STROKOVNO GLASHO „ZVEZE GOSTHNliARSKIH ZADRUG" V MARIBORU Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od m/m in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od m/m in stolpa. — Člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno. ŠSev. 7. Maribor, dne 30. julija 1030. teto VIII. Kriza naših gostiln V zadnji številki našega lista smo govorili o krizi v članku »Težki časi«, kateri je vzbuidl precejšnje razburjenje in pri nekaterih tudi nevoljo. Ker pa smatramo, da je veliko bolje govoriti, kakor pa mižati in molčati o stvareh, ki so akutne in ki lahko imajo skrajno slabe posledice v splošnem, zato nas nikakor ne more motiti ta 'nevolja. Veseli nas, da smo dobili priznanje od marsikatere strani in celo od obč. svetovalcev. Veliko zadoščenje pa nam je tudi članek gospodarskega lista »E k o n o m i s t«, ki govori o problemih obč. uprave in ki se krije v splošnem z našim naziranjem. Varčevati — to naj bo geslo vsakega posameznika, to pa naj bo geslo tudi naših obe. uprav. Kot konstruktivni elementi, ki želimo vse najboljše državi in pa narodu, moramo predvsem z veseljem ugotoviti, da se opaža zboljšanje teh neprilik pod vlado našega premijera generala g. živkoviča. Mi vemo, da pride slej kot prej tudi gostilničarska obrt v razpravljanje. Prepričani smo, da ni mogoče uničiti čez noč onega zla, ki ga je rodila ona razdrapana politična doba, ki jo še danes preklinja vsak poštenjak in ki nam je zgrnila toliko nesreče nad naše glave. Ne obupajmo! Poštenost in red, ki ga je pokazala današnja uprava .sta nam jamstvi, da se bodo ; udobno, kakor pa v kakem mestnem j hotelu. Bistvo turizma ne tiči v obli isku mesi, če izvzamemo zapadne S kulturne države, kjer so nagromade-i ne kulturne vrednote in ki zapcsiu-• jejo lahko turista po cele tedne in mesece ne da bi ga utrudile, temveč bistvo onega turizma, ki ga poznamo pri nas in ki ga nameravamo forsh< rati, leži v spremembi kraja, v romantičnosti kraja, v krajevni ugodnosti itd. Naša mesta tvorijo edino le lahko izhodišče potujočega občinstva. Kot pravi letoviški kraji pa pride le naša dežela v poštev. Sedaj ni težko pripoznati, da prevzema naša gostilna velevažno vlogo. Ta sprejema in zadržuje gosta cel čas njegovega bivanja pri nas in bi morala biti tako ustrojena, da bi priklenila tujca na sebe in mu nudila vso udobnost ali z eno besedo ono domačnost, ki blagodejno vpliva na vsakega človeka v tujini. Ali pa so naše gostilne tudi za kaj takega sposobne? Prvi imperativ je, da je gostilničar stalen, da ne izgubi inicijative in želje po izboljšanju svojega obrata. V to svrho smo sestavili potom nekaterih zadrug točno statistiko. Na podlagi te statistike ugotavljamo samo število onih gostiln, ki so menjale posestnika, tako n. pr. Na območju gostilničarskih zadrug: 1926 1927 1928 1929 uslišale tudi naše opravičene težnje, ker je, mislimo, vladi najmanj na tem ležeče, da se popolnoma uniči naš stan. Če pogledamo izkaze o izvozu in uvozu, vidimo, da postajamo aktivni in da iščemo z vso vnemo nova tržišča za naše produkte. Novi izvori dohodkov se odkrivajo in razveseljivo je dejstvo, da je ideja o intenzivnem tujskem prometu prebila led odpora. Državna uprava, banske uprave vse hiti za tem, da odpirajo svoje pokrajine tujcem in s tem privlačujejo nevidne kapitale v našo sredo, ki da-jajo nov impulz in novo, svežo kri našemu narodnemu gospodarstvu. Kakor hitro spregovorimo o propagandi tujskega prometa, si moramo staviti prvo vprašanje: če smo pripravljeni gostilničarji in hotelirji, da lahko podpremo državo in banske uprave pri njihovem stremljenju. Nikdo bolj kot mi smo poklicani biti propagatorji turizma, da nadomestimo padec našega domačega konzuma. Groza pa nas obšine, če pomislimo, da so naše gostilne obstale na onem nivoju, kakor jih je našla vojna in pozneje mir. V naša podjetja se niso vložili nobeni kapitali. Izvzeti moramo seveda nekatere letoviščarske kraje, predvsem na Gorenjskem — dočim je naša bilanca za ozemlje bivše mariborske oblasti skrajno pasivna. Naše gostilne so se prilagodile terenski strukturi in so izrazito alpskega tipa. Ta tip gostiln je uveden v naši državi samo v Sloveniji in ne bi bilo napačno, če bi se poskušalo ta alpski tip spopolniti in ga postaviti za vzor ostalim gostilnam v Jugoslaviji. Naša gostilna je ista kakor jo najdemo na Avstrijskem ali Bavarskem. Seveda se je prilagodila v svoji zunanjosti po mentaliteti in pa kulturi prebivalstva. Napačno je misliti, da so tujski promet v Avstriji povzdignili hoteli. Tista prijazna gostilna na Tirolskem, Koroškem in Salzburškem, ta je dala šele pravi razmah tujskemu prometu. Danes se počutiš v tej gostilni, pa naj si bo na vasi ali pa v trgu ravno tako Sv. Lenart v Sl. gor...............2 1 1 2 Slov. Bistrica .3 3 2 10 Pobrežje ... — — 6 31 Celje .... 4 8 9 16 Maribor mesto 8 11 28 35 Te številke nam povedo marsikaj bridkega. Od leta 1928. dalje vidimo glede stalnosti našega gostilničarja padajočo tendenco. Predvsem trpe naše mestne gostilne. Če pogledamo mesto Maribor, Celje ali pa Pobrežje v neposredni okolici Maribora, vidimo, da je leta 1929. ciganilo najmanj 30% naših gostilničarjev od gostilne do gostilne. S tem hočemo reči, da je 30% naših gostilničarjev izgubilo svojo eksistenco, svoj vložen kapital in da smo dobili 30% proletariziranih gostilničarjev. Na deželi bi bile številke mogoče še strašne j še, ali dočim je mestni gostilničar v resnici v pravem pomenu besede edino le gostilničar, ima gostilničar na deželi še kako drugo obrt, potom katere krije izgubo, ki jo ima pri gostilni. Če bi pa vsak obrat vodil knjigovodstvo, potem bi prišli mnogi gostilničarji na deželi do prepričanja, da se jim gostilna ne izplača, da so pasivni in da potom gostilne ogrožajo celo obstanek n. pr. trgovine ali kmetije itd. Mislimo, da smo nazorno predočili krizo naših gostiln. Kdo naj verjame in kdo naj upa, da bo ta gostilničar, ki se bori za svojo eksistenco in za vsakdanji kruh svoje družine, mislil na izpopolnitev svojega obrata, če mu izčrpajo vse njegove dohodke različne takse, pristojbine in da ne pozabimo prišteti k tem nadlogam še takojšnjo plačevanje trošarine od vkletenih alkoholnih pijač, ki izbijejo že same iz rok ves obratni kapital. Taka hirajoča gostilničarska obrt ni sposobna pripomoči k razvoju tujskega prometa. Eksistenčni boj ne vzame samo veselja do dela, temveč zagreni celo življenje. Hoteli* ki bi se zidali, zahtevajo prvič velike kapitale in drugič dobro urejeno okolico. Dobro izhajajoča gostilničarska obrt, ki je sposobna privezati nase tujski promet, spremeni pa z blagostanjem, ki ga razliva na vse sloje dotičnega kraja tudi obliko okolice. Dobre gostilne tvorijo šele temelj za hotelsko industrijo. Kakšen je namen današnjega razpravljanja? Nameravali smo opozoriti merodajne kroge, da je skrajni čas razbremeniti našo obrt od prevelikih javnih dajatev. Izginiti mora iz naše finančne politike oni okoreli fiskalizem, ki mu je dala zgodovina skrajno slabo oceno. Že Smith-ova šola je učila, da se davkoplačevalcu ne sme izbiti iz rok preveč obratnega kapitala, da se mu naj daje plačilno možnost in da je davčna enakopravnost predpogoj za gospodarsko uspevanje dotične države ali pokrajine. Pri nas opažamo na žalost, da obstoja še ona tendenca, ki jo zasledujemo od preobrata sem, da se kolikor mogoče in kolikor najbolj hitro mogoče odvzame davkoplačevalcu v obliki dajatev njegov obratni kapital. Tak način obdavčenja je, mislimo, prekrut in ga ne prenese nobeno gospodarstvo, tem manj pa še tako, ki se nahaja v krizi. Če upoštevamo našo točilno takso, ki jo po sličnosti ne najdemo v nobeni drugi obrti, in tudi v nobeni drugi državi, vidimo, da mora naš član za samo obavljanje obrata plačevati tako neizmerne takso, ki nikakor ne odgovarja produktivnosti obrti. Točilna taksa je sama na sebi nesecijalna, ker se vendar plača za vsako iztočeno količino posebna trošarina. Da pa se mora plačati vsakoletna pristoj-: bina državi edino iz tega vzroka, da l se sme voditi gostilniški obrat, je vsekakor pretirana zahteva. Če že ne more država pogrešati izgubo točilne takse, potem bi bilo na mestu, da se določi samo enkratna, primerno odmerjena taksa in sicer takoj pri izdaji koncesijske listine. Nepravično pa je, delati razliko med eno obrtjo in drugo. Da izključimo naštevanje vseh mogočih taks in ostalih davščin, naj spregovorimo le o plačevanju trošarine pri vkletenju alkoholnih pijač. Iz prakse je poznano, da ne izgubi državna uprava ničesar, če zahteva naplačilo trošarine šele tedaj, ko se je dal sod vina na pipo. Pravično bi bilo. da se zatrošarini trošarinski predmet takrat, ko se stavi v neposredni promet, ker je mislim odveč zahtevati od našega obrtnika pri današnji borbi za obstanek, da plačuje državi že vnaprej trošarino in izgublja obratni kapitali in obresti. Mi vidimo nadalje tudi v tem veliko krivdo, da se slabša položaj našega vinogradnika. Brez takojšnjega plačanja trošarine bi si gostilničar lahko pravočasno nabavil zalogo vina. S tem bi sebe preskrbel s pijačo, na drugi strani pa dal vinogradnikom zaslužek in s tem tudi omogočil zboljšanje davčne zmožnosti našega vinogradnika. Država bi vendar pri tem ne izgubila ničesar, nasprotno, poživela bi obrtno delovanje, povzdignila inicijativo in veselje do dela ter dala našemu obrtniku možnost, da izboljša svoje obrate in v resnici stori marsikaj za tujski promet. Na žalost nimamo domače statistike v pogledu blagodati tujskega prometa pri roki. Zato je treba, da se zatečemo k tujim statističar jem in sicer imamo v mislih tu sekretarja trgovske zbornice v Salzburgu, ki nam v številkah nazorno dokazuje, da se blagoslov tujskega prometa razliva na vse narodne sloje. S številkami dokazuje,- da rastejo posebno v letni sezoni prihranki takozvanoga »malega« človeka n. pj\ malega obrtnika, delavca itd. Od meseca junija pa do meseca septembra opažamo namreč stalno naraščanje hranilnih vlog. Pri eni sami podružnici Mestne hranilnice v Salzburgu so poskočile hranilne vloge v mesecu avgustu za 36%. Zanimivi so tudi podatki urada za brezposelne v Salzburgu, iz katerih posnemamo, da pada brezposelnost ravno v poletnih mesecih, ko se je s prihodom tujcev poživila obrt. Iste rezultate opažamo tudi po drugih pokrajinah Avstrijske države. Da je zavzel tujski promet tako silen razmah in najvanžnejšo postavko v avstrijskem gospodarstvu, leži največji del tega napredka v dobro urejenih gostilnah. Iz tega vidimo, da je skrajni čas dati naši gostilničarski obrti možnost življenja. Nespametno se nam zdi mnenje nekaterih oseb, da pospešuje izdaja prekomernih krajevnih pravic napredek naše obrti. Zadostuje nam prej navedena statistika kot dokaz, da je tako naziranje docela pogrešno, ker postajamo pplagoma vsi berači. Naše gostilne se morajo prilagoditi krajevnim potrebam. Zapreti se morajo brezštevilne točilnice, urediti vprašanje vinotočev v bližini naših mest in odpraviti vse one takse, ki smo jih ravnokar našteli. Tako zavarovana gostilna bo lahko udovoljila nameri naše državne uprave, da se pospeši razvoj tujskega prometa. Naša gostilna je v krizi in potrebuje izdatne pomoči od strani oblasti, da se zavre propad obrti, ki je brezpogojno potrebna za razvoj in za eksistenco ostalega obrtništva in za blagostanje narodnih slojev. Odgovor „Volksstimme^ »Volksstimme« od 1., 5. in 8. junija je prinesla v nadaljevanjih član-nek L. Savinskega pod naslovom »Zur Griindung der Gastwirtebrau-erei in Laško«, ki se bavi z ustanovitvijo in perspektivami tega na novo ustanovljenega industrijskega podjetja pri nas. Kakor avtor članka povdarja, mu ne gre za kako akcijo zoper pivovarno, temveč mu je le na tem ležeče, da bo pivovarna uspevala vzlic težavam, na katere obenem opozarja. Te težkoče, katerim se baje s strani pripravljalnega odbora ne posveča dovolj pažnje, so po njegovem mnenju v glavnem naslednje: Potreba večjega akcijskega kapitala kot je določeno, zagotovitev konzuma z ozirom na število in orijentacije gostilničarjev, največ pa upoštevanje preteče konkurence obstoječih, dobro fundiranih pivovarn. Te od njega navedene senčne strani nove pivovarne slonijo žal vsaj deloma na napačnih primisah in je iz članka razvidno, da njegov avtor ni o celem projektu dobro informiran. Pivovarna namreč ni zamišljena samo za okraj mariborske zveze gostilničarskih zadrug, kakor se v članku trdi, ampak za vse tiste kraje, kamor se je že preje dobavljalo laško pivo, torej tudi za Ljubljano, Zagreb in drugod. Tudi ni pivovarna dimenzijonira-na za izkuho 20.000 hi, ampak najmanj 30.000 hi, po potrebi tudi več. Zato se bode tudi proračun g. Savinskega spremenil in sicer zmanjšal pri vpoštevanju, da: 1. odpadejo iz njega izdatki za sla-darno (ker se bo slad kupoval), 2. se znatno zmanjšajo stroški za pogonske naprave (z ozirom na falski daljnovod) in se istotako zmanjšajo izdatki pri drugih točkah proračuna, ker bodo prišle vpoštev modernejše in obenem cenejše priprave, kakor pa so v članku naštete. Vrhu tega pa ima nova pivovarna že XIV. ZACREB XIV. ZAGREBAČKI ZBOR 13.-22. IX. 193«. SPECIJALNI SAJAM HOTEL - KUĆA - KUHINJA Bili če prikazan model modernega hotela ie uredjaji i namještaji za pogon i rad u hotelima, penzionima i restauracijama, kavanama, privatnim kućama i kuhinjama. SPECIJALNI SAJAM PREHRANBENE INDUSTRIJE gdje će biti izložene sve vrsti konzerviranih živežnih namirnica, te sira i pića. Istodobno drži se Opći medjunarodni sajam uzoraka sa specijalnim sajmovima: gradjevinarstvo, tekstil i konfekcija krzna, kože i papira, poljoprivreda, izložba i sajam domaće in inozemne rasplodne stoke. Zajednički posjeti hoteljerskih i gostioničarskih organizacija. Na željeznicama i jadranskim parobrodima 50% popusta za posjeti i robu (besplatni povratak). danes zagotovljene obstoječe depoje, tako, da bo pri dobrem gospodarstvu s proračunjeno glavnico lahko izhajala. Zagotavljati konzum vnaprej je drugo vprašanje. Te najbolj obsežne zagotovitve bodo odpovedale, ako ne bo pivo nove piyovarne dobro. To se vidi pri sedanjem kartelu, kateri, četudi ima vso moč v rokah, ne more spraviti konzum piva na predvojno stanje, ravno ysled tega, ker njegovo pivo ni dobro/in povrhu tega veliko predrago. Akp bo imela nova pivovarna dobro pivo in ga računala le po primerni ceni, ji ne bo treba odjemalcev iskati, ker jih bo itak še preveč. Da pa bi se bala konkurence, bi bilo pogrešno nazivanje, ker ravno konkurenca je namen naše nove pivovarne. Zato jo tudi pozdravlja vsa javnost. Pripravljalni odbor za zgradbo pivovarne v Laškem. Banski svet dravske banovine Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve je z odlokom z dne 3. julija 1930 pod št. 35751 na podlagi čl. 26 zak. o banski upravi imenoval za člane banskega sveta dravske banovine 40 banskih sosvetoval-cev. Naš gostilničarski stan je zastopan po 4 svojih članih in sicer po g. Ivan Lončarju, hotelirju pri Tržiču, g. Robič Srečko, gostiničar Limbušu, g. Benko Josip, gostilničar v Murski Soboti in g. Gajšek Florijan, gostilničar v Loki pri Žusmu. Moč in delokrog banskih sosvetov je odredila vlada s posebnim pravilnikom in sicer : Delokrog banskih sosvetov je ta, da morajo motriti predvsem gospodarski, socijalni in kulturni razvoj srezov in mest. Izročajo banu tudi spomenice in morajo mu dajati nasvete. Člani banskega sveta dajajo lahko mnenja in nasvete za vso banovino torej ne samo za okraje za katere so postavljene. Te odločbe so za prakso jako važne, kajti iz njih sledi, da so banovinski sveti le posvetovalni organi bana na katere pa vlada ni vezana, čeprav bi bili predlogi sprejeti z večino glasov. Po čl. 5 pravilnika se člani banskega sveta ne smejo umeševati in vplivati na reševanje in sprejemanje sklepov poslih upravnih oblastev in se morajo vzdrževati vsakih intervencij pri oblasti. Čeprav je delovanje teh banskih so-svetovalcev močno omejeno, vendar jih iskreno pozdravljamo, ker smo prepričani, da je vsaka veza med ljudstvom in vlado ne samo skrajno potrebna temveč tudi koristna. Prepričani smo tembolj, ker poznamo gosp. bana, kateri bo brezdvomno upošteval želje svojih svetovalcev. Po izjavi g. Dunjiča, bana dunavske banovine moramo smatrati banske sosvete kot nekake banovinske gospodarske parlamente. Za to smo prepričani, da bodo vsled uvidevnosti naše vlade sodelovali prej ali slej v sosvetu tudi izraziti predstavniki naših gospodarskih korporacij. Središnji savez in mi Kakor čitamo v »Gostilničarskem glasniku«, se vrste v zadnjem času različna ironična namigavanja na delovanje naše zveze in glede sposobnosti našega zveznega tajnika. Nočemo se spuščati v polemiko, ker nočemo razplamtiti strasti še v večji meri in ker je za naše delovanje merodajno le mišljenje naših članic, nikakor pa ne »strokovnjaški« nasveti tajnika središnjega saveza. Zdi se nam tudi neukusno, da bi strokovno glasilo, katero ima mnogo boljšega in nujnejšega gradiva, razpravljalo obširno o zadevah, ki se konečno tičejo le posameznih oseb. V dokaz strokovne sposobnosti središnjega tajnika, sedaj šefa kancelarije središnjega saveza g. Rajkoviča, nam dokazuje posebno drastično njegovo mnenje o zakonu o zaščiti avtorskih pravic in pa izjava središnjega saveza k osnutku obrtnega zakona. Na dosedanje vseskozi živahno gospodarsko in objektivno delovanje naše zveze pa smo ponosni in se nam zdi škoda časa in papirja, da bi se branili smešnih zafrkacij g. Rajkoviča, ker bi nam le škodovalo do sedaj pridobljenemu ugledu. Le v toliko smo smatrali za potrebno, da reagiramo, da ne bi kdorkoli mislil, da nam je g. Rajkovič s svojo kritiko in «strokovjaškimi» pouki zaprl usta. To nesoglasje, ki je nastalo med posameznimi članicami in tem sedaj močno okrnjenim središnjim savezom, se reši sporazumno le tedaj, če bode g. Rajkovič smatral, da je njegova navzočnost v središnjem savezu že zdavnaj nepotrebna. Za vse naše izjave, ki smo jih izrekli v lice g. sekretarja, časopisja in pa potom uradnih dopisov, odgovarjamo za vse posledice in je naš znezni tajnik že v zadnji številki »Gostilničarskega lista« pozval g. Rajkoviča, da ga citira pred sodišče, če so bili očitki neupravičeni. Vsako drugo sporazumljenje med nami in središnjim savezom je odveč, ker se lahko sporazumemo le v soglasju z našimi iskrenimi tovariši iz Hrvaške, Bosne in Dalmacije, ki so vpogledu ustroja središnjega saveza in pa središnjega tajnika istega mišljenja kot mi. Vsake intrige, ki bi se rodile v Beogradu, bomo odbili z isto odločnostjo, kakor dosedaj. S tem bomo poučili središnjega tajnika in posamezne svetovalce za gostilničarske zadeve dravske banovine, da tvorimo središnji savez le mi, nikakor pa ne osobje centralne pisarne, ki ima poslovati tako, kakor žele oni, ki ga vzdržujejo. Še nekaj! V zadnji številki »Gostilničarskega glasnika« je izšel tudi članek pod naslovom »Drugarska reč« izpod peresa g. Marinkoviča, ki bi naj bil nekaka opora središnjemu tajniku. V zahvalo je prinesel tudi njegovo sliko, tako da smo se lažje spomnili na njegovo osebo. Gospod Marinkovič, dovolite, da Vas opozorimo na naš razgovor, ki smo ga imeli dne 15. marca nekako ob 11. uri dopoldne na poti proti hotelu Moskva, ker smo se tudi od Vas iskreno poslovili. Med potoma se je naša gruča razgovarjala o delovanju središnjega saveza, katerega smo imeli čast spoznati na skupščini dne 14, t. m. Vi ste se tedaj popolnoma skladali z našim mnenjem, pač pa ste priporočali, da naj pozabimo to, kar je bilo, ker bo sedanji središnji savez brezdvomno bolje odgovarjal nalogam. Čudimo se tedaj, da nam dajate tako lepe pouke, katere bi morali nasloviti že zdavnaj kot odličen član upravnega odbora središnjega saveza na onega središnjega tajnika, ki ima že 4 letno učno prakso in ki ga danes jemljete indirektno v Vaše varstvo. Izvolite vzeti, gospod Marinkovič, sledeče na znanje. Štiriletna praksa če nikakor ni dovoljna, da postane središnji sekretar. Mi imamo pri zvezah zvezne tajnike,-ki imajo, čeprav so v I činu nižje kakor pa Vaš izučeni središnji tajnik — že najmanj 20 let organizatoričnega delovanja v tu- in inozemstvu — za seboj in so pokazali toliko sposobnosti, da bi bilo priporočati Vašemu izvršilnemu odboru, katerega član ste tudi Vi. Ker smo odrastli in ker imamo mnogo bridkih življenjskih izkušenj, poleg tega pa tudi osebe na poslu, ki imajo več kot 4 letno prakso v velikih organizacijah, nimajo taki sirenski glasovi nobenega vpliva. Dokler pa ne boste Vaših besed tudi z dejanji dokazali, Vas najvljudneje prosimo, da nas nadalje obvarujete pred Vašimi pouki, ker je nam solidarnost in disciplina že prirojena in nam tedaj ni treba nikakih novih vzgojnih metod. Želimo, da uredite središnji savez, ker smo le tedaj v sporazumu z ostalimi organizacijami v državi pripravljeni sodelovati — toda tudi le toliko časa, dokler se ne pokažejo isti nedostatki od obstoja središnjega saveza pa do danes. Mi smatramo, da smo mi centralna organizacija in da smo najmanj toliko sposobni, kakor pa nekateri gospodje, ki si nadevajo nalogo učitelja. Važna prireditev! Zagrebački zbor priredi dne 13.-22. septembra t. 1. specijalen velesejem pod imenom »Hotel, hiša in kuhinja«, ki naj pokaže kako se mora opremiti hotele, penzijone, restavracije, gostilne, kavarne, privatna stanovanja in hiše kakor velike in majhne kuhinje. Ta velesejem hoče pokazati hotelirjem in gostilničarjem najfinejšo in najenostavnejšo opremo in bo v to svrho postavljen mali hotel obstoječ iz veže, 6-8 sob, 2 kopalnici in kuhinje. Poleg tega stiliziranega hotela bodo na velikem prostoru razstavljene tudi opreme za okoli 40 različnih hotelskih, privatnih sob in za kuhinje. Na tem velesejmu bo tudi razstavila svoje izdelke industrija s prehranili, ki se ne bodo samo dali ogledati, temveč tudi poskusiti, tako da se bo lahko vsakdo sam prepričal o kvaliteti različnih konzerv, vkuhanega in posušenega sadja, delikates, suhomesnate robe, mlekarstva, bonbona, čokolade, meda, sladkorja, mlinarstva, testenin, keksa, kave, čaja, namiznega olja ter alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Od posebne važnosti bo še ta okolnost radi tega, da se bo istočasno obdržala skupščina udruženja hotelirja, restavraterja itd, za savsko banovino, na katero so predvsem povabljeni naši člani iz Slovenije. Radi aktualnosti te izložbe, ki bo prva v naši državi, se je zveza odločila aranžirati skupen zlet v Zagreb. Pozivamo tedaj vse naše člane, da se nemudoma prijavijo, da pa ne pozabijo pri tem na svoje soproge, hčerke in sinove, katerim bo ta razstava nudila največ koristi. Zvezno načelstvo je stopilo z udruženjem gostilničarjev za savsko banovino v Zagrebu v stik in bo takoj potom zadrug razglasilo dnevni program tega izleta. Poleg razstave nameravamo našim članom razkazati v Zagrebu tudi različne kulturne institucije, katerih je v lepem mestu na izobilju. Vse prijave sprejema zvezna pisarna in prosimo za največjo udeležbo, da tudi tem potom pokažemo našo ozko vez, ki nas druži z tovariši savske banovine. Vožnja je polovična. (Glej današnji oglas.) Razglas ^r. banske uprave dravske banovine proti pijančevanju in nespodobnemu obnašanju. Pospeševanju narodnega zdravja, sociialnega blagostanja in mirnega sožitja povzroča v dravski banovini največje težkoče alkoholizem, ogrožene osebne varnosti ter nespodobno obnašanje, ki je največkrat posledica prekomernega uživanja alkohola. Da se tudi širša javnost spozna z zakonitimi predpisi, ki imajo namen, da preprečujejo in omejujejo to narodno zlo, opozarja kr. banska uprava zlasti na naslednje predpise: I. Člen 55. pravilnika o gostilnah prepoveduje gostilničarjem in lastnikom sličnih obratovalnic: a) Točiti in dajati alkoholne pijače ob dneh ko je to z zakonom prepovedano. b) Dajati alkoholne pijače notoričnemu pijancu ali že pijanemu gostu. c) Dajati osebam pod 18. letom v javnih lokalih alkoholne pijače, naj si so v družbi odraslih oseb. Osebe pod 18. letom smejo zahajati v kavarne, gostilne in restavracije zaradi hranjenja samo v družbi starišev, varuhov, zakonitih zastopnikov ali odraslih sorodnikov. č) Odreči gostu jed zato, ker ne pije alkoholnih pijač. d) Dovoljevati v obratovalnici hazardne igre, kakor tudi dopuščene igre za večje denarne zneske. Za prestopke se kaznujejo odgovorne osebe po § 131 obrt. reda z globo 15.000 Din ali z zaporom do 3 mesecev, gostilničarjem, kavarnarjem ali lastnikom sličnih obratovalnic se pa more po čl. 52. pravilnika o gostilnah odvzeti tudi osebna pravica, če je bil v poslednjih dveh letih radi prestopkov trikrat kaznovan. II. § 268 kaz. zak. za kraljevino Jugoslavijo določa, da se kaznujejo z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5.000 Din: 1. Gostilničarji in kavarnarji, ki strežejo z močnimi pijačami mladoletnikom pod 15. letom zaradi neposredne ali posredne uporabe. Obsojencu, ki ponovno zagreši to dejanje, se sme prepovedati izvrševanje obrata; 2. kdor zavede osebo pod 16. letom, da se na javnem kraju opijani; 3. kdor ve za koga, ki mu je sodišče prepovedalo zahajati v krčno, pa mu vendar postreže z alkoholnimi pijačami. III. Policijska ura je urejena takole: V okolišu uprave policije v Ljubljani in v mestu Mariboru; Ako želite izbrano in zajamčeno naravno dalmatinsko vino v sodih ali v steklenicah sa.saiT'oci'te pri stari reški veletrgovini z vinom braća Mateljan, Sušab (Hrvatsko Primorje) Tvrdka ustanovljena 1S76 Tvrdka ustanovljena 1876 1. Za gostilne 24. ura, za kavarne 2. ura. 2. V zdraviliščih Bled, Rogaška Slatina in Doberna: od 1. junija do 30. septembra za gostilne 24. ura, za kavarne 1. ura, ostale mesece pa kakor v drugih krajih. 3. V krajih, kjer so sedeži sreskili načelstev: za gostilne 23. ura, za kavarne 24. ura. 4. Za vse druge kraje: a) Poleti, to je od 1. aprila do 30. septembra za gostilne in kavarne 23. ura. h) Po zimi, t. j. od 1. oktobra do 31. marca za gostilne 22. ura, za kavarne 23. ura. 1 5. Gostilne in kavarne se ne smejo odpirati poleti pred 5. uro, poaimi pa ne pred 6. uro. 6. Okrepčevalnice, vinarne, žga-njarne in sploh obratovalnice, v katerih se točijo alkoholne pijače in prodajajo mrzla jedila samo za kon-zum v lokalu (tu so všteti tudi vinotoči pod vejo), smejo biti odprte od 7. do 21. ue. Ce pa se točenje vrši v prodajalnah, v katerih se prodaja tudi blago za uporabo zunaj lokala, velja čas za trgovinske obratovalnice. Prestopki policijske ure se kaznujejo z globo do 1.000 Din ali z zaporom do 14 dni, prestopki za obratovalnice pod 6. pa z globo 50 do 300 dinarjev. IV. Zakon o vinu prepoveduje dajati v promet bolna, pokvarjena vina ali vina s škodljivimi primesi itd. Opozarja se posebno, da je do začetka leta 1932. še dovoljeno dajati v promet vina od samorodnih križank vinske trte; toda imeti morajo točno označbo vrst, iz katerih so napravljena, t. j.: besedi »vino« se mdra dodati »od hebridov« ali od »direktorja«, »od šmarnice«, »od otela«, »od izabele« itd. Od začetka leta 1932. pa je sploh prepovedan promet in prodajanje teh vin tudi z označbo. Prestopki se kaznujejo z zaporom od 7 do 30 dni in v denarju od 100 do 10.000 D.in, v nekaterih primerih pa celo z zaporom od 7 dni do 3 mesecev in v denarju od 300 do 30.000 Din. V. Prepovedano je točiti ali ponujati v gostilnah, kavarnah in vseh drugih lokalih, kjer se točijo ali prodajajo alkoholne pijače, take pijače rekrutom v krajih, kjer so vojaški nabori in sicer tako dolgo, dokler traja nabor in rekruti ne odidejo domov. Isto velja tudi za dneve, ko rekruti odhajajo k vojakom. Prestopki se kaznujejo po § 131. obrtu. reda. VI. Po čl. 74 zak. o notranji upravi smejo državna oblastva obče uprave neglede na sodno postopanje prisoditi kazen 10 do 500 Din in če je ta kazen neiztirljiva, zaporno kazen od 1 do 10 dni zaradi nespodobnega postopanja ali ponašanja na javnih ali javnosti dostopnih krajih, če se krši javni red, mir, varnost, morala ali dostojnost, ali če se povzroča javno pohujšanje. S to kaznijo se torej na primer lahko kaznuje kdor se na javnih cestah, potih, trgih, v gostilnah, kavarnah, v cerkvi ali pri cerkvi, v dvoranah, gledališčih, na javnih shodih itd. nespodobno obnaša, pretepa, kriči, preklinja, nespodobno govori in daje pohujšanje, ali kali nočni mir, izziva, smeši ali nadleguje druge ljudi itd. Enako se kaznuje kdor v službenih prošnjah žali javnega organa ali se ponaša proti njemu ko opravlja službeno dolžnost tudi navzlic opominom, namenoma uporno ali se upira ugoditi uradnemu pozivu. V LJUBLJANI, dne 12. junija 1930. Kr. banska uprava dravske banovine II. Nr. 6319/25. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r. K temu razglasu pripomnimo, da smejo biti točilnice odprte od 7. de 21. ure zvečer. V slučaju pa, da je tak obrat zvezan z trgovino, kjer £ prodajajo jedila tudi sa konzum zn Marko Frančič in sinovi veletrgovina z vinom in tropinovcem Zahtevajte ponudbe! SUŠAK Tvrdka osnovana leta 1877 Ružičeva ulica 7 naj lokala, smejo biti ti lokali odprti: a) V celljskem srezu poleti od pol 7. do pol 23. ure in od pol 14. do pol 20. ure, pozimi od 7. do pol 13. in od pol 14. do 18. ure, v mestu Celju in občini celjska okolica celoletno od pol 8. do 12. in od 14. do 19. ure. h) V konjiškem in ljutomerskem srezu: celoletno od 6. do 12. ure, v občinah Konjice irg, Loče, Oplotnica, Vitanje in Žiče celoletno od pol 7. do pol 13. in od 14. do 19. ure, v občinah Gornja Radgona, Ljutomer in Veržej poleti od pol 7. do pol 13. in od pol 14. 'do 19. ure, pozimi od pol 7. do pol 13. in od pol 14. do 18. ure. c) Vdolnje-lendavskcm in murskosoboškem srezu: celoletno od 6. do 12. in od 14. do 19. ure. d) V srezih Maribor desni in Maribor levi breg: poleti od 6. do pol 13. in od pol 14. do 20. ure, pozimi od 7. do pol 13. in od pol 14. do 19. ure; v mestu Maribor celoletno od pol 8. do pol 13. in od 14. do pol 19. ure. e) V prevaljskem srezu: poleti od pol 7. do 20. ure, pozimi od 7. do 19. ure; v občinah Črna, Dravograd, Gu-šianj, Marenberg, Mežica, Muta, Prevalje, Ribnica n. Poh., Vuhred in Vuzenica poleti od 7. do pol 13. in od 14. do 19. ure, pozimi od pol 8. do 18. ure. f) V ptujskem srezu: poleti od pol 7. do pol 13. in od pol 14. do 20. ure, pozimi od pol 8. do 19. ure; v mestu Ptuj celoletno od 7. do pol 13. in od pol 14. do 18. ure; v mestu Ormož od pol 7. do pol 13. in od pol 14. do 19. ure, pozimi od pol 8. do 18. ure. g) V slovenjgraškem srezu: poleti od pol 8.—12. in od pol 14. do 19. ure, pozimi od 8. do 12. in od 13. do 19. ure. h) V šmarskem srezu: poleti od pol 7. do 12. in od 13. do pol 20. ure, pozimi od 7. do 12. in ,od 13. do 19. ure; v zdravilišču Rogaška Slatina poleti od 6. do pol 13. in od 14. do ol 21. ure. Delikatesne trgovine in branjarije smejo biti odprte v bivši mariborski oblasti celoletno od 7. do 12. in od 14. do 19. ure. Ob nedeljah pa smejo biti obratovalnice, v katerih se prodajajo gostom za takojšnji konzum v lokalu izključno mrzla jedila in alkoholne pijače z omejitvijo, da je prodaja blaga za porabo zunaj obratovalnice prepovedana, samo do 14. ure. Ves nedeljski počitek pa je odrejen za take obratovalnice v mestu Mariboru, Krčevini, Lajteršperku, Pobrežju, Studencih in Teznu. Zvezno načelstvo je takoj predložilo kr. banski upravi posebno pred- stavko glede prekratkega razmaha, ki je določen med gostilno in pa kavarno, posebno v naših podeželskih mestih. Važen uspeh! V boju proti vinotočem, ki uničujejo posebno v oivši mariborski oblasti naše obrate, smo dosegli z različnimi predstavkami in prošnjami pri mero-dajnn krogih poostritev predpisov glede otvarjanja vinotrčev pod vejo. Dravska fmančna direkcija v Ljubljani je s svojo okrožnico št. 1356/10 ex 1930 z dne 11. julija 1930 dala vsem davčnim upravam in vsem oddelkom fmančne kontrole siedeča navodila: Vsakdo, ki prosi za vinotoč pod vejo, mora dokazati odnosno si pustiti potrditi od pristojne občine, da gre za lastni vinski pridelek od cepljene trte, ker se točenje šmarnice ne bo nobenemu dovolilo. Prosilec naj se dalje zaveže, da bo vršil vinotoč na kraju, kjer je trta obrodila, ker bi se mu mogel ob nedostojanju primernega prostora v tem kraju dovoliti vinotoč na mestu njegovega stalnega bivališča le tedai, ako bi doprinesel polrdilo pristojne gostilničarske zadruge, da ne bo ugovora od strani najbhžj'h gostilničarjev. Priložnostna točenja se bodo dovoljevala samo gostilničarjem izven njihovega stalnega točilišča samo ob dokazani lokalni potrebi po pristojnem občinskem uradu, da se zaščitijo drugi gostilničarji. Vse gostilničarje, ki so na tem interesirani, je ob vsaki priliki opozoriti, da vlagajo prošnje za priložnostno točenje vedno dovolj pravočasno. Da se pa tudi taka priložnostna točenja kolikor mogoče omejijo, je stremiti za tem, da se vrše vse zabavo in veselice raznih društev v prostorih ali vrtovih oziroma dvoriščih gostilničarjev. Kdor hoče pa točiti alkoholne pijače ob v členu 16. trošarinskega pravilnika navedenih prilikah (sejmih, cer kvenih slavnostih, zborih itd.), ki se običajno vsako leto ob istem času ponavljajo in je za tako točenje dokazana lokalna potreba, ker ni v bližini gostiln, naj zaprosi za tako točilno pravico, ki se mu bo tudi brez drugega podelila. Iz omenjene okrožnice je razvidno, da je vprašanje vinotočev pod vejo na deželi urejeno v smislu starih pred-p sov, nikakor pa ni urejeno še vprašanje onih vinotočev pod vejo, ki se otvariajo tik naših mest, kjer leže vinogradi v neposredni njihovi bližini. V mislih imamo namreč one vino gradnike iz mesta Maribora, katerih vinogradi leže po sosednjih vrhovih in ki imajo največjo krivdo, da propadajo naši mestni gostilničarji. Upajmo pa, 5s tara 1 VA$i GDSTB 8@ £»©W-®Uiii ako jim postrežete k vinu tudi z Radensko kislo vodo, brez katere ne more shajati danes nobena boljša gostilna ali restavracija. Vsaka voda pa ni za vsako vino in zato je treba, da vzamete za stara .in sploh za težka in pa rdeča vina Radenski Gizelin vrelec, za kiselkasta vina pa Radenski Kraljev vrelec. Radenski Gizelin vrelec ne spremeni barve vina. Radenska voda ima vsled velike vsebine natrija prijetno lastnost, da paralizira vinsko kislino ter napravi tako vsako vino prijetno pitkim. Pa tudi protialkohoiniku ne morete boljše postreči, kakor da mu nudite Radenski Gizelin vrelec‘s sadnim sokom. U:,-/ da bo vlada tudi v tem slučaju uredila to zadevo, ker je že dosedaj dokazala, da razumeva kolikor toliko težak položaj gostilniške obrti in smo ji radi-tega hvaležni. Pripominjamo še, da naj zadruge gostilničarjev kolikor mogoče hitro izdajajo rešenje na prošnjo onih vinogradnikov, ki hočejo točiti vino v vinotočih pod vejo izven svojega vinograda. Ta pravila morajo biti kolkovana z 20 dinarskim kolkom. Veseli nas, da lahko sporočamo našemu članstvu ta izreden uspeh, katerega je zveza s smotrenim nastopom dosegla. Predstavništvo gospodarskih organizacij v Mariboru Dne 8. t. m. se je zbralo mnogo zastopnikov obrtnih zadrug v Mariboru, tuk. trgovskega gremija, kakor tudi od zveze industrijcev na važen razgovor. Pri tem jako dobro obiskanem sestanku je prisostvovala tudi Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru, ki je bila pravzaprav nekaka inicijatorka tega razgovora. Namen sestanka je bil poglobiti vezi med posameznimi pri-dobitvenimi krogi, da se s skupno močjo najde kak izhod iz strašne gospodarske krize, ki se občuti posebno v naših krajih. Zborovanje je vodil kot poslevodeči podpredsednik tega predstavništva g. Oset Andrej, hotelir v Mariboru, kateri je z lepim nagovorom pozdravil prisotne zborovalce, posebno pa navzočega g. Zadravec-a iz Središča, kakor tudi zastopnika banske uprave g. Ig. Založnika. Go~ spodarska kriza, ki objema vse pridobitne kroge z enako silo, je sklenila vse naše obrtnike, trgovce in indu-strijce v strjeno falango in ima glavni namen, da se posvetuje v vseh važnih gospodarskih vprašanjih, podpira vsako gospodarsko stremljenje in dostavlja sporazumno svoje prošnje in nasvete merodajnim činiteljem. Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru je pozdravila zborovalce po svojem načelniku g. Franc Zemljiču in želela, da bi še gospodarske institucije v tej težki borbi podpirale ena drugo, ker bo za nadaljni obstanek našega obrtništva brezdvomno neprecenljivega pomena. Po dolgotrajnem zborovanju in posvetovanju se je sklenilo v početku meseca avgusta sklicati javen gospodarski zbor, ki naj vpričo javnosti in oblasti razpravlja o vzrokih in pa o odoravi gospodarske krize. Zveza gostilničarskih zadrug pozdravlja vsako gospodarsko gibanje z mnenjem, da si le v solidarnosti vseh pridobitvenih krogov utaremo pot do boljše bodočnosti. ZAHVALA. Člani gostilničarske zadruge v Mariboru in Maribor okolica, ki so priredili dne 14. t. m. izvanredno uspeli izlet v Slatino Radenci se najiskre-neje zahvaljujejo potom svojega časopisja tvrdki Clotar Bouvier v Gornji Radgoni za razkazovanje obširnih kleti, g. Ivanu Voglerju, lastniku zdravilnih vrelcev v Petanjcih za prisrčen sprejem in zakusko na Kapeli, nadalje g. Jošku Glaserju, upravitelju banovinske trsnice v Kapelah za razkazovanje nasadov, posebno pa lastnici zdravilišča Slatina Radenci ge. Vilčnikovi, ki je z izvanredno ljubeznjivostjo razkazala cel svoj obširni obrat in priredila v čast izletnikom banket. Istotako se prisrčno zahvaljujemo naši bratski organizaciji v Gornji Radgoni, katere člani so ukitili svoje hiše nam v čast z narodnimi tro-i bojkami, kakor tudi posebno zadružnemu načelniku g. Janku Čiriču, ki nam je bil zvest spremljevalec in tolmač naših čustev tekom izleta. Izletniki. POZIV. Zvezno načelstvo poziva vse člane, ki imajo v svojih lokalih instrumente za mehanično reprodukcijo godbe, odnosno one, kateri imajo godbo, proizvajano po godcih, da nam ne-I mudoma pošljejo izpolnjene vprašalne pole, ki smo jih priložili »Gostilničarskemu listu« za mesec junij. LUUBUANSKA KREDITNA BANKA PODRUŽNICA PTUJ Sprejema hranilne vlog'e na hranilne knjižice in tekoči račun, katere najugodneje obrestuje. Daje kredite. Kupuje ia prodaja devize in valute. — Izvršuje vse bančne posle. Dne 10. avgusta namerava povabiti zvezno načelstvo zastopnika av-tor-centrale d. d. v Ljubljani, da sporazumno z nami določi pavšalacijo tantijem. Zvezno načelstvo odklanja vsako odgovornost za vse posledice, ki bi lahko zadele one člane, ki niso postopali po našem pozivu. Zvezno načelstvo. Pobiranje banovinske trošarine za pivo. Na našo osebno predstavko pri kr. banski upravi in na podlagi različnih pritožb od strani naših zadrug je sklenila kr. banska upravaj da plačuje od 1. julija dalje banovinsko trošarino na pivo pivovarna sama, pač pa jo bo zaračunala pri nabavni ceni piva. Mislimo, da je s tem ugodeno marsikateremu našemu članu, ker smo mu prištedili mnogo časa in mnogo drugih sitnosti, ki so bile zvezane s plačevanjem trošarine na pivo. Pač pa priporočamo vsemu našemu članstvu, da nemudoma plača vso do 1. julija zaostalo banovinsko trošarino na pivo, ker grozi kr. banska uprava, da jo bo izterjevala prisilnim potom v zvezi z občutno globo. Točilna taksa. V 1. številki »Gostilničarskega lista« se je sporočilo članstvu načelo, po katerem se točilna taksa odmerja. Na mnoga vprašanja odgovarjamo, da ni finančna uprava popolnoma nič vezana pri odmeri točilne takse na količino iztočenih alkoholnih pijač. Instrukcija finančnim organom izrečno priporoča, da se ni ravnati po nekaki šabloni, ker se mora upoštevati pri posameznih gostilnah tudi dejstvo n. pr.: da stoje na prometnem kraju, da imajo velike lokale itd. Mogoče je tedaj, da se določi ista točilna taksa gostilni, ki je na zelo prometnem kraju in iztoči samo 30 hektolitrov alkoholnih pijač v letu, kakor oni gostilni, ki je iztočila n. pr. 70 hi. Ker je tedaj dana finančnim organom svobodna presoja, je vsaka pritožba na upravno sodišče brezpredmetna. Zvezno načelstvo je v svojih številnih predstavkah, kakor tudi v resolucijah opozarjalo merodajne kroge, da je plačilna taksa velika ovira pri razvoju naše obrti in upamo, da se nam sčasoma posreči, če ne odpraviti, pa vsaj znižati označeno takso. Vsekakor pa vam priporočamo, da vlagate prošnje na pristojne davčne urade za znižanje točilne takse, če smatrate, da se vam je previsoko odmerila. Nova odmera točilnih taks se bo izvršila v decembru mesecu t. 1. Dopis iz Slovenj gradca. Red je lepa reč in se vsakemu prav toplo priporoča. Vsled tega se vsi člani Gostilničarske zadruge v Slo-venjgradcu opozorijo, da poravnajo čimpreje zaostalo zadružno članarino za leto 1930. Vsakemp članu se je doposlal meseca junija t. 1. ponovno plačilni nalog, v katerem je bil na- veden znesek članarine in istemu tudi priložena pošt. nakaznica. Storite vendar svojo dolžnost, ker prihranite s tem zadružnemu načelstvu veliko nepotrebnih pisarij. Pripomniti moramo vsekakor, da je večina članov zelo točna in da se zaveda v polni meri svojih dolžnosti. Opozoriti moramo še na neki drugi nedostatek. Pomožno osobje v gostilnah sc ne prijavlja in ne odjavlja pri zadrugi. Dogode se slučaji, da ima zadruga potrditi poslovni čas natakarice ko izstopi iz službe. To potrdilo je zadrugi nemogoče izstaviti, ker ni niti načelstvo zadruge vedelo, da je bila natakarica sploh v območju zadruge zaposlena. Anton in Alojzija Lipovšek lastnika vinogradov sta pr>ewzela s I. julijem t, I. gostilno Hummel Maribor, Glavni trg 5 in se priporočata cenjenim gostom. Kaj je vzrok, da je konzum vina tako močno padel? Pod tem naslovom je objavil trgovski gremij za Ptuj-okolico na Ptujski gori v zadnji številki «Naših goric» članek, v katerem trdi. da je konzum vina padel radi tega, ker ga trgovci ne smejo točiti po svojih lokaih. Mi se ne bi bavili s takimi smešnimi trditvami, če ne bi zadrževal članek take podatke, ki nikakor ne odgovarjajo dejstvu. Duševni oče tega članka je pač na napačni podlagi razmišljeval vinsko krizo, ki je seveda najtesneje zvezana z gospodarsko krizo v splošnem. Cene vina so ostale is e, ker se danes iztoči po trgovskih lokalih na »stoječe* goste ravno toliko količino vina, kakor pa preje, ko je trgovec lahko pred nosom gostilničarja prodajal vino v velikih množinah. Proti takim »stoječim* gostom ne bi imeli ničesar ali pa vsaj ne v taki meri, kakor napram onim gostom, ki sede na pultih in vrečah po cele noči. Prepričani smo, da iztočite vina na skrivnem, to je med vrečami in ostalim špecerijskim blagom ravno toliko kakor preje. Lahko bi Vam nemudoma navedli celo vrsto Vaših kolegov, ki iztočijo še danes več vina, kot pa največji gostilničar tistega kraja. Kakor vidite, ste bili slab regulator cen, ker so ostale cene na isti višini, pač pa so se cene vedno ravnale po trošarinah, različnih taksah in svoievrstnih drugih pristojbinah, katere žaiibog ne poznate v trgovini. Odveč bi bilo govoriti tudi o ostalih režijskih stroških, o katerih Vi niti ne sanjate. To so krivci povišanja cen in padanja kon-suma ! Z isto upravičenostjo bi lahko zahtevali, da postanemo regulatorji cen špecerijskega in manufakturnega blaga, ker lahko zahtevamo z isto pravico, da prodajamo po naših lokabh sladkor, moko in železnino, kakor se Vi lastite pravice prodajati vino v Vaših obratih. Priporočamo trgovskemu gremiju na Ptujski gori, da malo resneje razmo-triva vzroke nizkih cen vina, kakor tudi obstoječo gospodarsko krizo. Piscu bi namreč priporočali maio študija o politični ekonomiji in sicer v temeljnih naukih diferencijacije dela in o načinu kritja človeških potrebščin. Po tem razmišljanju bo brezdvomno prišel do prepričanja o važnosti narodne prislovice, ki pravi: «Le čevlje naj sodi kopitar*. Bodite uverjeni, da smo mi prvi, ki stremimo po znižanju cen in bi bili Vam jako hvaležni, če se Vam posreči znižati različne takse, trošarine in predpise, kakor tudi to, da ne točijo Vaši kolegi, ki so slučajno vele vinogradniki po naših mestih, trgih in ostalih krajih svoj lasten pridelek in da se obvarujejo naši, z davki preobloženi obrati pred tako nezaslišno kon kurenco. Nočemo izgubijbti časa s takimi odgovori, ker imamo vse polno drugih skrbi, med katere spada v prvi vrsti ta, da pazimo z vso čuječnostjo na poslovanje Vaših gg. kolegov, ki imajo to slabo lastnost, da se bavijo tudi z drugo obrtjo, kakor jim pristoja po njihovi strokovni izobrazbi in obrtnim listom. Vinogradniki poznajo naše stališče. Mi občutimo na lastnem telesu gospodarsko krizo, ki ruši in uničuje brez usmiljenja naše ob.ate. Poznamo tudi njihove težave in smo vedno pripravljeni podpirati njihove težnje v kolikor bi seveda ne prišli v nasprotje z našim eksistenčnim vprašanjem. Samo izvoz vina lahko izboljša kritičen položaj. Zahtevali smo popolnoma v sporazumu z Vami, da se zniža uvozna carina na pivo, da bi se v kompenzacijo lahko izvažalo naše vino na Češko in drugam. Tu tiči rak rana hiranja našega vinogradništva. Povdar-jati pa maramo, da sa borimo in se bomo borili še nadalje z vsemi sredstvi proti onim vinogradnikom, katerim ni vinogradništvo njihov glavni poklic, temveč imajo, kakor n. pr. nekateri veletrgovci svoje vinograde le iz tradicije ali pa radi zabavo. Proti tem vinogradnikom se pa bojujejo tudi oni vinogradniki, ki črpajo svoje glavne dohodke iz vinograda in ne šušmarijo trgovini in obrti. Trgovskemu gremiju na Ptujski gori povemo popolnoma jasno in odločno, da ne bo ničesar zalegla ona akcija, ki jo priporoča. O točenju pijač na »stoječe* goste po trgovskih lokalih so namreč merodajni krogi zadostno podučeni. Podučeni so tudi o koristi točenja vina od strani trgovcev. Pripomnili bi še, da ni nikomur v korist, najmanje pa trgovini, če ruši mir med pridobitvenimi krogi. Glede nenaklonjenosti trgovske zbornice trgovskemu stanu pa bo dala gotovo piscu sama v dovoljni meri odgovor. Varujte se nesreče! (Dalje.) Pri serviranju jedil in pijač se lahko zgodi slučaj, da natakar po nesreči polije gosta po obleki in mu jo s tem poškoduje. Poleg uvodoma naštetih nevanosti, ik prete gostu in ki pridejo za jamstvo v poštev, ne smemo prezreti tudi takih, ki prete lastnemu osobju. Temu prete še posebne nevarnosti, ki izvirajo iz svojstva njihove službe. Za nesreče, ki bi se dogodile vsled pretiranih zahtev lastnika podjetja (n. pr. dviga- nje ali prenašanje težkih tovorov) jamči lastnik sam. Pogoste so tudi nesreče, ki se pripete uslužbenemu osobju vsled uporabe slabih lestev, vrvi, stolov. Velika nevarnost je • združena tudi s spravljanjem sodov raz voz ali v kleti. Pri čiščenju oken in slično so se tudi dogodile že neštete nesreče. Prav tako pa odgovarjajo lastniki takih obratov za osobje, če si poškoduje zdavje vsled tega, ker so mu bili odkazani slabi in ne-bigijenični stanovanjski prostori. Poleg teh splošnih nevarnosti, združenih z jamstvom lastnika podjetja, pa pridejo v poštev še posebne v onih obratih, ki se bavijo tudi s prenočevanjem tujcev. Navedli bomo zadevne zakonske določbe kar dobesedno: Splošni državljanski zakonik (29. novemba 1852). § 970. Gostilničarji, brodniki ali vozniki so odgovorni enako, kakor hranitelji za stvari, ik so jim bile izročene od sprejetih potnikov ali kot tovor njim samim ali njihovim poslom. g 961. Hranilčeva glavna dolžnost je, da zaupano stvar določeni čas skrbno hrani in jo po preteku tega časa vrne položniku v prav tistem stanju, v katerem jo je prevzel z vso prirastjo vred. § 1316. Gostilničarji, ki prenočujejo tujce, kakor druge v § 970 navedene osebe, potem brodniki in vozniki, so odgovorni za škodo, ki jo povzroče njihovi lastni ali od njih piddeljeni uslužbenci gostu ali potniku na donesenih ali prevzetih stvareh v njihovi hiši, njihovemu zavodu ali na njihovem vozilu. Kakor je iz vsega razvidno, ne jamči gostitelj samo za svoja dejanja ali opustitve, ampak izjemoma tudi za taka dejanja in opustitve njegovega osobja. V vsakem slučaju mora gostu nadoknaditi škodo, ki bi nastala pri dostavi njegovih stvari v hotel, gostilno itd., kjer zadostuje že samo dejstvo poškodbe, da podjetnik jamči. Pri tem pa ni potrebno, da bi gost predal svoje stvari proti potrdilu, ne, zadostuje, če na pr. preda svoje stvari na kolodvoru hotelskemu slugi ali šoferju hotelskega avtomobila in če se te stvari pri dostavi poškodujejo ali sploh izginejo, jamči hotelir. Hotelir pa jamči tudi za čevlje ali obleko, ki bi jih gost postavil oziroma obesil na hodnik radi čiščenja, dalje tudi za stvari, ki bi jih gost pozabil pri zapustitvi hotela v sobi, toda to le v tem slučaju, če je gost sobo zaklenil dn ključ oddal kakemu uslužbencu. (Dalje prih.) Pristna domača vina nudi najugodneje ter priporoča kupcem osebno izbiro in preizkušnjo vina Fr. Senčar, Ljutomes*—Mala nedelja Elektro-automatična hladilna naprava napravi Vaše podjetje bolj moderno, higljenično In predvsem dobičkanos-nejše. Zahtevajte prospekte ali pa naš obisk. Ignac GELLERT & t o. Wien III, Kegelgasse 27. Reprezentant za Jugoslavijo: Ljubljana, Dunajska cetla 31. Za brizganec, limonado, malinovec in druge sadne šoke uporabljajte Rogaško Slatino vrelec „Tempel“ ki razkraja oziroma nevtralizira vinsko kislino ter nadomestuje sodo-bicarbonato v prašku. Je osvežujoča in ima dober okus. pK- Dobi se v vseh boljših trgovinah. Deviza: Najboljše blago po najnižji ceni. Q S T 6 dl H j cl PV* Ugodni plačilni pogoji. <^P| štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z. Štev. fiek. računov Ljubljani y MARIBORU, Meljska CCSta 10 T.l.f.n iet.rurt, a 2930. nudi kot organizacija producentov vse -vrste garantirano pristnega belega vina, tako ljutomerčana, haložana in pekrčana po najugodnejših cenah. Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi. Prodam restavracijo v Zagrebu dobro vpeljano, jako dobro idočo kavarno in gostilno z veliko dvorano za prirejanje zabav z vsemi pritiklinami s krasnim vrtom po jako povoljni ceni. Prodajam radi bolezni. Sigurna eksistenca. Vprašanja na JUGOSL. RUDOLF MOSSE d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5 pod «4507». Bele bluze za natakarje, kuharje i. t. d. i. t. d. po skrajnih tovarniških cenah nudi Tovarna perila „Kokra