkcionalnosti, ki so za leksikografsko delo nepogrešljive, npr. napredno iskanje po slovarskih geslih, vzporeden pogled dveh gesel ali več, enostavno in hitro urejanje ipd. Pomembno je tudi, da orodje omogoča dokaj enostavno izvažanje in uvažanje podatkov, kar olajša morebitne potrebe po sistematičnem dodajanju podatkov v obstoječa gesla, kot so na primer zgledi za madžarske prevodne ustreznice. S tem orodjem delajo predvsem redaktorji pri oblikovanju končnih gesel. Drugo slovarsko orodje, ki ga uporabljamo pri izdelavi slovarja, je Lexonomy (Mechura 2017).27 Orodje je bilo v zadnjem letu snovanja koncepta precej nadgrajeno tako z vidika ponujenih funkcionalnosti kot z vidika uporabniške prijaznosti. Orodje je spletno dostopno, tako da za uporabo ni potrebno namestiti nobene programske opreme. 25 https://en.wikipedia.org/wiki/Jaccard index 26 V času pisanja koncepta je bil prispevek že odobren za objavo v reviji International Journal of Lexicography. 27 https://www.lexonomy.eu/ Lexonomy omogoča uvažanje in izvažanje datotek, prilagajanje prikaza slovarskih gesel in tudi takojšnjo vizualizacijo slovarskih gesel na spletu. Lexonomy uporablja osrednja redaktorska ekipa pri izdelavi gesel, zaradi enostavnega dostopa in uporabe pa tudi zunanji sodelavci (npr. lektorji, terminologi) pri pregledovanju gesel in potrjevanju rešitev. 2 Sestava slovarskega sestavka 2.1 Iztočnice Vsako geslo v VSMS se začenja z iztočnico. Podiztočnic ne uporabljamo. V VSMS imamo enobesedne in večbesedne iztočnice, so pa v primeru večbesednosti odločitve na ravni iztočnice sprejete na podlagi pomenskih in formalnih meril.28 Posledično je večbesedna leksikalna enota lahko samostojna iztočnica ali pa samostojni segment gesla enobesedne iztočnice (pod stalnimi zvezami ali frazeološkimi enotami), ki se nahaja v večbesedni enoti. Prednost tega pristopa je tudi v tem, da nam nudi fleksibilnost pri izdelavi slovarja, kar je sploh koristno pri sprotnem objavljanju gesel -tako lahko večbesedne leksikalne enote, ki jih npr. dobimo iz obstoječih baz, prvotno obravnavamo kot samostojne iztočnice (npr. Bela hiša ^ Feher Haz), ko pa izdelamo geslo oz. gesla za njene sestavne elemente (enobesedne iztočnice), pa jo v bazi lahko umestimo pod relevantne enobesedne iztočnice (bel in hiša). Hkrati lahko večbesedne leksikalne enote, ki jih imamo zabeležene pod enobesednimi iztočnicami, premaknemo na raven iztočnice, če se izkaže, da se enobesedna iztočnica pojavlja izključno kot sestavina stalne zveze. Nekoliko drugače je v primeru, ko se beseda pojavi zgolj v frazemih - takrat obdržimo enobesedno iztočnico in ponudimo samo frazeološki del. Kot enobesedne iztočnice obravnavamo tudi glagole s prostim glagolskim morfemom si/se, v primeru ko je morfem sestavni del glagola v vseh njegovih pomenih, npr. smejati se, bati se, svitati se. Če je morfem sestavni del glagola v samo določenem njegovem pomenu oz. pomenih, ga navedemo samo tam (kot ustaljeno obliko) in ne že v zapisu iztočnice. Podoben pristop uporabljamo tudi pri glagolih z morfemom ga oz. jo (gl. tudi Gantar 2016) in podobnih kolokacijskih tipih (npr. na tešče pri prislovu tešče). Večbesedne iztočnice so tudi prevzeti leksemi, kot so ad hoc, alma mater, de facto in podobni, ne pa tudi besedotvorni sklopi, ki se pišejo tako skupaj in narazen (npr. po navadi, na svidenje), saj kot iztočnice obravnavamo le zapis skupaj (npr. nasvidenje), zapis narazen pa pri relevantni enobesedni iztočnici (npr. svidenje). Kot iztočnice so v VSMS vključene tudi črke, kratice in okrajšave. Kot samostojnih iztočnic pa nismo obravnavali predpon, npr. anti-, ampak le celotne besede, na katere se pripenjajo. 28 Na ta način sledimo pristopu, ki ga uporabljata Leksikalna baza za slovenščino (Gantar in Krek 2011; Gantar 2016) in Slovar sodobnega slovenskega jezika (Gorjanc idr. 2015) in se nekoliko razlikuje od pristopa SSKJ (obe izdaji) ter NSSKJ (Gliha Komac idr. 2015). V primeru različnih zapisov leme (recimo na ravni domače - prevzeto), npr. džez -jazz itd., smo v VSMS izdelali dve oz. več samostojnih gesel, če so imele posamezne oblike zadostno število pojavitev v korpusu. To odločitev smo sprejeli zato, ker predvidevamo, lahko v povezavi z različnimi zapisi pričakujemo tudi drugačne leksikalno-gramatične podatke na domala vseh ravneh leksikografske obravnave (npr. različne kolokacije, izbira registra, besedilnega tipa, stilne vrednosti, tvorjenje stalnih zvez, frazeologije ipd.). Primere konverznosti, tj. ko beseda v stavku spremeni svoj skladenjski položaj in s tem prevzame tudi skladenjske in pomenske lastnosti, ki so za ta položaj značilne, smo reševali znotraj izhodiščne iztočnice. Na primer pri samostalnikih, ki pred drugimi samostalniki dobijo vlogo nesklonljivega prilastka, npr. latino, se ravnamo glede na prevladujočo vlogo; če npr. prevladuje pridevniška vloga, postanejo pridevniške iztočnice, konverzija v samostalnika pa je na ravni pomena označena z oznako »v samostalniški rabi.« V primeru, ko pa gre za samostalnike, ki se pred samostalnikom obnašajo kot pridevniki, ki se sklanjajo z ničto končnico (npr. jeans), pa pri relevantnem pomenu uporabimo oznako »v pridevniški rabi«. Posamostaljene pridevnike tipa dežurni zaradi spremembe v kategoriji in paradigmi obravnavamo drugače, in sicer kot samostojne iztočnice. To velja tudi za primere, ko oblika posamostaljenega pridevnika v samostojnem pomenu ni predvidljiva oz. prekrivna z določno obliko pridevnika, kot je npr. bolniška v pomenu bolniškega dopusta. Na ta način odstopamo od pristopov, opisanih v Krek idr. (2013), Gorjanc idr. (2015), Gantar (2016) in tudi Gliha Komac idr. (2015), razlog pa je predvsem v optimizaciji beleženja podatkov v bazi in omogočanje enostavnejšega povezovanja z drugimi jezikovnimi viri. 2.1.1 Lastna imena Za razliko od enojezičnih slovarjev so lastna imena za uporabnike dvojezičnih slovarjev bolj relevantna, ker so pogosto kontrastivno zanimiva že samo na ravni zapisa; to še sploh velja za madžarščino in slovenščino, kjer se pravila zapisa lastnih imen močno razlikujejo. Kot kažejo analize (npr. Balint Čeh in Kosem 2017), obstoječi slovensko-madžarski slovarji v vključujejo skromno število lastnih imen in kulturološko zanimivih iztočnic, čeprav so le-ta za uporabnike relevantna.29 V VSMS so tako vključena in prevedena vsa lastna imena (osebna, zemljepisna in stvarna), ki se kakorkoli ločijo od zapisa v madžarščini, npr.: 29 Nenazadnje o tem priča že analiza e-zbirk izrazov, v katerih je od približno 12.000 enobesednih izrazov 6 % lastnoimenskih. Jeruzalem ^ Jeruzsalem Sicilija ^ Szidlia Madžarska ^ Magyarorszag Poleg tega so vključena tudi lastna imena, ki se v zapisu ne ločijo, so pa v rabi pogosta in so zlasti relevantna za ciljne uporabnike ali pa so del zaprtega niza leksemov (npr. Afrika ^ Afrika kot ena izmed celin, Jupiter ^ Jupiter kot eden izmed planetov osončja ipd.). Najpogostejša lastna imena so s področij geografije, zgodovine, astronomije, umetnosti in kulture. V slovar so umeščene tudi pomembnejše kulturološko zanimive iztočnice, tudi če zanje prevedek ne obstaja - v tovrstnih primerih ponudimo samo razlagalno ustreznico. Razlago uporabljamo tudi v kombinaciji s prevedkom, in sicer pri manj znanih lastnih imenih, tj. večinoma pri tistih, ki presegajo srednješolsko znanje. Takšno razlago imenujemo razlagalno dopolnilo. Abesinija ^ zgodovina Abessz'mia (Etiopia egykori elnevezese) Panonija ^ zgodovina Pannonia (romai tartomany) Sfinga ^ mitologija Szfinx, Sphinx (görög mitologiai leny) 2.1.2 Homonimija in homografija Pri obravnavi homonimije VSMS sledi Leksikalni bazi za slovenščino (Gantar in Krek 2011; Gantar idr. 2012; Gantar 2016) in Predlogu za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika (Krek idr. 2013) in na njem temelječem Slovarju sodobnega slovenskega jezika (Gorjanc idr. 2015). Tako so kot homonimi oz. samostojne leme obravnavane »samo tiste besede, ki so izrazno prekrivne znotraj istih oblikoskladenjskih kategorij, in sicer v celotni sklanjatveni, spregatveni ter naglasni paradigmi« (Gantar 2016: 112), in sicer v kolikor se razlike pojavljajo na ravni besedne vrste, oblikoslovne in naglasne paradigme, ali samo naglasne paradigme. Vse druge prekrivne oblike na ravni leme so obravnavane kot večpomenske, torej znotraj enega gesla pod skupno iztočnico. Etimološki kriterij pri opredeljevanju homonimije ni upoštevan, saj od uporabnika zahteva preveč predznanja in odločitev že pred samim iskanjem besede v slovarju (prim. Moon 1987: 89).30 Kadar prihaja pri enakopisnih (ne pa tudi enakoglasnih) prekrivnih oblikah znotraj iste besednovrstne kategorije do spremembe paradigme zgolj na ravni naglasa, iztočnico v slovarju zapišemo z naglasom, npr. častiti in čast'iti. Enako velja za primere, ko prihaja do pisne, ne pa tudi naglasne prekrivnosti, npr. poročen - poročen; omrežen -omrežen, pri osnovni obliki, ne pa tudi v celotni sklanjatveni ali spregatveni paradigmi. Iztočnic, ki imajo prekrivno osnovno obliko in različno oblikoslovno paradigmo ter hkrati nimajo prekrivnih slovničnih kategorij, kot sta besedna vrsta ali slovnični spol, npr. plesen - samostalnik, plesen - pridevnik; prst - samostalnik (ženski spol) in prst -samostalnik (moški spol), nismo obravnavali znotraj večpomenskosti, ampak smo izdelali samostojni iztočnici. 2.1.3 Razvrstitev iztočnic Razvrstitev iztočnic v digitalnem mediju ni več relevantna, velja pa razmišljati o razvrstitvi za morebitno tiskano različico VSMS. V tem primeru bi upoštevali abecedni vrstni red, in sicer po principu črke, torej velja dano zaporedje črk, ne glede na presledke med besedami. Kadar imamo naglašene iztočnice, npr. pri homografih, je iztočnica z naglasom na prvem zlogu pred iztočnico z naglasom na drugem zlogu, naglašena iztočnica pred nenaglašeno ipd. 2.2 Podatki v geselski glavi Podatki, ki jih lahko pripišemo iztočnici v vseh njenih pomenih in se načeloma ne spreminjajo (če pa se, je to izpostavljeno pri vsakem konkretnem pomenu oz. leksemu, bodisi enobesednem ali večbesednem), so predstavljeni v glavi oz. na začetku gesla (v tiskanih slovarjih se ta del imenuje zaglavje). Iztočnice so prikazane v osnovni obliki, npr. samostalnik v imenovalniku ednine, pridevnik v imenovalniku moškega spola ednine, glagol v nedoločniku ipd. Praviloma so iztočnice navedene brez jakostnega naglasa, izjeme so le homografi, pri katerih je to glavni razločevalni kriterij. Tako imenovanih prvih stranskih oblik (gl. Koncept NSSKJ, Gliha Komac idr. 2015: 11) ne navajamo, saj bodo gesla ponujala direktno 30 Za podrobno analizo obravnave homonimije v obeh izdajah SSKJ, v predlogu NSSKJ (Gliha Komac idr. 2015) in, primerjalno, Slovarju sodobnega slovenskega jezika (Gorjanc idr. 2015), glej Gantar (2015). povezavo do Slovenskega oblikoslovnega leksikona ali podobnega vira s podatki o vseh oblikah besed. V glavi so ponujeni tudi podatki o besedni vrsti iztočnice in pa pogostosti iztočnice v referenčnem korpusu. V bazi je podatek o pogostosti zabeležen v obliki absolutne ali relativne pogostosti, pri prikazu gesel v slovarju pa bo omenjena informacija prikazana na uporabniku bolj prijazen in predvsem informativen način, npr. v obliki zvezdic ali podobnih ikon, ki bodo nakazovale mesto iztočnice na frekvenčnem seznamu in predvsem v odnosu do drugih iztočnic v slovarju. 2.3 Geselski del 2.3.1 Pomen Pomenski nivo je v VSMS hierarhično nadrejen vsem podatkom, ki jih beležimo v zvezi s posamezno besedo v iztočnici. Izhodišče za beleženje jezikovnih podatkov na pomenskem nivoju je vedno konkretni, na podlagi korpusne analize zabeleženi pomen besede. Pri tem izhajamo iz stališča do koncepta pomena, kot ga je prevzela Leksikalna baza za slovenščino, namreč da besede same na sebi nimajo pomenov, pač pa le pomenske tendence (Hanks 2009: 11), ki vplivajo na izbire v besedilnem okolju, to pa se odraža v stavčnih vzorcih, skladenjskih strukturah in kolokacijah, ter tudi v prevzemanju nekaterih slovničnih kategorij, kot je npr. (ne)števnost. Pomenska členitev v VSMS je podana zgolj na enem nivoju, torej uporabljamo pomene, ne pa tudi podpomenov, ki jih sicer najdemo v enojezičnih slovarjih in leksikalnih bazah. Manjše pomenske odmike, ki bi jih drugače lahko ponazorili s podpomeni, v tem primeru ponazorimo z uporabo podpičja med prevodnimi ustreznicami, uporabo oznake ali razlagalnih oz. prevedkovih dopolnil. Pri določanju pomenske zgradbe besed smo uporabili tudi t. i. formalne kazalce večpomenskosti. Tako je bila upoštevana besednovrstna opredelitev besede, kjer se kot pomenskorazločevalne kažejo za posamezno besedno vrsto značilne slovnične kategorije (Vidovič Muha 2000: 32). Na primer pri samostalnikih so to predvsem spol in podkategoriji živost in človeškost, poleg tega števnost ter število, pri glagolih spremembe na ravni prehodnosti in v udeleženski zgradbi pomena ter glagolski vid, pri pridevnikih in prislovih pa zlasti možnost stopnjevanja. Pomembni in hkrati najbolj očitni formalni pokazatelji večpomenskosti so kolokatorji, pri glagolih pa zlasti udeleženska zgradba, ki se spreminja glede na pomenske tendence posameznega glagola. Z vsebinskega vidika je pri pomenski členitvi ključen kriterij predvsem prevodni del. Tako imamo lahko v slovenščini več pomenov, ki pa imajo v madžarščini vsi enake prevedke. To posledično pomeni, da se prvotna pomenska členitev, narejena za slovenski del gesla, lahko na predlog leksikografa tudi spremeni; v večini primerov gre za združevanje več pomenov v enega. ananas (samostalnik) PRVOTNA POMENSKA ČLENITEV: 1. (rastlina) ananasz nasad ananasa ^ ananaszültetveny 2. (sadež) ananasz svež ananas ^ friss ananasz zrel ananas ^ erett ananasz KONČNA VERZIJA: 1. (rastlina in sadež) ananasz Poudariti je treba, da ponavljanje prevedkov še ne pomeni avtomatično potrebe po združevanju pomenov; ločene pomene npr. ohranimo, ko imamo zraven še neprekrivne prevedke, pomena kažeta povsem različne strukture, kolokacije ipd., je področje rabe precej različno (tudi v primeru, ko ni potrebe po eksplicitno uporabljeni področni oznaki) ali pa obstaja razlika v zaznamovanosti. jajce (samostalnik) 1. (pri pticah in plazilcih) tojas kokošje jajce ^ tyuktojas prepeličje jajce ^ fürjtojas gnezdo z jajci ^ feszek tojasokkal 2. (v kulinariki) tojas kuhano jajce ^ fott tojas stepeno jajce ^ felvert tojas 3. (predmet ovalne oblike) tojasszerü, tojasalaku, tojas formaju 4. (testisi; moda) v množini vulgarno here brcniti koga v jajca ^ tökön rug valakit 5. (nekaj slabega) slabšalno nyavalya benigen (pridevnik) 1. (v medicini) joindulatu benigni tumor ^ joindulatu daganat benigni izrastek ^ joindulatu kinöves 2. (neškodljiv) joindulatu benigna razlaga ^ joindulatu magyarazat 2.3.1.1 Razvrščanje pomenov Pri razvrščanju pomenov slovenskih iztočnic sledimo obstoječi praksi dvojezičnih slovarjev, zlasti pristopih korpusno temelječega Velikega angleško-slovenskega slovarja Oxford-DZS (Krek ur. 2005/2006). Tako so praviloma najprej ponujeni pomeni, ki na podlagi analize korpusnega gradiva predstavljajo osrednje in hkrati najpogostejše rabe. Sledijo jim stilno in časovno označeni pomeni, nato pa še področno označeni pomeni. Vseeno načelo pogostosti prevlada nad načelom označenosti, torej je zelo pogost področni pomen lahko podan celo pred neoznačenim pomenom, kot pri spodnjem primeru iztočnice satelit, kjer je pomen iz astronomije precej pogostejši kot ostali trije splošni pomeni za njim. satelit (samostalnik) 1. (vesoljska naprava) mesterseges hold, mühold, szatellit 2. (nebesno telo) astronomija mellekbolygo, hold 3. (zvočnik) szatellit hangfal, szatellit hangszoro 4. (manjša država ali organizacija) csatlos, csatlos allam 5. (teniško tekmovanje) szatellit (teniszmerkozes) 2.3.1.2 Pomenski indikatorji Naloga pomenskih indikatorjev je na kratko in na razumljiv način opisati ali bolje določiti pomenski obseg ali pomensko področje obravnavane besede, pri večpomenskih besedah pa poleg tega vzpostaviti še razliko glede na druge pomene. Poleg tega so indikatorji sestavni del pomenskega menija, za katerega velja, da je samostojna slovarska informacija in mora biti razumljiv sam na sebi. Pri enopomenskih geslih indikatorjev praviloma ne uporabljamo, razen če gre za redkejše in predvidoma uporabnikom manj znane besede ali za homonimne pare. Najpogosteje so uporabljeni sinonimni indikatorji, pri čemer težimo k temu, da se enobesedna sopomenka v čim večji meri, tj. glede na kolokacijske, stilne, zvrstne, pogostnostne in druge lastnosti, približa besedi v iztočnici, hkrati pa smo pozorni na to, da sinonimni indikator ne zajame pomenskega polja iztočnice preširoko ali preozko. Možna je uporaba tudi dveh sinonimnih indikatorjev za en pomen, v kolikor to pripomore k lažji prepoznavi pomena (se pa nizanju sinonimov načeloma izogibamo). jedek (pridevnik) 1. (ki razjeda) 2. (intenziven; oster) 3. (zajedljiv, piker) Druga skupina indikatorjev so nadpomenke, ki jih uporabljamo predvsem pri pomenskih opisih samostalniških iztočnic. čili (samostalnik) 1. (začimba) 2. (jed) Tretjo skupino predstavljajo nanašalni indikatorji, ki se uporabljajo predvsem pri pridevniških iztočnicah. Pogosto vlogo indikatorja lahko prevzame tudi slovarska oznaka, zlasti področna (npr. v športu). Pri indikatorjih sta ključni razumljivost in pomenska razlikovalnost, zato smo, če je bilo to najbolj optimalno, za različne pomene posamezne iztočnice uporabili različne tipe indikatorjev. V spodnjem primeru za arhivski imamo tako uporabljena dva nanašalna indikatorja, indikator-oznako in sinonimni indikator. arhivski (pridevnik) 1. (o ustanovi) 2. (o zbirki) 3. (v računalništvu) 4. (star) V redkih primerih se poslužujemo tudi kombiniranja različnih tipov indikatorjev znotraj posameznega pomena, je pa zaradi teženja h kratkosti indikatorjev to manj zaželeno. Na splošno se pri ubeseditvi indikatorjev izogibamo rabi večpomenskih besed in besed v katerem od obrobnih ali atipičnih pomenov, manj zastopanih besednih oblik in besed, ki so redko zastopane v običajni rabi. Izogibamo se tudi navajanju indikatorjev v nikalni obliki, pa tudi indikatorjem, ki izražajo frazeološki ali metaforični pomen. Glavno vodilo so čim preprostejše ubeseditve, kar skušamo doseči z izbiro indikatorjev, ki najbolje asociirajo ključno pomensko lastnost iztočnice, izražajo ustrezno besedno vrsto in glagolski vid iztočnice (izjema so nanašalni indikatorji, ki te možnosti nimajo) in so hkrati čim bolj kratki in razumljivi. Indikatorji so namenjeni predvsem uporabnikom, ki uporabljajo VSMS pri tvorjenju madžarskih besedil, tj. maternim govorcem slovenščine. Pomagali naj bi pri ločevanju med pomeni in predvsem pri identifikaciji relevantnega pomena. Iz tega razloga so indikatorji ponujeni samo v slovenskem jeziku, izjema so le indikatorji-oznake, ki so tako kot vse oznake ponujeni tako v slovenščini kot madžarščini. 2.3.2 Prevedki iztočnice V VSMS uporabljamo dva tipa prevedkov oz. prevodnih ustreznic: neposredne prevedke in razlagalne ustreznice. Neposredni prevedek ima vedno prednost pred razlagalno ustreznico. 2.3.2.1 Neposredni prevedki Znotraj posameznega pomena je najprej ponujen niz prevodnih ustreznic. Ključno pravilo pri oblikovanju niza prevedkov je, da je na prvem mestu ponujen najbolj tipičen in pogost prevedek iztočnice, ki pomensko in stilno ustreza iztočnici. Rabo madžarskih prevedkov preverjamo v korpusih, pa tudi v obstoječih enojezičnih slovarjih. Prvi ponujeni prevedek mora zadovoljiti večino uporabnikovih potreb po prevedkih oziroma mora biti uporaben v večini besedil. Pri navajanju prevedkov upoštevamo tudi posebnosti posameznih besednih vrst, pri čemer izhajamo iz prakse obstoječih dvojezičnih slovarjev. Tako npr. pri glagolskih iztočnicah madžarske prevodne ustreznice podajamo v 3. osebi ednine. npr. hiteti ^ siet, igyekszik; cveteti ^ viragzik. Prvemu oz. osnovnemu prevedku sledijo prevedki, ki se pokažejo v posebnih kontekstih, njihova raba pa mora biti vedno potrjena v kolokacijah in/ali zgledih. šumeč (pridevnik) 1. (ki povzroča šumeč zvok) suhogo; zugo, zuhogo šumeč potok ^ zugo patak šumeč slap ^ zuhogo v^zeses šumeč gozd ^ suhogo erdö šumeče listje ^ suhogo levelek Sopomenske prevedke ločimo z vejico, pomensko (zlasti stilno ali konotativno) različne prevedke znotraj istega pomena pa ločujemo s podpičji. V zgornjem primeru za šumeč je za prevedkom suhogo podpičje, ker se prevedek uporablja v drugem sobesedilu kot prevedka zugo in zuhogo. Uporaba prevedkov se potrjuje tudi s prevajanjem slovenskih zgledov v madžarski jezik in s pregledom rabe prevedka v madžarskih korpusih. Dodajanje prevedkov je koristno tudi pri razločevanju pomenov, ki imajo en skupen prevedek. Če se v enem od naslednjih pomenov ponovi glavni prevedek iz prvega oz. prejšnjega pomena, je praviloma na prvem mestu tisti prevedek, ki je ločevalen. arhitektura (samostalnik) 1. (veda in dejavnost) ep'iteszet, architektura 3. (struktura, ureditev) felep'ites, architektura Včasih je zato, da je pomen prevedka jasen, dodana tudi mini razlaga, ki lahko funkcionira tudi kot možen prevedek. Na primer pri področno označenem pomenu, katerega prevod je tujka, je pogosto navedena tudi madžarska ustreznica. aorta ^ (anatomija) aorta, föütöer, föveröer anoreksija ^ (medicina) anorexia, koros etvagytalansag Če je tujka pogostejša ali je pomen vezan na določeno področje, ars poetica ^ ars poetica, költöi hitvallas ali agraren ^ agrar-, mezögazdasagi, najprej navedemo tujko, nato pa še madžarski domači izraz. Če je domači izraz precej pogostejši, je naveden na prvem mestu, nato sledi tujka, npr. aplikacija ^ alkalmazas, applikacio. Včasih je ustaljen domači madžarski prevedek za iztočnico, ki je v slovenščini tujka, medtem ko je tujka v rabi zelo redka oz. se sploh ne uporablja (podatek preverjamo v korpusu); v takšnih primerih tujke med prevedki sploh ne navedemo, npr. ablacija ^ gleccserkopas ali aranžma ^ turisztikai Mnalat. V nekaterih primerih je prevedku lahko dodano tudi t. i. razlagalno dopolnilo, ki je ponujeno v oklepaju, recimo pri manj znanih lastnih imenih. Klavdij ^ zgodovina Claudius (romai csaszar) Lombardija ^ geografija Lombardia (olaszorszagi taj) Nekoliko drugačno vlogo od razlagalnega dopolnila ima prevedkovo dopolnilo, pri katerem gre za sestavni del prevedka, ki pa ni nujen oz. se v jezikovni rabi vedno ne realizira. Prevedkovo dopolnilo se lahko pojavlja pred ali za prevedkom. Primer rabe prevedkovega dopolnila so samostalniške iztočnice, ki se nanašajo npr. na pripadnike narodnosti in poklic: Madžar ^ magyar (ferfi), Slovenec ^ szloven (ferfi) Madžarka ^ magyar (no) , Slovenka ^ szloven (no) Madžarščina namreč nima slovnične kategorije za spol (isti prevedek se uporablja za moško in žensko obliko), zato pri madžarskih prevedkih dodamo prevedkovo dopolnilo v oklepaju. V določenih primerih, npr. pri nekaterih poklicih, pa je prevedkovo dopolnilo že sestavni del enobesednega prevedka: učiteljica ^ tanarno vzgojiteljica ^ övönö Po drugi strani vedno pazimo, da prevedki ne vsebujejo nepotrebnih dodatnih besed oz. podvajanja. Prevedek namreč ni prevedena slovenska razlaga oz. njena interpretacija, kar je razvidno v sledečih primerih: • prevedek za brizgalko (kot napravo za vbrizganje tekočine v žilo) ni injekcios fecskendo, temveč samo fecskendo; • prevod Severnice je Sarkcsillag, ne pa Eszaki Sarkcsillag. • prevedka za senat (v starem Rimu) sta szenatus in senatus, ne pa tudi Römai Szenatus (dobesedno prevedeno »rimski senat«). 2.3.2.2 Razlagalne ustreznice Kadar ni ustrezne prevodne ustreznice v madžarščini, bodisi da gre za kulturološko ali splošno leksikalno praznino, je navedena razlagalna ustreznica. V slovarski bazi je razlagalna ustreznica beležena drugače kot neposredni prevedki, podobno je tudi v slovarju prikaz razlagalnih ustreznic jasno razlikovan od prikaza neposrednih prevedkov (zaenkrat je predvidena uporaba kurzive). mandrač ^ belsö halaszkikötö Slovenska beseda mandrač pomeni majhno, notranje ribiško pristanišče. Leksem v madžarščini nima prevodne ustreznice, zato uporabimo razlagalno ustreznico. Pri kolokacijah pa lahko ohranimo citatno prevzeto besedo in dodamo razlagalno ustreznico v oklepaju, npr. Piranski mandrač ^ Pirani mandrač (belsö kikötö). Če ima en pomen dva pomenska odtenka (pogosto je prevedek enak), ki zahtevata pojasnilo, je med razlagama podpičje, podobno kot pri neposrednih prevedkih, npr. Saturn kot planet in rimski bog: Saturn ^ Szaturnusz, Saturnus (bolygö; römai istenseg) Kadar imamo samostojno razlagalno ustreznico, je ta lahko tudi nekoliko daljša, vendar pa se izogibamo rabi podrednih stavkov in deležnikov. V primeru, ko imamo kombinacijo neposrednega prevedka in razlagalne ustreznice, razlagalna ustreznica dobi vlogo razlagalnega dopolnila, ki vedno sledi neposrednemu prevedku, ni pa od njega ločena z ločilom, temveč je navedena v oklepaju. Razlagalno dopolnilo je praviloma kratko - ima le bistvene pomenske elemente. To še zlasti velja za razlago v funkciji identifikacije (npr. pri lastnih imenih). Težimo k jedrnatosti, torej k nominalizaciji, neosebnim oblikam in predložnim zvezam. Pri določenih geslih, večinoma pri kulturoloških pojmih, je kot prevedek uporabljen približek iz madžarske kulture, zraven pa je navedeno razlagalno dopolnilo, na primer: okrajno sodišče ^ pravo järäsbfrösäg (elsöfoku b'irösag)31 okrožno sodišče ^ pravo körzeti bfrösag (masodfoku b'irösag)32 šola v naravi ^ šolstvo erdei iskola (többnapos kirandulas az oktatas folyamataban)33 31 Prevod razlagalnega dopolnila v slovenščini je »prvostopenjsko sodišče«. 32 Prevod razlagalnega dopolnila v slovenščini je »drugostopenjsko sodišče«. 33 Prevod razlagalnega dopolnila v slovenščini je »večdnevni izlet v okviru pouka«. 2.3.3 Kolokacije in skladenjske zveze Pod vsakim pomenom najdemo kolokacije, včasih pa tudi razširjene kolokacije in skladenjske zveze. Kolokacije so kombinacije dveh ali treh besed (pri tribesednih kolokacijah je ena od besed predlog, npr. brskati po smeteh ^ a szemetben turkal). Razširjene kolokacije so kolokacije, pri katerih je dodan ustaljen leksikalni element, npr. organizirati okroglo mizo ^ kerekasztal-beszelgetest szervez, govoriti (slovenski, angleški...) jezik ^ beszel (szloven, angol...) nyelven. V primeru, ko ima razširjena kolokacija niz leksikalnih elementov, za VSMS izberemo kontrastivno najbolj zanimivega ali, če ni kontrastivno zanimivih, najpogostejšega v nizu. Kolokacije in razširjene kolokacije so v slovarski bazi grupirane glede na skladenjsko strukturo, npr. pridevnik + samostalnik, glagol + samostalnik v tožilniku, v slovarskem prikazu pa te informacije ne podajamo. Skladenjske zveze34 so večbesedni nizi, ki nimajo statusa leksikalne enote in za katere veljajo naslednja načela (Krek idr. 2013): • so (relativno) pomensko prozorne besedne kombinacije, kar pomeni, da je njihov pomen (načeloma) kombinacija pomenov posameznih sestavin. • hkrati so dovolj strukturno trdne (ustaljene), kar pomeni, da so posamezni elementi leksikalizirani in jih ni mogoče nadomestiti z drugimi oz. da je niz nadomestljivih elementov omejen, npr. temperatura pade pod ničlo/ledišče. • imajo pogosto tudi semantično in/ali oblikovno predvidljivo prosto mesto znotraj stavčne zgradbe, v kateri se tipično pojavljajo. • imajo lahko za razliko od kolokacij in razširjenih kolokacij znotraj svoje zgradbe več kolokabilnih nizov, npr. otroci v starosti od [x] do [x] let; odigrati [tekmo, dvoboj] [x.] kroga končnice. Pri skladenjskih zvezah s prostim mestom zaradi delne abstraktnosti zveze navadno poleg prevedka ponudimo tudi zgled, v primeru kolokabilnih nizov pa že v izhodiščni zvezi (in prevodu) namesto x lahko ponudimo konkretno vrednost iz enega izmed zgledov. alkohol (samostalnik) 2. (kemična spojina) alkohol 5-odstotni alkohol ^ 5 szazalekos alkohol 1,6 promila alkohola v krvi ^ 1,6 ezrelek veralkoholszint 34 Kot ugotavlja Gantar (2016: 330), so skladenjske zveze razmeroma pogost jezikovni pojav, ki se mu v slovarskih opisih ni mogoče izogniti, so pa zaradi svoje skladenjske raznolikosti in relativne transparentnosti v literaturi različno obravnavane in imajo tudi različna poimenovanja. Če del skladenjske zveze predstavlja niz elementov, podobno kot pri razširjeni kolokaciji vzamemo s prevodnega vidika kontrastivno najbolj zanimivega oz. v rabi najpogostejšega. Na primer pri iztočnici jajce je bila zabeležena skladenjska zveza [vonj, smrad, zadah] po gnilih jajcih. Podrobnejša analiza pokaže, da ima zveza z vonj 131 zadetkov v korpusu Gigafida, ostali dve pa samo sedem (smrad) oz. štiri (zadah). Posledično smo prevedli skladenjsko zvezo vonj po gnilih jajcih ^ zaptojasszag, smo pa hkrati ponudili tudi podobno, na smrad navezano glagolsko zvezo, in sicer smrdeti po gnilih jajcih ^ büzlik, mint a zaptojas. Pri izbiranju kolokacij in skladenjskih zvez upoštevamo predvsem kontrastivni vidik (prevod besedne zveze se razlikuje ali pravopisno ali drugače od strukture izhodiščne besedne zveze, zahtevnost prevoda besedne zveze, pravopisno težji pari), zaradi vloge slovarja pri enkodiranju v madžarščino pa tudi pogostost oz. tipičnost večbesednih enot v izhodiščnem jeziku, tj. slovenščini. Kot primer navajamo tri pogoste kolokacije pri iztočnici brisača (pripomoček za brisanje): kopalna brisača ^ fürdölepedö papirnata brisača ^ pap^rtörülközö mokra brisača ^ nedves törölközö Prva kolokacija je kontrastivno zanimiva, saj se prevodna ustreznica popolnoma razlikuje od prevedkov törülközö in törölközö, ki je ponujen za ta pomen iztočnice. Druga kolokacija je zanimiva zaradi zapisa, saj je madžarski prevod dvobesedne slovenske kolokacije ena beseda. Tretja kolokacija je prevodno manj zanimiva, je pa zaradi svoje pogostosti v slovenskem jeziku relevantna predvsem za uporabnike, ki jim je madžarščina drugi/tuji jezik. Količina kolokacij, razširjenih kolokacij in skladenjskih zvez, ki jih prevedemo, je odvisna od: • Pogostosti iztočnice. Pri iztočnicah, ki so v korpusu bolj pogoste, ponudimo več kolokacij in/ali skladenjskih zvez. • Večpomenskosti iztočnice. Pri enopomenskih besedah praviloma prevedemo manj kolokacij kot pri večpomenskih, kjer želimo zaradi lažjega pomenskega razlikovanja ponuditi vsaj nekaj kolokacij na pomen. • Splošnosti oz. terminološkosti iztočnice. Pri splošnejšem besedju potrebujemo nekoliko več informacij o okolici in rabi, medtem ko je pri terminoloških iztočnicah oz. pomenov to manj potrebno. • Števila prevedkov. Če smo za iztočnico oz. njen pomen ponudili več prevedkov, je vedno zaželeno pokazati kontekste rabe posameznih prevedkov. 2.3.4 Večbesedne leksikalne enote Večbesedne leksikalne enote v slovarskih geslih predstavljajo stalne zveze in frazeološke enote. Za oboje velja, da so strukturno in pomensko ustaljene, pri čemer taka ustaljenost ni absolutna, pač pa se kaže v različnih stopnjah v odnosu do enobesedne leksike oz. do pomenskih lastnosti sestavnih elementov, obravnavanih kot samostojne iztočnice. V bazi VSMS stalne zveze in frazeologijo beležimo pod enobesednimi iztočnicami, kar tudi pomeni »podvajanje« informacij v različnih geslih, katerih (polnopomenske) iztočnice so sestavni del večbesednih leksikalnih enot. Iz tega razloga se vse identificirane stalne zveze in fraze sproti beleži in skupaj s prevodi avtomatsko prenaša v gesla ostalih sestavnih delov, s čimer se tudi izogibamo podvajanju leksikografskega dela. V digitalnih verzijah VSMS bo uporabnikom omogočeno tudi iskanje po večbesednih iztočnicah, pri čemer bodo imeli možnost izbire med gesli enobesednih iztočnic, ki sestavljajo stalno zvezo ali frazo. V tiskani različici VSMS pa je pri stalnih zvezah predviden premik na raven iztočnice, pri čemer razvrstitev sledi abecednemu redu, pri frazah pa umestitev pod iztočnico, ali več iztočnic, ki predstavlja njen glavni sestavni element oz. v kateri bi uporabnik frazo najverjetneje iskal. 2.3.4.1 Stalne zveze V sodobni leksikografski praksi je navajanje stalnih besednih zvez, ki sugerirajo samostojni pomen ali pa izstopajo po pogostosti rabe, kot samostojnih iztočnic ali enot iztočnic, ki imajo vse sestavine pomenov samostojnih iztočnic (npr. pomenski indikator, oznako ipd.), že ustaljena praksa. Kot stalne besedne zveze so tako v VSMS v ločenem razdelku navedene večbesedne enote (gl. tudi Krek idr. 2013), za katere je bilo na podlagi analize korpusnih podatkov mogoče ugotoviti: • da so strukturno in pomensko ustaljene oz. da njihove variantne sestavine pripadajo istemu/sorodnemu pomenskemu polju (morilska čebela / čebela ubijalka ^ gyilkos meh; prikriti kurikulum / skriti kurikulum ^ rejtett tanterv); • da so vsaj delno pomensko neprozorne - tj. imajo samostojni pomen (spalna srajca, glasbeni stolp, osnovna šola; veliki petek), zaradi česar jih je smiselno obravnavati na enak način kot enobesedno leksiko; • da njihov celostni pomen (ne pa nujno tudi motivirajoči pomen oz. način pomenskega združevanja sestavnih elementov) ni metaforičen, po čemer se ločujejo od frazeoloških enot (tiskarski škrat, rumeni tisk); • da so lahko, kot tudi sicer leksikalne enote, večpomenske (topla greda - 1 'del vrta'; 2 'proces v zemeljskem ozračju'); • da je njihova raba pogosto omejena na določeno terminološko oz. specializirano področje (kisli dež ^ savas eso - ekologija; pomožni glagol ^ segedige - jezikoslovje; notranji glas ^ belso hang - psihologija); Stalne zveze imajo pogosto ob dobesednem (besednozveznem ali kolokacijskem) še osamosvojeni besednozvezni pomen (orjaški dežnik - 'velik dežnik' : 'goba') oz. konkretnega referenta (rdeči križ ^ vöröskereszt). V takšnih primerih, zlasti ko gre za pogosto kolokacijo, prevedemo tako kolokacijo kot stalno zvezo, saj s tem uporabniku pomagamo razlikovati med obema rabama. Pri stalnih zvezah tako kot pri pomenih enobesednih iztočnic lahko ponudimo tudi slovenski indikator, pri čemer je pri terminoloških stalnih zvezah kot indikator ponujena področna oznaka. Prevodni ustreznici po potrebi dodamo tudi razlagalno dopolnilo v oklepaju za prevedkom, npr. zlati cepin ^ alpinizem arany jegcsakany (nemzetközi dj) Stalne zveze imajo kot samostojne leksikalne enote pogosto tudi lastno kolokabilno okolje (učinek tople grede ^ üveghazhatas, povzročati toplo gredo ^ üveghazhatast okoz); v VSMS so podane in prevedene najpogostejše kolokacije oz. je takšno kolokabilno okolje ponazorjeno z zgledi. Znotraj geselske strukture VSMS so stalne zveze beležene na dva načina. V primeru izkazane pomenske povezave med pomenom zveze kot celote in katerim od pomenov besede v iztočnici, smo zvezo navedli v okviru danega pomena. V primeru, kjer take pomenske povezave na podlagi analize jezikovne rabe ni bilo mogoče ugotoviti, pa smo stalne zveze navajali kot samostojne, od posameznih registriranih pomenov iztočnice, neodvisne enote, npr. datelj (sadež) in morski datelj (školjka). V digitalnih različicah slovarja, zlasti spletni, se tak način obravnave kaže v možnosti, da se ob odprtih pomenih, ki vsebujejo stalne zveze, ustrezno filtrira tudi seznam vseh stalnih zvez: tako so na ravni celotnega gesla lahko prikazane vse stalne besedne zveze, na ravni posameznih pomenov, ki jih uporabnik odpre, pa le tiste, ki se nanj nanašajo. Pri stalnih zvezah znotraj registriranih pomenov na ta način v slovarju (in slovarski bazi) ohranjamo tudi informacijo o pomenu iztočnice, ki je z besedno zvezo v pomenski soodvisnosti. 2.3.4.2 Frazeologija Za razliko od stalnih zvez so frazeološke enote vedno navedene v ločenem razdelku na koncu gesla, neodvisno od posameznih pomenov besede v iztočnici. Pri identifikaciji frazeoloških enot si poleg korpusne analize pomagamo tudi z obstoječimi slovarji, kot so npr. SSKJ1 in SSKJ2, Slovar slovenskih frazemov ipd., vendar pa v VSMS vključujemo samo frazeološke enote, ki so izpričane v korpusnem gradivu. Kot vir za iskanje prevodov frazemov uporabljamo obstoječe slovensko-madžarske slovarje, madžarske enojezične slovarje, slovar madžarskih frazemov, pa tudi korpuse. Frazeološke enote pojmujemo v skladu s frazeološko teorijo, ki mednje šteje tiste enote besedišča, ki glede na svoje sestavne elemente izkazujejo samostojni, od sestavnih elementov neodvisni - t. i. frazeološki pomen (Čermak 1985).35 Ker pa ta pogoj velja tudi za prepoznavanje stalnih besednih zvez, smo za frazeološke enote upoštevali še metaforičnost (v nekaterih teorijah pojmovano kot ekspresivnost, slikovitost ipd.) pomena enote kot celote (gl. npr. Vidovič Muha 2000; Gantar 2016). Med frazeološkimi enotami, ki ustrezajo zgornjim merilom, lahko izpostavimo dva osnovna tipa: • frazeološke enote, ki opravljajo v stavku vlogo stavčnega člena, tj. pretežno, a ne nujno, z zgradbo nestavčne besedne zveze, npr. rešilna bilka ^ megmento szalmaszäl, trojanski konj ^ trojai falo, princ na belem konju ^ herceg feher lovon ipd.; • frazeološke enote, ki so same na sebi »zaključena« besedila in imajo navadno strukturo stavka. Sem sodijo zlasti pregovori in reki (dobro blago se samo hvali ^ jo bornak nem kell ceger; ljubezen je slepa ^ a szerelem vak itd.) ter izrazi s pretežno pragmatično vlogo, ki se kaže v nanašanju na vsebino sporočanega, npr. če me spomin ne vara ^ ha nem csal az emlekezetem, ali v vrednotenju udeležencev, okoliščin, splošnih nazorov in prepričanj, vezanih na govorca oz. udeležence v govorni situaciji, npr. kaj iščeš/iščete tukaj?! ^ mit keresel/mit kerestek itt?!, itd. V zadnjo skupino prištevamo tudi ustaljene konverzacijske formule in izraze, kot so pozdravi, opozorila, kletvice ipd.: čestitamo ^ gratulälunk, hvala bogu ^ häla istennek! ipd. Tipična značilnost frazeoloških enot je, kljub »pregovorni« pomenski in strukturni trdnosti, variantnost, in sicer tako pri posameznih sestavinah kot pri besednih oblikah in »zunanjih« udeležencih: luč na koncu tunela/predora ^ feny az alagut vegen pasti v kremplje komu/čemu/koga ^ valakinek/valaminek a karmai köze kerül Variante v VSMS beležimo znotraj ene same frazeološke enote. V tem primeru govorimo o variantnosti besednih oblik, ki so posledica oblikoslovnega prilagajanja 35 Za več o frazeologiji, gl. Kržišnik (1994, 1996) in Gantar (2007). znotraj konkretne skladenjske kombinacije. Tipični primeri so, ko katera od sestavin frazeološke enote, npr. variantni predlog, glagol ipd., zahteva drugačno sklonsko obliko določila, npr. stisniti koga v kot ^ sarokba szont valakit in stisniti koga ob zid ^ falhoz szont valakit, zaiti v slepo ulico ^ zsakutcaba jut in znajti se v slepi ulici ^ zsakutcaban talalja magat, ali ko variantnost oblike vpliva na razporeditev udeleženskih vlog, ki jih predvideva frazeološka enota: srce se stisne komu ^ összeszorul valakinek a sz'ive in kaj stisne srce komu ^ valami összeszontja a sz'ivet. Nekoliko drugače v VSMS obravnavamo pretvorbene možnosti (npr. različne skladenjske oz. stavčnočlenske funkcije frazeoloških enot; različne realizacijske možnosti, zlasti posamostaljenje; različno število in razporeditve udeležencev; tipične realizacije v kateri od upovedovalnih oz. naklonskih možnosti, kot so velelnost, zanikanje ipd.; fakultativne sestavine). V takšnih primerih se pri prevajanju nagibali k izbiri najbolj tipične oziroma pogoste variante oz. v izjemnih primerih več variant (vse morajo biti pogoste in tipične). Za frazeme vedno skušamo ponuditi prevodno ustreznico, če pa ne obstaja, podamo približek in kratko razlago. Če ima frazem več pomenov (npr. v lastnem aranžmaju ^ sajat szervezesben; sajat rezsiben), prevedke ločimo s podpičji ter skušamo ponuditi zgled za vsakega od prevedkov oz. nizov. Pri frazeoloških enotah, ki so same na sebi zaključena besedila (npr. pregovori), ne ponujamo prevedenih zgledov (lahko pa ponudimo samo slovenske ali samo madžarske zglede). Sreča je opoteča. ^ A szerencse forgando. Kri ni voda. ^ A ver nem valik v'izze. Zdrav duh v zdravem telesu. ^ Ep testben ep lelek. Ni vse zlato, kar se sveti. ^ Nem mind arany, ami fenylik. Obleka ne naredi človeka. ^ Nem a ruha teszi az embert. 2.3.5 Zgledi Z zgledi ponazarjamo rabo vseh elementov slovarskega gesla v konkretnem kontekstu oz. naravnem okolju in hkrati tudi potrjujemo podatke, ki so na voljo na višjih nivojih gesla: pomen, kolokacije, skladenjske zveze, pa tudi stalne zveze in frazeološke enote. Pri prevajanju zgledov imajo prednost kontrastivno zanimivi zgledi rabe, zlasti takšni, kjer iztočnice ni mogoče prevesti z ustreznico iz prevodnega niza. Pri navajanju prevedenih zgledov sicer sledimo sledeči hierarhiji: • najprej so navedeni zgledi, katerih prevod je sorazmerno enostaven in ga lahko izberemo med prevodnimi ustreznicami v nizu oz. je edini prevod (npr. pri kolokacijah); • sledijo zgledi, kjer sobesedilo opazneje vpliva na prevodno ustreznico; • nazadnje so ponujeni zgledi, kjer iztočnice ni mogoče prevesti s podano prevodno ustreznico. Pri pripravi dobrih zgledov in njihovih prevodov sledimo ustaljenim načelom leksikografske prakse (Atkins in Rundell 2008; Fox 1987; Kosem 2015a): • Naravnost oz. avtentičnost, kar zagotovimo z izbiranjem zgledov iz korpusov. • Tipičnost. Načelo veleva, da morajo slovarski zgledi pokazati tipično rabo iztočnice z vidika konteksta, skladnje, frazeologije in kolokacij. S sodobnimi orodji, kot sta besedne skice in GDEX v Sketch Enginu, si lahko pri iskanju tipičnih zgledov precej pomagamo, saj z njihovo pomočjo poiščemo tipične slovnične strukture, kolokacije in koligacijske lastnosti iztočnice (npr. v kateri obliki ali sklonu se beseda z določenim kolokatorjem najpogosteje pojavlja). • Informativnost. Izogibamo se kopičenju prevelikega števila zgledov, ki ilustrirajo enake ali podobne informacije, kar velja predvsem za prevodne ustreznice. Tako imamo lahko za kolokacije in podobne elemente več zgledov, če se izkaže, da je v njih raba prevodne ustreznice različna. • Razumljivost dosežemo z izogibanjem kompleksnim strukturam, redki in zahtevni leksiki, zaimkom, deiktom in ostalim elementom, ki zahtevajo seznanjenost s širšim kontekstom. • Celostavčnost. Izbiramo celostavčne zglede, daljšim nizom besed oz. iztržkom se izogibamo, saj to obliko predstavljajo že večbesedni elementi v geslu. • Pri izbiri zgledov smo biti družbeno občutljivi in odgovorni, npr. praviloma ne vključujemo lastnih imen (v nekaterih primerih so lahko izjema znane javne osebnosti) ipd. • Modificiranje zgledov praviloma ni zaželeno, a v odsotnosti dobrih krajših zgledov se poslužujemo predvsem krajšanja daljših zgledov z izpuščanjem nerelevantnih oz. za razumevanje nebistvenih delov, kot so odvisniki ali vrinjeni stavki. Krajšanje je dejansko velikokrat povsem legitimno z vidika informativnosti, saj stavki večkrat vsebujejo dele, ki so nepotrebni oz. nerelevantni, če niso podani v širšem kontekstu besedila. Če se le da, se izogibamo poenostavljanja kompleksnih struktur in zamenjave besed ali besednih zvez s pogostejšimi ali ustreznejšimi poimenovanji (več o tem gl. Kosem 2015a). V digitalnih izdajah slovarja, predvsem spletni, kjer je prostorskih omejitev manj, bodo poleg prevedenih slovenskih zgledov ponujeni še neprevedene slovenske zglede in avtentične madžarske zglede. Neprevedeni slovenski zgledi vključujejo predvsem nekontrastivno zanimive zgledi za kolokacije, skladenjske zveze ipd., tj. zglede, v katerih se prevodna ustreznica kolokacije, skladenjske zveze ipd. tudi v zgledu pojavlja v eni svojih oblik. Madžarski zgledi, pridobljeni iz referenčnega korpusa madžarščine z orodje GDEX, ponazarjajo avtentično rabo prevedkov pomenov, kolokacij, skladenjskih zvez, stalnih zvez in frazeoloških enot. Dodatni zgledi za slovenski in madžarski del slovarskih gesel omogočajo nadaljnjo kontekstualizacijo rabe slovenskih iztočnic oz. madžarskih prevodnih ustreznic, kar je zlasti nematernim govorcem v pomoč pri bogatenju znanja jezika (npr. nematernim govorcem madžarščine pri učenju madžarščine). Poleg tega dodatni zgledi za oba dela istega elementa slovarskega gesla, npr. kolokacije in njene prevodne ustreznice, lahko ilustrirajo zelo podoben oz. primerljiv kontekst, kar omogoča vsaj delno prevedljivost sobesedila in povečuje didaktično oz. obvestilno vrednost tovrstnih zgledov. 2.4 Slovarske oznake Oznake so različni tipi slovarskih pojasnil, ki uporabnike opozarjajo, da ima beseda, besedna zveza, njen pomen itd. določene slovnične omejitve, da se nanaša na določeno časovno obdobje, tip besedila, regionalne posebnosti, da se uporablja na določenem strokovnem področju, da izraža določen odnos do vsebine ali udeležencev ipd. (Gantar in Kosem 2013; Kosem 2015a; Gantar 2016). Pri VSMS z oznakami označujemo samo izhodiščni del, torej v našem primeru slovenska gesla, zglede in pomene, ne pa madžarskih prevodov. Obstajajo sicer določene izjeme, recimo ko želimo opozoriti na razlike med samimi prevedki, npr. pri ločevanju različne stilne zaznamovanosti. cenen (pridevnik) 1. (slabše kakovosti) olcso, silany cenen izdelek ^ silany porteka; nenevtralno bovli Pri iztočnici cenen smo tako pri drugem pomenu pri kolokaciji cenen izdelek ponudili tudi prevedek bovli in ga s podpičjem ločili od prevedka silany porteka. Oba prevedka sta sicer kontrastivno zanimiva, vendar pa se pomensko razlikujeta; raba prevedka bovli je namreč bolj ozka, kar potrjuje tudi Razlagalni slovar madžarskega jezika,36 v katerem je bovli označen s stilno oznako (bizalmas, kar se dobesedno prevede z 36 http://mek.oszk.hu/adatbazis/magyar-nyelv-ertelmezo-szotara/elolap.php 'zaupno').37 Takšno razliko med prevedkoma v VSMS vzpostavljamo z oznako 'nenevtralno' (gl. tudi poglavje 2.4.2). Zaradi dvojne naravnanosti VSMS, torej tako za dekodiranje kot enkodiranje, so oznake beležene v obeh jezikih. V digitalnih izdajah slovarja bi bilo uporabnikom mogoče tudi ponuditi možnost enostavnega preklapljanja med jezikom, kar pa bi pomenilo dodatno klikanje, tako da bomo takšne dodatne funkcionalnosti pred vpeljavo najprej preverili z uporabniškimi študijami. Pri leksikografski analizi in izdelavi slovenskega dela gesel beležimo čim več z oznakami povezanih informacij. Sem sodi tudi prvotno avtomatsko luščenje potencialnih oznak, ki je opravljeno že pri izvozu podatkov iz korpusov, kot je npr. učbeniški korpus. Tovrstne oznake so pri izdelave končne verzije slovenskega dela gesel preverjene in potrjene ali odstranjene, lahko pa so tudi prekategorizirane v skrite oznake (gl. spodaj), kar pa velja predvsem za področne oznake. Upoštevati moramo namreč raznolike potrebe ciljnih uporabnikov VSMS ter možnosti nadaljnje izrabe slovarske baze. Domet posamezne oznake določa njena umestitev znotraj geselskega članka. Če je oznaka navedena pred vsemi pomeni, tj. za iztočnico oz. v glavi, zajema tudi vse njene pomene; če je navedena znotraj pomena pred prevedki, velja do naslednje oznake oz. do konca določenega niza prevedkov. Pri označevanju stalnih zvez velja oznaka vedno le za določeno stalno zvezo, zato so oznake pri več zaporednih stalnih zvezah, ki so značilne npr. za isto strokovno področje, vedno ponovljene. To v spletnem slovarju omogoča ločen prikaz vsake stalne zveze kot samostojne leksikalne enote z vsemi pripadajočimi informacijami, v tiskanem slovarju pa enostaven prenos stalne zveze na raven večbesedne iztočnice, razvrščene glede na abecedni vrstni red. Uporabljamo več tipov oznak: slovnične oz. skladenjske, stilne, področne, diskurzne oz. kontekstualne, pragmatične in časovne. Vsak tip oznake ima znotraj slovarske baze svoj atribut. Večina tipov oznak je natančno opredeljenih in ima vnaprej predviden nabor, izjema so le kontekstualne in do neke mere pragmatične oznake, katerih ubeseditev je odvisna od okoliščin rabe leksema. Posledično se nabor kontekstualnih in pragmatičnih oznak pri redakciji sproti usklajuje in dopolnjuje. Na splošno za oznake velja, da se njihova konkretna ubeseditev lahko prilagodi, če se tekom izdelave slovarja pojavi smiseln boljši predlog ali pa se izkaže, da za uporabnike niso dovolj razumljive (to preverjamo z uporabniškimi študijami). Leksikalne enote imajo lahko več oznak. V tem primeru velja praviloma naslednja hierarhija: slovnične, stilne, pragmatične, časovne, kontekstualne in področne. Možna je tudi uporaba več oznak istega tipa, npr. dveh področnih oznak, pa tudi odkrite in 37 Podana je tudi področna oznaka (ekonomija), vendar pa analiza rabe v korpusu, pa tudi obravnava v drugih slovarjih, tega ne potrjujejo oz. kažejo splošne kontekste rabe. skrite oznake. V primeru nizanja oznak istega tipa so oznake razvrščene po abecednem vrstnem redu. Oznake, zlasti kontekstualne in področne, pogosto prevzemajo tudi pomensko-razločevalno vlogo in so posledično umeščene v pomenski indikator. Tako se tudi izognemo pretiranemu ponavljanju informacij. Tako smo pri 1. pomenu pridevniške iztočnice benigen namesto kombinacije indikatorja 'o tvorbi ali bolezni' in področne oznake 'medicina' raje uporabili samo indikator-oznako 'v medicini'. 2.4.1 Slovnične oznake S slovničnimi podatki opredeljujemo informacije o leksemih, kot so besedna vrsta, konverznost in nekatere druge slovnične posebnosti in omejitve. Velik del slovničnih informacij je iz korpusa mogoče pridobiti avtomatsko, npr. tipično v 3. osebi, navadno v množini, pogosto zanikano ipd. Pri geslih tako označujemo omejitve besede, zveze ali pomena glede na (a) skladenjsko vlogo, npr. v pridevniški rabi (latino), v povedni rabi (balzam, tema); (b) določeno slovnično obliko, npr. navadno v množini (brzica, ikra), neštevno (grozdje, tangice) in (c) določeno vrsto zapisa, npr. navadno v velelniku (klikniti, paziti), ustaljena oblika (tešče - na tešče). Pomembno je poudariti, da čeprav tovrstne slovnične oznake v slovarski bazi VSMS beležimo, saj so koristne za leksikografe pri pripravi prevodnih ustreznic, pogosto ostanejo skrite, saj so za uporabnika dvojezičnega slovarja lahko zahtevne oz. premalo informativne. Tako določene slovnične posebnosti, kot so npr. neštevnost, povedna raba ipd. raje ponazorimo s kolokacijami in zgledi. Številni podatki o iztočnicah (besedna vrsta, skloni, primernik in presežnik pri pridevnikih ipd.) bodo uporabnikom na voljo tudi prek direktne povezave do Slovenskega oblikoslovnega leksikona. 2.4.2 Stilne oznake Stilne oznake so razdeljene na registrske in konotacijske oznake. Registrske oznake uporabljamo za označevanje rabe besede oz. pomena, ki izkazuje v odnosu do nevtralnega besedišča posebnosti glede na vrsto komunikacijske situacije, npr. besedišča, ki ga uporabljajo samo določene skupine govorcev, kot so mladostniki (keš) ali se uporablja v govoru z otroki (ritka). Uvajamo tudi oznako nenevtralno (nem semleges), ki jo uporabljamo pri leksemih, katerih raba je na nek način zaznamovana v primerjavi z nevtralnim sinonimnim leksemom, npr. buča (v pomenu glava) in čik (v pomenu cigareta). S konotacijskimi oznakami označimo rabo besede oz. pomena glede na konotativne pomenske lastnosti, npr. odnos govorca do predmetnosti, sogovorca, vsebine besedila ipd. (npr. ljubkovalno, vulgarno). Oznake ekspresivno, ki je bila zaradi prevelike splošnosti ali premajhne obvestilnosti v literaturi pogosto deležna kritik (gl. npr. Müller 2009; Rozman 2010; Kalin Golob in Gantar 2015; Gantar 2016), ne uporabljamo. 2.4.3 Področne oznake S področnimi oznakami je treba označiti vse iztočnice in pomene, ki spadajo v terminologijo določenega področja. Če geslo ali posamezni pomen nista le ozko strokovna, ampak tudi poljudna, uporabimo t. i. skrito oznako (gre za oznake, ki so vidne samo v slovarski bazi; za več gl. Kosem 2015b; Gantar in Kosem 2013; Atkins in Rundell 2008). Skrite področne oznake so koristne zato, da bo mogoče dalo izraze, ki niso strogo specializirani termini, naknadno sistemsko preveriti, uporabili pa jih bomo tudi pri omogočanju naprednejših iskanj po digitalnih različicah slovarja. Klasifikacija področnih oznak je hierarhično zasnovana, kar leksikografom v primeru več sorodnih področij omogoča uporabo strokovno najširše oznake, npr. če se izraz uporablja v več različnih športih, uporabimo oznako šport. Po drugi strani se poslužujemo podkategorij oznak, v kolikor je uporaba širše oznake premalo obvestilna, npr. kristalna čelada ^ v motociklizmu kristalysisak (dj orszagos bajnoksagon) 2.4.4 Kontekstualne oznake Diskurzne ali kontekstualne oznake za razliko od vezanosti na določeno strokovno področje označujejo omejitev rabe besede ali pogosteje katerega od njenih pomenov na tipične komunikacijske situacije, besedilne tipe ali diskurze. Kontekstualne oznake so sicer pogosto zelo primerne za umestitev v indikatorski del pomena, a na splošno težimo k temu, da namesto uporabe kontekstualne oznake omejitev rabe leksema raje ponazorimo s kolokacijami in/ali zgledi. 2.4.5 Pragmatične oznake Pragmatične oznake uporabljamo predvsem pri stalnih zvezah in frazeoloških enotah, in sicer v kombinaciji z indikatorji oz. namesto indikatorjev. S pragmatičnimi oznakami želimo v zvezi z rabo določene besede želeli opozoriti na njeno posebno vlogo, vezano na komunikacijsko situacijo, kot je npr. raba enobesedne ali večbesedne leksikalne enote, kolokacije ipd. kot pozdrav, pregovor, opozorilo, izraz odobravanja, grožnje ipd. jajce (samostalnik) FRAZE odrezati komu jajca ^ kot grožnja kiherel valakit obesiti koga za jajca ^ kot grožnja tökenel fogva fellogat valakit čednost (samostalnik) FRAZE skromnost je lepa čednost ^ pregovor a szerenyseg szep ereny 2.4.6 Časovne oznake S časovno oznako starinsko označujemo primere, ko beseda v razmerju do drugih, sinonimnih besed v sodobnem jeziku ohranja časovno distanco. Gre torej za besede, ki danes delujejo arhaično. Oznake zastarelo ne uporabljamo, saj je bilo v literaturi (Vidovič-Muha 2009; Kalin Golob in Gantar 2015) pogosto izpostavljeno težko razločevanje med starinsko in zastarelo. 2.5 Zvočno gradivo Raziskave med ciljnimi uporabniki (npr. Kosem in Kovacs 2017), pa tudi primeri dobre prakse dvojezičnih slovarjev založnikov, kot sta Oxford University Press in HarperCollins, potrjujejo, da mora digitalni medij izkoristiti čim več prednosti v smislu približanja zvočne oblike slovarskih iztočnic uporabniku. Mednje sodijo tudi zvočni posnetki izgovorjave besed, ki so veliko učinkovitejši od kakršne koli transkripcije izgovora besed. Poleg tega ne smemo pozabiti njihove vrednosti za skupine uporabnikov, kot so slepi in slabovidni. V VSMS, ki je naravnan tako na madžarske kot slovenske govorce, vključno oz. še sploh na uporabnike z dvojezičnega območja, bomo ponudili posnetke izgovorjave slovenskih iztočnic in madžarskih prevodov. Posnetki pa ne bodo ponujeni samo za iztočnice in njihove prevedke, temveč tudi za vse ostale mikrostrukturne elemente, od kolokacij in skladenjskih zvez, pa do frazeoloških enot in zgledov. Priprava takšnega zvočnega gradiva v snemalnem studiu z naravnimi govorci predstavlja velik časovni in finančni zalogaj, zato smo se odločili uporabiti govorne tehnologije, tj. sintetizatorje govora, ki so za slovenščino in madžarščino že zelo dobro razviti. Ne izključujemo pa možnosti, da bi kasneje računalniško generirane zvočne posnetke nadomestili s studijskimi posnetki, predvsem za slovenske iztočnice in madžarske prevode na ravni pomenov, stalnih zvez in frazeoloških enot, ne pa najbrž za kolokacije, skladenjske zveze in zglede. Obstaja tudi možnost vključitve tovrstnih posnetkov iz obstoječih enojezičnih slovarjev, v kolikor bi bili seveda na voljo. 2.5.1 Slovensko zvočno gradivo Za pripravo zvočni posnetkov slovenskega dela gesel uporabljamo sintetizator govora eBralec, ki so ga izdelali podjetji Alpineon d.o.o. in Amebis d.o.o. ter Institut "Jožef Stefan" (za več gl. Žganec Gros idr. 2016). Kakovost sinteze govora je zelo dobra, zelo blizu naravnemu govoru. eBralec ponuja moški in ženski glas, za VSMS smo po obsežni analizi testnih posnetkov izbrali moškega. Da bi zagotovili čim večjo kakovost posnetkov, jih med pripravo vedno poslušamo in prilagajamo pisano vnosno besedilo, npr. dodajamo naglasna znamenja v primeru homografov. 2.5.2 Madžarsko zvočno gradivo Za madžarščino uporabljamo sintetizator govora Profivox HMM TTS Univerze za tehnologijo v Budimpešti (Oddelek za Telekomunikacije in Medijsko informatiko), ki ga na Madžarskem uporabljajo različne ustanove, npr. madžarske železnice, vodilni ponudnik mobilnih storitev za aplikacijo avtomatskega branja elektronskih sporočil (za več gl. Olaszy idr. 2000). Tudi pri madžarskem sintetizatorju govora je kakovost sinteze govora zelo dobra. Na voljo je več različnih verzij, npr. korpusno temelječi TTS in HHM TTS, pa tudi moški in ženski glas - po analizi vzorčnih posnetkov smo izbrali moški glas HMM TTS. Madžarske posnetke med pripravo poslušamo in prilagajamo vnosno besedilo, da je rezultat čim bolj kakovosten. 3 Organizacija dela in opis leksikografskega procesa 3.1 Splošni opis Slovar bo izdelala redakcijska skupina Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT UL),38 v sodelovanju z dvema glavnima zunanjima partnerjema, in sicer Inštitutom za narodnostna vprašanja in Oddelkom za madžarski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Pri nastajanju slovarja bodo sodelovale še druge javne in zasebne ustanove in posamezniki iz Slovenije in Madžarske. Glavni uredniški odbor, ki ga sestavljajo strokovnjaki za dvojezično leksikografijo, enojezično leksikografijo in pravopisje, ter za različna druga področja, pomaga pri reševanju težjih vsebinskih in tehnoloških vprašanj, spremlja pa tudi potek dela in predlaga morebitne izboljšave leksikografskega procesa. Ključni del slovarske ekipe predstavljajo strokovnjaki za jezikovne tehnologije in informatiko, ki sodelujejo pri vseh fazah redakcije, pri čemer skrbijo za pripravo in obdelavo jezikoslovnih podatkov za leksikografe, nemoteno delovanje korpusnih in slovarskih orodij, povezovanje podatkov v različnih delih slovarske baze in pretvorbo podatkov v ustrezen format, npr. za prikaz slovarja v digitalnem okolju. 3.2 Izdelava slovarskih gesel V tem razdelku predstavljamo posamezne faze izdelave gesel,39 ki temeljijo na dveh ključnih načelih: prioritizaciji iztočnic in plastni izdelavi geselskih sestavkov. Pri prioritizaciji iztočnic se zaradi sprotnega objavljanja slovarskih gesel določenim iztočnicam s frekvenčnega seznama nameni prioritetna obravnava - kriteriji izbiranja so predvsem njihova pogostost v vsakdanji rabi, sodobnost in pa odsotnost v obstoječih priročnikih. Ta pristop dopolnjuje plastna izdelava gesel, kar pomeni, da se pri vsakem geslu najprej izdela osnovni del, torej prevedki pomenov, stalnih, frazemov ter kontrastivno zanimivih kolokacij in zgledov, potem pa se postopoma, tudi glede na časovno razpoložljivost leksikografov, dodajajo dodatni prevedeni zgledi ali samo slovenski oz. madžarski zgledi. 38 CJVT UL (https://www.cjvt.si/) je enota Univerze v Ljubljane, ki so jo ustanovile Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakultete, Pedagoška fakultete, Fakulteta za elektrotehniko in Fakulteta za računalništvo in informatiko. 39 Za več o večfaznem procesu nastajanja sodobnega slovarja, gl. Klosa (2013), pa tudi Krek idr. (2013) in Gorjanc idr. (2015). 3.2.1 Priprava slovenskega dela gesel Kot izhodišče se najprej pripravi geslovnik oz. nabor iztočnic za uvrstitev v VSMS. Zraven se že pripišejo vsi podatki, ki se jih lahko avtomatsko pridobi iz korpusov oz. ostalih na korpusih temelječih virih (npr. povezava do gesla v Slovenskem oblikoslovnem leksikonu), npr. zapis iztočnice v osnovni obliki, podatek o besedni vrsti, pogostost leme v referenčnem korpusu (in morebitnih drugih specializiranih korpusih) in določena slovnična opozorila, ki se v slovarskem geslu generirajo kot oznake, npr. navadno v množini ipd. Kot je bilo že omenjeno, se bo ob morebitnih posodobitvah korpusnega gradiva na podlagi analiz dodajalo morebitne nove iztočnice ali pomene obstoječih iztočnic. Poleg tega se iz korpusov avtomatsko izluščijo tudi slovnične relacije ter pripadajoče kolokacije in njihovi zgledi.40 Izvoženi so tudi spremljajoči podatki o pogostosti in jakosti posamezne slovnične relacije in kolokacije, pa tudi metapodatki o korpusnih zgledih. Leksikografi nato na podlagi vseh informacij pripravijo slovarska gesla, tj. opravijo pomensko členitev, pripravijo indikatorje, vstavijo ustrezne slovarske oznake, izbere se relevanten nabor kolokacij in skladenjskih zvez, identificirajo se stalne zveze in frazeološke enote, za vse elemente mikrostrukture pa se tudi že pripravijo slovarski zgledi. Pri tem se leksikografi ravnajo po načelih tipičnosti in pogostosti, torej v gesla ne vključujejo zelo redkih rab ali variant (npr. pri frazemih). Še nekoliko strožja merila veljajo pri kolokacijah, kjer se v gesla vključi samo bolj tipične oz. pogoste, pa praviloma tudi pomensko bolj zaokrožene kolokacije.41 Pri izdelavi gesel v posvetovalne namene uporabljamo tudi obstoječe enojezične vire, kot so Slovar slovenskega knjižnega jezika (prva in druga izdaja), Sinonimni slovar slovenskega jezika, Slovar sopomenk sodobne slovenščine, Slovar tujk, Slovar slovenskih frazemov, razne terminološke slovarje ipd. Glede obstoja določenih specializiranih izrazov lahko iščemo podatke tudi na spletu, vendar smo pri uporabi teh podatkov posebno pozorni na njihov vir. 40 Postopek avtomatizacije je bil za slovenščino že preizkušen pri izdelavi Leksikalne baze (Kosem idr. 2012; Kosem idr. 2013a; Gantar idr. 2015; Gantar idr. 2016a), kjer smo s pomočjo v ta namen izdelane slovnice besednih skic (Krek 2012, 2015), ki deluje v orodju Sketch Engine, s pomočjo posebej prilagojene API skripte, ki vsebuje opise vseh relevantnih slovničnih relacij za luščenje kolokacij, in s pomočjo t. i. GDEX konfiguracije (Kilgarriff idr. 2008; Kosem idr. 2011, 2013), ki opredeli lastnosti dobrih zgledov, iz korpusa Gigafida izluščili zgoraj navedene podatke in jih avtomatsko prenesli v slovarsko bazo, kjer so bili pripravljeni za nadaljnjo obdelavo. 41 Tako se npr. precej redko vključuje kolokacije tipa osebek + glagol, razen če gre za zelo tipično oz. samostojno enoto (npr. burja brije ^ süvlt a bora). 3.2.2 Priprava madžarskega dela gesel Preden gredo slovenska gesla v nadaljnjo redakcijo, se vanje avtomatsko pripišejo prevodne ustreznice, z našega vidika prevodni kandidati, najdene v obstoječih bazah, kot sta npr. slovensko-madžarska baza založbe KDictionaries in baza e-zbirk izrazov. Ker ti prevodni kandidati niso opremljeni s pomensko informacijo, jih vse za posamezno iztočnico pripišemo vsakemu pomenu. S tem leksikografom olajšamo delo in pospešimo izdelavo gesel, saj je namreč lažje brisati nerelevantne prevedke kot vstavljati nove. Leksikografi, ki so strokovnjaki za slovensko-madžarsko jezikovno kombinacijo, nato prevzamejo slovenska gesla z vstavljenimi kandidati za prevedki in ob analizi predloženih podatkov pripravijo prevodne ustreznice za pomene, stalne zveze in frazeme, pri vsakem pomenu pa prevedejo tudi izbor kolokacij in skladenjskih zvez, ki ga opravijo na podlagi vnaprej določenih meril (gl. poglavje 2.3.3). Izdelava gesel poteka do določene mere modularno, torej predvidevamo možnost, da leksikograf prevod določenih segmentov prepusti višjim ali specializiranim članom ekipe. Pri pripravi poskusnih gesel se je namreč pokazalo, da se leksikografi razlikujejo glede na usposobljenost in tudi motiviranost izdelave posameznih delov gesel, pri čemer imajo največje težave pri frazeoloških enotah in zgledih, deloma pa tudi pri stalnih zvezah. Tako so v redakcijski ekipi za te naloge posebej določeni strokovnjaki, ki sicer lahko tudi sami izdelujejo celotna slovarska gesla. Z modularnim pristopom poskrbimo za optimizacijo slovarskega dela, saj naše izkušnje iz podobnih preteklih projektov kažejo, da ravno deli, ki leksikografom povzročajo največ preglavic, lahko jemljejo največ motivacije in močno upočasnijo izdelavo gesel. Ima pa modularna izdelava gesel tudi to prednost, da pri izdelavi določenega dela gesel, npr. prevajanju zgledov, (drugi) leksikograf hkrati preverja in potrjuje prevodne ustreznice pomenov, kolokacij in ostalih delov geselske mikrostrukture, ki jih zgledi ponazarjajo. Na ta način se opravlja že prvi vsebinski pregled gesel. V vsakem primeru izdelano geslo pregleda vsaj še en leksikograf, ki vnese popravke oz. pusti komentarje za avtorja gesla. Avtor potem popravke pregleda (slovarsko orodje omogoča primerjavo dveh verzij geselskega sestavka), vnese morebitne popravke glede na komentarje in geslo odda. Na tej točki se v primeru modularnega pristopa vnesejo tudi podatki drugih leksikografov. Oddana gesla nato najprej pregleda glavna redaktorska ekipa, ki jo sestavljajo najbolj izkušeni leksikografi v slovarski ekipi. Glavni redaktorji vnese morebitne popravke in dopolnitve, poskrbijo za tehnično ustreznost gesla (pri tem si lahko precej pomagajo s slovarskimi in podobnimi orodji, npr. pri validaciji XML strukture gesla), hkrati pa tudi za sistematičnost obravnave povezanih slovarskih sestavkov.42 Vsa gesla pregleda tudi madžarski lektor. 3.2.3 Priprava dodatnega gradiva Po dokončni potrditvi vsebine geselskih sestavkov se pripravijo še dodatne vsebine, ki so relevantne za digitalne različice slovarja, in sicer avtentični madžarski zgledi za prevodne ustreznice ter zvočni posnetki izgovarjav za slovenski del gesel in madžarske prevode. Za pripravo in kasnejše povezovanje zvočnih posnetkov se tudi ustrezno tehnično pripravi slovarska baza. Kandidati za madžarske zglede se avtomatično izvozijo iz referenčnega korpusa za madžarščino, nato pa leksikografi pripravijo izbor, pri tem pa upoštevajo merila dobrega slovarskega zgleda in tudi pogostost iztočnice, njeno pomensko razvejanost in število že razpoložljivih v madžarščino prevedenih slovenskih zgledov. Posnetki izgovarjav se za slovenske iztočnice, kolokacije ipd. in njihove prevodne ustreznice izdelajo s sintetizatorjema govora za slovenščino in madžarščino. Vsak posnetek posluša član ekipe, materni govorec slovenščine oz. madžarščine, ki potrdi njegovo ustreznost in v primeru večjih težav (npr. napačno naglašene besede) ustrezno popravi oz. prilagodi vhodno besedilo. V primeru popravkov se potem pripravijo novi zvočni posnetki. 3.3 Objava slovarja Slovar se bo objavljal sproti, najbrž enkrat letno. Prvotno bodo gesla ponujena prek slovarskega orodja Lexonomy, ki omogoča tudi spletno objavo slovarjev, hkrati pa se bo izdelal tudi posebej za slovar izdelan vmesnik, ki bo omogočal povezovanje z ostalimi relevantnimi viri in tudi korpusi. V času izdelave slovarja se načrtuje tudi povezovanje z izdelovalci madžarsko-slovenskega slovarja, ki nastaja na univerzi ELTE v Budimpešti in bo objavljen leta 2018 oz. 2019. Na ta način bo mogoče že sproti vzpostavljati povezave med obema slovarjema in načrtovati objavo skupnega slovarja, tako digitalnih izdaj kot tiskane izdaje, ki bo pripravljena ob dokončanju VSMS. 42 Za delno sistematičnost obravnave je že deloma poskrbljeno pri dodeljevanju gesel leksikografom, saj se vsa povezana gesla lahko dodelijo istemu leksikografu oz. leksikografom. 4 Literatura Ahlin, Martin, Branka Lazar, Zvonka Praznik in Jerica Snoj, 2014: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Jezik in slovstvo 59/4. 121-127. Arhar Holdt, Špela, 2015: Uporabniške raziskave za potrebe slovenskega slovaropisja: prvi koraki. Gorjanc, Vojko, Polona Gantar, Iztok Kosem in Simon Krek (ur.): Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. 136-149. Atkins, B. T. Sue in Michael Rundell, 2008: The Oxford Guide to Practical Lexicography. Oxford: Oxford University Press. Balint Čeh, Julia in Iztok Kosem, 2017: Prvi koraki do novega velikega slovensko-madžarskega slovarja: analiza relevantnih dvojezičnih virov. Slovenščina 2.0: empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave 5/2. 113-150. http://slovenscina2.0.trojina.si/arhiv/2017/2/Slo2.0 2017 2 06.pdf Bernjak, E. (1995): Madžarsko-slovenski, Slovensko-madžarski slovar. Ljubljana. Cankarjeva Založba. Čermak, František, 1985: Frazeologie a idiomatika. František Čermak, Josef Filipec (ur.): Česka lexikologie. Praha: Academia. 166-248. Dobrovoljc, Kaja, Simon Krek in Tomaž Erjavec, 2015: Leksikon besednih oblik Sloleks in smernice njegovega razvoja. Gorjanc, Vojko, Polona Gantar, Iztok Kosem in Simon Krek (ur.): Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. 80-105. Dobrovoljc, Kaja, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, 2015: Sloleks: slovenski oblikoslovni leksikon. Ljubljana: Trojina, Zavod za uporabno slovenistiko. http://hdl.handle.net/11356/1039. Erlandsen, Jens, 2004: iLex - new DWS. Third International Workshop on Dictionary Writing systems (DWS 2004). Brno, 6. - 7. september 2004. Fox, Gwyneth, 1987: The Case for Examples. Sinclair, John McH.(ur.): Looking up: An Account of the COBUILD Project in Lexical Computing. London: Collins. 137149. Gantar, Polona in Iztok Kosem, 2013: Beleženje in prikazovanje podatkov o jezikovni rabi: od leksikalne baze do spletnega slovarja. Žele, Andreja (ur.): Družbena funkcijskost jezika: (vidiki, merila, opredelitve). Konferenca Obdobja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 133-139. Gantar, Polona in Simon Krek, 2011: Slovene lexical database. Majchrakova, Daniela in Radovan Garabfk (ur.): Natural language processing, multilinguality. Brno: Tribun EU. 72-80. Gantar, Polona, 2016: Leksikografski opis slovenščine v digitalnem okolju. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Gantar, Polona, 2015: Homonimija in večpomenskost: od teorije do slovarja. Gorjanc, Vojko, Polona Gantar, Iztok Kosem in Simon Krek (ur.): Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. 340-357. Gantar, Polona, 2007: Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop. Lingua Slovenica. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Gantar, Polona, Iza Škrjanec, Darja Fišer in Tomaž Erjavec, 2016b: Slovar tviterščine. Erjavec, Tomaž in Darja Fišer (ur.): Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika, 29. september - 1. oktober 2016, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija = Proceedings of the Conference on Language Technologies & Digital Humanities, September 29th - October 1st, 2016 Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia. 1. izd. V Ljubljani: Znanstvena založba Filozofske fakultete: = Ljubljana University Press, Faculty of Arts. 71-76. Gantar, Polona, Iztok Kosem in Simon Krek, 2016a: Discovering Automated Lexicography: The Case of the Slovene Lexical Database. International Journal of Lexicography, 29/2. 200-225. Gantar, Polona, Iztok Kosem in Simon Krek, 2015: Leksikografski proces pri izdelavi spletnega slovarja sodobnega slovenskega jezika. Gorjanc, Vojko, Polona Gantar, Iztok Kosem in Simon Krek (ur.): Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. 280-297. Gantar, Polona, Simon Krek, Iztok Kosem, Mojca Šorli, Katja Grabnar, Olga Pobirk, Petra Zaranšek in Nina Drstvenšek, 2012: Leksikalna baza za slovenščino. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. http://www.slovenscina.eu/ spletni-slovar/leksikalna-baza, http://www.slovenscina.eu/spletni-slovar/prenos (dostop 9. 1. 2018). Gorjanc, Vojko, Polona Gantar, Iztok Kosem in Simon Krek (ur.), 2015: Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve, (Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Gorjanc, Vojko, Simon Krek in Damjan Popič, 2015: Med ideologijo knjižnega in standardnega jezika. Gorjanc, Vojko, Polona Gantar, Iztok Kosem in Simon Krek (ur.): Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. 32-48. Hanks, Patrick, 2009: Sestavljanje enojezičnega slovarja za domače govorce. Jezik in slovstvo 54/ 3-4. 7-24. Hradil, J. (1996): Slovensko-madžarski slovar. Ljubljana. Državna založba Slovenije. Hradil, J. (2012): Slovensko-madžarski in madžarsko slovenski navzkrižni slovar. http://www.krog-znak-sp.si/slovensko.php/slo-hun-slovar-szotar. Jakubfček, Miloš, Adam Kilgarriff, Vojtech Kovar, Pavel Rychly in Vit Suchomel, 2013:. The TenTen corpus family. 7th International Corpus Linguistics Conference CL. 125-127. Kalin Golob, Monika in Polona Gantar, 2015: Stilistika in enojezični slovar: označevanje jezikovne variantnosti. Gorjanc, Vojko, Polona Gantar, Iztok Kosem in Simon Krek (ur.): Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. 446-465. Keber, Janez, 2011: Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Slovarji). Kilgarriff, Adam, Miloš Husak, Katy McAdam, Michael Rundell in Pavel Rychly, 2008: GDEX: Automatically Finding Good Dictionary Examples in a Corpus. Bernal, Elisenda in Janet DeCesaris. (ur.): Proceedings of the Thirteenth EURALEX International Congress. Barcelona, Spain: Institut Universitari de Linguistica Aplicada, Universitat Pompeu Fabra. 425-432. Kilgarriff, Adam, Pavel Rychly, Pavel Smrz in David Tugwell, 2004: The Sketch Engine. Williams, Geoffrey in Sandra Vessier (ur.): Proceedings of the Eleventh EURALEX International Congress, EURALEX 2004 Lorient, France July 6-10, 2004. Lorient: Universite de Bretagne-sud. 105-116. Kilgarriff, Adam, Vrt Baisa, Jan Bušta, Miloš Jakubfček, Vojtech Kovar, Jan Michelfeit, Pavel Rychly in Vrt Suchomel, 2014: The Sketch Engine: ten years on. Lexicography 1/1. 7-36. Kilgarriff, Adam, Vojtech Kovar, Simon Krek, Irena Srdanović in Carole Tiberius, 2010: A quantitative evaluation of word sketches. Dykstra, Anne in Tanneke Schoonheim (ur.): Proceedings of the XIV EURALEX International Congress (Leeuwarden, 6-10 July 2010). Ljouwert: Fryske Akademy. 372-379. Klosa, Anette, 2013: The lexicographical process (with special focus on online dictionaries). Gouws, Rufus H., Ulrich Heid, Wolfgang Schweickard in Herberst Ernst Wiegand (ur.): Dictionaries. An international Encyclopedia of lexicography. Supplement Volume: Recent Developments with Focus on Electronic and Computational Lexicography. Berlin in Boston: de Gruyter. 517524. Kosem, Iztok in Attila Kovacs: 2017. Raba jezikovnih virov med učitelji na dvojezičnih šolah v Prekmurju. Slovenščina 2.0: empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave 5/2. 179-214. http://slovenscina2.0.trojina.si/arhiv/2017/2/Slo2.0 2017 2 08.pdf Kosem, Iztok, 2015a: Slovarski zgledi. Gorjanc, Vojko, Polona Gantar, Iztok Kosem in Simon Krek (ur.): Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. 320-338. Kosem, Iztok, 2015b: Oznake: slovarska baza in slovar. Gorjanc, Vojko, Polona Gantar, Iztok Kosem in Simon Krek (ur.): Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. 482-494. Kosem, Iztok, Milos Husak in Diana McCarthy, 2011: GDEX for Slovene. Iztok Kosem in Karmen Kosem (ur.): Electronic Lexicography in the 21st Century: New Applications for New Users: Proceedings of eLex 2011, 10-12 November 2011, Bled, Slovenia. Ljubljana: Trojina, Institute for Applied Slovene Studies. 151159. Kosem, Iztok, Polona Gantar in Simon Krek, 2012: Avtomatsko luščenje leksikalnih podatkov iz korpusa. Erjavec, Tomaž in Jerneja Žganec Gros (ur.): Zbornik Osme konference Jezikovne tehnologije, 8. do 12. oktober 2012. Institut Jožef Stefan. 117-122. Kosem, Iztok, Polona Gantar in Simon Krek, 2013a: Avtomatizacija leksikografskih postopkov. Slovenščina 2.0: empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave 1/2. 139-164. http://www.trojina.org/slovenscina2.0/arhiv/2013/2/Slo2.0_2013_2_07.pdf (dostop 8. 11. 2017). Kosem, Iztok, Polona Gantar in Simon Krek, 2013b: Automation of lexicographic work: an opportunity for both lexicographers and crowd-sourcing. Kosem, Iztok, Jelena Kallas, Polona Gantar, Simon Krek, Margit Langemets in Maria Tuulik (ur.): Electronic lexicography in the 21st century: thinking outside the paper. Proceedings of the eLex 2013 conference, 17-19 October 2013, Tallinn, Estonia. Ljubljana: Trojina, Institute for Applied Slovene Studies in Tallinn: Eesti Keele Instituut. 32-48. Kosem, Iztok, Polona Gantar in Simon Krek, 2017: Sense menus in collocations dictionary of Slovene. Electronic lexicography in the 21st century: lexicography from scratch. Leiden: Dutch Language Institut; Brno: Lexical Computing; Ljubljana: Trojina Institute for Applied Slovene Studies. 43. Kosem, Iztok, Kristina Koppel, Tanara Kuhn, Jan Michelfeit in Carole Tiberius, v pripravi: Identification and automatic extraction of good dictionary examples: the case(s) of GDEX. International Journal of Lexicography. Krek, Simon (ur.), 2005/2006: Veliki angleško-slovenski slovar OXFORD®-DZS. Ljubljana: DZS. Krek, Simon in Adam Kilgarriff, 2006: Slovene Word Sketches. Erjavec, Tomaž in Jerneja Žganec Gros (ur.), Jezikovne tehnologije: zbornik 9. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2006, 9. do 10. oktober 2006 = Language technologies : proceedings of the 9th International Multiconference Information Society IS 2006, 9th-10th October 2006, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: Institut "Jožef Stefan". 62-65. Krek, Simon, 2012: New Slovene sketch grammar for automatic extraction of lexical data. SKEW3, tretja mednarodna delavnica orodja Sketch Engine. Brno, Češka, 21.-22. marec 2012. Krek, Simon, 2014. Prva in druga izdaja SSKJ. Slovenščina 2.0: empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave 2/2. 114-158. http:// www.trojina.org/slovenscina2.0/si/arhiv/2014-2/2014-2-08/ (dostop 15. 1. 2018). Krek, Simon, 2015: Leksikografska orodja za slovenščino: slovnica besednih skic. Gorjanc, Vojko, Polona Gantar, Iztok Kosem in Simon Krek (ur.): Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. 358-378. Krek, Simon, Iztok Kosem in Polona Gantar, 2013: Predlog za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika. Verzija 1.1. http://sssj.si/datoteke/Predlog SSSJ v1.1.pdf (dostop 12. 12. 2017). Krek, Simon, Polona Gantar, Iztok Kosem, Vojko Gorjanc in Cyprian Laskowski, 2016: Baza kolokacijskega slovarja slovenskega jezika. Erjavec, Tomaž in Darja Fišer (ur.): Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika, 29. september - 1. oktober 2016, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija = Proceedings of the Conference on Language Technologies & Digital Humanities, September 29th - October 1st, 2016 Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: = Ljubljana University Press, Faculty of Arts. 101105. Kržišnik, Erika, 1996: Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih. Slavistična revija 44/2. 133-154. Kržišnik, Erika, 1994: Slovenski glagolski frazemi (ob primeru glagolov govorjenja): Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Logar Berginc, Nataša, Miha Grčar, Marko Brakus, Tomaž Erjavec, Špela Arhar Holdt in Simon Krek, 2012: Korpusi slovenskega jezika Gigafida, Kres, ccGigafida in ccKRES: gradnja, vsebina, uporaba. Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko in Fakulteta za družbene vede. Logar, Nataša, 2015: Gradnja referenčnih korpusov na novo: nadgradnja Gigafide. Gorjanc, Vojko, Polona Gantar, Iztok Kosem in Simon Krek (ur.): Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. 218-240. Logar, Nataša, Tomaž Erjavec, Simon Krek, Miha Grčar, Peter Holozan, 2013: Written corpus ccGigafida 1.0. Ljubljana: Slovenian Language Resource Repository CLARIN.SI. http://hdl.handle.net/11356/1035. Madžarski razlagalni slovar - A Magyar Nyelv Ertelmezö Szötära I—VII. Kötet -http://mek.oszk.hu/adatbazis/magyar-nyelv-ertelmezo-szotara/elolap.php. Mechura, Michal, (2017): Introducing Lexonomy: an open-source dictionary writing and publishing system. Iztok Kosem, Carole Tiberius, Miloš Jakubfček, Jelena Kallas, Simon Krek in VR Baisa (ur.): Electronic lexicography in the 21 st century: lexicography from scratch. Leiden: Dutch Language Institut; Brno: Lexical Computing; Ljubljana: Trojina Institute for Applied Slovene Studies. 662-679. Moon, Rosamund, 1987: The Analysis of Meanning. Sincair, John M. (ur.): Looking up: An account of the COBUILD Project in Lexical Computing. London in Glasgow: Collins ELT. 86-103. Müller, Jakob, 2009: Kritične misli in zamisli o SSKJ. Perdih, Andrej (ur.): Strokovni posvet o slovarju slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 1721, 25. Müller-Spitzer, Carolin (ur.), 2014: Using Online Dictionaries. Berlin in Boston: de Gruyter. NSSKJ: Gliha Komac, Nataša, Nataša Jakop, Janoš Ježovnik, Simona Klemenčič, Domen Krvina, Nina Ledinek, Tanja Mirtič, Andrej Perdih, Špela Petric, Marko Snoj, Andreja Žele, 2015: Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša; Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2015. http://www.fran.si/179/novi-slovar-slovenskega-knjiznega- jezika/datoteke/Potrjeni_koncept_NoviSSKJ.pdf. Olaszy, Gabor, Geza Nemeth, Peter Olaszi, Geza Kiss, Csaba Zainko in Geza Gordos, 2000: Profivox—A Hungarian Text-to-Speech System for Telecommunications Applications. International Journal of Speech Technology 3/3-4. 201-215. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018. Dostopno prek: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO91. Rozman, Tadeja, 2010: Vloga enojezičnega razlagalnega slovarja slovenščine pri razvoju jezikovne zmožnosti. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta UL. Rudaš, Jutka in Anna Kollath, 2017: Model dvojezičnega pouka v Prekmurju in slovar kot didaktični pripomoček. Slovenščina 2.0: empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave 5/2. 64-84. http://slovenscina2.0.trojina.si/arhiv/2017/2/Slo2.0 2017 2 04.pdf. Rundell, Michael in Adam Kilgarriff, 2011: Automating the creation of dictionaries: where will it all end? Meunier, Fanny, Sylvie De Cock, Gaetanelle Gilquin in Magali Paquot (ur.): A Taste for Corpora. A tribute to Professor Sylviane Granger. Amsterdam in Philadelphia: John Benjamins. 257-281. Snoj, Jerica, Martin Ahlin, Branka Lazar in Zvonka Praznik, 2016: Sinonimni slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Sopomenke 1.0: Slovar sopomenk sodobne slovenščine, viri.cjvt.si/sopomenke, dostop 18. 03. 2018. SSKJ1: Slovar slovenskega knjižnega jezika: prva knjiga A-H (1970); druga knjiga INa (1975); tretja knjiga Ne-Pren (1979); četrta knjiga Preo-Š (1985); peta knjiga TŽ (1991) z dodatki od A do Š, Ljubljana: SAZU - Državna založba Slovenije, 1970-1991. SSKJ2: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Ljubljana ZRC SAZU, DZS, 2014. Stabej, Marko, 2015: Daj mi slovar in spremenim ti (jezikovno) skupnost. Gorjanc, Vojko, Polona Gantar, Iztok Kosem in Simon Krek (ur.): Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. 16-31. Toporišič, Jože (ur.), 2001: Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Vidovič Muha, Ada, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.. Vidovič Muha, Ada, 2009: Poskus določitve meril slovarskega pomena. Perdih, Andrej (ur.): Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 27-36. Žganec Gros, Jerneja, Boštjan Vesnicer, Simon Rozman, Peter Holozan in Tomaž Šef, 2016: Sintetizator govora za slovenščino eBralec = The eBralec speech synthesis system for Slovenian. Erjavec, Tomaž in Darja Fišer (ur.). Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika, 29. september - 1. oktober 2016, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija = Proceedings of the Conference on Language Technologies & Digital Humanities, September 29th - October 1st, 2016 Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia. 1. izd. V Ljubljani: Znanstvena založba Filozofske fakultete: = Ljubljana University Press, Faculty of Arts. 180-185. http://www.sdjt.si/wp/wp-content/uploads/2016/09/JTDH-2016 Gros-et-al Sintetizator-govora-za-slovenscino-eBralec.pdf. 4.1 Spletni viri: Portal Fran - http://www.fran.si/ Portal Termania - http://www.termania.net/ Slovar tviterščine - http://lexonomy.cjvt.si/slovar-tviterscine/ Sloleks - http://www.slovenscina.eu/sloleks e-zbirke izrazov - http://eslovar.datadev.si/ Linguee - https://sl.linguee.com/ Glosbe - https://sl.glosbe.com/ SPrichwort - http://www.sprichwort-plattform.org/sp/Sprichwort si Sinonimni slovar madžarskega jezika - https://szinonimaszotar.hu Korpus Gigafida - http://www.gigafida.net/ Korpus Gos - http://www.korpus-gos.net/ Korpus Kres - http://www. korpus-kres.net/