LETO XLI. ŠT. 2
Ptuj, 14. januarja 1988
CENA 300 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Preživijo samo nadpovprečni (stran 2)
Dedel( H/lraz udaril Florijana (stran 3)
Slovensid oktet navdušil (stran 3)
Donkihotstvo naravovarstvenikov (stran 4)
Kako med počitnicami (stran 9)
Lani 93 obrtnih dovoljenj
Po zakonu o upravnem postopku je rok za izdajo obrt-
nega dovoljenja dva meseca. V referatu za obrt Skupščine
občine Ptuj pravijo, da se omenjeni rok nekoliko podaljša
le v primeru, ko je neka dejavnost vezana na poslovni
prostor in ta ni urejen skladno s predpisi. Se pa je tudi že
zgodilo, da so bodočemu obrtniku izdali dovoljenje v
dveh dneh. Povprečje pa je mesec dni. Najpogosteje je
dolžina postopka za izdajo obrtnega dovoljenja odvisna
od prosilca, saj mora prošnji za izdajo dovoljenja priložiti
vse potrebne dokumente.
Vsak bodoči obrtnik mora napisati vlogo za obrtno do-
voljenje, plačati takso v znesku 1220 dinarjev, imeti
zdravniško spričevalo, potrdilo o prenehanju delovnega
razmerja oziroma izjavo, da ni zaposlen, če je potrebno
tudi poslovni prostor ter potrdilo o izobrazbi in delovnih
izkušnjah. Slednje je odvisno od dejavnosti. Zakon pozna
tri vrste dejavnosti. V prvi so takšne, za katere sta potreb-
ni izobrazba in delovne izkušnje, v drugi so dejavnosti, za
katere se na osnovi delovnih izkušenj opravlja preizkus
znanja pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije, za tretjo vr-
sto dejavnosti pa niso potrebne ne delovne izkušnje in ne
izobrazba.
V primeru, da ima obrtnik v najemu poslovni prostor,
potrebuje tudi najemno pogodbo. Pri dejavnostih, kjer
poslovni prostor ni potreben, je obrtnikov poslovni sedež
v kraju stalnega bivanja. V referatu za obrt poleg tega po-
trebujejo še potrdilo o poravnanih družbenih in davčnih
obveznostih, iz sekretariata za notranje zadeve SR Slove-
nije pa pridobijo še potrdilo o nekaznovanju. V centru za
socialno delo pa jim dajo podatke o morebitnem skrbni-
štvu nad bodočim obrtnikom. Ob izdaji obrtnega dovolje-
nja običajno tudi že določijo možno število zaposlenih pri
posameznem obrtniku.
Kot je povedala referentka za obrt SO Ptuj, so lani iz-
dali 93 novih obrtnih dovoljenj. 44 obrtnikov pa je obrt
odjavilo. V letu 1986 je bilo novih obrtnih dovoljenj 77,
odjav pa 38. Podatki kažejo, da število novih dovoljenj
narašča iz leta v leto. Težko pa je povedati, katera obrt je
v tem obdobju številčno pridobila.
V povprečju obrtniki zaposlujejo 1,27 delavca. Okrog
650 obrtnikov pa ima 630 obratovalnic. Manjše je število
skupnih obratovalnic.
MG
Prvi
šopki telolia
Glede na dosedanje ugodne
vremenske razmere je tudi
ptujska tržnica te dni razme-
roma bogato založena. Poleg
prodajalcev iz Makedonije, ki
v glavnem ponujajo južno sa-
dje, pa se bogato založene
stojnice domačih branjevk.
Precej zimske solate je še pa
motovilca in radiča, da o ko-
renčku, krompirju, čebuli ni
česnu ne govorimo. Pojavili pa
so se že tudi prvi spomladan-
ski telohi; a kaj, ko je zima
spet pritisnila ...
Foto: M. OzmeCi.
Nove
(višje) cene
mleka
v lanskem letu sc je cena mleka
spremenila (beri: zvišala) kar petkrat.
Pa to ni imelo pozitivnega učinka na
prirejo, nasprotno — zadnje mesece v
letu je pričela prireja nezadržno upa-
dati, precej plemenskih krav so vzeli
v roke mesarji, in to je že znak, da v
bližnji prihodnosti ne moremo priča-
kovati ponovne rasti prireje. Morda
jo lahko obdržimo na sedanjem nivo-
ju. Gotovo je prav to cilj vlade, ki je z
osmim januarjem občutno povišala
cene mleka; isto se bo menda v krat-
kem zgodilo s cenami mesa. Če bodo
ostale vse druge cene na sedanji ra-
vni, bo morda ta podražitev učinko-
vala; to pa je težko doseči, saj bodo
morali delavci za preživetje prejeti
večje plače, te pa bodo med drugim
vplivale tudi na cene vsega ostalega.
O tem bo seveda lažje govoriti čez
nekaj mesecev, rejce gotovo zanimajo
predvsem sedanje odkupne cene. Te
znašajo od 8. januarja dalje za liter
mleka s 3,6 odstotka tolšče in ustre-
zne kakovosti 356,76 dinarja, tolščob-
na enota torej (dobrih) 99 dinarjev.
To je bruto cena; odšteti je potrebno
4 odstotke za stroške zbiranja mleka,
njegovo hlajenje in vzdrževanje zbi-
ralnic. Od 1. januarja dalje pa je višji
tudi regres, in sicer znaša za vsak li-
ter, prirejen na nižinskem območju,
torej v prvem in drugem davčnem
okolišu. 15,30 dinarja, v hribovitih in
območjih z omejenimi dejavniki go-
spodarjenja ter za prirejo v pašnih ali
hlevskih skupnostih pa 39,78 dinarja
za liter. Glede na območje in okolišči-
ne svoje prireje mleka si torej lahko
izračunate plačilo, ki ga boste dobili
od 8. januarja dalje. Upajmo, da le-
ta cena zaenkrat dovolj za pokritje
stroškov prireje. Zaenkrat!
J. Bračič
KIDRIČEVSKE ELEKTROLIZE OSKRBUENE Z DODATNO
ENERGIJO IZ SRBIJE
v TGA že letos 70 tisoč
ton aluminija
Zaostrene gospodarske razme-
re in pospešena gradnja objektov
za modernizacijo proizvodnje
aluminija v Kidričevem so TGA
pripeljale do sklepa, da že v le-
tošnjem letu namesto prvotno
predvidenih 56 tisoč primarnega
aluminija proizvedejo 70 tisoč
ton svetle kovine. Tega pa brez
dooatne električne energije nika-
kor ne bi mogli storiti, zato so se
povezali s srbskim elektrogospo-
darstvom in si tako v naslednjih
desetih letih zagotovili manjka-
jočo električno energijo.
Tako so po poprejšnjih dogo-
vorih minuli petek, 8. januarja,
podpisali dva izredno pomemb-
na dokumenta z zastopniki beo-
grajskega sozda Združenega
elektrogospodarstva. TGA Kidri-
čevo in sozd UNIAL sta si s tem
zagotovila dodatne količine elek-
trične energije, hkrati pa ju pod-
pis pogodb obvezuje, da bosta
na vsakih 100 GWh električne
energije oskrbela združeno elek-
trogospodarstvo Beograd z re-
zervnimi deli v vrednosti treh mi-
lijonov dolarjev. Ceno elektrike
bodo sproti usklajevali glede na
gibanje cen aluminija v svetu.
Dolgoročni cilj podpisnikov
pogodbe pa je predvsem opti-
pialna izkoriščenost obstoječih
in novih proizvodnih zmogljivo-
sti poslovnih sistemov, poveča-
nje proizvodnje za izvoz na kon-
vertibilno področje s pomemb-
nim izboljšanjem strukture izvo-
za in skupnih deviznih učinkov
ter ne nazadnje tudi pomembno
izboljšanje zanesljivosti proiz-
vodnje —  obratovanje sistema
elektroliz v Kidričevem; obenem
pa pomeni 'to tudi zanesljivo
oskrbo predelovalcev aluminija,
saj bo slovenjebistriški Impol ta-
ko še letos dobil dodatnih 10 ti-
soč ton aluminija.
M. Ozmec
Do ocene dveletnega dela
občinske skupščine
Na seji predsedstva skupščine občine Ptuj so v torek, 12. januar-
ja, obravnavali predvsem predlog programa dela zborov občinske
skupščine za leto 1988. Osnutek programa je bil že v razpravi v dele-
gacijah, na skupnem zasedanju :borov, v skupščinah SIS in v družbe-
nopolitičnih organizacijah v občini. Na podlagi vseh pripomb in po-
bud so na predsedstvu oblikovali enotni predlog, o njem pa bodo
sklepali delegati posameznih zborov SO Ptuj. Program bo tudi usme-
ritev DPO za usklajeno družbenopolitično aktivnost v občini.
Posebno skrb pa so na seji predsedstva SO Ptuj namenili progra-
mu dela do 14. aprila letos, ko bodo na skupni seji in skupnem zased-
naju vseh treh zborov ocenili dveletno delo delegatske skupščine četr-
tega sklica. Na tej seji bodo tudi obravnavali poročilo o delu uprav-
nih organov občinske skupščine in problematiko osnovnega izobraže-
vanja v občini.
Na sejah zborov v marcu se bodo delegati podrobneje seznanili s
celovito problematiko, ki se pojavlja v letošnjem letu na področju
družbenih dejavnosti, sprejeli sklepno poročilo o tretjem občinskem
samoprispevku za leto 1987 in program za leto 1988 ter sklepali o več
predlogih in osnutkih odlokov.
Govorili so tudi o programu prireditev v letu 1988, ki bodo v
ptujski občini, in se dogovorili, za katere prireditve naj prevzame po-
kroviteljstvo občinska skupščina. FF
uvodnik
S krvavimi žulji
v pnhodnost?
že nekaj let smo na prelomnem obdobju, tako vsaj trdijo naši
voditelji. Te trditve lahko seveda razume vsak po svoje: da smo na
robu in da lahko pademo čezenj ali pa se z zadnjimi močmi za vihti-
mo nazaj, na varno: ali da živimo in delamo v času, ko je samo od
, nas odvisno, ali bomo šli naprej z izkušnjo, da tako. kot smo delali
in živeli doslej, ne gre. ali pa bomo . . .
Mislim, da je jugoslovanski problem prav v tem. da .se nikakor
ne moremo otresti starega načina, torej lagodnega življenja in ne-
smotrnega gospodarjenja. Nenehno poudarjamo, da se lahko reši-
mo le z več dela in z boljšim delom. Pa bi si upal oporekati prvi trdi-
tvi, saj za večino ljudi velja, da bolj kot delajo, ne bi mogli. Če vza-
memo za primer slovenskega polkmeta. ki gara osem ur v tovarni
in naslednjih osem ali še več ur na svoji kmetiji. Bi lahko iz njega
še iztisnili kakšno znojno kapljico'.' Pa je fenomen našega gospo-
darjenja v tem, da njegova firma komajda životari ali že propada,
na kmetiji pa dohodek prav tako komajda lovi stroške.
Je torej naš prehod v lepšo prihodnost odvisen le od krvavih
žuljev?
Naš problem je v zadnjih letih in desetletjih tudi povzdigovanje
konkretnega dela. Pa da ne bo pomote: nič nimam proti temu delu,
saj brez njega nikakor ne gre. Toda prav tako pomembno ali v ne-
katerih trenutkih še bolj je tako imenovano abstraktno delo. tisto
torej, ki ne daje takojšnjih in povsem vidnih rezultatov. To je zna-
nje, ki smo ga v teh letih zanemarjali, izničevali, potlačili v ozadje,
strokovnjake odrinili na rob družbe in jih. če se je le dalo. celo za-
smehovali. Na srečo ne povsod, in kjer so delali nasprotno, se imajo
tudi danes s čim pohvaliti!
I^aj pomaga delovni organizaciji, če njeni delavci garajo in
naredijo gore izdelkov, teh pa tržišče ne sprejme ali jim ne prizna
vrednosti, kaj pomaga kmetu, če se ure in ure poti na vročem son-
cu, če mu zemlja samo zaradi njegove pridnosti pač ne rodi tako,
kot hi želel in zaslužil?!
Še posebej v zemljo je potrebno — in bo v prihodnje potrebno
še bolj — vlagati znanje. Kot smo pisali nekoč besedo delo z veliko
začetnico, hi morali dati tak poudarek danes znanju. Smo v obdob-
ju, ko naši razvitejši sosedje tudi v kmetijstvu že uporabljajo raču-
nalnike, ki mnogo bolj uspešno od človeških možganov ugotovijo,
kako krmiti živino, kako pridelati to in ono poljščino s čim manjši-
mi stroški. In v času računalništva mi še vedno razmišljamo o tem,
ah so potrebni res izdatno gnojenje, dognojevanje, zaščita, temelji-
to proučevanje posameznih sort semena, pravi kolobar in tako na-
prej . . . in tako naprej.
Zadeve enostavno rešujemo s cenami. Če smo danes podražili
mleko za 46 odstotkov in če bomo jutri meso za prav toliko ali več,
si morda kmetje oddahnejo. Pa ne vsi: tisti daljnovidnejši že ne.
Rešitev kmetijstva kot tudi drugega gospodarstva ni v višjih cenah,
temveč v cenejši proizvodnji.
Hrana je pri nas že od nekdaj predraga. Zanjo odštejemo kar
65 odstotkov osebnega dohodka, v Evropi 19 in v Ameriki le borih
13 odstotkov osebnega dohodka delavca.
Ne jezite se, pridelovalci hrane, to ni napad na vas! To je na-
pad na razmere v naši družbi. Družba smo seveda mi vsi in tudi v
kmetijstvu se odlikujemo z nerazumljivimi napakami preteklih let
in desetletij. Kje v svetu bi lahko kmet z desetimi hektari zemlje ku-
pil dva aH več traktorjev, komplete strojnih linij, zgradil novo hišo
in hlev. kupil fiček ali mercedes? Gotovo nikjer, pri nas pa se je to v
zlatih časih kmetijstva dogajalo. Nihče ni pomislil o združevanju
zemlje v večje komplekse, nihče ni razmišljal o gospodarni rabi me-
hanizacije, nihče si ni preveč belil glave s hektarskimi pridelki. Hek-
tar zasebne zemlje je obremenjen s 17 konjskimi silami mehaniza-
cije, družbeni hektar le s tremi. . .
Negospodarne firme morajo propasti, trdimo v zanosu spremi-
njanja razmer. Tudi kmetija je firma in zakoni trga bodo segli tudi
po njej. Davek boljši prihodnosti ali nepremišljeni preteklosti?
Jože Bračič
Čimprej iz blokade
Začasni kolegijski organ, ki je v začetku leta prevzel Agis, so de-
lavci, po mnenju predsednika Jožeta Botolina, sprejeli odgovorno in
z resnim odnosom do dela ter pripravljenostjo na boljše delo. Trenut-
no se začasni kolegijski organ ukvarja z rešitvijo iz finančne blokade
in analizira stanje v Agisu. Na današnji seji izvršnega sveta, ki bo po-
svečena izključno Agisu, pa bodo člani začasnega poslovodnega orga-
na podali natančen predlog ukrepov za finančno deblokado.
V Agisu so trenutno uvedli nekaj sprememb. Ukinili so drseči de-
lovni čas, razmišljajo o uvajanju nočnih izmen v proizvodnjo, ki je
perspektivna in donosna. Večje spremembe, ki bodo predvsem razvoj-
nega in kadrovskega značaja, pa bodo v Agisu pričeli takoj, ko se zne-
bijo finančne blokade. d. I.
RESOLUCIJA TOKRAT
DOKONČNO
Po sklepu seje predsedstva SO Ptuj bodo predsedniki zborov
sklicali seje; te bodo: 8. februarja, ko se bodo sestali delegati družbe-
nopolitičnega zbora, in 9. februarja — zbor krajevnih skupnosti in
zbor združenega dela. Osrednja točka dnevnega reda vseh treh zborov
bo predlog resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Ptuj
za leto 1988. Resolucije na decembrski seji niso mogli sprejeti, Icer je
bilo treba počakati na uskladitve in sprejem republiške in zvezne re-
solucije.
Na sejah bodo ocenili tudi aktivnosti ob izvajanju sanacijskih in
predsanacijskih programov po periodičnih obračunih za 9 mesecev
leta 1987. Sprejeli bodo predlog programa dela zborov skupščine ob-
čine Ptuj za leto 1988 ter opravili volitve in imenovanja.
Na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa
bodo sklepali še 6 spremembi odloka o turistični taksi v občini, o
spremembah in dopolnitvah odloka o imenovanju krajevnih uradov
in določitvi matičnih območij v občini ter o spremembah programa
sklada stavbnih zemljišč in o njegovem financiranju. FF
2— DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
14. januar 1988 - TEDNIK
Štirideset let društev I
upokojencev
Po osvoboditvi je v nei^danjem ptujskem okraju začelo prvo dru-j
štvo upokojencev delovati v Ptuju \ letu 1947. par let za njim je bilo-
ustanovljeno društvo upokojence\ Hajdina. Pozneje so po posamez-
nih krajevnih središčih nastajala vedno no\a društ\a. Tako jih je da-'
nes v ptujski občini že 24 in le nekaj kraje\nih skupnosti je še brez i
njega, upoštevajoč pri tem, da \ KS na območju mesta Ptuja ustana-i
vljajo pododbore ptujskega društva upokojencev. Številčnost društev;
je narekovala potrebo, da so pred leti ustanovili zvezo društev upoko-j
jencev občine Ptuj, ki je zlasti zaživela, ko je bil izvoljen za njenega I
predsednika Miha Kolarič-Kostja.
V okviru zveze društev upokojencev trenutno tečejo skrbne pri-i
prave na prvi teden društev upokojencev občine Ptuj, ki bo od 28. ma-|
ja do 5. junija 19KX. Teden bodo začeli / veliko revijo pevskih zborov]
društev upokojencev z območja Podravja in F\)murja, nadaljevali pa z I
vrsto drugih prireditev. \
S prvim tednom bodo ptujski upokojenci slovesno zaznamovali'
tudi 40 let delovanja društev upokojencv. V ta namen so imenovalij
poseben odbor, ki mu predseduje Simon Pešec, priprave na revijo
pevskih zborov pa vodi Jože Soiiar.
Med zahtevne naloge spada tudi priprava publikacije, ki naj bi
izšla ob začetku tedna društev upokojencev. V ta namen so imenovali
7-članski uredniški odbor, ki mu predseduje Miha Kolarič-Kostja,;
odgovorni urednik pa bo Franc Fideršek. Uredniški odbor se je 8. ja-!
nuarja sestal na prvi seji in sprejel programsko zasnovo publikacije,;
ki naj bi izšla v 5 tisoč izvodih in bi jo dobil vsak upokojenec oz. upo-;
kojenska družina. !
Poleg uvodnega dela in programa prvega tedna društev upoko-!
jencev bo v publikaciji podrobneje predstavljena občina F'tuj s svojo i
delegatsko organiziranostjo in programskimi cilji. Poudarek bodo da-;
li 40-letnici ustanovitve in delovanja DU Ptuj, posebej predstavili zve-j
zo društev upokojencev s podatki o vseh društvih v občini, ločeno pal
še prikazali delo starejših in delavnejših društev v občini. Omenili bo-'
do tudi društvo invalidov Ptuj, s katerimi upokojenci redno sodeluje-i
jo. O socialnih problemih starostnikov in o skrbi zanje bo govoril pri-;
spevek Centra za socialno delo v Ptuju. Prav tako bodo predstavili ži-?
vljenje in delo v Domu upokojencev Ptuj-Muretinci. .;
V publikaciji naj bi bilo še več drugih prispevkov, ki bi jih ljudski^
talenti iz vrst upokojencev v vezani in nevezani besedi napisali sami,?
predstavili bi posamezne ljubitelje (likovniki, domača obrt, gojitelji]
ipd.) in objavili tudi nekaj najboljših spisov pionirjev, ki jih bodo pi-j
sali v šolah na temo upokojenci. \
Poseben problem bo financiranje publikacije in sploh programa«
prvega tedna društev upokojencev. Na seji uredniškega odbora so^
sklenili obrniti se na delovne organizacije in skupnosti ter zasebne;
obrtnike v občini. Čeprav se zavedajo, da smo v težki gospodarski kri-j
zi, vendar upajo, da bodo povsod naleteli na razumevanje, saj v obči--
ni ni delovnega okolja, ki ne bi imelo vsaj nekaj svojih bivšth delav-i
cev v tej najštevilnejši »delovni skupnosti« v občini. Po nepopolni;
evidenci je v ptujski občini že nad 7000 upokojencev. Prispevke de-'
lovnih organizacij in zasebnih obrtnikov bodo opravičili z reklamnimi:
oglasi, ki bodo priloženi publikaciji. i
Februarja bo lažje
Največ opravka so v začetku lega leta v KB Maribor — Poslovni enoti Ptuj
imeti s pripisovanjem obresti. Obresti na vloge so bile pripisane h glavnici, tako
da so se hranilne vloge že povečale za lanskoletne obresti in se prav tako obre-
stujejo. Na to opozarjajo v ptujski poslovni enoti zaradi tega, ker imajo v koni-
cah in plačilnih dneh zaradi zmanjšanih kapacitet težave. Občane prosijo, naj
prihajajo za pripis obresti takrat, ko v ekspoziturah ni takšne gneče.
Sicer pa bo teh težav kmalu konec. Delavci Stanovanjskega servisa konču-
jejo prenovitev in razširitev prostorov na Titovem trgu. V banki pričakujejo, da
bodo v novih prostorih pričeli delati v prvi polovici februarja. V njih bo devizna
in dinarska likvidatura, tekoči računi in pionirska hranilnica. Vse poslovanje bo
računalniško, prav tako pa bodo pričeli delati s terminali tudi v Mestni hranil-
nici in \ agenciji na Bregu. Trenutno se nainreč v ptujski poslovni enoti izobra-
žuje okoli 30 delavcev, ki bodo delali z računalniki. Strokovnjaki prihajajo v
Ptuj iz učnega centra KB Maribor že nekaj dni in učenje poteka hitro.
Naj omenimo še. da so obresti na dinarske hranilne vloge in depozite za la-
ni znašale milijardo in 670 milijonov in so se od predlanskih povečale za 141
odstotkov. Obresti na trimesečne in šestmesečne depozite so za lani znesle mili-
jardo 270 milijonov, kar je za 128 odstotkov več od predlanskih. Obresti na vse
vrste deviznih hranilnih vlog znašajo milijardo in 433 milijonov, kar je 161 od-
stotkov več kot predlani.
d. 1.
EMONA - KMETUSKI KOMBINAT PTUJ
Preživijo samo nadpovprečni
Časi so težki, o tem ni d>oma. Žal to prevečkrat in samo ugota\lja-
mo, tarnamo ter pričakujemo rešite>. Sami pa naredimo premalo ali nič,
da bi razmere izboljšali. Toliko bolj smo veseli vsake delo\ne organiza-
cije, ki uspešno krmari med vse večjimi in gosteje postavljenimi gospo-
darskimi čermi. Kmona Kmetijski kombinat Ptuj je ena takšnih organi-
zacij. Medtem ko so mnoge organizacije v kmetijstvu že v velikih teža-
vah, tudi v izgubah, se lahko v kombinatu pohvalijo z dobrimi rezultati.
Glavni direktor Branko Gor-
jup: »Odnos družbe do kmetij-
stva v minulem letu ni bil dober.
Treba pa je le priznati, da se je v
Sloveniji kakšen intervencijski
dinar našel tudi za pomoč kme-
tijstvu. Vendar v teh hudih časih
za gospodarstvo še posebej za
del gospodarstva — kmetijstvo,
lahko preživi samo tisti, ki je v
proizvodnji, v produktivnosti
nadpovprečen.
Kot kažejo podatki, zbrani v
republiki, je naš kombinat nad-
povprečen pri fizičnih rezultatih
proizvodnje. Gre za nadpovpre-
čne hektarske donose, nadpov-
prečne vzrejne rezultate pri gove-
jih pitancih, na farmi prašičev.
Lani smo ob devetmesečnem
obračunu ugotovili, da nimamo
nobenega tozda v izgubi. Izdelali
smo tudi enajstmesečno bilanco
in v tem obdobju so bili rezultati
še nekoliko boljši, razen v enem
tozdu, ki se ubada s težavami.
In kaj nam ostaja od tega do-
brega poslovanja? Ostaja nam
precej sredstev za sklade, tako za
poslovni sklad, rezervni sklad in
sklad skupne porabe. Seveda tu-
di več sredstev za osebne dohod-
ke. Še enkrat poudarjam, vse to
pripisujemo nadpovprečnim re-
zultatom v poljedelstvu, živino-
reji, sadjarstvu, lesarstvu . . .«
Kakšni so rezultati vaše proiz-
vodnje?
»Pšenice smo posejali 1586
hektarov in pridelali na hektar
nad 6.300 kilogramov, Intesu
smo prodali prek deset tisoč ton
zlatega zrnja. Koruze smo pride-
lali osem tisoč kilogramov suhe-
ga zrnja na hektar, silažne koru-
ze pa okoli 40 tisoč kilogramov
na hektar. Pri oljni repici smo
dosegli povprečni hektarski pri-
delek 3.300 kilogramov, kar je
odličen pridelek celo v evrop-
skem merilu. Kljub slabim pogo-
jem smo pridelali na hektar nad
43 ton sladkorne pese, tudi pri
hmelju in v sadjarstvu smo imeli
lepe pridelke, čeprav je bila sko-
raj povsod letina pod povpreč-
jem.«
Kje je recept za doseganje nad-
povprečnih rezultatov?
»To je rezultat organizacije
dela, tehnološke in zlasti delovne
discipline. V sezoni delajo stroji
in delavci 24 ur dnevno, ob de-
lavnikih, nedeljah in praznikih.
Naši delavci imajo resnično od-
govornost in čut do dela. V enaj-
stih mesecih smo dosegli 47 mili-
jard skupnega prihodka, dohod-
ka nad 1 1 milijard, čistega do-
hodka pa nad 7 milijard. Da smo
napolnili sklade, sem že omenil,
pričakujemo pa, da bomo ob ce-
loletnem obračunu ugotovili še
boljše rezultate. Tudi osebni do-
hodki so pri nas dobri, so nad
povprečjem osebnih dohodkov v
gospodarstvu ptujske občine, to-
rej v skladu z našimi rezultati. Fi-
zični obseg proizvodnje je v pri-
merjavi z letom 1986 višji za 6
odstotkov, produktivnost dela je
višja za dobre štiri odstotke.«
Problemov torej ni?
»Seveda imamo tudi proble-
me. Mnogokrat smo bili bitko za
zagotavljanje dnevne likvidnosti.
Kljub temu si nismo nikoli spo-
sodili denarja za osebne dohod-
ke, naš račun ni bil nikoli bloki-
ran. Tega si seveda želimo tudi v
letošnjem letu!«
Kakšni so vaši načrti v letu, ki
bo vsaj po napovedih sodeč precej
težko, morda najtežje doslej?
»Dogovorili smo se, da bomo
dajali kakovosti proizvodnje še
mnogo več pozornosti kot doslej.
Že tako dobro tehnološko in de-
lovno disciplino nameravamo še
zaostriti. Naš nadaljni razvoj vi-
Glavni direktor Branko Gorjup
dimo v še večji povezanosti z
znanostjo, rezultati tako ne bi
smeli izostati. Seveda pa računa-
mo, da bo tudi družbeni odnos
do kmetijstva v tem letu doživel
spremembo, seveda v korist te
pomembne dejavnosti.«
Osebno ste torej velik optimist.
»Da, vendar ne pretiran. Še
enkrat poudarjam, da bo to inf-
lacijsko obdobje preživel samo
tisti, ki bo dosegal nadpovprečne
rezultate. Pa še ta bo ogrožen, če
ne bomo dokončno opravili s ce-
novnimi neskladji.«
Ste z jesensko setvijo naredili
uspešen korak v nadpovprečno žit-
no letino?
»Da in ne. Da zaradi tega, ker
smo plane setve v celoti izpolnili,
ne pa zaradi tega, ker zaradi obi-
lice deževnih dni setve nismo
opravili pravočasno. Normalno
je, da setev končamo do 20. ok-
tobra, mi pa smo sejali še konec
oktobra in začetku novembra.
Pozna setev gotovo ne da takšnih
rezultatov, kot jih želimo. Tolaži
pa nas lepa jesen in toplo vreme
tudi v prvem delu zime. Pšenica
se lepo obrašča in torej znova
obeta soliden pridelek.«
Naj bo torej tudi leto 1988 za
delavce kombinata uspešno in na
osnovi tega SRECNO!
J. Bračič
Naj bodo kupi še večji!
»Sindikat mora biti z delavcema
AVGUST IVARTNIK
Zavedamo se, da nas tudi v
tem letu čaka breme krize, zato
se moramo vsi potruditi in zbrati
dovolj moči za odpravo čimveč
negativnega, za začetek pozitiv-
nih procesov na vseh ravneh, za
nov vzpon gospodarskega in
splošnega družbenega razvoja
naše države. Večji del bremena
je na vseh zaposlenih — na de-
lavcih. In če je sindikat najširša
in najbolj množična delavska or-
ganizacija, potem je prav sindi-
kat tisti, ki ga mora to najbolj
skrbeti.
Konec lanskega leta je odgo-
vorno funkcijo predsednika ob-
činskega sveta Zveze sindikatov
občine Ptuj prevzel Avgust Ivar-
tnik. Iz neposredne proizvodnje
je prišel, iz delovnega okolja,
kjer prav sedaj bijejo odločilni
boj za obstanek. In prav zato je
verjetno primerno, da smo ga iz-
brali za našega sogovornika.
Začeli smo težko, gospodarsko
negotovo leto 1988. Katere so bi-
stvene naloge sindikata pri pre-
magovanju vseh težav?
»Že ob svoji izvolitvi na ple-
numu občinskega sveta ZSS Ptuj
sem povedal, da mora biti v le-
tošnjem letu ena bistvenih nalog
sindikata skrb za reševanje soci-
alne varnosti delavcev, predvsem
tistih, ki preživljajo sebe in dru-
žino izključno s svojim osebnim
dohodkom. Druga pomembna
naloga, ki jo bo prav tako zelo
težko realizirati, pa je skrb za za-
poslovanje nezaposlenih. Naš
svet za vprašanje življenjskih in
delovnih razmer delavcev, ki ga
vodi tovarišica Udovičeva, bo
imel zares težko in odgovorno
delo pri uresničevanju obeh zah-
tevnih in obsežnih nalog, zato
pričakujemo pomoč tudi iz os-
novnih organizacij sindikata.
Celotni program dela in aktiv-
nosti občinskega sveta ZSS Ptuj
bo izhajal iz programske usmeri-
tve X. kongresa ZS Jugoslavije,
XI. kongresa ZS Slovenije ter iz
idejnopolitičnih opredelitev, ki
bodo sprejete na skupščini ob-
činske organizacije ZSS Ptuj 23.
januarja. Jasno je, da bo poseb-
na pozornost namenjena vsem ti-
stim nalogam, ki so bistvene pri
utrjevanju družbenoekonomske-
ga položaja delavcev. Aktivno se
bomo vključevali v izvajanje
ukrepov ekonomske politike in v
predloge za dograjevanje gospo-
darskega sistema.
Močan poudarek moramo dati
obravnavanju problemov nepo-
sredno v bazi in usposabljanju
sindikalnih aktivistov z raznimi
oblikami izobraževanja. Tako
bomo prihodnji petek, 22. janu-
arja, pričeli občinsko sindikalno
šolo, poleg tega pa bomo izvedli
še razne druge oblike izobraževa-
nja delavcev. In ne nazadnje mo-
ramo posvetiti vso skrb pravo-
časnemu in pravilnemu informi-
ranju delavcev o rezultatih go-
spodarjenja in vseh težavah, ki
se pojavljajo pri tem. Delavce je
treba pravočasno opozoriti na re-
alne možnosti'in istočasno pred-
lagati najustreznejše rešitve, ki
lahko izhajajo iz boljše organizi-
ranosti dela, večje produktivno-
sti, boljšega izkoriščenja delov-
nega časa in podobnih zlatih re-
zerv.
Pri občinskem svetu Zveze sin-
dikatov bomo namenili vso skrb
neposrednim obiskom v organi-
zacijah združenega dela in toz-
dih, saj moramo doseči še bolj
neposredne stike med osnovnimi
organizacijami sindikata. Izdela-
li smo si osnutek programa aktiv-
nosti za prvo četrtletje letošnjega
leta, a je samo okviren in ga bo-
mo še dodelali.«
V javnosti je vse pogosteje sli-
šati besede o stavkah in raznih
drugih prekinitvah dela. Kaj me-
nite osebno o tem?
»Menim, da mora biti delo v
vseh okoljih zastavljeno tako, da
do prekinitev ne bi prihajalo. Po-
znamo dovolj samoupravnih po-
ti, le izkoristiti jih ne znamo ali
nočemo. Za to pa so v največji
meri odgovorni poslovodni in sa-
moupravni organi in družbeno-
politične organizacije v združe-
nem delu. Trdim, da mora biti
sindikat z delavci v dobrem in v
slabem. Vedeti pa moramo, kaj
hočemo in kaj lahko zmoremo v
dejanskem splošno oteženem go-
spodarskem stanju. Ce vzamem
za primer Agis: vsi vemo, da zah-
tevam delavcev ni bilo zadošče-
no, predvsem ne zahtevi o zviša-
nju osebnih dohodkov. Enosta-
vno ne zaradi tega, ker ni bilo
sredstev, ker ni bilo toliko pride-
lanega, da bi lahko še kaj delili z
logiko dobrega gospodarja.«
Ker ste omenili Agis, je prav,
da rečete še kakšno o sedanjem
stanju — po vpeljavi ukrepa
družbenega varstva.
»Menim, da je Agis z ukre-
pom družbenega varstva v zad-
'njem času precej pridobil. Oseb-
no menim, da je pravilna odloči-
tev, da je zaupano krmilo Agisa
roki, ki bo uvedla disciplino in
dejansko (ne samo papirnato)
odgovornost. Kajti prepričan
sem, da do sedaj prav ti dve ne-
pogrešljivi vrlini nista bili zasto-
pani, kot bi morali biti, zato je
verjetno prišlo do takšnega sta-
nja. Prepričan sem tudi, da Agis
s pravilnim vodenjem in večjo
odgovornostjo na vseh ravneh
čakajo še lepi časi in da ima
možnosti za jasnejšo perspekti-
vo. Zato želim delavcem Agisa in
vsem tistim, ki imajo podobne
gospodarske težave, da se čim-
prej izkopljejo iz njih. Vsem dru-
gim delavcem v združenem delu
občine Ptuj pa želim še mnogo
delovnih uspehov in bolj optimi-
stičnega gledanja pri premagova-
nju vsakodnevnih gospodarskih
in osebnih težav.«
_   M, Ozmec
Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj Avgust Ivar-
tnik s svojim nepogrešljivim sodelavcem, sekretarjem Feliksom Bagar-
jem. (foto: M. Ozmec)
Priznanja za strokovno delo
Ob prazniku delovne organizacije Olga Meglic
— 23. decembru — je šest delavcev prejelo prizna-
nja za dolgoletno delo na samoupravnem, družbe-
nopolitičnem in gospodarskem področju. Lanski
nagrajenci so za razliko od prejšnjih več naredili
na strokovnem področju.
Priznanja so izročili Štefaniji Fajdiga, Janezu
Horvatu, Jožetu Ruganiju, Ivanu Anželu, Branku
Muršiču in Ivanu Tetičkoviču. Ob prazniku DO so
podelili tudi več jubilejnih nagrad za deset, dvaj-
set in trideset let delovne zvestobe.
MG
TEDNIK "   i^""" ^^^^
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Ivan Potrč v pogovoru z Ljubico Šuligoj na prireditvi (maja 1987) ob pr-
vem dnevu osnovne šole v Dornavi, ki nosi ime po Potrčevem velikem
učitelju ii< vzgojitelju dr. Franju Žgeču.
}} Vedno bom
z življenjem«
1. januarja je minilo petinse-
demdeset let, odkar se je v Štu-
kih pri Ptuju na kmetiji rodil
Ivan Potrč, pisatelj, ki skupaj z
Ingoličem pomeni za Štajersko
to, kar je Kranjec za Prekmurje
ali Voranc za Koroško.
Svojo literarno (in revolucio-
narno) pot je začel na ptujski
gimnaziji. V svojih delih se kaže
kot naturalist. Riše življenje ma-
lih, socialno in moralno ogrože-
nih, bednih ljudi. Njegovi Prieki
so nagonski, erotično naravni, ži-
vijo zagnano in sunkovito. Če-
prav je njegova literatura zmeraj
tudi socialno kritična, pa vendar
ta nota ne izstopa prenasilno iz-
za naturalističnih podob v njego-
vih delih.
Sam pravi, da ni nikdar mogel
vsega mirno presojati in se ne
razburjati. Nikoli ni mogel ostati
hladen, vedno je kričal z življe-
njem, ki je teklo skozi pero.
Njegova dela so nam kraje-
vno, pa tudi mišljenjsko blizu.
Omenimo naj nekaj njegovih li-
terarnih stvaritev: Kočarji in
druge povesti (1946), Svet *na
Kajžarju (1948), Zločin (195.5),
Na kmetih (1954), Nesmilečno
življenje (1965), trilogija o Kref-
lih (1946), 1948, 1952). . .       jš
H POTRČEVIH mi
Ali so učitelji
julija in avgusta
odveč?
v prvi številki letošnjega Tednika smo lahko prebrali razpis neke
šole iz naše občine, da potrebujejo učitelja nemškega jezika, ki bo na-
domeščal delavko na porodniškem dopustu. Lepo, da bo spet kak
Slovenec več. Lepo, da bo spet nekdo, ki je brezposeln, vsaj leto dni
zaposlen.
Hop, tu se pa zatakne. Dela in naloge so namreč razpisani do 30.
junija 1988. Računam in računam - ampak od 1. februarja, ko bo
novi delavec pričel vzgajati in izobraževati, pa do 30. junija nikakor
ni dvanajst mesecev, kolikor naj bi bila ženska na porodniškem. In če
človek ne bi poznal prosvete, bi se čudil in spraševal, kako so na tej
(in — upam — na le še malokateri šoli) prišli do petmesečnega nado-
meščanja delavke na porodniški. Tako pa . . .
Šolsko leto se prične I. septembra, konča pa 31. avgusta. Učenci
pa so v šoli le tja do zadnje četrtine junija. Takrat izbruhnejo počitni-
ce. Za učence in za učitelje. Vendar učiteljeve počitnice ne pomenijo
tudi dopusta, čeprav mnogi zunaj prosvete to enačijo. Tudi prosvetni
delavci morajo letno opraviti 2184 delovnih ur, tudi oni imajo samo z
zakonom in samoupravnimi akti določeno število dopustniških in
drugih prostih dni.
Ampak na šoli, ki je razpisala mesto učitelja samo do 30. junija,
izgleda, da učiteljev od 30. junija do I. septembra ne potrebujejo?!
Ne, ni to. Če bi nekomu dali delo za eno leto, bi mu morali plačati za
dvanajst mesecev (toliko denarja šola tudi dobi po svobodni menjavi
dela). Če pa ga vzamejo do junija in potem od septembra do konca
januarja, mu plačajo deset mesecev. Za dva meseca denarja ostane
kolektivu. Kaj z ostankom naredijo, ni težko uganiti.
Morda tak način zaposlovanja ni v nasprotju z zakonom in sa-
moupravnimi akti. Nisem pravnik, da bi sodil. Je pa to nemoralno.
Nemoralno zlasti do tistega, ki bo v šolo prišel nadomeščat delavko.
Prosvetni delavci naj bi vzgajali, ne samo izobraževali. Kako vzgajajo
na tej šoli, kjer so moralo prodali za nekaj milijonov dinarjev?
Jože Šr ligoc
S slovesnosti ob otvoritvi.
Prodajalna ima 300 kvadratnih metrov.
(Foto: KOSI)
Nova samopostrežnica
na Hajdini
Prebivalci Hajdinein okolice so sredi minulega tedna dobili no-
vo, sodobno samopostrežno trgovino. Dogodek, ki ga letos ne bo več,
pa tudi v prihodnjih letih ga ni pričakovati, je dejal direktor delovne
organizacije Mercator-Izbira-Panonija Ptuj, Franc Tomanič v uvod-
nih besedah na otvoritveni slovesnosti. Trgovina je zrasla v 130 dneh,
investicija pa bo, ko bo dokončno končana, veljala 200 milijonov di-
narjev. Levji delež sredstev je prispeval MI P, del sredstev so združena
sredstva SOZD-a Mercator KIT, del pa je kredit Marlesa. Prodajalna
ima 300 kvadratnih metrov površine, poleg prodajnih prostorov sta še
bife in skladišče. Vrvico na novi prodajalni je prerezala poslovodki-
nja Milenka Draškovič in s tem simbolično prevzela trgovino, ki je bi-
la v tem koncu naše občine že hudo potrebna, saj so za staro — v šali
sicer — govorili, da je še iz srednjega veka. Ob otvoritvi je zbrane po-
zdravila tudi tajnica krajevne skupnosti Hajdina Jožica Šijanec in
obljubila, da bo krajevna skupnost priskočila na pomoč pri ureditvi
okolice. V kulturnem programu so se predstavili učenci osnovne šole
Hajdina. Trgovina in bife sta bila že v prvih urah otvoritve polna; ka-
ko tudi ne, saj je bilo mogoče dobiti v bifeju kavo zastonj. No, to je
bilo le na dan otvoritve, pa kljub temu so potrošniki Hajdine in okoli-
ce zadovoljni, da so tudi oni končno dobili prodajalno, ki gre v korak
s časom. N. V.
Dedek Mraz udaril
Florijana
Ob novoletni ureditvi Trga mladinskih delovnih brigad je Flori-
janov spomenik, ki je bil postavljen leta 1745 v spomin na številne po-
žare, ki so pustošili v Ptuju, dobil krepak udarec. Najbolj je bila pri-
zadeta sulica, ki se je sicer še nekaj časa držala, zatem pa padla.
Shranili so jo v frizerskem salonu Tatjane Fenos, od koder so jo
šele 6. januarja odnesli predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo
Maribor. Za poškodbo Florijanovega spomenika pa se zanimajo tudi
v drugih okoljih. Od poškodbe pa je minilo ie več tednov.        MG
Florijan brez sulice
foto: KOSI
Kurentovanje '88
v prejšnjem tednu so v fol-
klornem in turističnem društvu
začrtali osrednje aktivnosti v pri-
pravah na največjo folklorno in
turistično prireditev v občini —
tradicionalno kurentovanje. O
njem govorimo le nekaj mesecev
v letu, sicer pa ga puščamo ob
strani. Prvo kurentovanje s kar-
nevalom je bilo organizirano že
leta 1960 na pobudo Zgodovin-
skega društva. Do leta 1968 je
prireditev organiziral Zavod za
folklorne prireditve. Tega leta je
pričelo delati Folklorno društvo.
Ptuj, ki sije v društvenih pravilih
trajno zapisalo ohranjati ljudske
šege, navade in običaje v občini,
še posebej v krajih, kjer so se le-
ti močno ohranili: v Markovcih,
Cirkovcah, Lancovi vasi, Pobrež-
ju in Podlehniku.
V osemindvajsetletni zgodovi-
ni ptujskega kurentovanja so se
ohranile nekatere posebnosti ži-
vljenja naših babic in dedov, na
katere bi sicer pozabili. Dejstvo
pa je, da ohranjanje dediščine ne
more biti samo naloga folklorne-
ga in turističnega društva. Zveze
kulturnih organizacij ali kultur-
ne skupnosti, temveč je to skrb
in dolžnost vseh, ki živijo in
ustvarjajo v tem trenutku. Zave-
dati se moramo, da je naš »ko-
rant«, po katerem je prireditev
dobila ime, edinstveni lik v svetu
in da zasluži vso pozornost — tu-
di materialno.
Tako pa ostaja skoraj tri deset-
letja nerešeno njegovo financira-
nje. Že ob dvajsetletnici sta dru-
štvi predlagali sporazum o finan-
ciranju. Žal je ostalo le pri do-
brih željah, sporazuma pa še
vedno ni. Lansko jesen so bili si-
cer narejeni prvi konkretnejši ko-
raki, osemindvajseto kurentova-
nje pa bo še vedno odvisno od
dobre volje in pripravljenosti de-
lovnih organizacij, skupnosti in
zasebnih obrtnikov.
Šestnajst milijonov dinarjev,
kolikor potrebujejo organizatorji
za izvedbo prireditve, sicer ni ve-
liko. Za društvi pa je velik zalo-
gaj.
S stalnim virom financiranja
bi lahko prireditev samo pridobi-
la — zagotovljeno bi ji bilo celo-
letno življenje. Kurentovanje na-
posled potrebuje tudi strokovno
delo. V našem neposrednem
okolju je še veliko šeg, navad in
običajev, ki bi jih kazalo oživiti.
V zadnjih letih je tako zaživel ha-
loški zeleni Jurij.
V občini si prizadevamo za
ambiciozen turistični razvoj, ob-
čutek pa je, da se preveč zanaša-
mo na amaterje, popoldanske
ljubitelje, ki sicer lahko veliko
dajo, ne morejo pa prevzeti od-
govornosti za razvoj in morebit-
ne napake. S prireditvami boga-
timo občins+co turistično ponud-
bo. Če je tako, potrebujejo le-te
poleg moralne tudi finančno
podporo.
Letos lahko prireditvi poma-
gamo, če je to sploh pomoč, s
tem, da bomo vsi, ki si jo bomo
ogledali, tudi kupili priponko.
Stala bo tisoč dinarjev. V občini
je nekaj nad dvajset tisoč zapo-
slenih. Če bi jo kupil vsak, bi
stroške prireditve pokrili. Sodeč
po razpoloženju v nekaterih oko-
ljih, kjer lahko zagotovijo odlo-
čilni zasuk, naj bi 29. kurentova-
nje svoje jesenske priprave že
pričelo s trajnim virom financira-
nja. Da gre zares za enkratno pri-
reditev, že nekaj let potrjuje tudi
jugoslovanski koledar prireditev,
kjer sta trajno zapisani le dve ob-
činski prireditvi od približno pet-
sto, kolikor jih je v občini na le-
to. Poleg kurentovanja je pozor-
nost namenjena le še festivalu
domače zabavne glasbe.
Sicer pa ptujsko kurentovanje
skuša opozoriti nase tudi z ambi-
cioznejšim informiranjem in pro-
pagando. Prvič v svoji zgodovini
bodo organizatorji vabili tudi z
videofilmom in ne samo s plaka-
ti ter živimi nastopi kurentov.
Pričakujejo, da se bo 14. februar-
ja na starih ptujskih trgih in uli-
cah trlo obiskovalcev.
Kakorkoli že — v letošnji
predpustni in pustni podobi Ptu-
ja in okolice bo za vsakogar ne-
kaj. Osrednji prireditvi se bodo
pridružile še druge. Posebno po-
zornost zasluži razstava mask in
šemljenja. Letošnje kurentovanje
poteka v jubilejnem letu delova-
, nja ptujskega folklornega dru-
štva in markovske skupine. Prvo
bo slavilo dvajsetletnico, skupi-
na pa petdesetletnico. Nekaj no-
vosti pa je tudi v osrednji prire-
ditvi, ki se bo pričela ob trinajsti
uri z nastopom folklornih skupin
na osrednjih ptujskih trgih. Le-te
bodo plesale in pele devetdeset
minut, zatem pa se bodo vključi-
le v sprevod.
MG
Slovenski oktet
navdušil
Profesor Hubert Bergant za orglami cerkve sv. Ožbolta.
Ob nastopu Slovenskega okteta je bilo v cerkvi skorajda premalo prostora za vse ljubitelje ubrane pesmi. Fo-
to: M. Ozmec ^
Polna cerkev sv. Ožbolta je
znova dokazala, da je pesem Slo-
venskega okteta dogodek, ki ga
večina ne želi zamuditi. Minuli
četrtek so ljubitelji lepe pesmi
cerkev napolnili do zadnjega ko-
tička in navdušeno spremljali
koncert tega našega svetovno
znanega okteta. Koncert, ki ga
oktet pripravi vsako leto ob boži-
ču, je obsegal pesmi domačih in
tujih avtorjev. Tako smo slišali
dela Zupana, Štolcerja, Čveka,
Kimovca, Bacha, Gallusa in še
nekatera druga. Na orgle je igral
Hubert Bergant, vendar zaradi
slabega stanja, v katerem so or-
gle v cerkvi sv. Ožbolta, vituoz-
nost Berganta ni prišla tako do
izraza kot bi sicer, čeprav se je
oktet odločil za koncert v tej cer-
kvi, ker so te orgle v primerjavi z
orglami v Proštijski cerkvi v bolj-
šem stanju. Koncert je bij izje-
men glasbeni dogodek in le želi-
mo si lahko, da bi se kulturne
prireditve na takem kakovost-
nem nivoju nadaljevale skozi vse
leto. N y
4 — SESTAVKI iN KOMENTARJI
14. januar 1988 - TEDNIK
Donkihotstvo naravovarstvenikov?
Ponavadi se na lepše predele
ptujske okolice spomnimo šele
takrat, ko je prepozno. Takrat,
ko procesov spreminjanja ni mo-
goče več zaustaviti, ko je nepo-
pravljivo pokvarjen videz pokra-
jine in ko zaradi pomanjkanja
denarja in volje ni mogoče več
ohraniti vsaj približno neonesna-
ženega okolja. Tako je bilo ob
gradnji akumulacijskega jezera
za elektrarno Formin. Veliko
obljub o brezhibno delujoči či-
stilni napravi, namakanju iz aku-
mulacijskega jezera, ureditvi ka-
nalizacije v obrobnih naseljih .. .
Po več kot desetih letih pa obup-
no onesnažena Drava, Studen-
čnica, neposrečeno preneseno
osrednje odlagališče komunalnih
odpadkov iz Birov v Rogoznico,
težave s podtalnico v Budini in v
Brstju. Ce vsaj nihče, ki se je
projektov loteval, ne bi oblju-
bljal, da bo nova pridobitev oko-
loško neoporečna in celo kori-
Šturmovci (posnetek: F. Janžekovič)
stna, potem bi človek vedel, da je
pač usoda v rokah tistih, ki jim
ni mar, kaj se dogaja s pokrajino
in da nas prihodnost ne bo obva-
rovala pred enoličnostjo kultur-
ne stepe in neizmernim dolgo-
časjem okolja, ki ga izbira in na-
črtuje človek mimo zgodovinskih
in naravnih danosti. Pa kaj bi
stokali, porečejo navdušenci nad
napredkom. Povsod v svetu se je
to dogajalo in tudi sedaj se.
Človek, ki nikoli sproščeno ne
gre v gozd ali v loge ob Dravi, ki
ne odmisli težav sedanjega tre-
nutka, pač v naravi ne more vi-
deti drugega kot toliko in toliko
neizkoriščene zemlje, neposeka-
nega gozda in neizkoriščenih vo-
dotokov. Smo pač ujetniki te ci-
vilizacije, ki se do narave vede
mačehovsko in pozablja, da člo-
vek ni edino živo bitje in nima iz-
ključne pravice spreminjati nara-
ve po svoji volji in potrebi.
Če bi se nekdo po dolgih letih
odsotnosti vrnil v na§o pokraji-
no, bi najbrž bil zelo presenečen
in razočaran. Pozidava brez ka-
kršnegakoli reda in spoštovanja
kulturnih tradicij prejšnjih nase-
lij. Gradbeni materiali in stili
gradnje, prineseni iz vseh vetrov.
Enkrat me je mlad človek iz tuji-
ne opozoril, da še nikjer ni videl
tako neurejenih naselij. Ne toli-
ko po razmetanosti okoli hiš in
umazanije ter navlaki, temveč za-
radi tega, ker si vsak zgradi hišo,
kakršno si želi, visoko, nizko, s
tako ali drugačno kritino, z bolj
ali manj okusnimi kombinacija-
mi. Ta naša ravnica izgleda, kot
bi srake vse, kar so kje zbrskale,
odložile tu. Tradicije vasi in zna-
čilnih gradenj, četudi modernizi-
ranih, se nihče ne drži. Kaj šele v
Halozah in Slovenskih goricah
— od alpskih brunaric do najra-
zličnejših  načičkanih vikendov
— vse to lahko stoji pri nas, ne
da bi se komurkoli zdelo škoda
pokrajine, ne da bi koga bolela
glava zaradi vtisa, ki ga puščamo
pri naključnih obiskovalcih. Niti
kulturnih tradicij preteklosti ne
zmoremo upoštevati in ohraniti
spomina na prednike, ki gotovo
niso bili manj delovni in prizade-
vni od nas. Kaj šele, da bi znali
razumeti dolgo stoletja trajajoče
nastajanje naravnih značilnosti
tega področja, značilne pokraji-
ne, ki jo je ustvarila Drava, pa
Studenčnice ob njej .. . Niti do
svojih prednikov ga nimamo, kaj
šele do narave. Drži, da se tudi
drugje v Sloveniji ne obnašajo
bolje, toda to ni opravičilo.
Da je vendarle med nekateri-
mi v naši občini vsaj malo razo-
čaranja in resnega odnosa do na-
ravne in kulturne dediščine, je
potrditev nekaj dokumentov, ki
smo jih v občini sprejeli in nekaj
nastopov posameznikov, bodisi v
pogovorih ali v časopisju. Doku-
ment, ki so ga sprejeli v občin-
skih klopeh delegati, še ne tako
dolgo nazaj, je naprimer odlok o
zaščiti nekaterih področij v ptuj-
ski občini. Zaščiteno je bilo po-
dročje v okolici Gabrnika, pose-
bej zaradi redke močvirske flore,
močvirskega tulipana, ki je zašči-
ten tudi z republiškim dokumen-
tom, ki varuje redke in ogrožene
rastlinske vrste. Pa vedo strokov-
njaki iz Zavoda za spomeniško
varstvo Maribor, ki se ukvarjajo
z varstvom naravne dediščine,
povedati, da kljub popolni za-
konski zaščiti nihče ni odgovar-
jal za uničenje Pesniške doline,
za to, da se je zaščiteno področje
zmanjšalo od 120 hektarjev na
10, pa še tistih deset je ogrože-
nih.
Ne samo Pesniška dolina, se-
daj je na vrsti tudi Šturmovec in
morda so ravno sedanja dogaja-
nja v njem primerna, da realno
ocenimo, kako se obnašamo do
naravnih znamenitosti sedaj, ko
je ekološka zavest vseeno glas-
nejša, kot je bila morda pred leti.
Vsa težava se pravzaprav za-
čne s tem, da je naša občina spre-
jela tudi programe, v katerih
predvideva pridobivanje novih
kmetijskih površin in na žalost
tudi te sedaj načrtovane počasi
spreminjajo nekoč z odlokom za-
varovani krajinski park Šturmo-
vec v otočke. Ljudje seveda vse
te posege spremljajo, (če jih) z
deljenimi mnenji, pogosto pa, če
v bližini ne stanujejo ali nimajo
ničesar s temi področji, niti ne
vedo, kaj pravzaprav gre zaščititi
pred posegi. Nobene koristi ne
vidijo v tem, če nekega področja
ne spremenimo in ohranimo na-
ravno ravnotežje v njem. V tem
zapisu bomo zato v nadaljeva-
njih poskušali vsaj malo orisati
značilnosti Šturmovcev in morda
se bo komu zdelo vredno jih
kdaj obiskati in razmisliti o njih.
Pri zbiranju podatkov o ravna-
nju s Šturmovci, o katerih bomo
več napisali prihodnjič, sta naj-
več pomagala Janko Urbanek,
profesor biologije, ki dela na ma-
riborskem zavodu za spomeni-
ško varstvo, in Franc Janžekovič,
ornitolog in biolog, ki se z razi-
skovanjem Šturmovcev ukvarja
že nekaj let, predvsem pa ga za-
nimajo zanimive ptice v krajin-
skem parku pa tudi na širšem ob-
močju Drave od Ptuja do Ormo-
ža.
Darja Lukman
Postajni utici
v Cirkulanah
Delo v krajevnih skupnostih jc proti koncu lanskega leta postalo
zelo težavno, saj je velika večina ostala brez denarja, ker so akcije, ki
so jih organizirali med letom, »požrle« veliko več denarja, kot so ga
zbrali, in so do konca leta odplačevali različne dolgove. Kljub težav-
nim razmeram pa ni zamrlo. Ljudje, ki vodijo delo po krajih naše ob-
čine, se zatečejo k malo priljubljenemu, a še zmeraj učinkovitemu na-
činu zbiranja sredstev na osnovi prostovoljnih prispevkov. Prav zani-
mivo bi bilo izračunati, koliko denarja dajejo ljudje za izboljšanje ži-
vljenjskih razmer v svojih krajih zunaj »organiziranega« rednega pla-
čevanja samoprispevkov kot dotacije za delo društev, kot denar po
pogodbah, kot prostovoljno brezplačno delo, kot material ... In če
ima njihov tako vloženi denar ugodne posledice za razvoj kraja, če so
ljudje ob vsaki, tudi najskromnejši akciji zadovoljni, če znajo tisti, ki
denar porabljajo in usmerjajo, zadovoljiti osnovne potrebe krajanov.
Utica sicer še ni povsem končana, ampak vetrovom se je prejšnji teden
uspešno upirala. (Posnetek: JB.)
potem je veliko lažje ob naslednjih načrtih, saj so lahko organizatorji
prepričani, da jim bodo sokrajani tudi v bodoče zaupali.
Takšen na videz mali uspeh, ki pa je združil krajane Gradišč, Slati-
ne, Pohorja, Okiča, dela Paradiža in Cirkulan, saj so nesebično zbrali
500.000 dinarjev, je postavitev dveh utic na avtobusnih postajališčih v
Pristavi. Čeprav postajališči še nista v celoti urejeni, pa predsednik
vaškega odbora Pristava Milan Voglar s ponosom pove, kako je ta ak-
cija združila krajane, krajevno skupnost Cirkulane in delovno organi-
zacijo Olga Meglic, ki je poleg prispevka 200.000 dinarjev omogočila,
da so v njenih prostorih v Dolanah delavci ob popoldnevih prosto-
voljno izdelovali hišici, nudili pa so tudi prevoz v Pristavo (pravza-
prav na konec Cirkulan, če želimo biti natančnejši).
V Cirkulanah so veseli, ker so z delovno organizacijo na svojem ob-
močju pričeli sodelovati na tak način, prepričani pa so, da bodo tudi
v bodoče.
jš
LETG*87 V OČEH STATISTIKE^
Maloprodajne cene so se v zadnjem mesecu lanskega
leta v primerjavi z decembrom 1986 po podatkih Zvezne-
ga zavoda za statistiko povečale za 167,4 odstotka. Infla-
cija je v primerjavi z letom 1986 zrasla za 118 odstotkov.
Življenjski stroški so se v decembru 1987 v primerjavi z
enakim obdobjem predlanskega leta povečali za 170,6 od-
stotka, v celem letu pa za 120,3. Še vedno niso znani po-
datki o cenah proizvodnje, ocenjujejo pa, da se bodo po-
večale za okrog 99 odstotkov. Prvi izračuni kažejo, da se
je industrijska proizvodnja v Jugoslaviji povečala le za
0,7 odstotka.
V letu 1987 se tudi ni povečala realna rast družbenega
proizvoda. Tudi pričakovanja na področju izvoza in uvo-
Neobrzdana inflacija
za se niso uresničila. Ocenjujejo, da se je izvoz v lanskem
letu povečal za 3,7 odstotka, uvoz pa se je zmanjšal za 1,9
odstotka.
Za zadnjih deset let je značilna neobrzdana rast inflaci-
je, pravijo strokovnjaki. Cene proizvodnje so se povečale
devetnajstkrat, kmetijske šestindvajsetkrat, gradbeništva
štiriindvajsetkrat, cene na drobno in v gostinstvu pa za se-
demindvajsetkrat, kolikor so se povečali tudi življenjski
stroški. Nominalni osebni dohodki so se v zadnjem deset-
letju povečali kar za triindvajsetkrat, medtem ko se je re-
alni čisti dohodek na delavca znižal za enajst odstotkov.
NaV
MINULO LETO JE BILO USPEŠNO ZA KRAJEVNO SKUPNO!
PTUJSKA GORA
Uspeh rodi zaupanje in obratno
Krajevna skupnost Ptujska Gora je ena manjših
skupnosti naše občine. Toda to še ne pomeni, da
imajo zato kaj manj problemov, še posebej ker so
nerazvita krajevna skupnost. Šest naselij ima
okrog 1100 prebivalcev in veliko dobre volje za
skupno reševanje problemov. V lanskem letu so
uresničili vse zastavljene naloge s sredstvi krajev-
nega in občinskega samoprispevka, s sredstvi za
nerazvite, s svojimi sredstvi, ki so jih zbrali po po-
godbah, in s prostovoljnim delom. Ko so zbirali
denar za posamezne akcije po hišah, niso imeli
kakšnih posebnih problemov, nam je povedal
predsednik sveta krajevne skupnosti Rado Rodo-
šek. Pravi, d^jim ljudje zaupajo in doslej njihove-
ga zaupanja še niso izigrali, kar jim zagotavlja tudi
v prihodnje najširšo podporo prebivalcev te halo-
ške krajevne skupnosti.
Tako so v lanskem letu asfaltirali kilometer kra-
jevne in kilometer regionalne ceste, obnovili tri
transformatorske postaje, obnovili cesto na Janški
Vrh, v Dravinjski dolini pa je zazvonilo tudi 45 te-
lefonov. Pri teh svojih prizadevanjih dobro sode-
lujejo s TOZD Elektro iz Ptuja, Cestnim podjet-
jem. Komunalno skupnostjo, manj uspešno pa s
TOZD za ptt promet Ptuj. Danes je treba za tele-
fon odšteti od 1.500.000 do 2.000.000 dinarjev, kar
pomeni za gospodinjstva v tem delu občine veliko
breme, če že ne kar neuresničljivo željo. Menijo,
da bi morala iti širša družbena prizadevanja tudi v
tej smeri, da bi tudi na področju telefonskega
omrežja morali upoštevati nerazvitost območja, pa
tudi oddaljenost od občinskega središča, saj če kje
nujno potrebujejo telefon, so to oddaljeni kraji.
To je eden od problemov, ki ga želijo rešiti v letoš-
njem letu. Nujno potrebno bo tudi zgraditi most v
Doklecah, ki je v izredno slabem stanju. Računajo
na pomoč gozdnega in vodnega gospodarstva. Ze
večkrat se je zgodilo, da so ob večjih povodnjih
ostajali Janški Vrh in drugi deli Dravinjske doline
zaradi slabega mostu odrezani od sveta. V Stogov-
cih naj bi v letošnjem letu zgradili še transforma-
torsko ptostajo, kot stalna naloga jim ostaja vzdrže-
vanje krajevnih makadamskih cest. Velika tiha že-
lja zadnjih let, ki pa je na jesenskih zborih obča-
nov bila povedana tudi na glas, je dom občanov.
To je seveda dolgoročna naloga, o kateri še niso
rekli zadnje besede.
NaV
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
TEDNIK -    J«""^*" '^»8
V živo
Poslednji dan v 87. letu in poslednja oddaja V živo radia Ptuj.
Žametno prijazni glas povezovalca oddaje se odziva telefonskim
klicem, skromno sprejema želje, pohvale, jih vrača in se zahvaljuje.
Ta voditelj ni, po moji skromni amaterski kritiki, nikoli razočaral
poslušalcev; skorajda bi bilo potrebno spremeniti reklo »Nihče ni ne-
nadomestljiv«, saj je prav omenjena oddaja potrdila njegovo prilju-
bljenost, zaželenost in sposobnost komuniciranja z ljudmi. In če člo-
vek pri vsej gloriji zna ohraniti še trezno pamet in sejati nevzvišene
misli z naravnim, neponarejenim smehom, vpletenim v kramljanje —
vsa mu čast, ko pa marsikomu zrastejo peruti za prazen nič.
Dogajanje v zadnji oddaji pa me je vodilo še k drugačnim mi-
slim. Namreč izkazalo se je, da je ptujski radio poznan zunaj svojega
ožjega območja, predvsem na mariborskem področju. To pomeni, da
prerašča lokalne okvire in si utira pot (glas) navzven, kar je vsekakor
vzpodbudna ugotovitev za vse, ki kujejo obliko in vsebino radijskega
programa.
Naslednje, kar me preblisne, a brez sence dvoma, je opaznost iz-
ključno pozitivnih, pohvalnih, dobronamernih klicev poslušalcev. Vsi
so želeli srečno, uspešno 88. leto kolektivu radia in vsi so pohvalili
oddajo, program. Dobro, tiste želje ob koncu leta so res že prava for-
malnost toda vse ostalo ne more biti zgolj formalnost. Dandanes lju-
di ni več strah in sram povedati, kaj jim je prav in všeč in kaj ne, zlasti;
še če za »biti prav in všeč« plačujejo. Radijsko naročnino vsi plačuje-
mo, znamo ponergati zavoljo programskih zasnov; krasno, res krasno'
pa je bilo čuti poslušalce, zadovoljne s ptujskim radiom. Slišala sem
že mnogo oddaj na temo »v živo« in slišala mnogo ostrih dialogov, a
redkokdaj le vzpodbudna priznanja. Kakšen bedak bi osumil radijce,
da so posredovali le pozitivne, torej pohvalne klice. Meni se pa duša
smeje, ko vidim, da znamo pohvaliti in ceniti še koga drugega rezen
sebe, da smo v teh časih, ko se vsevprek kritizira in pljuje in kriči in
zaklinja in preklinja in grozi s pestmi, sposobni komu prijazno reči
hvala in ga tako nagraditi za trud, delo, mu ~ ne zavedajoč se — vliti
pogum, elan, ideje. Saj vemo, kako lahko je grajati in kako težko gre
pohvala z jezika, toda kako gorko je čutiti grajo na lastni koži in kako
lepo ti je pri srcu, če si pohvaljen, prijazno poklican ... Kdaj neki
smo vsi to pozabili?
In če se ob koncu razpredanja spustim še »na nivo radijcev«, bi
najbrž slišala njihove misli, da z vsem pač niso zadovoljni, da pro-
gram sicer je dober, ampak bi marsikaj moglo biti drugače, boljše,
če . . . Koliko čejev bi lahko našteli! In CE sem še jaz malo pohvalna,
naj voščim za 25. in 40. rojstni dan. Komu? Radiu in Tedniku Ptuj
vendar. Sonja Votolen
PRAZNIK JLA PROSLAVILI
TUDI S KEGUANJEM
Kegljaški klub Drava Ptuj že vrsto let sodeluje z vojaki in stareši-
nami ptujske garnizije. Tudi ob letošnjem dnevu JLA so kegljači Dra-
ve organizirali prijateljsko srečanje z smb ekipo. Ptujčani so si enotni,
da tako prijetno vzdušje lahko ustvarijo samo srečanja s pripadniki
oboroženih sil. Čeprav rezultat ni pomemben, omenimo, da so — se-
veda — zmagali civilni »profesionalci«.
V skupnem seštevku je zmagalo — prijateljstvo.
S. Vičar
Predavanje o obrestih
v organizaciji Društva pravnikov v gospodarstvu Maribor —
podružnice Ormož—Ptuj bo danes (v četrtek, 14. januarja) ob
18.30 v domu Franca Krambergerja v Ptuju zanimivo in aktual-
no predavanje Obresti v teoriji in najnovejši sodni praksi. Vsem,
ki jih to zanima, bo predaval priznani strokovnjak za to področ-
je magister Viktor Planinšec, sodnik Višjega sodišča v Mariboru.
I. k.
Poskrbite za svoje smuči!
Pred nami so zimske šolske
počitnice, čas, ki ga bo večina
učencev preživela v brezdelju in
zimskem veselju. Upajmo le, da
nam bo tudi narava naklonjena
in da bo končno zapadel tudi
težko pričakovani sneg, kajti
brez njega bodo počitnice prav-
gotovo manj očarljive kot sicer.
In kaj naj vam tačas svetujemo
drugega kot to — kako morajo
biti smuči pripravljene na zim-
sko sezono. Na pomoč so pokli-
cali Elanovega serviserja smuči v
Ptuju, Vlada Pisarja.
Preden se odpravite na smuko
je treba smuči že doma temeljito
pregledati, da ne bo pozneje kak-
šne nepotrebne žalosti in same-
vanja ter čakanja v kakšnem ho-
telu ali koči. Od vas je največ od-
visno kakšne smuči ste zapustili
ob koncu zadnje sezone. Ce so
bile smuči dobro shranjene na
suhem prostoru in zaščitene z
WD 40 ali drugim antikorozij-
skim sredstvom to je izredno
pomembno predvsem za vezi —
potem verjetno ne bo sedaj nobe-
nih težav. Opozarjamo predvsem
na razne vijake ~ vse po vrsti je
treba z izvijačem preveriti, če so
dovolj zategnjeni, če čez leto ni-
so popustili. Preveriti je treba na-
stavitev teže pri vezeh, pa na rob-
nike ne smemo pozabiti. Ce so ti
že izrabljeni, jih bodo v Pisarje-
vem servisu hitro in strokovno
obnovili. Prav tako je z drsno
ploskvijo. Ce je na njej plastika
že preveč poškodovana, jo bodo
v servisu obnovili. Vedeti je tre-
ba, da se lahko tudi s starimi
smučmi dobro vozite, če so v do-
brem stanju^
Nasploh pa vsem, ki imate to
priložnost, toplo priporočamo
obisk v Pisarjevem servisu. Lah-
ko se oflasite le po nasvet, lahko
s smučmi in novimi vezmi. Zme-
raj boste dobrodošli, na voljo pa
so vam med tednom od 16. do
18. ure (razen ob torkih in četrt-
kih). -OM
Učenje v šoli — da ali ne?
Nakit, modni dodatki in ličila so reči, ki so že
od nekdaj mikali mlada dekleta. Res je, da modni
dodatki učiteljev skorajda ne motijo, veliko ne-
strpnosti pa je ob pogledu na naličeno učenko.
O vsem tem se veliko govori po zbornicah: ne-
kateri zagovarjajo dekliško željo po lepoti, češ da
učenke posnemajo svoje učiteljice (in najbrž tudi
mame), drugi trde, da rahlo ličenje lahko spregle-
damo, saj gre navsezadnje za človekov estetski vi-
dez in željo po urejenosti. Toda, dodajajo, pretira-
vanja ne sme biti.
Tretji menijo, da učitelji nimajo pravice prepo-
vedati Učenja, saj so hčerkam kupili ličila starši,
dali so torej denar iz svojega žepa in sami oni ima-
jo pravico dovoliti ali prepovedati svoji najstnici,
kako naj se uredi.
In še čisto brezkompromisino mnenje: prepo-
ved Učenja!
Kako odločiti, da bo za vse prav? Imajo učitelji
pravico prepovedati »lepšanje« ali pa je to celo
njihova dolžnost? Je prepoved uporabe Učil vzga-
janje ali je to samo ukaz in premoč nekega zastare-
lega prepričanja in močnejše volje? Imajo poklicni
vzgojitelji pravico odločati tam, kjer naj bi prvi
odločili »naravni« vzgojitelji — starši? Mar ne bi
bilo potemtakem utemeljeno razmišljati tudi o ze-
lo sodobnih in nenavadnih oblačilih naših učen-
cev? Tudi ta niso vselej po naših normativih.
Sonja Votolen
V vrtu
V naš vrt je vstopila le koledarska zima, sicer pa so prvi januarski
dnevi prej spomladanski kot pa zimski, kar vrtičkarjem omogoča, da
opravijo še marsikatero opravilo, ki ga v pozni jeseni niso uspeli. De-
lu na gredah, s katerih smo pospravili posevke in pridelke in jih ni-
smo uspeli še globoko zimsko prelopatati in pognojiti z organskimi
gnojili, takšno vreme, kot prevladuje te dni, nadvse ustreza. Vsaka
predspomladanska globoka obdelava tal je mnogo koristnejša od tiste
tik pred setvijo. Zemlja se namreč mora pred setvijo dobro sesesti, ob-
noviti mora svoja fizikalna in kemična svojstva, mora se obogatiti z
dovolj zimske vlage in se prezračiti, da bo v njej dovolj kisika, ki bo v
času vegetacije pomemben vzpodbujevalec bioloških procesov v tleh
za bujnejši razvoj rastlinja.
Zmrzle zemlje ni koristno obdelovati, ker s tem lahko škoduje-
mo, saj porušimo biološko in fiziološko ravnotežje v tleh.
V OKRASNEM VRTU se s plodovi sedaj bohotijo in krasijo gr-
mi ognjenega trna, panešljice, jerebike in češminja. Ne hudujmo se,
če jih v zimski stiski oberejo ptice. Ne bodo jih, če bomo pticain na
vrtu pravočasno pripravili in namestili krmilnice. Zimsko krmljenje
ptic pevk na domačem vrtu in v našem okolju je pomemben prispevek
k ohranitvi in pestrosti narave, hkrati pa preprečimo prevladovanje
ene naravne vrste nad drugo.
Ce smo v jeseni sadili'vrtne mačehe, ob takšnih vremenskih raz-
merah, kot so bile doslej, kar dobro rastejo in se razvijajo vse do tvor-
be cvetov; z njimi pa se razvijajo tudi pleveli. Ne pozabimo gredic z
vrtnimi mačehami redno negovati in pleti, tako da onemogočimo raz-
bohotenje plevelov.
V pravo globino sajenim čebulicam narcis, hijacint. tulipanov in
žafranov, vetrnicam in drugim zima ne more škoditi. Ce pa smo jih
sadili preplitvo in ponekod že prikukajo iz zemlje, jih pred zmrzaljo
zavarujemo z igličevjem.
Ko ne zmrzuje, lahko že zdaj redčimo okrasne grme; če pa bi ho-
teli katere izmed njih razmnoževati, pa iz njih odberemo vejice oziro-
ma ustrezne poganjke za podtaknjence.
V SADNEM VRTU, če smo se odločili za precepljanje sadnih
dreves, si moramo pridobiti cepiče v času, ko je sadno drevje v fazi
zimskega mirovanja. Za vse načine cepljenja, razen za okulacijo na
speče oko, režemo cepiče koščičarjev januarja in peškarjev februarja.
Mladike za cepiče naj bodo normalno razvite, debele kot svinčnik,
narezane pa obvezno iz matičnih selekcioniranih dreves, ki so neopo-
rečnega zdravstvenega stanja, predvsem pa več let nadzorovane glede
na vse lastnosti, ki jih s cepičem želimo prenesti na precepljeno dre-
vo. Pravočasno narezane mladike zvežemo v manjše snopiče po 15 do
20 skupaj in jih označimo glede na izvor in sorto. Shranimo jih v vlaž-
nem pesku ali mivki ter v hladnem in ne presuhem prostoru. Mogoče
pa jih je tudi spraviti zavite v plastični foliji v hladilnik pri 3° C.
Cepiči morajo biti narezani v času zimskega mirovanja drevesa,
vcepili pa jih bomo na podlago šele spomladi, ko bo to v muževnem
stanju. Sadni sokovi se namreč takrat z vso močjo pretakajo po kam-
bijsicem celičju iz podlage v cepič, kar zagotavlja hitrejše zraščanje na
cepilnem mestu.
V ZELENJAVNEM VRTU pričnemo načrtovati spomladansko
setev vrtnin in zelenjave. Pri načrtovanju je zelo pomembna količina
in pravočasnost nabave potrebnega semena. Ce pa imamo ostanke se-
mena še iz pretekle vegetacijske sezone ali pa lastno pridelano seme,
pa moramo pravočasno opraviti kalilne preizkuse ali teste, o čemer
pa več v naslednjem prispevku z nasveti V vrtu.
Miran Glušič, ing. agr.
6 — KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
14. januar 1988 - TEDNIK
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
Marjeta Ciglenečki
Štajerska — dežela gradov
Barok se je v štajerski grajski arhitekturi oglasil razmeroma zgo-
daj. Ptujski grad so novi lastniki že v šestdesetih letih 17. stoletja za-
čeli ponovno dozidavati in pri tem uveljavljali nove oblike. Osrednje-
mu palasu so prizidali oba vzhodna trakta, najprej severnega, na ju-
žni strani pa so leta 1697, kakor poroča letnica na portalu, predelali
nekdanji romanski palacij. Severni trakt je likovno privlačnejši. Okna
na dvoriščni strani obdaja zahtevnejša kamnita plastika, ki v polni
meri uveljavlja baročne oblike.
Tudi na drugih gradovih v današnji ptujski in ormoški občini so
v 17. in 18. stoletju posodabljali stavbe.
Na Borlu izstopa na novo postavljena kapela in več prostorov s
štukaturo in freskami. V Veliki Nedelji so med leti 1730 izravnali viši-
no vseh kril, poenotili okna in vrata, na novo pa so pozidali široko
stopnišče z balustradno ograjo in kapelo s štukiranim stropom.
Ko govorimo o uveljavljanju baroka, nikakor ne moremo mimo
Turnišča, ki se omenja razmeroma pozno in je po vsej verjetnosti na-
slednik stolpastega dvora. V sedemdesetih letih 17. stoletja je dvorec
doživel večje prezidave. Vischerjeva grafika v knjigi gradov nam kaže
nenavadno centralno stavbo s paviljonskimi izrastki, bogato členjeni-
mi paviljoni, s kupolastimi strehami in z neverjetno velikim številom
čebulastih strešic vrh stolpičev. Današnji videz stavbe, ki je bila pred
leti prepuščena propadanju, nam kaže strožji videz brez kupol in če-
bulastih strešic ter s skromnejšimi fasadami. Tlorisno gre za obliko čr-
ke H, v dveh manjših dvoriščih, ki jih ustvarjata zamaknjeni fasadi,
pa najdemo arkade. Če upoštevamo še nekaj dodatnih virov, lahko
dokažemo, da je dvorec nekdaj zares imel mnogo čebulasto zaključe-
nih stolpičev in tako že z videzom ponazarjal svoje ime in ime takra-
tnih lastnikov Thumov, verjetno pa je nastala razlika med zamislimi
graditelja in končnim izdelkom. Vischer je dvorec risal za svojo topo-
grafijo Štajerske ravno v času, ko so se lastniki pripravljali na prezi-
dave ali pa so bili sredi njih. Vendar dvorec tudi danes predstavlja
posebnost v našem gradivu. Obravnavati ga moramo kot ne posebno
obsežno stavbo s centralnim tlorisom in s tenkočutno dodanimi baro-
čnimi prvinami, ki jih je nekaj prikril ali odstranil kasnejši čas.
Bolj kot posamični elementi baročnih oblik pa so v grajski arhi-
tekturi poznega 17. in 18. stoletja odmevale splošne spremembe, ki so
dajale gradovom povsem novo funkcijo. Ko so bili Turki pregnani in
niso več ogrožali naših krajev, ni bilo več potrebe po grajskih trdnja-
vah. Obramba je bila dolga stoletja poglavitna zadolžitev gradov, pro-
ti koncu 17. stoletja pa nenadoma ni bila več potrebna. Gradovi so
ostali le še sedeži oblasti in središča veleposestev. Pa tudi tu ni šlo
Osrednja stavba dornavske graščine je razmeroma stroga gmota, ki je \
nastala v prvih letih 18. stoletja. Med leti 1739 in 1743 je dobila igrivo <
rokokojsko preobleko, obstopila sta jo dva lahkotna paviljona, v njeni i
osi pa se je razpotegnil kilometer in pol dolg, skrbno urejen park.
1
brez sprememb. Do 17. stoletja je bila tlaka dokaj nedoločna in se je .
ravnala v veliki meri po potrebah gradov. Ob koncu stoletja je na tem
področju zavladal večji red, namesto naturalnih dajatev pa so se uve- i
Ijavljale denarne. Gradovi so postajali vse bolj kmetijska posestva in j
upravni ter sodni uradi v okviru lastne zemljiške gospoščine. Z zemlji- ■
ško odvezo leta 1848 so na gradovih zamrli tudi upravni in sodni po- i
sli. V takšnih spreminjajočih se razmerah so se lahko obdržali le tisti j
gradovi, ki so se uspeli uveljaviti kot velika gospodarstva. Vrsto ob-;
jektov, ki so imeli zgolj obrambni značaj, so lastniki opustili in so kaj;
hitro postali razvaline. Po drugi strani pa je v tem času nastalo nekaj ;
povsem novih zasnov z novo vsebino. Izreden primer takšnega gradu :
je Dornava. !
Dornavo prvič srečamo med starimi zapisi že v 12. stoletju in jo i
kot skromno gospoščino spremljamo do konca 17. stoletja. Nekajkrat)
je bila prezidana, a njene upodobitve nam kažejo nezahtevno arhitek-j
turo. Leta 1730 pa je posest kupil grof Dizma Attems in se med leti i
1739 in 1743 povsem posvetil prezidavi dvorca. Stara stavba seje skri-l
la pod novo preobleko, dozidali pa soji še dve paviljonski krili. Fasa-;
de so bogato razčlenili, stebrišča pa poživili z razgibano kamnito pla-,
stiko. Vse je igrivo, rokokojsko. Visoko kvalitetna arhitektura je odraz;
volje in moči plemiča, katerega rodbina je slovela po graditeljski vne-l
mi. Zares pa se nam dvorec predstavi šele takrat, če si ga ogledamo;
kot obširen parkovni kompleks. Kilometer in pol je dolga os, ki jo i
lahko prehodimo od začetne Marijine plastike in nadaljujemo potj
skozi drevored do vhodnega parka, skozi osrednjo avlo glavne stavbe,'
po sredi dvorišča na zadnji strani stavbe in skozi park z deteljičasto;
oblikovano fontano, nato sledi aleja, pa oranžerija in spet aleja ter,
nazadnje gozdni park, ki nas pripelje do Pesnice ter do sklepne kam-'
nite plastike. Celotna os je popolnoma ravna in se od sprva zelo stro-i
ge zasnove skrbno gojenega francoskega vrta v smeri proti Pesnici po-j
stopoma zrahlja v naravnejši videz gozda. Vse skupaj je najpopolnej-j
ša baročna grajska zasnova pri nas. Pobude za njen nastanek so prav j
gotovo prišle s cesarskega Dunaja, strokovnjaki pa med možnimi ime-j
ni omenjajo arhitekta Fischerja von Erlacha in J. L. Hildebrandta terj
kiparja Filipa Jakoba Strauba, čeprav njihov delež ni neposredno do-;
kazan. Dvorec pa ni nastal naenkrat. Nekaj starejša je osrednja stav-j
ba, ki se v svoji gmoti kaže strožja in ki jo letnica na freskiranem stro-l
pu v slavnostni dvorani postavlja v leto 1708. Paviljonski prizidki inl
parkovna plastika pa so polno uveljavili nekaj mlajši igrivi rokokojskij
princip. '
Dornavo občudujemo predvsem kot izjemno arhitekturo v pove-
zavi s parkom in pri tem radi pozabljamo, da je bil dvorec pozidan na
obsežnem posestvu, ki še danes uspešno obratuje. Velika gosposka'
poslopja so se diskretno umaknila ob bok znamenitemu kompleksu in;
se prikrila očem obiskovalcev.
Nadaljevanje prihodnjič
Aktualna vprašanja trenutnega
položaja v kulturi
v minulem letu so nas tudi v Ptuju najbolj
prizadeli spreminjajoči se pogoji financiranja
in nenehne spremembe izhodišč, saj so se le-
ti spreminjali iz meseca v mesec. Nevzdržno
je, da nam še niti v decembru niso bili znani
podatki o višini sredstev za program v letu
87, ki smo ga praktično že uresničili.
Še vedno delamo po starem sistemu indek-
siranja posameznih postavk, kar že korenito
posega v samo dejavnost, čeprav smo v teme-
lje plana za srednjeročno obdobje 86—90 za-
pisali, da bodo sredstva za programe vsako
leto povečana v okviru načrtovane rasti sred-
stev za skupno porabo in bodo rasla enako
kot dohodek ter da bomo popravljali elemen-
te cene programov glede na dejansko ugoto-
vljene stopnje rasti vsake tri mesece. To še
zlasti velja za materialne stroške, kjer indeks
rasti daleč zaostaja za dejansko rastjo materi-
alnih stroškov, ki jih imajo posamezne izva-
jalke na področju kulture. Mimogrede še to
— revalorizacija v ta indeks sploh ni zajeta,
predstavlja pa pri nekaterih izredno veliko
postavko.
Opozoriti bi veljalo tudi na to, da so sred-
stva za funkcionalne materialne izdatke-akci-
je, po SaS za srednjeročno obdobje 86—90
izvzeta iz starega načina indeksiranja in da
zanje veljajo povračila v tekočih cenah.
Po velikih težavah, ki smo jih imeli v letu
1986 s sprejemom finančnega načrta (spreje-
mali smo ga šele v oktobru), se je ta problem
tudi v letu 1987 še potenciral. Načrt je bil si-
cer pravočasno sprejet, zato pa je nastal pro-
blem drugje. Nihče ni namreč vse do konca
leta prejel v podpis SaS o svobodni menjavi
dela za tekoče leto, kar je, mislim, absurd in
absolutno nevzdržno. Tudi grožnje v tem
smislu, da izvajalci ne bodo dobili nakazanih
dvanajstin, če ne bodo sprejeli ponujene va-
lorizacije programa (mimogrede, s tako valo-
rizacijo se izvajalci niso strinjali, čeprav so jo
uporabniki potrdili, zato še vedno čakamo na
usklajevalni postopek), so neumestne. Vsi na-
mreč vemo, da je valorizacija zgolj matemati-
čni popravek postavk v finančnem načrtu
glede na rast cen, pa še ta popravek je nare-
jen z zamudo.
Kljub nekaterim ugodnim rezultatom, ki
smo jih dosegli v preteklosti zlasti pri akci-
jah, ki jih je vodil republiški sindikat, ugota-
vljamo, da je družbenoekonomski položaj iz-
vajalskih OZD in delavcev zelo neugoden,
ponekod tudi kritičen. Ta položaj se je po-
sjješeno slabšal v zadnjih letih, tako da je po-
nekod dosegel že mejo, ki ogroža nadaljnji
obstoj dejavnosti. Položaj seje poslabšal zla-
sti zato, ker je hkrati z neupravičenim upada-
njem procentualnega deleža v družbenem
proizvodu naraščalo število naših uporabni-
kov, naraščal je obseg dejavnosti, pa tudi za-
radi že prej omenjene nesorazmerne rasti ma-
terialnih stroškov in cen proizvodov in stori-
tev oz. povračil za izvajanje programa. Mate-
rialni izdatki za družbeno prehrano pa pred-
stavljajo v kulturi v Ptuju skupaj kar 33,25 %
vseh sredstev za redno dejavnost.
Način določanja cen električne energije in
vseh drugih vrst energije, prispevkov za ko-
munalo, najemnin za poslovne prostore in
podobnih stroškov naj se spremeni. Obravna-
va naj se skladno s statusom posebnega druž-
benega pomena, ne pa kot proizvodne orga-
nizacije oz. gostinske obrate.
Poleg tega bi bilo potrebno za družbene
dejavnosti ukiniti revalorizacijo, saj prav re-
valorizacija še bolj odžira že tako pičel doho-
dek.
Poseben problem za delavce v kulturi so
OD, za katere bijemo že večletni boj. Med
delavci je začel vladati nek optimizem, ko je
bil zakon o zaostajanju OD v družbenih de-
javnostih proglašen kot neustaven, ko so se
začeli premiki v smislu približevanja ravni
OD v družbenih dejavnostih tisti v gospodar-
stvu in ko smo sprejeli branžne sporazume in
z njimi usklajene svoje interne samoupravne
akte. Sedaj pa ugotavljamo, da smo še v veli-
ko slabšem položaju kot v preteklosti. Obrav-
navani smo kot poraba, kot breme gospodar-
stvu, z rezultati svojega dela — pa naj so še
tako briljantni — ne moremo vplivati na viši-
no dohodka in osebnih dohodkov in kljub
vsem opredelitvam o posebnem družbenem
pomenu in sestavnem delu proizvajalnih sil
še vedno izpostavljeni vedno novim napa-
dom v smislu upravičenosti našega obstoja.
Naše delo je javno, kar se le da, pa vendar
nas marsikatera struktura in okolje postavlja
pod vprašaj.
Po OD smo delavci v družbenih dejavno-
stih med 98 dejavnostmi, kijih spremlja stati-
stika, na dnu lestvice, čeprav so zaposleni v
teh dejavnostih po stopnji izobrazbe na sa-
mem vrhu. Visoka stopnja zavesti, entuziaz-
ma in odnosa do dela večine delavcev je v
preteklih letih omogočala, da smo na račun
OD zaposlenih izvajali programe ne glede na
vse omejitve, ki smo jih že imeli. Vendar pa
se na zavest ljudi ne bi smeli več predolgo za-
našati. Že taico ali tako slab materialni polo-
žaj se je v lanskem letu ponovno še poslab-
šal. Vsem nam so znana že stara izhodišča
sindikata, da dejavnosti ne moremo in niti ne
smemo več izvajati na račun OD zaposlenih,
zato bi nas morala strokovna služba SIS, ki
smo jo formirali, v naših prizadevanjih pod-
pirati, ne pa da vodi še bolj restriktivno poli-
tiko do izvajalcev kot to določajo zakoni, re-
solucije, izvršni svet in komiteji. Glede na vse
omenjeno in na dejstvo, da je delegatski si-
stem vedno pogosteje — če ne že skoraj red-
no — le še farsa in da se igramo burke, bi bi-
lo za nas celo ugodneje, če bi strokovno služ-
bo ukinili in prenesli delo za nas izvajalce le
na komite za družbene dejavnosti, katerega
sklepe izvaja oz. naj bi izvajala naša stroko-
vna služba.
Zato moramo svoja prizadevanja resnično
usmeriti v to, da se vrednost enostavne enote
dela kot planska kategorija vgradi v resoluci-
jo, in pa v to, da masa sredstev za OD ne sme
biti odvisna predvsem od sredstev za financi-
ranje družbenih dejavnosti. Konec koncev
imamo vsi sprejete svoje usklajene pravilnike
o delitvi sredstev za OD in ne moremo prista-
ti na vnaprejšnje in zavestno kršenje svojih
aktov.
Ob vseh naštetih problemih, ki nas tarejo,
se ne bi smeli izogniti tudi problemu, s kate-
rim smo se v delovnih okoljih in v občinskem
odboru letos že veliko ukvarjali — to je z re-
organizacijo strokovnih služb SIS družbenih
dejavnosti. Žal moramo ugotoviti, da nam na
tem področju velikokrat škriplje in da smo
vedno v položaju, ko moramo dokazovati,
kdo je zaradi koga. Izvajalci smo namreč
mnenja, da je z reorganizacijo skupnih služb
SIS nastal nek nov administrativni aparat, ki
je odmaknjen tako od izvajalcev kot od upo-
rabnikov, in da ne predstavlja mesta dogo-
varjanja, ampak je le podaljšana roka še več-
jega birokratskega aparata in večkrat kot da
je sam sebi namen. Ta aparat pa nas tudi ve-
liko stane, letno precej več kot na primer vsa
dejavnost knjižnice z vsemi zaposlenimi vred
— torej letni program. Za delo strokovne
službe se iz zbranih sredstev za posamezno
dejavnost namenjajo kar precejšnji zneski.
Tako odvaja od zbranih sredstev zdravstvo
1,89 %, izobraževanje 0,57 %, otroško varstvo
0,64 %, kultura pa po planu kar 2,81 %, s tem
je šlo ob realizaciji programa do 30. 9. 1987
za strokovno službo 3,18% vseh zbranih
sredstev za kulturo (ZKO je udeležena s ce-
lim svojim tako zelo verbalno podprtim pro-
gramom s strani DPO v celotnem programu
kulture s samo 9-odstotnim deležem!)
Še vedno čakamo tudi na poročilo o učin-
kih reorganizacije, ki bi moralo biti po skle-
pu IS in skupščin družbenih dejavnosti poda-
no v 6 mesecih od ustanovitve, torej od 1.
aprila 1987 dalje.
Zanimivo je bilo presoditi, ali se je po
združitvi izboljšala skupna priprava gradiv,
ali je boljša izkoriščenost prostorov in kapa-
citet, ali imamo sedaj res usklajeno planira-
nje in razvoj posameznih dejavnosti, ali je
prišlo do specializacije strokovnega, admini-
strativnega in tehničnega kadra, ali imamo
sedaj res enotnejšo politiko pri reševanju
problematike na področju družbenih dejav-
nosti, ali je res povečana ažurnost in dostop-
nost informacij in še ostale postavke, prokla-
mirane v gradivu, ki je bilo posredovano ob
pripravah na reorganizacijo služb.
Šest mesecev je dovolj dolga doba, da bi se
učinki reorganizacije že morali poznati, in ne
tako, kot je sedaj, da imajo izvajalci večkrat
zelo slabe občutke in da velikokrat zaman ča-
kajo na informacije, ki jih od strokovne služ-
be zahtevajo.
Vsi se najbrž zavedamo, da je gospodarska
in politična situacija kritična in da je večkrat
dovolj le iskra, da izbruhne požar. Vendar bi
tudi tokrat rada apelirala na vse izvajalce, da
se vedno znova spomnite pravljice o složnih
bratih, ki jih tako kot zvezane butare ne more
nič premagati, razcepljene pa takoj. Dokler
bomo izvajalci v kulturi enotni, dokler bomo
izvajali kulturno dejavnost po programu, ki
smo ga skupaj sprejeli, dokler ne bomo spre-
jemali raznih podtikanj od zunaj, ki se nana-
šajo na izvajanje našega programa in na nas
same, tako dolgo lahko vsaj z malo optimiz-
ma gledamo na jutrišnji dan. Zavedajmo se,
da je kultura ena sama, da ima sicer več vej,
da pa se lahko le sami med seboj dogovori-
mo, kje bomo v kriznih časih rezali veje in
kako bomo oblikovali drevo.
Lidija Majnik,
predsednica občinskega odbora
sindikata delavcev v kulturi
Ptuj
Razstava
Bvron —
življenje
in delo
Pri pregledu zgodovine slo-
venske književnosti, isto bi lahko
napisali za sleherno drugo, bi
lahko ugotovili, da ni nastajala
neodvisno od svetovne literature,
temveč je ta bodisi s svojimi vpli-
vi ali primeri delovala nanjo. Za
Prešerna pravimo, da se je v
njem utelesil slovenski genij —
podobno pa tudi za poznejše res
velike slovenske umetnike. Ven-
dar tudi ti niso ušli — niti niso
tega sami hoteli — tujim idejam
in zgledom. Zato je iz takih ali
drugačnih razlogov pomembno
poznati tudi tuje pesnike, pisate-
lje, znanstvenike ali druge oseb-
nosti, kajti tu izgine pojem
»naš«, »vaš«, »tuj«.
To je tudi odgovor na morebi-
tni ugovor, zakaj je tokrat Ljud-
ska in študijska knjižnica Ptuj
pripravila ob 200-letnici rojstva
angleškega romantičnega pesni-
ka in lorda Georga Gordona By-
rona (ali Birona) — živel je od
1788 do 1824 — razstavo njego-
vih del ter literature o njem. Iz
razstavljenega gradiva se vidijo
sicer redki, a močni odmevi ter
prevodi Byrona v slovensko lite-
raturo. Omenimo samo Prešerna,
Vraza, Stritarja in na koncu Ja-
neza Menarta. Razstava bo odpr-
ta od 14. januarja do 12. februar-
ja v prostorih študijskega oddel-
ka vsak dan od 8. do 19. ure ter
ob sobotah od 8. do 12. ure.
J. E.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (326)
Pravica do stavke
Po večdesetletnem tiščanju glave v pesek in po
dolgotrajnih polemikah smo vendarle prišli do
spoznanja, da v jugoslovanski družbi stavke so in
da jih z zanikanjem besede stavka ne moremo pre-
prečiti niti spremeniti njihovega bistva. O stavkah
zdaj razmeroma odprto poročajo naša množična
občila; navade iz časov, ko je beseda stavka v na-
šem notranjepolitičnem življenju še veljala za tabu
in ko je bila v javni rabi zamenjana z nerodnim
opisnim izrazom »prekinitev dela«, pa se očitno ni
lahko otresti, zato poročevalci in komentatorji
zadnje čase brez prave utemeljitve mešano upora-
bljajo razne izraze, neredko v istem besedilu in ce-
lo v istem stavku, npr.:
1. citat (Delo, 17. 12. 1987): »Tako sta se konča-
li tudi stavki litostrojskih kovinarjev in ravenskih
železaijev. (...) Vse to pa so gotovo odtenki, ki
uvrščajo omenjeni stavki med izjeme. Bolj kot dru-
gi štrajki na jugoslovanskih tleh sta opozorili na
to, kakšen bo pravzaprav pri nas razvoj stavkovnih
gibanj. (. ..) Ce bo ob spremembah Zakona o
združenem delu sprejeta glede prekinitev dela naj-
bolj pogumna varianta, ki jo ponujajo slovenski
sindikalisti, bodo namreč zakonske rešitve, kljub
vsemu, stavko le posredno omenjale.«
2. citat (Delo, 22. 12. 1987): »Brez dvoma drži,
da pri sedanjem stavkovnem valu na Slovenskem
igra pomembno vlogo >princip domin<: ena preki-
nitev sproži drugo, druga tretjo, pa spet tri nove
itd. (...) O vsem tem je na včerajšnji seji CK ZKS
govorilo več razpravljalcev. Seveda pa so vsi po
vrsti poudarili, da niti približno ni mogoče štraj-
kom, ki smo jim bili priča v minulih dveh tednih,
kar povprek in popavšaljeno priznati nekega enot-
nega skupnega imenovalca. Skupen je morebiti le
zdaj udomačen scenarij protestov, h kateremu so-
di množična ustavitev proizvodnje, demonstrativni
pohod do skupščine (republiške, občinske, me-
stne), glasovanje o zaupnici sindikatu (...).« (Vse
sopomenke podčrtalo JR, ne da bi se dotikalo dru-
gih okornosti. Podobnih odlomkov bi lahko citira-
li še celo vrsto, seveda ne samo iz Dela.)
Izhajamo iz spoznanja, da imamo v Litostroju,
na Ravnah in drugod opraviti z izrazitimi družbe-
nopolitičnimi dogodki in da se poimenovanja za
take dogodke že dolgo uvrščajo med strokovne iz-
raze v politologiji, sociologiji in sorodnih vedah.
Treba jih je uporabljati v predpisanem (definira-
nem) pomenu in dosledno. Časnikarji sicer niso
tako zavezani terminološki disciplini kakor stro-
kovnjaki, to pa še ne pomeni, da je raba strokov-
nih izrazov v njihovih besedilih lahko čisto poljub-
na ali celo naključna. Pisec sicer lahko zapiše naj-
prej stavka (to je navadno slogovno nevtralno slo-
vensko poimenovanje za omenjeni pojav), potem
prekinitev dela (uradovalno, papirnato poimenova-
nje, vsiljeno v polpretekli dobi), ustavitev dela,
ustavitev proizvodnje (nič manj papirnati poimeno-
vanji, vpeljani v najnovejšem času zaradi odpora
do besede prekinitev, narejene pod srbohrvaškim
vplivom), naslednjič štrajk (žargonsko poimenova-
nje iz tiste jezikovne plasti, v kateri najdemo še be-
sede žakelj, šravfciger, lojtra, šporhet. ..); vendar
mora imeti za rabo nenevtralnih sopomenk besede
stavka vsakokrat zadosten razlog, tj. željo po po-
sebnem uradnem ali čustvenem (humorističnem,
slabšalnem idr.) vrednotenju pojava. Če potrebe
ali želje po takem vrednotenju ni ali če se lahko iz-
razi z drugimi jezikovnimi sredstvi, je bolje upora-
biti nevtralen izraz. Po dolgem času smo spet do-
bili »pravico« do rabe besede stavka, zato prene-
hajmo z nepotrebnim zamegljevanjem resničnosti.
Le tako se bomo v naši družbi bolje razumeli in
napredovali.    ,.^^'0^^
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi
s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JE-
ZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferen-
ca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
TEDNIK —   i^""^"" ^^^B
NAŠI DOPISNIKI - 7
Ptuj
zvečer
Hodila po Ptuju sem našem
in pila njegovo — TEMO . ..
V stilu pesnika so me gnjavile
misli, ko sem stopala po mestu
neki dan — nikakor ne ob pozni
uri, čeprav je bilo že temno. Si-
cer pa je v tem letnem času tem-
no že tudi ob šestnajstih.
Parkirišče za pošto je spalo v
tišini in popolni temi, nikjer niti
ene svetilke na vsem ogromnem
parkirnem prostoru in daleč na-
okoli prav tako ne. Na popolno-
ma nerazsvetljenem prostoru niti
ni tako enostavno zagledali praz-
nega mesta, pa biti hkrati še po-
zoren na prihajajoče in odhajajo-
če avton.obile ter pešce, kolesar-
je in motoriste. Čudim se, da na-
črtovalci ob urejanju parkirišča
niso mislili na razsvetljavo. Mo- :
žno je, da mi isti hip, ko si jaz za- ]
čudena postavljam to vprašanje, \
natrese kdo na kupe izgovorov o H
stabilizaciji in z njimi objektivno |
podkrepi  »romantičnost« teme \
na parkirišču; pa vendar vemo,
da se mnogokje sploh ne zmeni-
jo za ukrepe in težak položaj
elektrogospodarstva in svetilke
svetijo v beli dan.
Ce se potlej namenite z ome-
njenega temnega parkirišča proti
gostinskim prostorom Pošte in
Blagovnice, se boste prav gotovo
spomnili na samega Sherlocka
Holmesa in upali, da ne bo treba
klicati na pomoč slovenskega
Scotland Yarda. Ne vem, ali je
kdo sposoben na »sprehodu« s
parkirišča in po ulici za njim raz-
mišljati npr. o plesu v prijetnem
ambientu ali o radostih dopust-
nih dni. Čimprej si pač želiš priti
do prve svetlobe, zato pospešiš
korak in si oddahneš, ker te ni
zgrabil Jack Razparač.
Pravzaprav sem nametala
mnogo stavkov, želela pa reči
eno: parkirišče za pošto potrebu-
je razsvetljavo. Cez glavo imam
izgovorov o stabilizaciji, ki so ta-
ko ali tako redko upoštevani. V
primeru, o katerem razmišljam,
ne more biti govor o stabilizaciji,
temveč o načrtovanjski zmoti ali
pozabljivosti. Ce pa ni tako, pa
bi rada slišala mnenje oziroma
poučitev izvajalca del ali odgo-
vornih in se v primeru napačne-
ga mišljenja opravičujem.
Vem, da Ptuj ni Hollywood ali
Pariz, toda malo več svetlobe
(vsaj nujne) si pa vendarle zaslu-
ži. Saj ni mrtvo mesto, saj Peto-
vio Se živi.
___________Sonja Votolen
Občni zbor športnega
društva Turnišče
v soboto, 19. decembra, so se člani Športnega društva Turnišče
zbrali na občnem zboru oziroma volilno-programski konferenci dru-
štva.
Pregledali so delo v zadnjem obdobju in ugotovili, da je društvo
kot celota delovalo zelo uspešno ter uresničilo vse cilje glede športa
in rekreacije v KS. Uspešno so izvedli številne prireditve in poželi
mnoga priznanja. Vendar v društvu ni bilo vse tako, kot bi moralo bi-
ti, kajti največja težava je bila nedelavnost članov. Delo je opravljalo
le nekaj zanesenjakov, pa še ti na koncu niso bili vsaj toliko vredni,
da bi se jim nekdo zahvalil za njihovo prostovoljno in odgovorno de-
lo v društvu.
Na zboru je bila soglasno sprejeta razrešnica staremu vodstvu in
izvoljeno novo: predsednik Branko Majerič, podpredsednik Jože Ki-
seljak, blagajnik Janko Marčič, tajnik Irena Cajnko, predsednik teh-
nične komisije Bojan Vidovič in član Zvonko Plajnšek, predsednik di-
sciplinske komisije Miran Koderman, gospodar Edi Zoreč in pred-
sednik nadzornega odbora Stanko Bedrač. Vsi smo zaželeli novim
članom izvršnega odbora SD Turnišče veliko delovnih uspehov ter da
bi ukrenili vse potrebno, da bi društvo delovalo še uspešneje ko . do
sedaj. Kako pa bo delovalo, pa bomo lahko videli v letu 1988, ko na-
mreč društvo praznuje jubilej, in sicer petletnico delovanja na šport-
nem področju.
ZB
Kaj dihamo?
o onesnaževanju do nedavne-
ga nisem kaj prida razglabljala v
sebi. Mimo mene so šli kongresi
in članki in debate o onesnaže-
nem okolju, površno sem jim sle-
dila ali jih celo spregledala. Ni-
sem se niti trudila razumeti po-
datkov o onesnaženosti zraka za
nekatera mesta, promili so mi bi-
li španska vas in nameščanje na-
prav na najbolj zadimljena po-
dročja sem spremljala pač kot
zaposlitev nekega poklicnega
profila, kot korak naprej v razvo-
ju in zavesti družbe, kot nekaj,
kar pač mora biti, če je smoga v
zraku prek določene meje. Opa-
zila sem sicer z leti več in več su-
hega vejevja in oskubljenih dre-
ves; ne razmišljajoč zakaj je tako
in ali se da tu kaj storiti, sem av-
tomatsko prala zelenjavo v
premnogih vodah, brisala saje in
umazanijo z vrvic za perilo,se je-
zila nad črnim perilom, če je
ostalo čez noč na vrtu, in celo ra-
zlagala sorodnikom v Halozah,
kako črn je pri nas beli sneg. Da,
črno-bel je pri nas sneg in bi člo-
vek pomislil, da takšen pada z
neba, pa nič drugačen. Kamor-
koli se ozreš po snežni odeji, je
bela in črna.
Pravim — do nedavnega ni-
sem razmišljala o teh stvareh, o
umazaniji v zraku in okoli nas.
Da pa sem te stvari sploh opazi-
la, ne pomeni, da sem razmišlja-
la o njih, in se nikakor ne morem
opravičevati sama pred seboj.
Dejstvo je, da grem skozi življe-
nje površno kot mnogo drugih
ljudi, preveč ljudi.
Ono jutro pa mi je smrad in
dim udaril v nos, v pljuča, na
obraz, na zavest in vest z vso
močjo. Nenadoma sem spregle-
dala in se zavedala, ko sem pe-
ljala svoja malčka v VVO tako
zelo zarana, ko srečneži še spe, v
tako temnem ranem zimskem ju-
tru .. . Pozdravil nas je krasen in
debel in gost in k tlom pritiska-
joč, nenehno kipeč dim.iz dimni-
ka VVO ter mnogo manjših dim-
nih pozdravov prebujajočega se
naselja. Treba je bilo zakorakati
v dimno zaveso, se izkašljati in
dopovedati otrokoma, da nista
bolna, temveč ju duši onesnažen
zrak, in se le potiho in prikrito
jeziti. >Kar jezi se, sem si rekla,
pozno si spregledala! Kje so spa-
le tvoje misli dan za dnem?< Je
mogoče, da sem toliko juter ne-
vede vohala in kašljala dim, brez
vedenja? In zakaj se sploh jezim
in razburjam? Saj kurijo zato, da
bo otrokom, tudi mojima, v var-
stvu toplo in udobno, torej tudi
smrdi zato, torej se tudi kadi za-
to, torej tudi kašljam zato!
Ja, krasni argumenti, ni kaj!
Vendar pa-saj se imam pravico
spraševati in tudi jeziti se in raz-
burjati. Končno, da! Hudo je le
to, da me je nenadoma (ali kot
mi šepeče vest — KONCNO)
okupiralo toliko vprašanj in dvo-
mov in pomislekov.
Mi bomo verjetno že še uspeli
prevohati tega sveta zadušljivo
smrdljivost, kaj pa naši mali? Bo
zanje zmanjkalo dreves, bodo
dovolj čistilne naprave, ki smo
jih načrtno začeli nameščati do-
kaj pozno, bodo njihova pljuča
vzdržala, ko pa jih kvarimo že ob
prvih dihih življenja?
Ce zmanjkuje upanje nam, kaj
potemtakem sploh ostane našim
otrokom? Niti upanje? Niti upa-
nje brez upanja?
Sonja Votolen
Hvala za tople besede
Kaj danes pomeni topla in lepa beseda človeku-bolniku, ve vsak,
ki potrebuje kakršnokoli pomoč. Tudi sam sem že več let bolan in
včasih potrebujem tujo pomoč. Zelo si lahko vesel, če naletiš na drugi
strani telefona na topel in razumevajoč glas, ki ti je pripravljen poma-
gati.
To se mi je pripetilo v petek, ko sem moral klicati v Zdravstveni
dom-ambulante zaradi ordinacijskega časa zdravnika. Bil sem zelo
presenečen nad glasom, iz katerega je bilo takoj razbrati, da je pripra-
vljen človeku pomagati in z njim tudi malo pokramljati. Te tovarišice
Marije (tako se mi je predstavila) ne poznam, vendar bi se ji rad za-
hvalil, saj pomeni prijazna beseda tudi del terapije. Želim, da bi tak-
šen odnos do soljudi imeli tudi vsi drugi, ki delajo na takšnem ali po-
dobnem delovnem mestu.
Zvesti bralec
Franc Peklar iz Ptuja
Sestavki in risbice so iz decembrske-novoletne številke ČRIČKOV, gla-
sila učencev osnovne šole dr. Ljudevita Pivka.
DAN JLA
22. decembra praznujejo voja-
ki svoj praznik. V malem bosan-
skem mestecu Rudo je bila na ta
dan leta 1941 ustanovljena prva
proletarska brigada. Iz te briga-
de je nastala močna partizanska
vojska, ki se je hrabro borila pro-
ti dobro oboroženemu sovražni-
ku. Po štirih letih boja je osvobo-
dila našo domovino.
Danes je naša vojska dobro
oborožena in vedno pripravljena
braniti domovino. Sestavljena je
iz treh rodov: kopenske vojske,
vojne mornarice in vojnega letal-
stva.
Vsak mlad fant mora služiti
vojaški rok. Tam se nauči voja-
ških veščin. Lahko pa se izuči
raznih poklicev.
Vsako leto nas na šoli obiščejo
vojaki. Priredimo jim kratko pro-
slavo. Potem nam povedo o ži-
vljenju vojakov. Pokažejo nam,
kako je zgrajena puška in kako
jo morajo po vajah očistiti. Cez
V vojašnici. Silvo Mikša, 8. b.
nekaj dni jim obisk vrnemo. V
vojašnici nam pokažejo vozila,
topove in drugo orožje. Vojaki
nam razložijo, kako morajo rav-
nati z orožjem. Povedo nam tudi,
kako preživljajo prosti čas. Ne-
kateri se učijo ali berejo, drugi
pišejo pisma svojim staršem ali
znancem, nekateri pa igrajo šah.
Ko si ogledamo vojašnico, se vo-
jakom zahvalimo za prijeten
sprejem in se poslovimo.
Naša domovina si želi, da bi
zavladal mir na svetu.
Martin Zebec, 7. a
KULTURNI DAN
Ogledali smo si lutkovno igro
Tobija. V njej so nastopali: pes
jazbečar, slon, žirafa, tiger, štor-
klja, zajček, vila in morski konj.
Pes jazbečar je imel telo kot
trakec, uhlje kot rjuha in krive
noge. Nekega dne je šel Tobija v
živalski vrt. Ogledal si je živali.
Vila ga je vprašala, ali se je dolo-
čil, kakšen bo. »Ostal bom tako,
kot sem«, je rekel Tobija. Ne bi
bil rad strašilo.
Igrico sta spremljala glasba in
petje.
Vesna Kotnik, 4. c
Joj, že prišel je med nas ...
Janez Klajderič, 8. b.
Tobija je imel telo kot trakec.
Ušesa je imel kot rjuhe. Imel je
kratke, krive noge. Obiskal je ži-
valski vrt. Pogovarjal se je z ži-
valmi. Slon mu je svetoval, da je
pomembno biti močan. Žirafa
mu je svetovala, da je pomemb-
no imeti dolg vrat. Nilski konj
mu je svetoval, da je pomembna
debela koža. Tiger mu je rekel,
da so pomembni ostri zobje. Za-
jec je rekel, da so pomembne hi-
tre noge. Štorklja mu je rekla, da
je pomembno leteti.
Na koncu so vprašali Tobija,
kakšen bo. Tobija se je odločil,
da bo ostal takšen, kot je. Na
koncu so zapeli pesem.
Vili Bedenik, 6. b
ŽIVLJENJE DOMA
Živim na deželi v vasi Borovci.
V družini smo štirje člani. Sem
najmlajši član družine. Življenje
pri nas doma je iz dneva v dan
enako.
Očka hodi v službo, mamica
nam gospodinji, krmi živino in
dela na polju. Ko sem bil še maj-
hen in vse do šolskfh let je imela
tudi z menoj veliko dela, saj sem
invalid že od rojstva. Brat obi-
skuje srednjo šolo, jaz pa zadnje
leto osnovne šole. Kadar smo vsi
doma, mami pomagamo pri de-
lu. Največ dela imamo spomladi,
ko pripravljamo zemljo za spo-
mladanska dela, in jeseni, ko
spravljamo poljske pridelke. Po-
magam le pri lažjih delih. Tudi
pozimi nam dela ne manjka. Ko
zapade veliko snega, očistimo
poti. Ostane pa nam tudi veliko
prostega časa, da si odpočijemo
in se posvetimo vsak svojemu
konjičku. Kadar imam prosti
čas, berem knjige, očka gre na
lov, mamica plete, brat pa se
ukvarja z elektriko.
Tako poteka življenje pri nas
doma.
Stanko Jurič, 8. b
NARAVOSLOVNI DAN
Bil je deževen, jesenski dan.
Šli smo v Ormož z namenom, da
si ogledamo tovarno sladkorja.
Po tovarni nas je vodila vodnica.
Povedala in pokazala nam je vse,
kar nas je zanimalo. Najprej, ko
peso pripeljejo, jo stehtajo in na-
to vzamejo vzorec, na podlagi
katerega določijo digestijo. To je
vsebnost sladkorja v pesi. Nato
pesa potuje v pralnico. Ko je
oprana, jo narežejo na pesne re-
zance, iz katerih pridobijo sok.
Sladkor dobimo iz pesnega soka.
Ločimo sok A, B in C. Iz soka
C ne pridobivajo sladkorja za
ljudi. Ta sladkorje za krmo živa-
li. Iz pesnih rezancev delajo tudi
brikete. Brikete uporabljamo za
krmo prašičev in goveda. Slad-
kor hranijo v silosih. Pakirajo ga
po en, dva in petdeset kilogra-
mov. Vodnica nam je tudi ponu-
dila kristalni sladkor, da ga po-
skusimo.
Po ogledu tovarne smo se vod-
nici zahvalili, ker nas je dobro
ter prijazno vodila.
Delo v tovarni je naporno. V
jeseni dela tovarna 24 ur na dan.
Posebno težko je za delavce, ki
delajo v zgradbi, kjer je 40 ali
več stopinj.
Jagoda Dukarič, 8. a
KDO VARČUJE
Dušan varčuje v šolski hranil-
nici. Tudi veverica varčuje. Pri-
hrani si hrano za zimo. Čebelice
varčujejo med za zimo. Lastovice
odletijo v tople kraje.
Robi Horvat, 4. c
Jaz varčujem tako, da nosim
denar v banko. Veverica nosi leš-
nike v brlog. Mamica varčuje, da
ne porabi vsega plina. Jaz varču-
Domačija. Silvo Mikša, 8. b.
DOMA
Jaz sem doma v Zagorcih pri
Juršincih. Doma nas je pet: dve
sestri, mama, ata in jaz. Sestra je
poročena, ima dva otroka. Ta
dva imamo na skrbi vsak drugi
teden.
Ata je že 18 let v Avstriji. Ma-
ma je gospodinja. Zemlje imamo
pet hektarov ter dva hektara go-
jem, da ne poškodujem pohištva.
Varčujem tudi pri obleki.
Boštjan Kamenšek, 4. c
Zlatko varčuje v šolski hranil-
nici. Moj brat varčuje za parcelo.
Čebele med prihranijo za zimo,
da ne bi bile pozimi lačne. Lasto-
vice si naberejo veliko maščobe,
da lahko odletijo v toplejše kra-
, je.
Življenje doma. Miran Kacjan, 7. b.
ric. Ko pridem iz šole domov,
grem delat. Najprej delamo po
njivah, nato grem opravljat živi-
no. Zdaj sem kopal jamo za dre-
vesa, da smo jih posadili. Gra-
bljali smo listje. Nagrabljali smo
ga dva voza. Čistil sem stare go-
rice in brajde.
Trenutno nimam kaj delati.
Pripravljamo se na zimo.
V jeseni smo imeli veliko dela.
Zdaj gledamo televizijo in opra-
vljamo živino.
Igor Žmauc, 8. b
Zlatko pobira tudi staro žele-
zo, da ga proda.
Varčujemo lahko vsi.
Z varčevanjem lahko uresniči-
mo svoje želje.
Dušan Bedenik. 4. c
V naši družini vsi varčujemo z
denarjem. Mama in ata prineseta
denar iz banke. Doma ga razpo-
redita. Tudi jaz in sestra Sonja
varčujeva. Ce dobiva denar, ga
vloživa v šolsko hranilnico.
Bojan Slana, 4. a
Res hudo je živeti v Halozah
Sem reden poslušalec oddaj radia Ptuj in bralec
Tednika.
Zelo sem zadovoljen, da imate tako pestro od-
dajo in lahko poslušalci kličejo po telefonu in pi-
šejo svoja mnenja.
Veliko govorite o telefonskih priključkih in o
modernizacijah cest, in to največ v ravninskih pre-
delih. V nobeni oddaji pa še nisem slišal, kako do
telefona in do boljše ceste v hribovitih delih Ha-
loz.
Doma sem iz Velike Varnice in imam 6 km do
središča naše KS Leskovec. Ljudje v tem kraju se
najbolj bojijo zime, saj so takrat »odrezani od sve-
ta«, zato ni čudno, da vsi, ki so s podeželja, odha-
jajo v mesta ali bliže mesta, kjer jim nudijo boljše
življenjske razmere. V mestu mu ni treba dati toli-
ko denarja za cesto in telefon, saj to uredijo s
skupnimi močmi in s skupnim denarjem.
Mislim, da na hribu, kjer živijo ljudje, bolj po-
trebujejo telefon kot pa tisti v bloku, kjer imajo ta-
ko rekoč vse pri roki. V mestu hoče vsakdo imeti
telefon, mi pa bi morali biti tiho in trpeti. Bili bi
zadovoljni, če bi bil na hribu samo en telefon. Da-
jati moramo denar, da se v mestih delajo ceste, te-
lefonski priključki in razni drugi objekti, ki nam
ne pomenijo nič. Ubogi ljudje: ko zbolijo, morajo
prej umreti, preden do njih pride zdravnik, saj je
6 km do prvega telefona res lepa razdalja in jo mo-
raš velikokrat prepešačiti. Nato pa še zdravnik
vpraša, ali je cesta prevozna do hiše.
Velik problem so tudi ceste, saj v zimskih mese-
cih sploh niso prevozne. Cesta, ici vodi v Ložino,
je bila že tolikokrat v planu za asfaltiranje, pa od
tega ni bilo nič. Samo pravijo »drugo leto«. Zani-
ma me, katero leto bo zares »drugo leto«. Ko bi se
nam ta želja uresničila, bi bili' seveda bolj zado-
voljni. Pred štirimi leti smo se odločili, da naredi-
mo cesto do hiše. Vsi bližnji sosedje so bili »za«,
pa tudi drugi v tem kraju. V nekaj metrih je ta ce-
sta speljana po sosedovi zemlji in tega kosa zemlje
nam ne pusti. Vprašamo se, kako naj živimo na
bregu, če ni telefona in ne prave ceste. Samo tam
moramo biti, kjer potrebujejo našo pomoč z de-
narjem, ko pa bi se morda mi oglasili za kakšen te-
lefonček ali boljšo cesto, pa ne bi bilo nič. Mislim,
da bi se vse to dalo urediti s skupnim denarjem in
skupnimi močmi, da ne bi prelepe, slikovite Halo-
ze ostale brez ljudi in bi grmovje poraščalo osam-
ljene hiše. Zato se obračamo na vas, ki bi nam v
takšnih trenutkih pomagali ali svetovali. Želimo,
da bi se nam želja čimprej uresničila. Vsi ne more-
mo živeti v mestu, ne na ravnem.
Doma gradimo novi hišo, ki je precej velika.
Noben izmed treh otrok noče ostati doma — zara-
di slabe ceste in brez telefona. Dva sta že odšla,
jaz pa tudi že hodim v službo. Ne vem, kako bo
čez čas. Nove hiše ne bo tako lahko zapustiti. Oče
in mama še nista toliko stara, vendar se več ne po-
čutita tako pri zdravju, kot pa sta se pred leti.
Brat je že odšel bliže ceste. Živeti v Halozah bi
še nekako šlo, samo če bi bil pravi dovoz do hiše
in telefon, čeprav je potrebno vse delati ročno, so-
vražnikov pa je tudi več kot prijateljev.
Nove hiše ne moremo dokončati, ker ni denarja
in avtoprevozniki sploh nočejo več voziti po halo-
ških cestah, ki so kot stopnice.
Lepo vas pozdravlja in vam želi srečno novo le-
to 1988 vaš zvesti poslušalec in bralec Zvonko Vi-
dovič.
8 - ZA KRATEK ČAS
14. januar 1988 - XEDNIK
Dober den, vsoki den. Toto pismo vam pišem v soboto, 9. ja-
nuara. Pomlad v zimi. Sonce sije, toplo je, snega nega. Skoro
glih tak kak na Silvestrovo, gdo smo se sunčili v letnih oblačilih.
Za kopalke še glih neje bilo. Provi narobe svet. Pozimi toplo, na
spomlod in poleti pa bode najbrž mrzlo. Saj sen van že poveda ti-
sti pregovor: V decembri ali januari mušice, v aprili rokavi-
ce.. .« Vete, jaz verjen v tote store pregovore.
Pa pustimo vremen pri miri, saj s totin problemom nemremo
drugih še vejkših problemov rešiti. Meni se le zdi, da je tota ne-
beška vlada glih tak kak naša. Obedve sprejemata tokšne ukrepe
in usmeritve, da bomo najbrž vsi usmerjeno krepnoli. Saj vena
vete, kaj pomeni — krepnoti. To pomeni stegnoti pete, spistiti du-
šo in nareti plac keremi drugemi na toten sveti. Saj vete, kaj pot-
li sledi: »Premte ga za tace, vrčte ga v jamo, ke nede več kruha
hamo . . .« Eh, pa pustimo si rajši krtovo deželo za tisto ta zodjo
parcelo, gdo nas nede več po riti sonce grelo ...
Vete, jas sen sploh tak malo pesniško razpoloženi. Že vuči-
teljica mi je negda v šoli rekla: »Lujze, ti pa ne ven, če ne boš
pesnik, saj ti vsoka rima tak lepo fkuper št ima .. .« Pes-nik glih
nikol nesen grota, saj neje bilo tejko dnara, ke bi me v šole po-
slali, mon pa namesto toga ne pesniško pač pa pesjo živleje. Sa-
mo ke ne bote mislili, da je pesjo živleje tak slabo, kak včosik
zgleda: poleg svojega rednega dela še malo honorarno lojan
okoli hiše, pa še te nekak gre. Saj vete, kak provi pregovor, da
pes, ki fejst loja, ne vgrizne. Bi jaz tudi težko koga vgrizna, saj
man že tak slabe socialne zobe, novih pa si ob toti novi partipi-
čkaciji itak nemo moga več privoščiti. Je pa tudi bojše, da imamo
Slovenci in Jugoslovani malo boj švohne zobe, saj bi se drgačik
še bolj med seboj grizli... Toga nesen reka jaz, pač pa moj pri-
jatelj Juža, ki se malo boj spozna na tote mednacionalne odnose.
Pa srečno. Vaš LUJZEK
RADIO PTUJ
(94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 14. januarja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dne-
va, Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Urica domačih, vmes Iz naših
krajevnih skupnosti in Sredi življenja.
PETEK: 15. januarja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dne-
va, Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Kultura, Za konec tedna, V vrtu
— vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 16. januarja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Uspešnica
dneva, Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 V ŽIVO, vmes zabavna glas-
ba.
NEDELJA, 17. januarja: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz
uspešnic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Do-
mača ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušal-
cev.
PONEDELJEK, 18. januarja: 17.00—18.00 Informativna in za-
bavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah,
Uspešnica dneva, Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Prek vikenda,
šport, nasveti — vmes vedno lepe melodije.
TOREK, 19. januarja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dne-
va, Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Pogovor o . . ., Vprašanje in od-
govori. Iz delovnih kolektivov — vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 20. januarja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dne-
va, Včeraj-danes, jutri). 18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionirska in
mladinska), vmes Gremo v disko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
TV LJUBLJANA IN ZAGREB
PETEK, 15. JANUARJA:
LJ I: 10.00 Tednik. 11.00 Z
Mann: Čarobna gora, ponovitev
3., zadnjega dela nemške nada-
ljevanke. 16.35 Mozaik-Tednik,
ponovitev. 17.35 Kronika med-
narodnega lutkovnega festivala.
17.50 Super stara mama, 11. del
angleške otroške serije. 18.15 R.
Boškovič-Dubrovčan in sveto-
vljan. 18.45 Risanka. 19.01 Ob-
zornik. 19.19 Iz tv sporedov.
19.30 Tv dnevnik. 19.55 Zrcalo
tedna. 20.15 J. Jakes: Sever in
jug, 16. del ameriške nadaljevan-
ke. 21.10 Zmagoslavje zahodne
civilizacije, II. del dokumentarne
serije. 22.05 Tv dnevnik. 22.20
Divja tolpa, ameriški film.
LJ II: 17.10 Tv dnevnik. 17.30
Otroška oddaja TV Skopje. 18.00
Izobraževalna oddaja. 18.30 Ri-
sanka. 18.40 Številke in črke,
kviz. 19.00 Video meh, ponovitev
1. oddaje. 19.30 TV dnevnik.
20.00 Praga: EP v umetnostnem
drsanju — plesni pari, prenos.
22.30 Poročila. 22.35 Filmski ma-
raton.
ZG I: 8.30 Saram, baram —
oddaja za otroke. 9.00 Zimski
šolski program (do 12.35). 15.40
Risanka. 16.00 Dober dan. 17.10
Kronika Reke. 17.30 Saram, ba-
ram — oddaja za otroke. 18.00
Znanost. 18.30 TV razstava.
18.40 Številke in črke, kviz. 19.00
TV koledar. 19.10 Risanka. 19.30
TV dnevnik. 20.00 Zakon v Los
Angelesu, serijski film. 20.55
Kvizkoteka. 22.00 TV dnevnik.
22.20 Kulturni magazin. 23.50
BIS, nočni program. 1.20 Vesti.
SOBOTA, 16. JANUARJA:
LJ II: 8.20 Radovedni Taček:
Roka in noga. 8.35 Pamet je bolj-
ša kot žamet. 8.40 S. Rozman:
Oblaček pohajaček. 8.55 Kroni-
ka z mednarodnega lutkovnega
festivala. 9.10 Soba 405, 2. del
otroške nadaljevanke TV Beo-
grad. 9.40 Studio je vaš... 10.50
Pfronten: Svetovni pokal v alp-
skem smučanju — supervelesla-
lom (ž), prenos. 12.10 Kitzbiic-
hel: Svetovni pokal v alpskem
smučanju, smuk (m), prenos.
13.15 C. Collodi: Ostržek, pono-
vitev 2. dela. 14.55 Ljubljana:
Rokomet (ž) Belinka Olimpija—
Debrecen, prenos. 16.15 Pisma iz
tv klobuka, ponovitev. 17.15 Odi-
seja, Češkoslovaški film. 18.25
Kratki film. 18.45 Risanka. 19.16
Iz tv sporedov. 19.30 Tv dnevnik.
19.55 Naš utrip. 20.15 Sobotni
večer. 21.00 M. Laurence: Vrni-
tev v Paradiž, 12. del avstralske
nadaljevanke. 22.45 TV dnevnik.
23.00 Okoli po mestu, ameriški
film.
LJ II: 14.30 Praga: EP v umet-
nostnem drsanju — moški, pre-
nos. 17.35 Zvezdice, otroška
predstava. 18.40 Dallas, ameri-
ška nadaljevanka. 19.30 Tv dnev-
nik. 20.15 Glasbeni večer v sobo-
to — veliki dirigenti — Toscani-
ni. 21.45 Poročila. 21.50 Feljton.
22.20 Športna sobota.
ZG I: 9.00 Zimski šolski pro-
gram. 11.40 Kako biti skupaj.
12.10 SP v smučanju, smuk v
Kitzbuhlu, prenos. 13.30 BIS,
nočni program, ponovitev. 15.00
Rokomet (ž): Belinka Olimpi-
ja—Debrecin, prenos. 16.20 TV
koledar. 16.30 EP v drsanju, pre-
nos revije iz Prage. 17.30 Mali
koncert. 17.45 Sedem TV dni.
18.30 Dokumentarna oddaja.
19.15 Risanka. 19.30 TV dnev-
nik. 20.00 Concertino. 20.15 Bra-
tje s Sicilije, ameriški film. 21.50
TV dnevnik. 22.05 Nočni pro-
gram. 23.35 Vesti.
NEDELJA, 17. JANUARJA:
LJ 1: 8.00 Živ žav. 8.55 Super
stara mama, ponovitev II. dela
angleške otroške serije. 9.25
Lenggries: Svetovni pokal v alp-
skem smučanju — slalom (ž),
prenos I. teka. 10.20 Kitzbuhel:
Svetovni pokal v alpskem smuča-
nju, slalom (m) prenos I. teka.
11.15 Ljudje in zemlja. 11.55
Lenggries: Svetovni pokal v alp-
skem smučanju slalom (ž), pre-
nos 2. teka. 12.55 Kitzbuhel: sve-
tovni pokal v alpskem smučanju,
slalom (m), prenos 2. teka. 13.40
M. Laurence: Vrnitev v Paradiž,
ponovitev 12. dela avstralske na-
daljevanke. 14.25 Domači an-
sambli: Ansambel Lojzeta Slaka.
14.55 J. Janicki-A. Mularczyk:
Hiša, 9. del poljske nadaljevan-
ke. 16.30 Donovanov greben,
ameriški film. 18.15 Slovenci v
zamejstvu. 18.45 Risanka. 19.01
Kratki film. 19.30 Tv dnevnik.
20.05 M. Vitezovič: Vuk Karad-
žič, 11. del nadaljevanke.
LJ II: 8.55 Poročila. 9.00 Da-
nes za jutri in igrani film. 14.30
Praga EP v umetnostnem drsa-
nju, prenos zaključne revije.
17.45 Rokomet IHF: Budu-
čnost—Inter, prenos. 19.30 Tv
dnevnik. 20.00 Zgodovina izu-
mov. 20.55 Včeraj, danes, jutri.
21.10 Mali koncert. 21.25 En av-
tor, en film. 21.45 Športni pre-
gled.
ZG 1: 10.30 Nedeljsko do-
poldne za otroke. 12.00 Kmetij-
ska oddaja. 13.00 Govorimo o
zdravju,  izobraževalna  oddaja.
13.00 Potopisna reportaža. 14.00
SEZAM, športno in zabavno po-
poldne. 19.30 TV dnevnik. 20.00
Vuk Kajadžič, domača dramska
serija. 21.20 Oskarovci: Cimar-
ron, ameriški film. 22.50 TV
dnevnik. 23.10 In noč in dan.
Klinika Schwarzwald. 1.10 Vesti.
PONEDELJEK, 18. JANUAR-
JA:
9.10 Biskvitki. 9.35 Kam, kje, ka-
ko med počitnicami. 9.40 Risan-
ka. 9.45 Ogroženi pande, doku-
mentarni film. 10.15 Ex Libris:
Petdeseta s T. Domiceljem. 10.20
Enajsta šola I. 12.00 Otroci ro-
čka. 12.25 Dvorni norček, ameri-
ški.film. 17.35 Radovedni Taček:
Vozel. 17.50 Soba 405, 3. del
otroške serije. 18.20 Boj za obsta-
nek: Zaliv Fundy. 18.45 Risanka.
19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnev-
nik. 20.05 J. Krantz: Mistralova
hči, 3. del ameriške nadaljevan-
ke. 21.05 Aktualno: Sindikati in
kriza. 22.35 Tv dnevnik.
LJ 11: 18.00 Beograjski tv pro-
gram. 19.00 Indirekt, oddaja o
športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00
Meridiani, zunanjepolitična od-
daja. 20.45 Poročila. 20.50 Čas
podvigov, dokumentarna serija.
21.40 Maupassantove novele.
22.40 Poezija. 23.10 Mali kon-
cert.
ZG I: 8.30 Mima, Bane in lut-
ke, otroška serija. 8.45 Zmajevi-
na v Novem Sadu, otroška serija.
9.00 Zimski šolski program.
16.00 Dober dan, šport. 17.10
Kronika Varaždina in Bjelovar-
ja. 17.30 Mima, Bane in lutke,
otroška serija. 17.45 Zmajevina v
Novem Sadu, otroška serija.
18.00 Izobraževalna oddaja.
18.30 Risanka. 18.40 Številke in
črke, kviz. 19.00 TV koledar.
19.10 Risanka. 19.30 TV dnev-
nik. 20.00 Pod ruševinami, dra-
ma. 21.30 Znanost in mi. 22.15
TV dnevnik. 22.35 In noč in dan.
Klinika Schwarzwald. 0.15 Vesti.
TOREK, 19. JANUARJA:
LJ I: 9.00 Zimski počitniški
spored. 9.05 Spominski koledar.
9.15 Biskvitki. 9.40 Kam, kje, ka-
ko med počitnicami. 9.55 Adel-
boden: Svetovni pokal v alp-
skem smučanju — veleslalom
(m), prenos 1. teka. 11.00 Tujci
našega planeta, dokumentarni
film. 11.25 Risanka. 11.35 Ex Li-
bris: O vinu in vinarstvu. 12.55
Adelboden: Svetovni pokal v
alpskem smučanju — veleslalom
(m), prenos 2. teka. 13.45 Enajsta
šola, 2. 16.15 Svetovni pokal v
Alpskem smučanju — velesla-
lom (m), posnetek iz Adelbodna.
17.15 Kronika mednarodnega lu-
tkovnega festivala. 17.30 Pamet
je boljša kot žamet: Škrob nasta-
ja v listih. 17.45 Periskop: Žele-
zarstvo. 18.45 Risanka. 19.01 Ob-
zornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05
A. Marodič—M. Scharang: Pa-
ralele, tv film. 21.30 Osmi dan,
oddaja o kulturi. 22.10 Tv dnev-
nik. 22.25 Videogodba.
LJ II: 17.10 Tv dnevnik. 17.30
Mali-veliki, otroška oddaja.
18.00 Izobraževalna oddaja.
18.30 Mostovi. 19.00 Rezerviran
čas. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Obi-
skujemo slovenske muzeje in^a-
lerije - danes NUK. 20.55 Žre-
banje lota. 21.00 Poročila. 21.05
Zabavni torek. 22.35 Udeleženec
in priča, oddaja iz kulture.
ZG 1: 8.30 Majhni in veliki,
oddaja za otroke. 9.00 Zimski
šolski program (do 14.00). 15.40
Risanka. 16.00 Dober dan. 17.10
Kronika Osijeka. 17.30 Majhni
in veliki, oddaja za otroke. 18.00
Izobraževalna oddaja. 18.30 Ri-
sanka. 18.40 Številke in črke,
kviz. 19.00 TV koledar. 19.10 Ri-
sanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00
Žrebanje lota. 20.05 Mesto kot
Alice, serijski film 21.05 Kontak-
tni magazin. 22.35 TV dnevnik.
22.55 In noč in dan. Klinika
Schwarzwald. 0.50 Vesti.
SREDA, 20. JANUARJA:
9.10 Biskvitki. 9.35 Kam, kje, ka-
ko med počitnicami. 9.45 Nemo-
goči ptiči, dokumentarni film.
10.10 Risanka. 10.15 Ex Libris:
Koncert v Portorožu. 11.30 Enaj-
sta šola, 3. del. 12.20 Otroci ro-
čka. 12.45 Dečki in vrabčki, ja-
ponski film. 17.30 S. Rozman:
Oblaček pohajaček, 3. del. 17.45
C. Collodi: Ostržek, 3. del. 18.15
Nadarjeni otroci: Razvojna po-
staja petnica, poljudnoznanstve-
na serija. 18.45 Risanka. 19.01
Obzornik. 19.30 TV dnevnik.
20.05 Film tedna: Bostončanke,
ameriški film. 22.00 Mali koncert
— J. S. Bach: Brandenburški
koncert št. 1. v F-duru. 22.10 TV
dnevnik. 22.25 Dokumentarec
meseca: Novomeška pomlad
1920-rojstvo neke avantgarde.
LJ II: 17.10 TV dnevnik. 17.30
Otroška oddaja. 18.00 Izobraže-
valna oddaja. 18.30 Risanka.
18.40 Številke in črke, kviz. 19.00
TV koledar.'19.10 Risanka. 19.30
TV dnevnik. 20.00 Svet na zaslo-
nu. 20.40 Glasbeni večer: Viva
La Musica, TV koncert, vključi-
tev. 21.30 Poročila. 21.35 Ume-
tniški večer.
ZG I: 8.30 Oddaja za otroke.
9.00 Zimski šolski program.
15.40 Risanka. 16.00 Dober dan.
17.10 Kronika Karlovca, Siska in
Gospiča. 17.30 Oddaja za otroke.
18.00 Izobraževalna oddaja o go-
voru. 18.30 Risanka. 18.40 Števil-
ke in črke, kviz. 19.00 TV kole-
dar. 19.10 Risanka. 19.30 TV
dnevnik. 20.00 Festove premije-
re: Bitka za Moskvo, 2. del sov-
jetskega filma. 22.30 TV dnevnik.
22.50 Potopisna reportaža. 23.20
In noč in dan. Klinika Schwarz-
wald. 1.20 Vesfi.
ČETRTEK, 21. JANUARJA:
10.15 Ex Libris: O Arnoldu To-
vorniku. 11.20 Enajsta šola, 4.
del. 12.25 Otroci ročka. 12.50
Krik divjine, kanadski film.
17.30 Pisma iz tv klobuka in kro-
nika z ihednarodnega lutkovne-
ga festivala. 18.15 Naša pesem,
13. oddaja. 18.45 Risanka. 19.01
Obzornik. 19.30 TV dnevnik.
20.05 Tednik. 21.05 T. Kenjiedy-
Martin: Na robu teme, 1. del an-
gleške serije. 22.10 Tv dnevnik.
22.25 Jubilejna teveteka.
U II: 17.10 Tv dnevnik. 17.30
Otroška oddaja. 18.00 Družinski
magazin. 18.30 Risanka. 18.40
Številke in črke, kviz. 19.00 Tv
koledar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv
dnevnik. 20.00 Beograd: PEP v
košarki: Partizan —Maccabi, pre-
nos. 21.30 Glasbeni ropot.
ZG 1: 8.30 Oddaja za otroke.
9.00 Zimski šolski program (do
14.00). 15.40 Risanka. 16.00 Do-
ber dan. 17.10 Kronika Splita.
17.30 Oddaja za otroke. 18.00
Družinski magazin. 18.30 Risan-
ka. 18.40 Številke in črke, kviz.
19.00 TV koledar. 19.10 Risanka.
19.30 TV dnevnik. 20.00 Politični
magazin. 21.00 Zabavno-glasbe-
na oddaja. 21.45 TV dnevnik.
22.05 In noč in dan. Klinika
Schwarzwald. 1.00 Vesti.
TEDNIK - 1^- januar 1988
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
Novice iz
OSZ Ptuj
7. kolo !!. republiške lige — sever
Na strelišču OSZ Ptuj sta se v
petek, 8. januarja, pomerili ekipi
SD Ljutomer in SI) Turnišče.
Zmagala je ekipa iz Ljutomera s
1442 krogi. Ekipa SI) Turnišče je
nastreljala 1421 krogov; zanjo so
nastopili Zdenka Matjašič (.163),
Adolf Mihelič (356), Tonči Pla-
nine (352) in David Ribič (350
krogov).
III. kolo občinske lige
Liga je potekala na strelišču
OSZ Ptuj v nedeljo. K), januarja.
Sodelovalo je dvaindvajset ekip
in 93 strelcev. F.kipni vrstni red
je bil: Jože Lacko 1053, Železni-
čar 1 1044, Kidričevo 1 1031,
MIP I !»)29, Turnišče 1 1018,
Turnišče-Hajdina I lOII.Opekar
I 1011, Agis I 1009, Vitomarci
987, Agis 11 9X4, sledijo Dornava
1, Gradnje, Draženci, Polenšak,
Kidričevo II, Trnovska vas, Ope-
kar II, Dornava 11, Turnišče-
Hajdina 11, Železničar II, MIP II
in Videm.
Najboljši posmezniki so bili:
Ljubo Spindler 277, Ludvik
Pšajd 269 (oba J. Lacko), Stanko
Lenart 266, Branko Lenart 265
(oba Železničar), Branko Zupa-
nič 264 (MIP), Zvonko Hajduk
264 (Agis), Zvonko Petek 263
(MIP), Edi Šimenko 263 (Kidri-
čevo), Miran Ivanuša 263 (Grad-
nje), Jovan Nestorov 261 (J. Lac-
ko) in drugi.
V skupnem seštevku vodijo pri
ekipah: Jože Lacko 3146, Želez-
ničar 11 3126, Kidričevo 1 3082,
Agis 1 3075, MIP 1 3043, Opekar
I 3013, Turnišče-Hajdina 1 2968
in druge. Pri posameznikih pa
Ljubo Spindler 833, Ludvik
Pšajd 807, Zvonko Hajduk 800,
Stanko in Branko Lenart — oba
po 790, Branko Zupanič 788, Jo-
van Nestorov 784 krogov in dru-
Občni zbori strelskih družin
Izvršni odbor OSZ Ptuj prosi
vse družine, da v januarju izve-
dejo občne zbore ter pošljejo
svoja poročila na OSZ Ptuj do
konca januarja.
Prvenstva za ZLATO PUŠČICO
Vse družine naj bi v januarju
ali v začetku februarja izvedla
družinska prvenstva v streljanju
s serijsko zračno puško v okviru
najmnožičnejšega strelskega tek-
movanja v celotni Jugoslaviji
pod imenom Zlata puščica. Ob-
činsko prvenstvo bo konec febru-
arja. ZB
SMUČARSKI KLUB PTUJ
Vse je odvisno od snega
Dve smučišči v bližini huja - na Borlu in na Polančevem bregu pri Vid-
mu - sta pravzaprav nared za smučarje in smučarke. Čakata samo še na sneg.
Borlsko smučišče je lastnik uredil poleti, vlečnico pa so na Polančevem bregu
tudi že priskrbeli v ptujskem smučarskem klubu.
Zaenkrat je pomanjkanje snega zapletlo klubske načrte za zimovanje in te-
čaje v ptujski okolici. Smučanje na Platku, ki so ga načrtovali od 16. januaraja
naprej, so morali prestaviti na 23. februar, ko upajo, da bo zapadlo nekaj nove-
ga snega.
V počitnicah, če ne bo snega, ne bodo mogli drugega kot organizirati tečaje
in smučarski avtobus na Roglo. Cena tečaja pa bo seveda zaradi tega precej za-
soljena.
Prevozni tečaj na Rogli bo trajal 18 ur, izpeljali pa ga bodo v treh dnevih.
Cena tridnevnega tečaja za člane smučarskega kluba je 66.500 dinarjev, za neč-
lane pa 69.500 dinarjev. Tečaji bodo potekali v turnusih, bodo pa začetni in na-
daljevalni, pač glede na predznanje smučarjev. V času počitnic pa bo na Roglo
vozil tudi smučarski avtobus. Vsak dan bo odhod z avtobusne postaje okoli 7.
ure, odhod z Rogle pa ob 16. uri. Cene enega dne je 16.800 dinarjev.
V smučarskem klubu nudijo tudi vaditelje za šole v naravi in organizacijo
tekmovanj. Podrobnejše informacije o akcijah in ponudbi Smučarskega kluba
lahko dobite v Raičevi 6 pri Mariji Lukman ali po telefonu 771 564.        d. 1.
ŠPORTNIKI OB NOVEM LETU
Kovinostrugarstvo Zamuda II
zmagovalec
Ptuj je v času novoletnih praznikov sameval po najdaljši zadnji noči v letu.
Mrtvilo so preganjali le šahisti in nogometaši. Prvi so igrali hitropotezni turnir,
kjer je zmagal Danilo Polajžar. Na tradicionalnem novoletnem turnirju v ma-
lem nogometu, ki gaje odlično pripravila ZTKO Ptuj, je v športni dvorani Mla-
dika na.stopilo 34 ekip. V 15-urnem tekmovanju si je tekme ogledalo nad 1000
gledalcev. V sklepnem delu tekmovanja sta se v boju za tretje mesto srečali eki-
pi Petovio 11 :Juve, Maribor (2:1), v boju za prvo mesto pa je ekipa Kovinostru-
garstva Zamuda II premagala Klub 13 Hajdoše z 1:0. Najuspešnejši strelec z
osmimi zadetki je postal Dani Koren, za najboljšega vratarja je bil proglašen
Janko Veselic — oba iz zmagovalne ekipe. Vse tekme sta vodila zvezni sodnik
Janko Kolarič in republiški sodnik Vlado Planjšek.
Najboljšim je organizator podelil pokale, zmagovalna ekipa pa je prejela
še praktično nagrado v višini 150.000 din.
Pokrovitelj tekmovanja je bila delovna organizacija Opekarna Ptuj.    anc
Nastop Masakra
v soboto bodo v ptujskem klubu mladih nastopili mariborski glasbeniki,
zbrani v skupini Masaker. V klubu namreč mladi ustanavljajo rockovski klub,
ki bo pripravljal glasbene večere in koncerte. Ročk klub KM, kot so ga poime-
novali, bo skrbel predvsem za to, da bo vsako tretjo soboto v mesecu v klubu
večer ročka, pridobili pa so tudi že primerne prostore za vadbo mladih glasbe-
nikov. Sobotni rockovski večer bodo pričeli ob 19. uri. d. I.
Aktivnosti v šolsitih počitnicah 1988
1. Osnovna šola OLGE MEGLIC:
Vsak dan od 9. do i 2. ure med 18. in 22. januarjem: fil-
mi in telesna vzgoja.
2. Osnovna šola FRANCA OSOJNIKA:
v ponedeljek, 18. januarja, in sredo, 20. januarja: smu-
čanje in sankanje, če bo sneg; v nasprotnem primeru bo
pohod na Mestni Vrh {zborno mesto pred šolo ob 10. uri.)
3. Osnovna šola TONETA ŽNIDARIČA:
v ponedeljek, 25. januarja, v torek, 26. januarja, in v
sredo, 27. januarja, od 9. do 11. ure: filmi in pravljične
ure na šoli.
Obč. ZPM
Pokal
pohorskega
bataljona
V soboto. 9. januarja, je bil v dvo-
rani Impola v Slovenski Bistrici že 19.
veliki turnir juda za pokal pohorske-
ga bataljona. Kot že dobro leto so tu-
di na tem turnirju judoisti Gorišnice
daleč najboljše zastopali ptujsko ob-
čino, saj so v enem dnevu osvojili kar
dva pokala za ekipni prvi mesti.
Najrej so tekmovali pionirji. V kon-
kurenci 19 ekip iz celotne Slovenije
so osvojili štiri medalje. Fabijan Ko-
vačec je v kategoriji do 38 kg osvojil
prvo mesto, drugi mesti sta osvojila
Damir Kokot v kategoriji do 42 kg in
Tonček Plošinjak v kategoriji nad
58 kg. V kategoriji do 42 kg pa je
Marko Petek osvojil tretje mesto.
Zmage so zadostovale za ekipno
prvo mesto, prav tako pa so se odre-
zali tudi mladinci, ki so med 17 eki-
pami osvojili prvo mesto. Na tekmo-
vanju so osvojili naslednja mesta:
Damjan Petek in Rajko Muršič sta bi-
la vsak v svoji kategoriji druga. Pr\i
mesti pa sta osvojila Jože Marin in
Miran Plošinjak.
Čeprav fantje iz Gorišnice pridno
nabirajo medalje, saj so na tem tek-
movanju dokazali, da spadajo v sam
vrh slovenskega juda, pa jim več po-
menijo ustne pohvale, ki jih dobivajo
od tako velikih mojstrov juda, kot sta
Očko in Topolčnik, ki sta prepričana,
da se bo za judo klub iz Gorišnice še
slišalo.
Miran Petek
Uspešni člani
Medtem ko so bili gorišniški judoi-
sti na memorialu za pokal pohorske-
ga bataljona v Slovenski Bistrici
uspešni v pionirski in mladinski kon-
kurenci, so bili judoisti Drave uspešni
v članski. V svoji kategoriji je zmagal
Andrej Murko, Peter Letonja in Mar-
jan Krepek pa sta bila tretja. Ekipno
so bili člani Drave, četrti.
Konec meseca bodo nadaljevali
tretje kolo republiške članske lige.
Nastopili bodo v Murski Soboti, d. 1.
mali oglasi
PRODAM vinograd s hišo in go-
spodarskim poslopjem ter trav-
nik v Veliki Varnici. Dovoz ob
vsakem vremenu. Vprašajte po
telefonu 772-438 ali 772-701.
CENJENE STRANKE obvešča-
mo, da imamo novo telefonsko
številko: 712-135. Oljarna Ivan
Korošec, Zamušani.
PRODAM črno-beli televizor.
Dušan Predovnik, Kajuhova 11,
Kidričevo.
PRODAM 220-kg svinjo domače
reje. Anton Čuš, Sp. Velovlek I,
Ptuj.
PRODAM hišo z manjšim vino-
gradom v Gruškovcu pri Cirku-
lanah. Telefon: 771-862.
PRODAM 170-kg svinjo domače
reje. Telefon: 771-396, od 7. do
15. ure.
PRODAM Zastavo 101, registri-
rano do septembra 88, dobro
EKSPRES hišni servis šival-
nih strojev pri vas doma. Se-
daj tudi pooblaščeni servis
SINGER. Opravljam gene-
ralna popravila in čiščenje
starih in novejših zamaščenih
šivalnih in pletilnih strojev.
Telefon: (062) 621-497.
ohranjeno. Telefon: 794-641, po
15. uri.
DVOVRSTNI PLETILNI stroj
Standard z mizo prodam. Tele-
fon ~ zvečer: 773-427.
CISTERNO za gnojevko (2200 I)
prodam ali menjam za trosilec
hlevskega gnoja. Jože Caf, Gra-
jenščak 18, Ptuj; telefon (062)
755-596.
PRODAM kuhinjsko trajnogore-
čo peč Kupersbusch. Kociper,
Bevkova 10, Ptuj; telefon:
773-527.
PRODAM malo rabljeni hladil-
nik — 85 1. Bumbakovič, CMD
11, Ptuj; telefon: 775-816.
PRODAM pralni stroj Gorenje.
Telefon: 771-419.
PRODAM dve breji kravi. Brod-
njak, Gorišnica 174.
PRODAM  dve termoakumula-
cijski   peči   AEG   (3 KW   in
4 KW). Informacije po telefonu
774-804, v soboto od 17. do 19.
ure.
SNEGOBRANE za salonitne
plošče in opeko — lahko jih
montirate sami — SIDRA za
napenjanje stebrov v goricah
ter LOPATE za sneg in peru-
tninske farme dobite pri Met-
ličarju — Izdelava kovinskih
predmetov, Ptuj, Potrčeva 26;
telefon 771-286.
40 arov zemlje, polovico pripra-
vljene za vinograd, zamenjam za
gradbeno parcelo blizu Ptuja ali
prodam. Brec, Volkmerjeva 7,
Ptuj.
PRODAM telico, brejo pet me-
secev, staro dve leti, simentalko.
Marija Čeh, Vintarovci 25, De-
sternik.
PRODAM kadet C, letnik 1977
— november, in moped avtoma-
tik, letnik 1980. Hajdoše 105.
KRAVO vzamem v rejo. Marjeta
Kristovič, Stojnci 21, Markovci.
NAČRTE NOVIH GRA
DENJ, adaptacij in legaliza-
cij za gradbeno dovoljenje hi-
tro in solidno izdela Arhitek-
tonski atelje Franjo Čižek,
Maribor, Pod Gradiščem 26;
telefon 23-112.
V NAJEM vzamem stanovanje
ali hišo v Ptuju ali bližnji okolici.
Naslov v upravi.
PRODAM RENAULT 4, letnik
1979, in 200 salonitnih rjavih
plošč. Borovci 56.
PRODAM kravo simentalko,
staro 6 let, brejo osem mesecev.
Alojz Golob, Pobrežje 109, Vi-
dem.
GOSTILNA MAJDE VIDOVIČ
iz Spuhlje obvešča vse cenjene
goste, da v času od 25. do 31. ja-
nuarja ne bodo obratovali.
126 P in kasetofon Technics pro-
dam. Gomilšakova 14, Ptuj —
Darko.
POCENI PRODAM dobro
ohranjena pralni stroj in elektri-
čni štedilnik. Učakar, Ulica Lac-
kove čete 38, I»tuj: tel.: 771-272.
PRODAM prikolico za prevoz
živine. Potočnik. Barislavci 2; te-
lefon: 781-135.
PRODAM golf po zelo ugodni
ceni. Telefon: 791-185.
PRODAM teličko črno-bele bar-
ve, staro 10 dni. Informacije po
telefonu 716-197, po 17. uri.
PRODAM kurentijo za odrasle-
ga. Jadranska 10, Ptuj, popol-
dan.
PRODAM vinograd - 1100 tr-
sov 4. letnik (terase), s hišo,
prešo ter 4 nove posode v Veli-
kem Vrhu.  Lep dovoz.  Mirko
TAKOJ!
KAKOVOSTNO!
Z GARANCIJO!
Ob večletni praksi vam z uvo-
ženimi materiaji izoliramo hla-
dilno skrinjo. Žlahtič, Zagreb-
ška 54, Ptuj, telefon: (062)
774-806,. „.............
Janžekovič, Stojnci (gostilna); te-
lefon: 766-938.
NUJNO IŠČEM varstvo otroka
na domu, starega leto dni, v oko-
lici Markovec -Gorišnice. Na-
slov v upravi.
PRODAM starejšo spalnico. Te-
lefon: 775-545, po 15. uri.
STAVER 27 prodam. Ulica 1.
maja 20, Zg. Hajdina.
PRODAM videorekorder Gretz
VHS. Informacije dopoldan; te-
lefon: 771-391, interna 32.
PRODAM    svinjo    za    zakol,
150 kg. Vprašajte pri Liziki Hor-
vat, Janežovci 6/a, Destrnik.
PRODAM   posestvo   v   izmeri
10 ha s hišo in gospodarskim po-
slopjem v Halozah na relaciji Le-
skovec - Podlehnik  ob  asfaltni
cesti. Naslov v upravi.
Zaradi selitve ugodno prodam
zelo dobro ohranjeno spalnico
svetle barve (zakonska postelja,
petdelna omara, nočni omarici
in psiha), kavč in dva fotelja ter
štedilnik Kuppersbusch. Telefon
772-734.
DEŽURSTVO ŽIVILSKIH
TRGOVIN
Sobota, 16. januarja: KEKEC in
CIRIL-METODOV DREVORED
ORMOŠKE VESELE POČITNICE '88
Smučanje v Črni
Ormoški center za preživljanje prostega časa, ki deluje pri občin-
ski konferenci ZSMS, je za letošnje zimske počitnice pripravil smuča-
nje v Črni na Koroškem. Cena je prav neverjetna 5600 dinarjev. V
to je všteta smučarska karta, prenočevanje, hrana, prevoz in uporaba
telovadnice. Poleg smučanja bo možna tudi rekreacija v telovadnici
in kopanje v pokritem bazenu, posebej pa tudi nočna smuka. Udele-
ženci bodo spali na skupnih ležiščih v spalnih vrečah, ki [>a jih bo pri-
skrbel organizator.
V Črno bodo udeleženci potovali z vlakom. Smučanje bo od 26.
do 31. januarja, prijave pa bodo sprejemali na OK ZSMS Ormož do
15. januarja. Vsi, ki se vam zdi ponudba privlačna, se torej prijavite
čimprej, kajti število udeležencev je omejeno. d. 1.
Program športnih aktivnosti
v zimskih počitnicah 1988
ZTKO Ptuj organizira za mladino osnovnih in srednjih šol šport-
ne aktivnosti včasu zimskih počitnic. Vadba bo potekala po progra-
mu pod vodstvom vaditeljev osnovnih telesnokulturnih organizacij.
Vsak, ki želi sodeUnati, mora prinesti s seboj športno opremo
(copate, hlačke, majico ali trenirko) in se mora držati navodil vadite-
ljev.
Šolski mladini želimo vesele počitnice in obilo športnega užitka. ^
Program
POČITNICE V ORMOŽU
Vesele in ustvarjalne
Občinska konferenca ZSMS in os-
novne organizacije ZSMS v Ormožu
so skupaj s Planinskim društvom
Franc Meško, osnovnimi šolami in
vrtci pripravile pester program preži-
vljanja zimskih počitnic. V njem je za
vsakogar nekaj, od računalniškega
vrtca, počitniške rekreacije, obliko-
valske delavnice do smučanja in iger
na snegu. Za slednjega še vedno vsi
upamo, da bo do počitnic zapadel.
Podrobnejši program počitniških
dejavnosti pa je takšen:
Sobota, 16. januarja:
— prosto smučanje na Ivančici —
ob 7. uri pred gradom v Ormožu
- disko Bik — Pri .Abonentu v
Ormožu — ob 20. uri
Ponedeljek, 18. januarja:
— počitniška delavnica: oblikova-
nje gline - v ormoškem vrtcu ob 10.
uri
— počitniška rekreacija v OŠ Stan-
ka Vraza Ormož:
od 11.30 do 12.30 za učence od I.
do 5. razreda
od 12.30 do 13.30 za učence od 6.
do 8. razreda
od 13.30 do 15.30 za srednješolce
— delovna akcija za ureditev mla-
dinskega kluba v grajski kleti — ob
16. uri.
Torek, 19. januarja:
— aerobika - od 10.30 do 11.30 v
OŠ Stanka Vraza
— počitniška rekreacija v OŠ —
od 11.30 do 15.30
— počitniški glasbeni večeri — di-
sko Bik
Sreda, 20. januarja:
— počitniška delavnica: izdelki iz
usnja — otroški vrtec ob 10. uri
— aerobika - od 10.30 do 11.30 v
OŠ
— počitniška rekreacija — od
11.30 do 15.30 v OŠ
— plesni tečaj v o. š. Središče ob
Dravi od 13.30 do 16. ure
počitniški disco za osnovnošol-
ce ob 17, jm vjiisssL fiik.^. ^   _^ _
Četrtek, 21. januarja:
~ videoklub: risani film. Skriv-
nost čudežnega gozda — ob 10. uri v
OŠ
— aerobika — ob 10.30
— počitniška rekreacija — od
10.30 do 15.30
— delovna akcija za ureditev mla-
dinskega kluba — ob 16. uri
— plesni tečaj v Središču ob Dravi
- ob 13.30 v OS
videoklub: videospoti — ob 18.
uri \ OŠ Ormož
Torek, 26. januarja:
odhod na smučanje v Črno na
Koroškem
računalniški vrtec za otroke od
6 do K) let. v OŠ Ormož ob 10. uri.
počitniška rekreacija od
11.30 do 15.30
počitniški glasbeni večeri v di-
^ku Bik - ob 20. uri
Sreda. 27. januarja:
počitniška delavnica: risanje v
otroškem vrtcu
počitniška rekreacija
plesni tečaj v o. š. Središče ob
Dravi     ob 13.30.
počitniški disko za osnovnošol-
ce    ob 17. uri v disku Bik
Četrtek, 28. januarja:
— računalniški vrtec ob 10. uri
v osnovni šoli Stanka Vraza.
počitniška rekreacija
delovna  akcija  za  mladinski
klub.
Petek, 29. januarja:
\eseie igre na snegu — ob 13.
uri v grajskem parku
literarni večer ob 19. uri v
prostorih Abonenta (Bik)
Sobota. 30. januarja:
plesni tečaj v osnovni šoli Or-
mož    ob 9. uri
— mladinski program na radiu Or-
mož    ob 16. uri
počitniški disko za osnovnošol-
ce in vso ormoško mladino.
d. L
10 - ZA RAZVEDRILO
14. januar 1988 - TEDNIK
TEDNIK
— 14. januar 1988
OGLASI IN OBJAVE - 11
Izžrebani reševalci
novoletnih križank
v ponedeljkovi radijski oddaji smo opravili javno žrebanje
velike novoletne nagradne križanke Emone—Merkurja Ptuj.
Prejeli smo 617 odgovorov, 615 je bilo pravilnih. Na kupon, ob-
javljen v Tedniku, je bilo potrebno napisati geslo: Z MERKUR-
JEM V NOVO LETO.
Nagrade pa je žreb razdelil takole: 5. nagrado v znesku
5.000 dinarjev prejme Frančiška Slodnjak, Bodkovci 47, Juršin-
ci. Četrto nagrado 7.500 dinarjev prejme Andrejka Vaupo-
tič, Turniška ulica 19, Ruj. Tretjo nagrado 10.000 dinarjev —
prejme Igor Gradišar, Obirska 21 A, Ljubljana, drugo nagrado v
znesku 12.500 dinarjev Martin Korenjak, Cirkulane 25, Cirkula-
ne. Prvo nagrado v znesku 15.000 dinarjev pa prejme Marjan
Vrečar, Janežovci IX, Destrnik.
Srečnim dobitnikom čestitke vsem reševalcem pa hvala za
sodelovanje in prihodnjič več sreče!
Rešitev male nagradne križanke je bila: STROJNO ČIŠČE-
NJE. Nagrade je prispeval obrtnik Boris Zagoršek v sodelova-
nju z diskom Pluton z Zgornje Polskave. Prispelo je 292 pravil-
nih in 1 1 nepravilnih gesel. Četrto nagrado (kaseta s posnetki le-
stvice slovenskih diskotek) prejme Uroš Iskra, Bonifacijeva 8,
Piran; tretjo (10 vstopnic za disko Pluton) Franc Lubec, Ulica B.
Kraigherja 25, Kidričevo; drugo (strojno čiščenje sedežne garni-
ture) Mira Zajšek. Kozminci 6/b, Podlehnik; prvo nagrado
(strojno čiščenje 20 kv. metrov talnih oblog) pa Irena Svenšek,
Potrčeva 23, Ptuj.
Za glasbeno uganko smo prejeli 40 rešitev. Odgovor je:
Whitney Houston. Knjižne nagrade (prispeva jih Mladinska
knjiga, Titov trg 3, Ptuj) pa prejmejo; Melita Topolovec (Prešer-
nova 15, Ptuj), Aleš Kirbiš (Slekovčeva 8, Ptuj) in Zlatko Jurič
(Ptujska Gora 19).
Pogled v Milenino fotokopirnico.
foto: KOSI
Nova fotokopirnica
v Prešernovi
v Prešernovi ulici 23 v Ptuju je v ponedeljek Milena Serdinšek:
odprla servis za fotokopiranje in razmnoževanje. To je že četrti tovr-
stni servis v občini, v katerem poleg osnovne dejavnosti opravljajo še
prepisovanje najrazličnejših teksto\.
Cene storitev so konkurenčne, poseben popust pa nudijo študen-
tom. Fotokopirnica je odprta vsak dan od 8.30 do 13. ure in od 14. do
17.30 ure.
Milena je po poklicu administratorka, obrtno dovoljenje pa je
dobila v manj kot tridesetih dneh.
Kaj pričakuje?
»Veliko dela.« ^q
PTUJ
12. razstava malih
živali nekaj posebnega
Dvanajsta tradicionalna raz-
stava pasemskih malih živali, ki
je bila od petka, 8., do vključno
nedelje, II. januarja — tokrat v
prostorih osnovne šole Olge Me-
glic v Ptuju je bila zelo dobro
obiskana, saj si jo je v teh treh
dneh ogledalo blizu tri tisoč pre-
težno mlajših obiskovalcev.
Predsednik ptujskega društva
gojiteljev pasemskih malih živali
magister Alfred Mere je povedal,
da so organizatorji zelo veseli,
saj so spoznali, daje med Ptujča-
ni še veliko takšnih ljudi, ki so
jim pri srcu male živali. Sicer pa
so obiskovalci imeli kaj videti,
saj je bilo razstavljenih prek 200
golobov 21 pasem, različnih barv
in velikosti, prek 90 kuncev 15
različnih pasem ter 12 kletk z
družinami okrasne perutnine
(kokoši, fazanov, rac in gosk),
poleg tega pa so kot novost pri-
kazali še pasemske mačke, ekso-
tične ptice in papige ter nekaj
akvarijskih rib.
IS.OI oDicajno je tudi tokrat po-
sebna strokovna komisija prvi
dan razstave ocenila kunce, golo-
be in perutnino. S prirastom so
lahko zadovoljni, saj je 9 kuncev
prejelo naziv šampion, medtem
ko jih je bilo rned golobi in peru-
tnino kar 21. Žal pa ugotavljajo,
da je predvsem zaradi vse višje
cene krme vse manj gojiteljev
kuncev, čeprav imajo od njih go-
jitelji morda največjo korist (kr-
zno, meso in gnojilo iz iztreb-
kov).
V zahvalo za prostore male te-
lovadnice so učencem OŠ Olge
Meglic rejci zagotovili brezpla-
čen ogled razstave, brezplačen
ogled pa so imeli tudi predšolski
otroci iz naših vzgojnovarstvcnih
enot. Sicer pa so pionirji razsta-
vo popestrili še s svojimi likovni-
mi izdelki na temo male živali,
na razstavi pa so imeli tudi raz-
meroma bogat srečolov. Skratka
— letošnja razstava je bila zares
nekaj posebnega.
M. Ozmec
Novost na letošnji razstavi so bile pasemske mačke.
Koliko stane
morala?
»Dragi tovariš! Danes odhajaš
v pokoj. Štirideset let si se razda-
jal na svojem delovnem mestu,
pomagal graditi našo in svojo
delovno organizacijo v najtežjih
. časih, odrekal si se, da nam je
danes boljše, trudil si se in bil
vzgled mladim, ki bodo nadalje-
vali tvoje delo. Ne misli, da te
bomo sedaj pozabili. Ne, čeprav
ne boš z nami delal, pa boš vselej
dobrodošel med nami . . .«
Kolikokrat ste že slišali te be-
sede, namenjene človeku, ki je
vse življenje garal, na koncu pa
— utrujen, a zadovoljen, ker je
pomagal ustvarjati lepše čase —
gre v pokoj. In verjame v besede,
ki jih sliši ob slovesu, verjame v
iskrenost sodelavcev. Rad se vra-
ča mednje, polarna, kako nima
nič časa, poklepeta o tem in
onem ter se vrne v svoje sedaj
umirjeno življenje.
Potem pa po naključju sliši,
kako so si v njegovi delovni or-
ganizaciji (da je njegova, je še
zmeraj prepričan, saj je v njej pu-
stil vso svojo ustvarjalnost) ob
koncu leta delili višek. Pa se
spomni, da je nekje v množici sa-
moupravnih aktov, s katerimi se
je tolikokrat pečal, zapisano ka-
ko tudi njemu pripada del viška
za čas, ko je še delal; nekaj me-
secev sicer, pa vendar bo to de-
nar, na katerega ni računal, ko je
prvega dobil svojo pokojnino
»za nazaj«, in si bo zanj omislil
kakšen priboljšek.
Ampak denarja ni. Kako to?
No ja, saj ve, koliko dela je ob
koncu leta, kaj vse morajo posto-
riti v računovodstvu. Seveda ga
ne bodo spregledali. Saj so ven-
dar dejali . . .
Pa denarja še zmeraj ni. Kaj če
se moti? Morda pa ni upravičen
do njega? Poiskal bo odgovor.
Napoti se k družbenemu pra-
vobranilcu samoupravljanja. Da,
prav ima, denar mora dobiti, saj
ga je tistih par mesecev, ko je bil
še aktiven, pomagal soustvarjati.
Kaj sedaj? Neprijetno mu je
hoditi med bivše sodelavce. Ali
naj denar pozabi? Da. najboljše
bo tako.
A v njem kljuje. Pozabili so
ga. Ali pa so ga namerno obšli.
Morda je zaradi njega vsak dela-
vec dobil tisočaka več.
Srečuje se z bivšimi sodelavci,
a ima občutek, kot da bi se ga
najraje izognili.
Denarja ni. In ga ne bo. Saj
upokojenec ničesar več ne potre-
buje. Sicer pa niti ne ve, da bi ga
moral dobiti. Mi pa smo si le
lahko izplačali nekaj več. Dinar
na dinar ...
Kako poceni je včasih naša
morala! Se zlasti v primeru, ko
gre za denar.
Jože Šmigoc
Pripis:
Razmišljanje ni napisano na-
ključno. Res se je zgodilo nekaj
podobnega. Samo da bivši sode-
lavec ni hotel pozabiti na denar.
Pa je verjetno njegovim »iskre-
nim« sodelavcem enako vseeno,
kot bi jim bilo, če bi ga pozabil.
Njemu pa enako neprijetno.
Novoletni sejem
dobil pozitivno oceno
Čeprav so ocene tretjega novoletnega sejma zelo različne, so mu
v odboru za sejemsko dejavnost pri občinskem izvršnem svetu dali
pozitivno oceno. V sejemskih dneh je bilo v Ptuju zelo živahno do-
poldne in popoldne, posebej pa še od 17. do 19. ure. ko je prišel de-
dek Mraz s spremstvom in ko so se z dpbrimi programmi predstavile
šole. Potrudili so se tudi v Klubu mladih, kjer so za najmlajše vrteli ri-
sanke in filme.
Čeprav je bila novoletna okrasitev boljša kot v prejšnjih letih, se
povsod niso trudili. Kritiko zaslužijo nekatere trgovine, ki imajo sede-
že zunaj občine. Glede ponudbe stojničarjev pa si bo potrebno v bo-
doče posebej prizadevati. Večina od petdesetih Je prodajala tradicio-
nalni kič, oceno dobro in kakovostno so si prislužile le tri do štiri stoj-
nice. S podobnimi težavami so se srečevali tudi v drugih slovenskih
mestih. Tako so na primer v Mariboru imeli 116 novoletnih prodajal-
cev, kakovostno blago so prodajali le na desetih stojnicah.
Marjan Ostroško. podpredsednik odbora za sejemsko dejavnost
pri IS, Je povedal, da so v sklepno oceno letošnjega sejma zapisali vr-
sto ugotovitev in pomanjkljivosti, a Jih bodo odpravili že do četrtega
sejma. Pričakujejo, da bodo z ureditvijo prodajnih mest izločili neka-
kovostne prodajalce: pričakujejo pa tudi, da bodo na četrtem sejmu
prodajali na enotnih stojnicah.
Kakovost lahko pričakujemo tudi od spremenjene programske
zasnove sejma, ki sicer poteka v dveh delih: boljši okrasitvi, večjem
vključevanju OZD trgovinske in gostinske dejavnosti. Največ pa lah-
ko da sporazum, v katerem bodo zapisane programske in finančne
obveznosti vseh udeležencev.
MG
Rekreacija za odrasle
Komisija za množičnost in rekreacijo pri ZTKO
Ptuj organizira rekreacijsko vadbo za odrasle: žen-
ske, stare nad 25 let, moške, stare nad 35 let.
Vadba, ki Jo bo vodila učiteljica telesne vzgoje
Silvestra Klemenčič za ženske, bo ob ponedeljkih
od 20. ure do 21.30, za moške, ki Jih bo vodil vadi-
telj rekreacije Damir Klarič, pa bo ob četrtkih od
20. ure do 21.30. Obe kategoriji bosta izvajali
aktivnost v športni dvorani Mladika v Ptuju.
Program vadbe bo obsegal elemente gimnasti-
čnih vaj, aerobike in smučarske gimnastike.
Vsi tisti, ki želite uživati v prijetni in organizira-
ni športnorekreativni aktivnosti ter v družbi prija-
teljev, znancev, ste vabljeni v športno dvorano
Mladika! Marjan Lenartič
ČRNA KRONIKA
V prvem letošnjem tednu, v dneh od 51. do vključno 12. Januarja, so
miličniki psotaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v štirih prometnih
nesrečah s poškodohami udeležencev. Pri tem so ugotoviU. da so dobile
štiri osebe v nesrečah le lažje telesne poškodbe, hudih na srečo tokrat ni
bilo. Vzroki nesreč pa so bili v vseh primerih neprilagojena hitrost stanju
cestišča. Skupna materialna škoda na vozilih Je bda ocenjena na okoli
7.6 milijona dinarjev. Drugih posebnosti tokrat ni bilo. —OM
NEPREVIDNO PREČKAL CE-
STO
V tojek. 5. januarja. Je 84-letni
Alojz Šantl iz Obreza 47 v bližini
domače hiše prečkal regionalno
cesto. Pri tem ga Je zadel osebni
avto, ki gaje vozil Ladislav Mor-
ton iz Dolge vasi pri Lendavi.
Starček je padel in se pri tem hu-
do ranil. Prepeljali so ga v ptuj-
sko bolnišnico.
TRK TOVORNJAKOV
Voznik tovornega avtomobila
Franjo Karlovčec iz SR Hrvaške
Je v sredo, 6. Januarja, vozil po
magistralni cesti iz Ormoža proti
Ruju. V ostrem ovinku Je zape-
ljal pre\eč v levo in trčil v tovor-
ni avto priklopnik, ki ga Je nas-
proti pripeljal Andrej Močnik.
Pri trčenju se je Karlovčec lažje
ranil, škodo na obeh vozilih pa
so ocenili na več kot 6 milijonov
dinarjev.
ODNESLI OROŽJE IN STRE-
LIVO
Neznanci so pred dnevi vlomi-
li v prostore občinske strelske
zveze Ptuj in odnesli nekaj orož-
ja in streliva zanj. Pričakovati je,
da bodo »neznanci« kmalu po-
stali znani. FF
Rodile so:
Bernardka Horvat, Stanošina
30 — Tadeja; Jožica Ščavničar,
Ljutomer, Stročja vas 59 — Jer-
nejo; Mojca Sakelšek, Moškanj-
ci 21 — Dejana; Jadranka Ivan-
čič, Formin 31 — Tadeja; Ana
Novak, Vitomarci 13 — Matejo;
Marija Horvat, Dornava 38 —
Janjo; Zlatka Hojnik, Kidričevo,
N. Tesla 18 — dečka; Tatjana
Zavratnik, Mihalovci 10 Deja-
na; Alojzija Kosi, Žvab 3 — de-
klico; Bernarda Kosec, Grlinci
15 — Mateja; Mira Karba, Creš-
njevci 92, G. Radgona — dekli-
co; Lizika Hojnik, Hlaponci 60
— Roka; Slavica Ljubeč, Drago-
vič 4/a — Mateja; Ida Markež,
Zg. Hajdina 150 Katjo; Vida
Bratušek, Medribnik 14 dekli-
co; Štefka Skela, Podlehnik 28
— Alena; Albina Trstenjak, Ce-
sta na Hajdino 3 — Nino; Albi-
na Belšak, C. kurirjev NOV 29
— Špelo; Marija Bratušek, Kicar
96 — Boštjana; Marija Jelen, Tr-
dobojci 71 — Romana; Antonija
Štuhec, Žvab 15 — dečka; Bran-
ka Jazbec, Zg. Hajdina 203 —
Sanelo; Štefanija ŠtrucI, Pobrež-
je 152 — Branko; Sonja Petek,
Placarovci 13 — deklico; Marija
Friež, Polenšak 42 — deklico;
Blanka Žuran, Kraigherjeva 3 —
Mojco; Olga Breznik, Lešnica 43
— Nives.
Poroka:
Janko Fištravec, Muretinci 21,
in Majda Kostanjevec, Bukovci
139. r
Umrli so:
Janež Črešnik, Ormoška 9, roj.
1909, umrl 3. Jan. 1988; Ana Zu-
panič, Hajdoše 26, roj. 1930,
umrla 2. Jan. 1988; Ignac Potrč,
Ločič 15, roj. 1921, umrl 31. dec.
1987; Karolina Jerman, Dom
upok. Ptuj, roj. 1897, umrla 5.
jan. 1988; Ivan Bauman, Hardek
II, roj. 1928, umrl 5. jan. 1988;
Roman Maier, Kidričevo, Kaju-
hova II, roj. 1914, umrl 2. jan.
1988; Janez Kuhar, Nova vas pri
Ptuju 115, roj. 1926, umrl 31.
dec. 1987; Marija Lozinšek,
Dom upok. Ptuj, roj. 1902, umrla
5. jan. 1988; Štefanija Rogina,
Jurovci 15, roj. 1925, umrla 5.
jan. 1988; Alojzij Hrenko, Nova
vas 28, roj. 1940, umrl 7. jan.
1988; Marija Zemljak, Linharto-
va 6, roj. 1911, umrla 8. jan.
1988; Justina Plajnšek, Dom
upok. Ptuj, roj. 1910, umrla 8.
jan. 1988; Terezija Jerič, Sveča
22, roj. 1932, umrla 10. Jan. 1988.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO
- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vo-
šnjakova 5, poštni predal 99.
Ureja uredniški kolegij, ki ga
sestavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
15.000 dinarjev, za tujino
19.500 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čenju proizvodov in storitev
v prometu je TEDNIK uvrš-
čen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni da-
vek od prometa.